Šlev. 44. V №М V petek dne 21 feDrm №l ^samezna mm slane 1 -50 Din. Lelo LO Naročnina xa državo SHS: aa mesec ...... Din 20 ■ia pol leta..... .13« ie celo leto .... в 24f) za inozemstvo: mesečno.......Din 5© Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 4« v inozemstva.... . 60 Cene Inseralomi Enostotpna petitnn vrsta mali oglasi po Din Г50 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'M, veliki po Din V— in 4'—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust. (zha)a vsak dnn ir.viemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSinina оЈаСдпа v oolovioi Uredniltvo Je v Kopitarjevi etici t/KL Rokopisi se ne vrata jo; nefranklrana plama se ne spre« jemsjo. UredniSIva telefon SO. upravniSflra 338, Političen list za slovenski narod. Uprava )e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljvbljanu 10.650 in 10.549 (za Inseratc) Sarajevo 7.5ЛЗ, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Tanko Jovan: Valutni preobrati. Nesigurnost nase valute jo bila vedno glavni vzrok vseh težkoč, s katerimi se ima boriti naša trgovina in industrija. Prve težave, ki nam jih je prineslo tfalntiranje našega denarja, segajo v čase našega ujedinjenja, ko sta se med sabo borila dinar in krona. Ako bi bila sedanja vlada uvidela, da je ureditev financ prvi postulat za red v gospodarskem življenju, bi bilo prvo delo, da bi bila to razmerje uredila. Krona se je s početka gibala na isti višini kot dinar, a špekulacija in mahi-nacije belgrajskih sarafov, so to razmerje vedno bolj tlačile v škodo krone in se je končno izvršila po dolgem času zamenjava, ki naših gospodarskih krogov ni mogla zadovoljiti. Do danes še ni poravnan odbitek 20 odstot. zamenjanih novčanic in se poravnava zavlačuje na tak način, da na isto danes malo kdo še upa. Boj dinarja s krono je inozemski denarni trg zasledoval z nezaupanjem in naravna posledica je bila, da sta ne le krona, temveč tudi dinar na zunanjih borzah pričela na svoji vrednosti izgubljati. Dolgo časa ni riaša vlada na notiranje dinarja v inozemstvu sploh nobeno važnost polagala. Potreba naročil ogromnih vrednosti iz inozemstva še le je temu neumljivemu desinteresira-nju napravila konec. Inozemstvo samo je motrilo naše gospodarske in zlasti finančne razmere iz popolnoma drugega vidika in to s prozornim namenom, da se z obvladanjem nad valuti-ranjem našega donarja okoristi. Prvi tak pojav smo doživeli v zgodni spomladi 1. 1920, ko je francosko-srbska banka nenadoma vrgla za naše tedanje razmere visoke vsote francoskih frankov na belgrajsko borzo. Sledeč ekonomskemu principu o ponudbi in iskanju je kura franka padel, a dinar jc na vrednosti pridobil. Časopisje ie kvitiralo ta pojav s hvalospevi na politiko finančnega ministra in približevanju normalnih razmer. Nagel preobrat je imel za posledico nepričakovano padanje cen vseh vrst blaga a to baš tedaj, ko sta dve državi iz našega obližja pričeti krili svoje potrebščine v cerealijah na našem trgu. Zguba, ki jo je utrpela trgovina vsled nenadnega, nepričakovanega in neutemeljenega razloga dviganja kurza dinarja, jo bila tako ogromna, da so se pričele majati -•tare in močne trgovske hiše, tujec pa je žel koristi v nizkih cenah, vedoč, da se neutemeljen kurz obdržati ne bo mogel, kar mu bo omogočilo svoje obveznostf pod neprimerno ugodnejšimi pogoji izpolniti, kakor pa so b3tojali, ko je to obveznosti na se prevzel. Izkušnja nam jc kmalu dokazala, da se ni motil. Občutilo pa je tudi ljudstvo, ker mesto obetane pocenitve, jo povsod nastopila draginja. Od tedaj naprej je kazal kurz dinarja stalno pot navzdol, ki je bila le včasih, ko so se pojavile zakulisne špekulacije, motena z manjšim valovanjem. Druga temeljita poprava dinarja je nastopila v jeseni 1. 1922. Blcorovo posojilo in kontingent zlata, ki nam jo pripadel vsled likvidacija avstro-ogrske banke, so bila sredstva, s katerimi jo operiralo finančno ministrstvo. Tuje devize so padale pri nas, če ne normalnim potom, pa vsled umetno intervencije Narodne banke na naših borzah. Ker inozemstvo naši notranji urejenosti ni verjelo, tudi notiranje dinarja ni stalo v skladu z notiranjem naših borz, kjer jo iste urejeval prisilni kurz. Sicer pametni možje so izgubili trezno presojo in so trdno zanašali na uspešnost ta-kozvane Plavšičcve finančne operacije. Tudi ta finančna revolucija je pustila slabe •spomine za sabo. Cene na naših tržiščih so padle in zopet je nosila trgovina in industrija težka bremena, ki so šla topot v sto in sto milijonske izgubo. Zgube je bila deležna tudi vlada, ki je prav tedaj zapo-Čela znano prehranjevalno akcijo. Se večja pa je bila izguba na iztrosenem Bleero-vem posojilu in zlatu, ki jo v svrho intervencije romalo iz države. Reakcija je bila in je morala biti ista kot 1. 1920; po kratki dobi navidezne pocenitve je nastopila še bujša draginja, kot smo jo imeli preje. Tretji nenadni visok dvig dinarja je tmdel v zimo. tako. da nam do osrečitve manjka le šo letni čas. Finančni minister dr. Stojadinović je nastopil gotovo v zelo kritičnem času. Napovedal je deflacijo novčanic in ravnovesje v budžetu. Četudi de-flacija faktično šo ni izvedena in je boj za ravnovesje v budžetu vezan s skoro neznosnimi bremeni na davkoplačevalce, a je vendar delno zboljšanje prometa in poprava trgovske bilance precej dolgo držala kurz dinurja na približno enaki višini, kar je dajalo upanje, da se bližamo gotovi stabilizaciji kurza, katero moramo po toliko razočaranjih res želeti. Nenadoma pa so pričelo zunanje borze gnati našo valuto navzgor. Kako je ta pojav sprejelo časopisje, je znano. Zopet so se obetali zlati časi, hvalili so finančno in trgovinsko politiko naše vlade, dasi za to hvalo še niso dani vsi pogoji. Tretjič rado gre in je tudi to pot šlo. Čez noč je dinar padel in je vprašanje, kedaj se zopet povspe na višino, *li jo je pred nekaj dnevi zavzel, zelo negotovo. Pri celi stvari je dobra edina okolnost, da se jo ves prevrat odigral v zelo kratkem času in da vsled tega ni zapustil za sabo tako hudih posledic, kot smo jih doživeli v 1. 1920 in 1922; procedura pri pojavu pa je bila enaka. Vse je bilo neorijentirono in zmedeno. Takoj, ko je pričel dinar padati, so se intferesentje jeli divje pehati za tujimi devizami in jih že prvi dan po padcu nagnali strahovito navzgor. Ta zbeganost je stalni pojav, ki spremlja prevrate na valutnem trgu. Kaj je povzročilo sedaj hipni dvig dinarja, se ne da presoditi. Neverjetno pa je, da bi ekspoze finančnega ministra imel na inozemstvo tak vpliv, da bi mahoma prepričal svet o našem urejenem gospodarstvu, katero smo bili primorani celo sami stalno kritizirati. Čisto naravno je, da prevladuje tudi sedaj iinančne in trgovske kroge mnenje, da je dvig dinarja posledica zakulisne špekulacije, tuje ali domače se ne vo, ki so jo gotovi nepoznani krogi vprizorili, da si nabavijo tujih deviz po nizkem kurzu in spravijo po ohladitvi zopet diferenco v svoj žep. Iz vsega navedenega sledi, da hipni in nepričakovani dvig dinarja za splošno gospodarstvo ne prinaša koristi, temveč napravlja zbeganost, neorijentiranost in zapeljuje k nepremišljenemu nakupu, osrečiti pa moro ln špekulantske skupine, ki vodijo igro za kulisami javnosti. Ne da se tajiti, da se dinar zboljšuje in sicer že dalje časa precej stalno. Stalnost v valuti je za naše gospodarstvo veliko večjega pomena, kakor vprašanje, na kateri višini se suče valuta. Stabilnost valute daje trgovini orijentacijo v kalkulaciji, valovanje pa jo bega ia spravlja v negotovost. Kakor zelo je želeti, da pridobi dinar na vrednosti, prav tako se je bati, če se naraščanje te vrednosti naenkrat pojavi, kadar na to nihče pripravljen ni bil. Navedeni pojavi prevrata v valuti nam dajo povod za praktične zaključke. Pred vsem nas dosedanja skušnja uči. da naš denar.še ni stabiliziran in smo opravičeni pričakovati, da se opisani pojavi zopet nepričakovano ponove. Dosedanja izkušnja nas dalje uči, da zahteva čas, ko nastopi prevrat v valutiranju, da ohranimo mirno liri, ker po vsakem hipnem skoku je doklej nastopila reakcija. Primerjanje doživelih prevratov pa nam zapušča kljub vsemu razočaranju zaupanje, da dinar pridobiva »a ugledu in so časi minuli, ko je narod nekako hotel vso gotovino spremeniti oziroma zamenjati za blago. Dinur je danes denar, ki ga mora upoštevati ne le Jugoslovan, temveč je postal privlačen tudi ino-zemcu. Ko se je pojavil padec dinarja, so se zagrebški borajanci nervozno obrnili na finančnega ministra s prošnjo za intervencijo. V koliki meri jo Narodna banka preprečila paniko na borzah s svojo intervencijo, mi ni znano. Gotovo pa je, da je v taki krizi baš borza, ki more situacijo trezno presojati iu odvajati finančne in trgovske kroge od nepremišljenih sklepov. V taki krizi smo Slovenci popolnoma navezani na Zagreb. Nalogov za nabavo deviz imajo tam iz Slovenije vedno dosti in skoro naravno jo, da so v takem slučaju Slovenci prvi tepeni. Mi imamo sami dosti ii-nančnih in trgovskih strokovnjakov, ki znajo slicne pojave trezno premotrivati, a nimajo mesta, kjer bi svoje zaključke praktično uveljavili, ker Slovenci nimamo svo- je borze. Finančno ministrstvo se brani dovoliti ljubljanski borzi pravico trgovanja z valutami in devizami, ker se boji, da ne bi Slovenci pod pritiskom Italije in Avstrije oškodovali dinarja. Ta strah je abo-ten; saj ne more iti zahteva Slovencev po lastni borzi za tem, da bi škodovali lastni valuti, temveč da se obvarujejo škode sami in se rešijo odvisnosti od drugih borz. Kakor omenjeno je cel borzni .špektakel pri zadnjem dvigu dinarja trajal le nekaj dni in so bile radi tega zgube manjšo kakor če bi se pojav odigraval daljši čas, vendar je ves pojav resen opomin vsem slovenskim strankam, da zastavijo skupno ves svoj upliv pri finančnem ministru, da podeli ljubljanski borzi tudi pravico trgovanja r. valutami in devizami, brez katero trgovina ne more imeti zasiguranega svojega obstanka. Razprava o obtožbi proti dr. Lazi Markoviču. Belerad, 21. febr. (Izv.) Slika, ki jo je nudil danes parlament, je bila povsem drugačna kakor sicer. Vladalo je neko sve-ičano, nekam dostojanstveno razpoloženje. .Seja je potekla brez hrupnih izpadov in medsebojnih predbacivanj in brez neslanih medklicev. Poslanci so bili zbrani pol-.noštevilno. Galerije zasedene kakor še nikdar. ministri vsi na svojih mestih. Vso to je dajalo vsaj prbližen vtis onega, kar jo parlament predstavljal: vtis sodne dvorane. Vsi so razumeli razpravo razen nekoliko politično zakrknjenih radikalov, ki jih je takoj v početku razprave moral opozoriti celo sam predsednik Ljuba Jovanović na resnost in važnost momenta. Opozorilo je bilo na mestu, kajti danes bi morali biti poslanci nepristranski sodniki no pa pristaši posameznih strank. Strankarska disciplina bi morala stopiti popolnoma v ozadje, kajti soditi je ■ bilo treba in sodi so lahko samo po lastni vesti; sodba mora biti vedno -rezultat srčnega in razumnega domnevanja krivice brez ozira na osebne, društvene ali organizacijske odnošaje med sodnikom in obtožencem. Danes je bilo to tem oolj na mestu, ker se ni sodilo posamezni osebi za izvestne krivice. Ni šlo zato, ali jc dr. Laza Markovič kriv onega, kar je v obtožbi navedeno in 7. dokazi podprto; tudi ni bilo obtožiteljem ležeče, aH spada dr. Laza Markovič 7. obtožbo med navadne krivce zakonske odgovornosti ali ne. Šlo je za vprašanje principielno važnosti: za režim korupcije, ali za režim poštenosti. Za moralo ali za nemoralo v javnem življenju. Čo je sedel dr. Laza Markovič na obtožni klopi, je bilo to samo zato, ker je bil najintimnejši prijatelj, najboljši svetovalec in najver-nejši učenec Nikole Pašiča. Bil je najbolj tipičen predstavnik današnjega režima, ali kot tak preveč neizkušen, neoprezen in zato je imel to smolo, da je prišel prvi na vrsto. Stara je resnica, da ravno najbolj prebrisani lopovi ravno v najbolj brezskrbnem dejaniu zapustijo sled, na kateri so ujamejo. Treba je bilo torej izreči sodbo o tem, ali je parlament najvišjo sodišče v državi in izraz volje naroda, zato da zavlada v državi v vseh panogah javnega življenja poštenje, ali pa, da še nadalje s pomočjo nasilja vladajo vsepovsod načela prevare, goljufije in izkoriščanja. Razprava se je pričela ob pol 10. Predsedoval jo ves ča,s sam predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič. Predmet razprave: Obtožnica, podpisana od 56 skupščinskih poslancev, ki obtožujejo bivšega ministra za pravosodje dr. Laao Markoviča. OBTOŽNICA. Obtožujejo ga: 1. Prodaje sladkorne tovarne na ču-karici v času, ko je imela tovarna v skladišču ogromno množino sladkorja, s kojo jc pobijala zvišanje cen drugih tovarn. Markovič jo odredil kratek rok za prodajo. Prodana je bila vsa količna sladkorja in to eni 03ebi po zelo nizki ceni. Takoj nato je cena poskočila na 10 dinarjev kilogram. Na javni protest je moral ustaviti prodajo. j To Marlcovićevo delo je kaznivo po § 226 j kaz. zakonika. 2. G. Markovič je oddal brez licitacije g. Lukareviču tiskanje obveznic po 2.50 Din, medtem ko je sedaj to delo oddano po 0.49 Din, ker se je vršila licitacija. To postopanje dr. Markoviča nasprotuje zakonu o državnih naročilih in kaznivo po § 116 kaz. zakona. 3. Pregledati bi че morali istotako uradni akti, ali ni takih kaznivih dejanj tudi v teh-le delih dr. Markoviča: I. Glede koncesije tovarno za špirit v Crkvenici in Novem Vrbasu. II. Glede ukinitve sekvestra nad imovino Altruistične banke v Budimpešti, ka- tera ukinitev je bila v nasprotju z odločba^ mi pristojno komisije. III. Glede odobrenja naročil na račun reparacij prijatelju Teokoreviču mesto drugi tvrdki, za katero jo bilo naročilo odločeno. Dosedaj je v preiskavi pri pravosodnemu ministrstvu nekaj takih slučajev ugotovljenih, ki jih obtožnica našteva. Nadalje obtožuje obtožnica dr. Marko« viča, da je kot pravosodni minister pred volitvami dal svojemu strankarskemu prijatelju Marku Popoviču iz Gacka v voliv-nem okrožju Markovičevem dovoljenje za 391 oseb in sicer za 1955 jutrov obdelane zemljo v Vojvodini. Donos od onega jutra zemljo znaša povprečno 2000 Din, kar znaša skupno 3,910.000 Din. Tako podatki po spisih, ki pa so lažnivi. Veliko število onih, ki so v spisku navedeni, ni dobilo niti pare, med drugimi so v spisku navedeni taki, ki so že davno umrli, denarja pa niso dobilf njihovi sorodniki. Obtožnica našteje 7 takih že umrlih oseb in navaja izjave oseb, ki so po spiskih dobili zemljo, čeravno zanjo niso niti prosili, pa niti te zemlje nitii ene pare dejansko nieo dobili. Takih izjav navaja obtožnica 6. Za taka dejanja dr. Markoviča in njegovih sokrivcev določa zakon kazni po čl. 94. in čl. 97 zakona o volitvi narodnih poslancev, za Markoviča še g 122 kaz. zs za vse ostalo še § 149 k. z., za vse krivce tudi § 69 kaz. z. Poleg dokazov iz uradnih aktov so priče: G. Mihajlo Rankovič, bivši podpredsednik narodne skupščine in njegovi tovariši, ki so predložili tožbo svojemu strankinemu klubu in katere bo on navedel po imenu. G. Gjorgje Gjurič, pomočnik delegat« v komisiji za reparacije, Dragoljub Kasi-dclac, šef odseka v tej delegaciji kakor ostali uradniki delegacije v Parizu in Wies-badnu. Za gotova dejanja se mora dr. Markovič zagovarjati ne samo po splošnem kaz. zakoniku, ampak tudi po II. al. čl. 3 zakona o ministrski odgovornosti z dne 22. jiv nija 1922. Toda za zgoraj navedena dejanja ga mora soditi državno sodišče, ki ima po čl. 21. zakona o ministrski odgovornosti soditi ministra za dejanja take vrste. Zato stavijo podpisani predlog, da se g. dr. Laza Markovič, bivši pravosodni minister, takoj postavi pred sodišče po zakonu o ministrski odgovornosti. Podpisanih je 56 poslancev. ZAGOVOR DR. LAZE MARKOVIČA'. Po prečitani obtožnici je dobil besedo dr. Laza M a r k o vi <•, ki je nastopil precej plaho in se ie šele proti koncu svojega zagovora malo ojunačil. Dr. Laza Markovič je citiral točko za točko obtožnice. Vsaki točki je pridejal svoj zagovor, če izvzamemo primer običajnih olepševanj in fra-i zarenj, je dr. Laza Markovič za svojo nedolžnost navedel sledeče argumento: da je obtožnica delo njegovih političnih nasprotni-, kov, da je o vsaki rešitvi obveščal ministrski svet ip. ekonomsko-finančni komite ministrov, v katerem so sedeli štirje radikali, štirje demokrati in gospod Pucelj. Posebno s to okolnostjo je zelo operiral in gospod Pucelj se je vsakokrat zelo nervozno promikal na svojem sedežu, kadar je dr. Laza Markovič imenoval njegovo častitljivo ime in ga nekam preveč pomembno pogledal. Sploh je dr. Markovič največ naglasa! dejstvo, fin so bile vso zadevo sklenjene še za časa vlade radikalno-demokratskc-samo-stojne koalicije, četudi je rešitev sledila pozneje. Citiral je tudi tozadevne številke aktov. Gledo glavnega očitka dovolitve nabavo na račun reparacij svojemu prijatelju Te-okareviču jo citiral izjavo nekega uradnike ministrstva za pravosodje, ki prizna, da jr nrav mogoče kaj zagrešil. Pobija obtožnic* k raznimi advokatskimi knifi in končno izjavlja, da je deloval kot minister po zakonu in vesti in da se dvajset let bavi s politiko in da se bo ž njo bavil, dokler bo živ in zdrav. >Vi pa me obsodite, ee sem kriv!« e končal svoj zagovor. Dr. Lazo Markoviča je ves čas zamišljen poslušal v poslanskih klopeh bivši minister dr. Veiizar J a n k o v i č, ki ga iz njegove resignacije ni zbudil niti slaboten aplavz ministrovih ožjih prijateljev, ki ni mogel izbrisati splošnega ulisa, da jo za govor dr. Laze Markovića vodćn, brez dokazov in da se je Marković predvsem opiral na disciplino, poslušnost in pokornost vladne večino. MARKOVICEV STKATI PRED SODIŠČEM Za govorom dr. Laze Markoviča jo dobil besedo kot prvi Voja L a z i č (zemljo-radnik). On je izjavil, da je pričakoval, da bo Marković v svojem govoru izjavil, da se javlja sodišču. On tega ni storil niti ni mogel storiti, kajti človek, ki je v položaju ministra zaslužil milijone, je moral brezpogojno izogniti se odločitvi po nepristranskem sodišču. Izjavil je, da je poslance, ki eo podpisali obtožnico, vodila samo misel splošne pravice in objektivnosti. G. Mar-kovič se ni mogel opravičiti pred svojim klubom, temveč je njegova dolžnost, da gre pred sodišče in da tam da svoj zagovor. Njegov »ceterum censeo«: da se zadeva more in mora rešiti samo pred sodiščem. SLIKA MARKOVICEVEGA ŽIVLJENJA. Po njegovem govoru je bila seja zaključena in se jo nadaljevala popoldne. Kot prvi je dobi 1 besedo demokrat Savko T u -k a n a c, ki jo izvajal, da imamo pred seboj redek parlamentaren pojav obtožbe proti bivšemu ministru, ki je г deli, navedenimi v obtožbi, povzročil občutno, očitno škodo interesom naše države. S svojimi deli je dr. Laza Marković zadal smrtni udarec samemu sebi in istotako režimu. V jako lepem, juridično dokazanem govoru je potrdil obtožbo, predvsem slučaja Teokarevič, glede katerega jo dokazal, da nikdo ni imel v tem slučaju naročili reparacije razen firme kot take. V tem pogledu je govornik navedel telegrafično korespondenco Markovića, ki jo od repa-racijske komisijo izsilil za Teokarevića ugodno rešitev. Končno jo dobro karakteri-ziral življenje srbske inteligence med svetovno vojsko. Dočil se je narod mučil po frontah in trpel, so so dr. Laza Marković in slični potepali po Ženevi, živeli v izobilju, kvartopirili in ženskarili. Dokaze v glavnem slučaju, da je dr. Laza Marković že prej izdal rešitev, šele pozneje pa je protokoliral dotično prošnjo o istem predmetu. Končni je svoj govor z apelom nn dr. Lazo Markoviča, da dokaže, odkod ima tako velike vsote denarja, ki ga brez vsakega usmiljenja razsipa in to vsakdnevno. Če se dokaže, da te brezmejne vsote izhajajo iz poštenega vira, potem pač nc bo nihče mogel proti njemu nastopati. Na vsak način pa zahteva, da dr. Laza Marković kot inteligenten človek prizna polrebo nepristranskega, ne pa strankarskega sodišča, in da zatorej vso zadevo izroči običajnemu sodišču. Za njim govori zemljoradnik Dule D i-m i t r i j e v i ć, ki je v dolgem govoru juridično utemeljeval veliko krivdo doktorja Laze Markoviča. Po njegovem govoru je bila seja prekinjena in se nadaljuje jutri ob 9. dopoldne. Celokupen vtis razpravo je ta, da je bil režim že sedaj justificiran brez ozira na končno sodbo in obsodbo. Na jutrišnji seji jo na dnevnem redu ista stvar: Tožba proti dr. L.. Markoviću. Javljeno je že več govornikov od opozicije. Med drugimi demokrat Pečic, od Jugosl. kluba Franc K r e m ž a r. Javil se je k besedi tudi g. Pucelj, da se bo branil na prikrila očitanja g. dr. Laze Markoviča. G Pucelj obtožnice dr. Markoviča ni podpisal. Iz fefloralsstlčnepa bloka. BLOK HRVATSKIH STRANK, ODNOSAJI BLOKA. HRSS DO OPOZICNALNEGA Zagreb/ 21. februarja. (Izv.) Kakor poročajo listi Hrvatske Zajednice, da je imel izvrševalni odbor HZ včeraj sejo, na kateri se je nadaljevala razprava o vprašanju čim ožje zveze med hrvatskimi strankami, t. j. med HRSS, Hrvatsko Za-jednico in Jugoslovansko muslimansko organizacijo. To vprašanje se je načelo na predlog g. Radića in na njegov predlog bi vse te tri stranke po vzorcu angleške delavske stranke, ko se med njimi razčistijo programatična vprašanja, ustvarile lederacijo, ki bi v slučaju ugodnega uspeha pogajanj že pri prihodnjih volitvah šla v volivni boj s skupno listo. 2e zadnjič, ko se je dr. Hrasnica mudil v Zagrebu, so sc vršili razgovori o tem vprašanju, na včerajšnji seji sc je pa pričela razprava o modalitetah, kako bi se stvar ugodno rešila. Zagreb, 21. februarja. (Izv.) Danes sta odpotovala na Dunaj dva člana predsed-ništva HRSS, da poročata g. Radiču o zadnji seji federalističnega bloka in da dobita nadaljna navodila za držanje HRSS. Obadva se bosta vrnila do nedelje, ko se bo najbrže vršila ponovna seja federalističnega bloka, na kateri se bo defini-tivno pretresel enotni načrt za delo opo zicionalnega bloka. V tukajšnjih političnih krogih se tolmači pospešeno delo za opo- določil tudi taktiko HRSS in izjavil, da bo šla v parlament in zrušila vlado, ter jc priporočil kot najugodnejši trenotek kako korupcijsko afero. To stališče g. Radića je tudi stališče HRSS. zicionaini blok tako, da bo ta v najkrajšem času aktivno nastopil. Zagreb, 21. februarja. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal z nekim članom predsedstva HRSS o odnošajih HRSS napram opozicionalnemu bloku. Na razna vprašanja mu je odgovoril sledeče: V zadnji številki »Slobcdncga doma« je g. Stje-pan Radič točno označil stališče naše stranke napram opozicionalnemu bloku. Po njegovih izjavah HRSS odkrito želi, da sodeluje v opozicionalnem bloku, in to nc samo pasivno, da ga podpira, marveč tudi aktivno, da sodeluje pri rušenju Pa-šičeve vlade in pri nadaljnji akciji opozicionalnega bloka, ker sc je pokazalo, da je nemogoče, da bi ožji opozicionalni blok, ki se sedaj nahaja v Belgradu, sam omogočil likvidacijo radikalnega režima. Zato je g. Radič razčistil tudi razmerje HRSS napram demokratom in odkrito sporočil g. Ljubi D a v i d o v i č u , če je on za to, nc bodo radikali parcelirali države niti tri tedne, kaj še tri leta. G. R a d i č je po-vdaril tudi programatično pojmovanje opozicionalnega bloka od strani HRSS in izjavil, da HRSS ne bi hotela, da opozicija prevzame vlogo Pašičeve vlade in vlada dalje po centralistični ustavi, marveč da opozicionalni blok takoj sestavi volivno vlado in gre v volitve. Končno je g. Radič Edmund About: 44 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. »Poglejte,« je za vpil name z donečim glasom, »poglejte, kaj ste naredili; opazujte svoje delo! Nasitite svoje oči na svoji žrtvi! Kam boste šo prišli? Kdo bi mi bil rekel oni dan, ko sem vas sprejel tukaj, da sem odprl svoja vrata morilcu?« Jecljal sem nekaka oproščenja; hotel sem dokazati sodniku, da sem grešil le vsled neprevidnosti. Odkrito sem priznal, da sem opijanil svojega stražnika, da bi ušel njegovi čuječnosti in pobegnil brez zadržkov iz svoie ječe; toda zanikal sem zločin uboja. Ali sem mar jaz kriv, če ga jo voda utopila eno uro po mojem odhodu? Dokaz, da mu nisem hotel nič hudega, je to, da ga nisem niti enkrat sunil z bodalom, ko je bil do nezavesti pijan in sem imel njegovo orožje v svojih rokah. Lahko izmi-jejo njegovo truplo in so prepričajo, da nima nikake rane. »Pa vsaj priznajte,-! je nadaljeval kralj, »da je bilo vaše ravnanje zelo sebično in krivično. Vaše življenje ni bilo v nevarnosti in imeli smo vas zaprtega le zaradi malo vsote denarja; vi pa ste ušli iz skoposti; niste mislili drugega kot da si prihranite nekaj zlatnikov in niste se pobrigali za tega reveža, ki ste ga prepustili smrti po svojem odhodu I Niste se brigali zame in ste me oropali nenadomestljivega pomočnika! in kakšen čaa ste si izbrali za svoie izdajstvo? Dan, ko se nesreče kopičijo nad menoj; ko sem izgubil svoje najboljše vojake; ko se še nisem oddahnil po svojem porazu; ko je Sofoklej ranjen, Korfijot v zadnjih zdihljejih in mladi Špiro, v katerega sem stavil toliko nad, umrl; ko so vsi moji možje trudni in brez poguma! In v tem času ste imeli srce in ste mi vzeli mojega Vasilija! Vi toraj no poznate človeških čuvstev? Ali ne bi bilo stokrat bolje, da plačate svojo odkupnino, kot se spodobi poštenemu ujetniku, kot da si pustile očitati, da ste žrtvovali človeško življenje za petnajst tisoč frankov!: »Za vraga,c sem zaklical zdaj jaz, »saj ste jih vi sami tudi dosti ubili in še za manjše vsote k Odgovoril mi je dostojanstveno: »To je moj poklic, gospod; ni pa to vaš poklic. Jaz sem tolovaj in vi ste doktor. Jaz sem Grk, vi pa ste Nemec.« Na to nisem vedel kaj odgovoriti. Vsi živci so Irepelali v meni in spoznal sein, da nisem ne rojen, ne vzgojen zato, da ubijam ljudi. Kralj, ojunačen po mojem molku, jo nekoliko dvignil glas in nadaljeval: »Alt veste, nesrečni, mladi mož, kdo je bil ta izvrstni človek, ki ste ga pahnili v smrt? Njegov rod izhaja iz rodbino junaških tolovajev Souli, ki so vzdržali v onih hudih bojih za vero in domovino proti Al i ju iz Tebelena, janinskemu paši. Tekom štirih rodov so bili vsi njegovi predniki obešeni ali pa obglavljeni; niti eden med njimi ni umrl v svoji postelji. Ni šo šest let, odkar ie nieeov lastni brat bil obsojen na 1 lltil SEJA PRVE SEKCIJE. Belgrad, 21. febr. (Izv.) Danes se-le so se pravzaprav začela pogajanja o trgovinski pogodbi /. Italijo. Vršila se jo namreč prva seja prve sekcije. Prva sekcija pa razpravlja o trgovinski pogodbi. Zanimivo je, da je tej seji prisostvoval tudi znani g. Savić. Predsedstvo to sekcije je bilo ponudeno italijanski delegaciji. Razpravljalo se je na današnji seji bolj v splošnem. Italijani so predložili svoje zahteve, ki so povsem identične z onimi, ki so'jih Italijani uveljavili v trgovinskih pogodbah s Švico in Avstrijo. Seveda jo jasno, da taki momenti ne morejo priti za nas v postov. Z ozirom na to jo zanimivo poudariti, da je bil tekom sejo nenadoma poklican na dvor g. Todorovič, ki je tam ostal poldrugo uro. Govori se, da je ta poklic g. Todoroviča, ki je brez dvoma eden najmerodajnejših naših delegatov, v zvezi z pred nekoliko dnevi se vršečo avdienco slovenskih industrialcev gg. Pollakov pri kralju. Pri tej priliki je treba naglasiti, da so vse vesti o nekakem ultimatu od strani Italijanov neresnične, in da jo bila razprava na današnji seji predvsem formalnega značaja. Gotovo jo to, da bodo merodajni krogi storili vse, kar je v njihovi moči, da se zaščiti naša industrija. Prihodnja seja se vrši še-le v pondeljek. Se-le takrat bo naša delegacija izročila italijanski delegaciji svoje protipredloge o carini in carinskih tarifih glede industrijskih predmetov, ki nas interesirajo. Važnost razprave v tej sekciji se je videla že iz tega, da so se seje udeležili vsi italijanski in vsi naši delegati razen g. Kukića. Brezposelnost v Zagrebu. Brezposelni so vdrli v ljudsko kuhinjo. Zagreb, 21 .febr. (Izv.) Včeraj popoldne se je tu pripetil incident, ki jasno ilustrira socialno bedo in negotovost, v kateri se nahaja delavstvo. V Zagrebu je okoli 10.000 brezposelnih uradnikov in delavcev. Včeraj je 35 lačnih delavcev vdrlo v ljudsko kuhinjo, kjer so pojedli vsa jedila, ki so bila pripravljena. Nato so mirno odšli. Vse časopisje registrira ta slučaj in poudarja, da tukajšnji osrednji urad za zavarovanje delavcev razpolaga z vsoto 20 milijonov dinarjev, ki se je vplačala leta 1922 kot davek za nezaposelnost, vendar minister za socialno politiko kljub mnogim urgencam ni hotel podpisati akta, da se lahko razpolaga s to vsoto. E> važne Pariz, 21. februarja. (Tzv.) Pri debati o volivni reformi v senatu jo Poincare, odgovarjajoč na napade nasprotnikov, izjavil, da stojimo pred odločilnimi dogodki, ki se, kakor upa, izvrše v kratkem. Ugodna znamenja sc že kažejo. Fariz, 21. februarja. (Izv.) Havas poroča; Ministrski predsednik Poincare je na koncu svojega včerajšnjega govora v senatu povdaril, da jc treba dobro porabiti priliko o vprašanju notranje politike, da se drugim prepusti skrb za zunanjo politiko, ki jo je vpeljal in katero bodo morali tudi drugi zasledovati, ker je lo politika Francije. Poznajo ga slabo, čc mislijo, da se hoče na ta način odtegniti politiki ZOPET VPRAŠANJE ZAUPNICE V FRANCOSKI ZBORNICI. Pariz, 21. februarja. (Izv.) Finančni minister je pri debati o monopolu za vžigalice stavil vprašanje zaupnice. Nato jc bil vladni predlog sprejet s 355 proti 215 glasovi. TUDI BELGIJA POPUŠČA? Bruselj, 21. februarja. (Izv.) V zbornici je ministrski predsednik izjavil, da Nemčija dolguje Belgiji še 8V*> milijard zlalih mark. V slučaju ugodne poravnave bi bila Belgija pripravljena svoje zahteve znižati na 5 milijard. Borba proti viacfi v Z. D. S. A. Washington, 21. februarja. (Izv.) V senatu je član vlade Dr.ngcrthy izjavil, da so vsi napadi nanj zaradi petrolejskih koncesij neosnovani. — Senator Lodge je pozval predsednika Coolidge, naj prisili ministre kabineta, ki so vsi zapleteni v pe-trolejsko afero, da odstopijo. — Pri debati o dohodninsko-davčnem predlogu vlade je potem vladna republikanska stranka doživela mal poraz. Zbornica je namreč ta predlog odklonila s 196 glasovi proti 122. štrajk v Angliji končan. London, 21. februarja. (Izv.) StrajK ladjedelniških delavcev je danes končan, Mezde se povišajo za 1 šiling, noben delavec sc ne sme disciplinirati. Danes zvečer se zbero delegati obeh strank, ki imajo poravnalni dogovor potrditi. V tem slučaju se delo v vseh pristaniščih takoj vzpostavi. IZ ANGLEŠKE ZBORNICE. London, 21. februarja. (Izv.) Državn? tajnik za zunanje zadeve Ponsomby je v nižji zbornici izjavil, da vlada ni dobila nobene kopije pogodbe, ki sc je sklenila med Rusijo in Italijo. Vlada bo storila v Rimu korake, da izve posamezne točke tega dogovora. Demisija ogrskega pravosodnega ministra. Budimpešta, 21. februarja. (Izv.) Opozicija je po demisiji finančnega ministra Kallaya izsilila danes tudi demisijo pravosodnega ministra Nagyja. Pri tem jc prišlo v zbornici do jako burnih prizorov, posebno ko je minister za deželno bram-bo imenoval Ogrsko »kraljevsko deželo«, Državni upravitelj Horty je demisijo Nagy-jevo sprejel. Provizorično je sprejel justic-ni portfelj ministrski predsednik Bethlec, REFERENDUM NA BAVARSKEM. Monakovo, 21. februarja. (Izv.) Do-zdaj se je pri ljudskem referendumu izjavilo 873.000 glasov za razpustitev dežel nega zbora, 837.000 pa za izpremembo ustave. Iz 53 okrajev rezultati še manjkajo. POLITIČNI PROCES V ŠPANIJL Madrid, 21. februarja, (Izv.)Danes sc je pred najvišjim vojnim sodiščem začel proces proti mnogim višjim častnikom, kateri so obtoženi krivde na porazu pri Melilli. Proces ima namen utrditi popularnost sedanje diktature. Medtem so se v Maroku zopet začeli boji z vstaši, ki so jako trdi. smrt in je vsled toga umrl v Epiru; zadavil je nekega muslimana. Udanost in pogum sta dedni lastnosti v njegovi družini. Nikdar ni Vasilij zanemarjal svojih verskih dolžnosti. Daroval je cerkvi, daroval je revežem. O Veliki noči jo nažgal najbolj debelo svečo. Rajši bi se bil pustil ubiti, kot bi bil prelomil zdržnost ali jedel meso v poshiih dneh. Varčeval je, da bi se lahko zaprl v samostan v Atosu. Ali sto vedeli to?« Osramočen sem priznal, da sem vedel. »Ali ste vedeli, da je bil moj najzve-slejši tovariš? Nikakor nnčem odrekati osebnih zaslug tem, ki me poslušajo, toda Vasilij jc bil slepo udan, brezpogojno ubogljiv in so ni ustrašil nobene nevarnosti. Noben opravek ni bil pretežaven njegovi hrabrosti; pred nobenim umorom se ni ustrašila njegova zvestoba. Zadavil bi bil celo kraljestvo, če bi mu bil zaukazal. Izdrl bi bil oko svojemu najboljšemu prijatelju na en sam mig mojega mezinca. In vi sto mi ga ubili! Ubogi Vasilij! Ko mi bo treba požgati vas, naučiti skopuha kozjih molitvic, raz-sokati žensko na kose ali razmesariti živega olroka, kdo te bo nadomestil?'!: Vse tolovaje je eleklriziral ta žalostni govor in enoglasno so zavpiti: Mi, mik Nekateri so držali roke proti kralju, drugi so stiskali svoja bodala; najbolj goreči so merili name s svojimi pištolami. Hadži Stav-ros jo nekoliko ohladil njihovo gorečnost: zavaroval me jo s svojim telesom in je nadaljeval : »Potolaži se, Vasilij, ne boš ostal brez osvete. Če bi poslušal le svojo žalost, bi žrtvoval tvojim manom ubijalčevo glavo; toda ona stane petnajst tisoč frankov in ta inisel me zadržuje. Ti sam, če bi zamogei govoriti kot nekdaj v mojem svetu, bi me prosil, naj prizanašam njegovim dnevom; ne maral bi tako drage osvete. V okolno-stih, v katere nas je postavila tvoja smrt, no smemo počenjati neumnosti in metati denarja skozi okno.< Prenehal je za hip; jaz sem so oddahnil. "Toda,c je zopet začel kralj, »znal bom združiti koristno in pravično. Kaznoval bom krivca ne da tvegam glavnico. Njegova kazen bo najlepši okras tvojih pogrebnih svečanosti. In iz višine bivališč palikarov, kamor je odplavala tvoja duša, boš z veseljem odobraval spokorno mučenje, ki nas ne bo stalo niti solda.c Ta konec je vzbudil odobravanje. Vsi so bili vzhičeni razen meno. Mučil sem možgane, da bi uganil, kaj mi je namenil kralj in bil sem tako negotov, da so mi zobje šklepetali. Zares, bil sem srečen, da sem si rešil življenje in zdela se mi jo precejšnja pridobitev, da sem še ohranil svojo kožo; toda poznal sem iznadljivo domišljijo Hclenov velikih cest. Ne da me ubije, me lladži Stavros lahko tako kaznuje, da se mi bo življenje pristudilo. Stari lopov mi ni hotel povedali, kakšne muke mi je odločil. Imel jo tako malo usmiljenja z menoj, da me je prisilil, da sem moral prisostvovati pogrebnim svečanostim nieeovega častnika. Штт tečaji prMnji V ponedeljek, 25. februarja v Velikih Laščah. V torek, 26. februarja v Smartnem pri Litiji. V četrtek, 28. februarja v Žužemberku. Prosimo krajevne zaupnike, da tečaje povsod skrbno pripravijo in poagitirajo za dobro udeležbo. Politične vesti. "-f" Hud očitek. V narodni skupščini je očital posl. Miletić radikalskemu poslancu dr. Milasinoviću, ki se je venomer vsajal v opozicionalne poslance, da je bil v zvezi z zloglasnim razbojnikom Čarugo: »Dr. Mi-lasinovič je dal Carugi člansko karto radikalne stranke. To karto so našli v žepu tega razbojnika, ko jo bil prijet.« Milasino-vi6 ni ugovarjal, ampak je ves rdeč in razburjen šel na svoje mesto. Lepa družba! It »napredne« slovenske žnrnalistike. Radikalski centralistični režim je brezobziren in gluh za vse, stvarno še tako podprte pritožbe. Samozavestno in brez škru-pulov gospodari e Slovenijo proti volji slovenskega naroda in proti najenergičnejšim protestom slovenskih poslancev. Protesti radikalskega režima nič ne motijo, ker dobiva potuho od onega dela slovenskega časnikarstva, ki dan za dnem blati in sramoti Slovensko ljudsko stranko, ker je ta edina v Sloveniji ohranila neupogljivo hrbtenico, ker se ona edina ni usužnila centralizmu in ne pozna grdega lizunstva. Na to žurnalistiko — zdaj vemo, zakaj se imenuje »napredna« — so sklicuje venomer centralistični režim in ponatiskuje njeno sramotenje slovenskega naroda. V tej žurnalistiki ima centralizem v Sloveniji svojo zaslombo. »Slovenski narod« je naravnost tipičen v tem oziru. Pajdaši mu pa v obrambi centralističnih in koruptnih mogotcev »Narodni dnevnik«, glasilo — štirih strank, med temi tudi radikalska stranka. Tudi ta list zagovarja sporazum, kakršnega sta sklenila z Mussolinijem gg. Pašić in dr. Ninčič. Ta list je zapisal na uvodnem mestu te-le sramotne besede: »Po lanski jesenski reški debati v skupščini je bilo jasno, da mora v kratkem priti do rešitve reškega vprašanja. In informirani politiki, kar bi moral biti vsak poslanec, so tudi lahko uganili, kakšna bo rešitev vprašanja.« Te izdajalske besede si je drznil zapisati v slovenskem jeziku tiskan list, ki ve ali vsaj mora vedeti, čo je količkaj informiran, da je vlada do zadnjega zatrjevala, da takega, sramotnega sporazuma, sporazuma pod takimi pogoji nikdar ne bo sklenila. Reko prodati za stisk fašistovske roke, par »ordenov« in prijazne italijanske besede, brez zaščite naših bratov v Primor-ju, to vse je po »Narodnem dnevniku« v popolnem redu. Po njegovem nauku bi bila morala opozicija brez vsake besede in brez odpora pustiti ratificirati reški sporazum- Po njegovem naj bi bila opozicija ploskala škandalozni izjavi zunanjega ministra, da je >Reka po jeziku in duhu italijanska in nam sovražna«. Ko bi kaj takega dejal le enkrat samo en poslanec SLS, bi »napredno« (beri: brezinoralno) časopisje gonilo to v tisoč variiantah vsak dan celih sto let. Da prikrije, kolikor se da, to svoje sramotno stališče in že vnaprej odobri vse grehe radikalske vlade, pravi, da se morajo vsaj pri trgovinski pogodbi z Italijo nehali »partizanski« (slovenski se pravi »strankarski«) interesi, pri čemer misli na opozicijo. Reško vprašanje in sporazum z Italijo v celoti je ravno radikalija rešila s svojega strankarskega stališča, za vso druge je bilo to vprašanje cele države, posebej pa še vprašanje Hrvatov in Slovencev, hi in onstran meja! Nobenega pametnega človeka ni bilo, ki bi bil proti sporazumu sploh, toda vsi, ki jim narod, država in narodno gospodarstvo niso humbug, so bili proti takemu škandaloznemu sporazumu, kakor je bil sklenjen. Čast inteligenci, ki kupuje in podpira tako protislovensko časopisje! Kulturni klobasar »Slov. naroda« ne •ve na naša izvajanja o liberalnem mamo-nizmu ničesar drugega odgovoriti kakor da »SLS bazira svojo politiko na cerkvenem kapitalizmu«, da »vceplja masam verski fanatizem in kazen pred nekakimi mističnimi peklenskimi mukami«, da »ščuva ljuds&vo proti' pravoslavju« in »spravlja vso materijalne dobrine v cerkvene roket. — Za »Slovenski narod« veljajo v polnem obsegu besede, da se z zlobno neumnostjo celo bogovi znmanj borijo. Ogromna vo-čina narodnega kapitala jo danes združena v rokah liberalnega meščanstva in njegovih bank, dočim cerkev poseduje ko-m a j toliko, da komaj šo vzdržuje svoje verske, kulturne in dobrodelne naprave. 1'remoženjo ljubljanskega škofa, katero tako bode »Narodovega« pisuna, gre skoro brez ostanka za slovensko gimnazijo v Št. Vidu, dočim necerkveni velekapital služi v špekulacijo v svrho izkoriščanja tuieca dela, da živi nekaj parasitov na račun stra-dajočih milijonov. Na ostalo bedastoče »Naroda« pa sploh ni vredno govoriti, ker take vrste polemika, kakor jo o rosnih stvareh dosledno vodi »Narod«, je daleč pod stopnjo najenostavnejše pameti in kulture, v kolikor eploh ni smrdljivo lažniva in denunciantska, kakor je n. pr. trditev, da je »SLS uprizorila ljuto kampanjo proti Srbom v glavnem samo zato, ker so pravoslavni«. Kakšno stališče zavzema »Slovenski Narod« napram vladi? To pove sam v svoji današnji številki s sledečimi besedami: »Mi smo te kritiko (namreč govore opozi-cijonalnih poslancev glede sporazuma vlade z Italijo) čitali pazljivo in s pravim patrio-tičnim zanosom ker nas kljub vsemu našemu zmernemu zagovoru sedanjo vladlne zunanje politike neizrečeno boli, da smo kapitulirali v reškem vprašanju.« — To je dobro, da »Narod« kljub svojemu »zmernemu« vladinovskemu stališču vendarle še nekaj boli. Take bolezni pa se lahko ozdravijo s kakšnim — ordenom ali pa s kakšno drugo dobroto z vladne mize. Ako bo seveda Pašič ostal. »Samouprava« piše nekaj o namišljenih »metamorfozah Slovenca«. — »Slovenski narod« to seveda ponatiskuje. — Mi se zahvaljujemo »Samoupravi«, da posveča toliko skrbi našemu listu. — Vprašali bi jo pa, kdaj misli napisati kaj o resničnih metamorfozah »Slovenskega naroda«, da bi potem mi to citirali? Dr. Drinkovićcv govor v skupščini služi protislovenskemu in hrvatofobskemu »Slovenskemu narodu« v to, da napada po stari navadi Hrvate. »Kaj so storili Hrvati« — tako se sprašuje ta list — »da se premoste notranja nasprotsva, da se doseže narodni sporazum Hrvatov in Srbov?« — Mi pa vprašamo: »Kaj je storil Belgrad, da se premoste notranja nasprotstva in da se dosežo sporazum s Hrvati in Slovenci?« »Jutrovinvc abeccdarjem. — »Samouprava« piše: »Pravi je njihov (avtonomi-stov) smer, da se... mesto unitaristične podloge, koja odgovara faktu narodnoga jedinstva Srba, Hrvata in Slovencca, po-traži jedna druga podloga, koja bi bila na volji partikulistima in separatistima.« Ju-trovci so bili z radikali glede centralistične ureditve države istega mišljenja. Zato je bil po »Jutru« centralizem istoveten z unitarizmom in je nas avtonomiste imenovalo separatiste in partikulariste, ko smo govorili, da edinstva države ne razrušijo zakonodajne avtonomije pokrajin. Prav kakor radikalska samouprava še sedaj. Uni-tarizem, kakor ga je proglašalo »Jutro«, brez zakonodajnih avtonomij, je pa dejansko centralizem, bodisi v najstrožji ali omiljeni obliki. Tega »Jutro«, ki je ves čas plavalo v centralizmu, narodnem edinstvu in žongliralo z meglenimi pojmi upravne dekoncentracije, še danes ne razume. Pa menda tudi ne bo kljub leksikonom, v katerih išče vso politično modrost, kakor je bilo posneti iz ene njegovih beležk. Skrivnostni kovčegi. Poroča se nam, da so se neki skrivnostni kovčegi, o katerih je pisalo te dni »Jutro«, našli na vrtu Delniške tiskarne. Izsledil iih je pes — tiger, ki redno zahaja v Jadransko banko. V kovčegih je bil denar občine Trbovlje. Dopisnik »Jutra« pretaka eolze, ker ga je pri izsledovanju pes — tiger prehitel. pri Krškem. Tam se razdeljuje časopis, ki jo došel v Krško v četrtek zjutraj, šele v nedeljo na trgu prod cerkvijo. Tak način dostave je sicer zelo komoden in morda tudi cenejši, a jo odločno odklanjamo. — Za okspresna pisma ee je oddavna pobirala posebna pristojbina za to, da je pošta taka pisma dostavljala takoj po dohodu vlaka. V zadnjih tednih se pa ekspresna pisma dostavljajo enako drugim navadnim pošiljkam, ker — so reducirali preveč osebja. Seveda odslej no bo nihče brez potrebo plačeval 2 Din pristojbino za prazen nič. -- 0(1 taks oproščeni. Finančni minister je oprostil od taks vse vloge in prošnje Zagrebškega zbora, Zeinaljskega saveza indu-strialcev v Zagreba in hrvatsko kulturno društvo >Napredak« v Sarajevu. — Redukcije in novi razpisi eln2b. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje mesto pri-marija dermatologičnega in začasno infekcijskega oddelka v splošni bolnici v Ljubljani. Dalje se razpisuje mesto vratarja v isti bolnici. Kakor znano, sta bila dosedanji primarij in vratar reducirana. — Državna podpora ferialni «veii. Prosvetno ministrstvo je dovolilo ferialni zvezi 80.000 Din podpore za potovanja in ljudsko prosveto. — Novo počaščenje Јотапа Dufiča. Društvo angleških književnikov v Londonu jo izvolilo modernega srbskega pesnika Jovana Dučiča za svojega častnega člana. G. Dučič je tačas v naSi diplomatični shižbi v Atenah. — Za aprovizacijo Belgrada. Belgrajski občinski svet je v svoji zadnji seji izvolil apro-vizacijski odbor, ki bo skrbel za to, da bo mesto preskrbljeno z glavnimi živili ter določal cene mesu, kruhu, moki, sladkorju itd. — Najstarejši duhovnik т Jugoslaviji preminul. V Dubrovniku je umrl kanonik don Mate Pišta v starosti 95 let. Bil je to najstarejši duhovnik v Jugoslaviji, do zadnjega delaven. Vžival je splošno spoštovanjo in ljubezen. N. v m. p.! — Podvojitev poštnih pristojbin na Mn-žnrskom. Z dnem 21. t. m. so se na Mažar-skem zvišale vse poštne pristojbino za 100 odstotkov. — Uganka severnega sija rešena. »Aften-posten« v Kristianiji priobčujo poročilo, da je profesor tamkajšnje univerze Lars Vegard rešil uganko severnega sija. Vegard je po dolgotrajnih raziskovanjih in poizkusih v različnih deželah dognal, da tvorijo najvišje zračne plasti trdni dušikovi delci, ki obdajajo zemljo. To odkritje pojasnjuje mnogo doslej zagonetne pojave. — Stavbeno gibanje na Češkoslovaškem. Dne 1. junija 1921 je v Češkoslovaški republiki stopil v veljavo nov stavbni zakon, ki je graditeljem zagotovil razne ngodnosti in državno subvencijo. Uspeh se kaže v številkah. Od 1. junija 1921 do 31. decembra 1923 se jo zgradilo v Veliki Pragi 1331 hiš s 5419 stanovanji; stroški so znašali 600.385.304 Kč, k čemur je prispevala država 496,810.506 Kč. Tudi po vseh drugih večjih češkoslovaških mestih je stavbno gibanje v podobnem razmahu. 'i,* B E il> IjSfu — Jubilej dr. Velimira Dežcliča. Minolo redčijo so v Zagrebu proslavili 60 letnico hrvatskega katoliškega pesnika in kulturnega delavca dr. Velimira Deželiča. Kolo hrv. književnikov, kateremu je jubllar že 10 !et predsednik, je ob tej priliki priredilo dr. Deželiču na čast matinejo, katere bo so udeležila vsa katoliška društva in korporacije. — V Fari ob Kolpi so v petek 15. t. ni. otvorili čipkarski tečaj. Zanimanje zanj med dekleti je zelo veliko. To je prvi tali tečaj v kočevskem okraju po vojslii. Naj bi so razširili po vsem tem okraju. Za njimi pa naj bi čimprej prišli na vrsto tečaji za moško domačo obrt, da sc temu revnemu okraju vsaj nekoliko pomaga, ker Amerika tako ozko pripi-ra svoja vrata. Za ves okraj bi bilr potrebna primerna obrtna šola v Kočevju, ki so jo koncem vojsko tako nesmiselno zatvorili. — Protestno zborovanje za zaščito decc. Ženski pokret v Belgradu sklicuje protestno zborovanje zaradi zmanjšanih državnih sredstev za zaščito dece. Zborovanja so vdelcže delegati iz vse državo. — Uradne ure v zunanjem ministrstvu. V zunanjem ministrstvu v Belgradu so medli nov uradni čas. Osebje dela od 8. zjutraj do 1. popoldno in od 4. do 7. popoldno. — fttrnjk v bolgrnjskih lekarnah, ki se je /■ačel 15. t. m., še vedno traja. Prihod lekarniških sotrudnikov od drugod so je odvrnil, ker so vsi lekarniški sotrudniki v državi solidarni /, belgrajskiini. Pogajanja z delodajalci počivajo. — Nedostatki pri dostavljanju pošte. V zadnjem času smo prejeli tozadevno zopet dve pritožbi. Naročnikom vasi Goričavas, ki snndn v ribniški poštni okoliš, > Domoljuba c nočojo dostavljati na dom, ampak ga puste enostavno i pri načelniku ondotnega gospodarskega odse-' ka. — Drugo pritožbo smo dobili iz Leskovea Gospodarski pomen sporazuma med Itaiijo in Jugoslavijo. Lahko rečomo o političnem pomenu sporazuma z Italijo kar hočemo, dopade so nam gotovo ne; priznati moramo pa, da so bodo gospodarsko prilike med obema druga na drugo po naravi navezanima državama gotovo znatno ojačile. Zo dosedaj, ko sta si stali obo državi skrajno sovražno nasproti, jo bila trgovina med Italijo in Jugoslavijo zelo živahna. Leta 1920 je znašala naša trgovina z Italijo 32 odstotkov vse naše zunanjo trgovine, leta 1921 21.7 odstotkov, leta 1922 pa 20 odstotkov. Za leto 1923 ob naših izbornih statističnih izvestjih še nimamo podatkov. Lota 1922 je importirala Italija v Jugoslavijo za 985 miljonov dinarjev, dobila jo pa od nas blaga za več kot milijardo dinarjev. Na jugoslovanskem importu jo bila udoložona s 15.3 odstotki, na oksportu pa z 29 odstotki. V naši zunanji trgovini prido Italija takoj za Avstrijo in jo daleč pred Češkoslovaško in Nemčijo. Zboljšano prometno razmero in prijaznejši odnošaji bodo imenovano odstotko zolo dvignili. V Italijo izvažamo v prvi vrsti živila, los, poljedelsko iu mineralno surovino; uvažamo p,i od tam večinoma industrijsko izdelke: preilivo, tkanine, platno; potem volno, konopnino, surovo iu strojeuo kožo itd. •џ t- s g Mariborski sojem. Na svinjski sejem dne 15. t. m. se jo pripeljalo 51 svinj, cene pa so bile sledeče,: mladi prašiči 3—4 mesece stari 875—1000 Din, 8—10 mesccev stari 1125 -1300 I)in, 1 leto stari 1750 -2000 Din, 1 kg žive teže 22.60—24 Din, 1 kg mrtvo tožc 26.26—30 dinarjev. g Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govedine I. vrste 25—27 Din, II. vrslo 22—24, III. vrste 19—20 Din. Prvovrstna te-lctlna 26—30 Din, II. 24-25 Din, svinjina 30 do 40 Din, konjsko meso I. vrste 12—15 Din, II. vrsto 8—10. Kože: konjsko komad 150 do 200 Din, 1 kg goveje kože 15—20, telečje 30, svinjske 11—12.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 Din. Perutnina: majhen piščanec 30 Din, večji 40 Din, kokoš 50-02 Din, raca 75 Din, gos 100—112.50 Din, puran .125 do 150 Din. Jabolka 6—10 Din. Žito: 1 kg pSe» niče 3.50, rži 8, ječmena 3, ovsa 3, koruze 850, prosa 4, ajde 3, fižola 5—7, graha 16, le.e 14 Din. Mlevski izdelki: 1 kg piienične moke št. 0 6.50, Št. 2 6 Din, št. 4 5.75 Din, št. 6 5 Din, št. 7 4.25 Din; prosene kaše 7.50, ješpronja 6.25—7 Din, otrobov 2 Din, koruzne moko 4, koruznega zdroba 5—6 Din, pšeničnega idro-ba 7 Din, ajdovo moke 7—8 Din; krma: 1 . sena 100 do 125 Din, ovsena slama 65—78 Din. Gorivo: 1 kub. moter trdih drv 200 Din, mehkih 175 Din, 1 q trboveljskega premoga 42—45 Din, velenjskega 27—80 Din, 1 kg oglja 1.50—2 Din, koksa 1—2 Din. g Lesna industrija na letošnjem ljubljanskem volesojmu. 2e skozi dve leti se je čutilo na velesojinu veliko pomanjkanje eno najbolj razvitih panog naše industrije — lesne. Povpraševanje po blagu je bilo tu, ponudb premalo. Letos namerava naša lesna industrija, zlasti pohištvena, zasesti veliko prostora in razstaviti svojo prvovrstne izdelke. Zanimajo se že sedaj nekatere velike ljubljanske pohištvene tovarne. Poleg tega je zatrdil svojo podporo velesejmu lesni odsek Zveze industrije«*; za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljanski velesejmi se smotreno in mirno razvijajo in od leta do leta bolj dokazujejo, kako odločilen faktor so postali na polju narodnega gospodarstva našo mlade države. g Obtok bankovcev. Izkaz narodne bankfl z dno 15. t. m. izkazuje obtok papirnatega denarja v znesku 5796.9 milijonov dinarjev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 8* t. m. zmanjšanje za 76 milijonov dinarjev. — Metalna podlaga je znašala 15. t. m. 45188 milijonov dinarjev napram 8. t. m.. 900.000 dinarjev več. g Prijavo tožilcev in prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takso za točenje. Prijava radi odmere takse po tarifni postavki 62, Ur« list, komad 116, štev. 378 iz leta 1923, za leto 1924 in dmgo polletje 1923 treba, ker je rok za to že minul, v izoglb kaznim opraviti od 27. 2. 1924 dalje najkasneje v 10 dneh pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o dimenzijah točilnih prostorov z verandami, dvoriščem in vrtom v decimetrih, o številu miz, stolov in klopi, o količinah izločenih pijač po njih vrstah v letu 1923 in o izkupičkih zanjo (posebej na drobno, posebej na debelo), izka-zila o obratnih pravicah poslovodje in zaku-podajalca in kolek za 5 Din. Ako točilec (prodajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje legitimiranega namestnika z listinami in podatki. g Produkcija piva v minolcm leta. V na« ši državi je do 20 pivovaren, ki so v mino-lem letu proizvedle približno 600.000 hektolitrov piva. Ta produkcija ne krije potrebščine in se znatno količine pivn uvažajo iz inozemstva. g Svilarstvo r Vojvodini. Po uradnih p©» datkih se je minolo leto v Vojvodini pečalo s svilogojstvom 5890 oseb, ki so pridelali približno 69.740 kg svilenih zapredkov. Blago jo kupila v celoti država iu ga izročila v predelavo svojim tovarnam. g Češkoslovaška agrarna reforma. Do konca januarja L 1. je češkoslovaški zemljiški urad preskrbel na zaseženih veleposestvih' 257 uradnikov, 1112 nameščencev, 5184 depu-tatnih delavcev in 6465 delavcev. Prejelo jo 2552 oseb zemljišča, 4851 denarno odškodnino, 5010 novo službe, 407 pokojnino, 216 zemljišča v zadružnem gospodarstvu. g Obtok bankovcev т Češkoslovaški. Po izkazu bančnega urada v finančnem ministrstvu je znašal 15. t. m. obtok 8219 milijonov češkoslovaških kron. S tem je doseženo najnižjo stanje obtoka. B0KZA. Zngrob, 2t. febr. (Izv.) Italija 3.1535 do 3.4833, London 315.30—348.30, Ne\vyork 79.90—80.90, Pariz 8.8876—8.8875, Prrga 2.3225- 2.3525, Dunnj 0.1122-0.11425, Curih 13.9325—14.0325. Curih, 21. febr. (Izv.) Sklep. Peš ta 0.0155, Ber« lin 0.000000127, Italija 24.80, London 24.90, Now-york 578, Pariz 24, Praga 16.77, Dunaj 0.0081, Ri> kareSt 3.25, Sofija 4.40, Belgrad 7.20. Socialni vestnik. s Katoliška socialna akcija т Kanadi. Ta?« ništvo Katoliške socialne akcijo v Kanadi jo objavilo poročilo o delu v minolem lotu. Na čelu vsega dela stoji dnevnik »L' Apotre«, ki Jo izredno priljubljen. Zel" važne nalogo izvršuje »Delavsko tajništvo«, ki vodi in pospešuje katoliški sindikalizem. V njem delujejo možje, ki temeljito poznajo socialno vprašanje in potrebo delavstva. Tiskovni podjetji sta dve, ki sta popolnoma moderno urejeni in izdajata brez štovila tiskovin: časnikov, revij, katalogov, knjig, molitvenikov, pesmaric, letakov, podob in podobic itd. Duša vsemu delu sta msgr. E. Koy in msgr. Oagnon. s Socialni napredek. Češkoslovaška divi zija Rdečega križa, ki ji načelujo dr. Alico Musarykov6, je na svojem zborovanju v Bratislavi sklenila, da ustanovi vzorno otroško naselbino in študijsko kolonijo. s Italijansko delavsko татаготапје. Rim« ska »Gazzetta Uflleiale« Je te dni objavila kr. dekret o obveznem zavarovanju delavstva za slučaj onemoglosti in starosti. Zavarovanje je obvezno 71 osebo obeh spolov od 15. do 65. leta starosti, ki si z delom služijo vsakdanji kruh. Izključeni so zasebni uradniki, ki zaslužijo nad 800 lir mesečno in pomorščaki, ki imajo svolo lastno bkaajua PrlmnrsKe rmvfce. p Ггроп slovenskega učitelja iz Idrije. Na idrijski glasbeni Soli je bil poleg dveh Italijanskih profesorjev nameSčon »udi Slovenec Knrol Pahor, ki je italijanski državljan ter diplomiran absolvent konservatorija v Uo-logni. Te dni je dobil g. Pahor nenadoma obisk orožničkega poročnika - komisarja v spremstvu orožnikov. Napovedali so mu, da mora takoj iz Idrije v Trst. Ko jo Pahor zahteval pojasnila, so mu izjavili, da mora iz Idrije zato, ker no zahaja v — italijansko družbo. To mu je izjavil tudi podprefekt, h kateremu se jo šel g. Pahor pritožit. Pahor je izjavil, da se bo pokoril le sili, nakar je dobil potni list za Trst, kamor sta ga spremila dva orožnika. Svoboda v Italiji je torej Se zmerom približno tolika kakor v bivši carski Rusiji, za Slovence pa še manjša. pProti delavstvu. Izšel je zakonski odlok, k katerim so uvaja nadzorstvo pokrajinskih političnih oblasti nad društvi In kor-poractjami vsake vrste, katerim pripadajo delavci.« S tem so vse delavske organi/arije pod v ržene samovolji političnega uredništva štajerske novice. š Sprememba odbora Prosvetne zveze. Na Radnji seji Prosvetne zveze za Štajersko s sedežem v Mariboru se je rekonstruiral odbor sledeče: predsednik dr. Josip Hohnjec, I. podpredsednik Jože Stabej, II. podpredsednik Marko Kranjr, tajnik prof. Ivan Prijatelj, blagajnik Jože Mirt, gospodar dr. Josip Jeraj, odbornik za treznostno delo Jože Krošl, odbornik za obrambno delo msgr. dr. Anton Medved. š Protestni shod proti krivičnemu poslovanju bolniške blagajne se vrši prihodnjo nedeljo 24. t. m. na iniciativo Jng. strokovne zveze v Mariboru. Zborovanje se vrši v društvenih prostorih v Lekarniški ulici. J Carinska konferenca v Mariboru se je Vršila v četrtek 21. t. m. v prostorih Trgovsko šole. š Umor v ptujski okolici. Preteklo nedeljo se jo dogodil v Kicarju pri Ptuju zopet žalosten slučaj fantovske posurovelosti. Fantje in dekleta so luščili bučne peške pri posestniku Mlakarju in pri tej priliki se je seveda pilo in plesalo. Nenadoma Je pa planil v sobo vinjeni 21 letni fant Jože) Kolarič in brez vsakega vzroka zasadil nož 17 letnemu Janezu Pihlerju, ki se jc takoj zgrudil mrtev. Surovež je nato še ranil dve osebi, nato pa izkoristil uastalo zmedo ter pobegniL Orožniki so ga pa ?e isto noč izsledili in zaprli. š Žrtev neprevidnosti ali roparskega napada. Zolezniškl čuvaj je v noči od 14. na 15. t m. našel na progi Čakovec—Kotoriba truplo neznanega moža, kateremu je vlak od rezal obe nogi. Ponesrečenec je še živel, io-da zavedel se ni in s prihodnjim vlakom so ga prepeljali v Čakovec. No ve se še, ali je mož slučajno prišel pod kolesa vlaka ali pa ;je hotel storiti samomor. Mogoče je, da so ga oropali v bližini taboreči cigani in ga potem vrgli pod vlak, ker mož ni imel pri sebi ni-kako legitimacije niti denarja. Ponesrečene«, je moral ležati na progi najmanj dve uri, ker je skoro popolnoma izkrvavel. š Požar v Mozirju. Dne 13. t. m. je izbruhnil v Mozirju požar, ki je vpepelil hišo posestnika Bolovarjn. Ogenj je nastal okrog 6. zjutraj in zahvaliti so je požrtvovalnemu delu požarne brambe in pa dejstvu, da se Jo nahajala goreča hiša blizu vode ter da je strehe sosednih poslopij pokrival debel sneg, da sc Je ogenj omejil in so je posrečilo rešiti iz gorečo hiše celo pohištvo. Poslopje je bilo za- varovano le za malenkostno vsoto in posestnik trpi občutno škodo. g Požar v SI. Janžu nr Dravskem polju. To dui je pogorelo do tal gospodarsko poslopje in hiša posestnika Andreja IvirbiSa iz Pre-polj v župniji št. Janž na Dravskem polju, škoda je občulna, zgorela je vsa oprava in živež, zavarovalnina pa Je nezualna. š Uboj. Dne 14. t. m. se je vračala družba štirih mož, med njimi Mihael Verdev lz sejma v Žalcu v svojo vas Št. IJj pri Velenju. Nu potu iz postajo Velenje domov sta jih pri neki hiši napadla dva pretepača in Verdev je dobil pri tej priliki hud udarec z polenom na glavo. Počila mu jc lobanja in naslednji dan je izdihnil. UiiMiar^ke novice. Ij Prevzvišeni škol dr. Anton Bona-ventura Jeglič je včeraj obiskal atelje Fr. Sterleta, rkad. slikarja in voditelja umetniške šole »Probuda«, kjer si je ogledal najnovejša dela, kakor generala Majstra, komponista Foersterja, pesnika Stritarja, vladnega svetnika ravnatelja Šubiea, ravnatelja Bračiča in več drugih slik. Med temi se nahaja tudi najnovejša škofova slika v profilu. lj Shod somišljenikov SLS za Spod. Šiško se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. takoj po 10. sv. maši v samostanski dvorani v Spod. šiški. Poročata podžupan dr .Stanov-nik, občinski svetovalec Orehek in dr. Rožič o ljubljanski komunalni politiki. Vsi na shodi lj 25. februarja so vrši v dvorani »Uuionac slavnostna prireditev v prid splitskim pogo-releem. Kakor po vabilih izvemo, se prireditev vrši pod častnim predsedstvom gospodov: T. Sporna, velikega župana, dr. Ljudevita Perica, dr. O. Beneša, dr. J. Brejca in prof. Jarca in s sodelovanjem častnega damskega komiteja, v katerem so reprezentirane najod-ličnejše ljubljanske dame. — Po predavanju umet. zgod. dr. Fr. Steleta in solospevih gdč. Zikove pa g. M. Šimenca bo elitni ples, ki ga vodi g. J. Kosičok. Svira orkester dravske divizije. Začetek ob pol 21 uri. Priprave, ki se dnevno vrše, obetajo, da bo prireditev izmed odličnejših v sezoni. Jj »Mož beseda« je načelnik kluba občinskih svetnikov JDS Jože T u r k, ker jo prišel b ljubljau&kemu županu in ga ponižno prosil, naj občinsko sojo, ki je bila določena zn včeraj 21. t. m. preloži na prihodnji teden, ker klub JDS in g. Jože Turk še nista preštudirala nove službene pragmatike. Klub vsakodnevnim napadom i Jutrac in »Slovenskega, naroda«, da >Klerosocialisti« zavlačujejo občinsko sejo, jo g. župau dr. Peric nujni prošnji g. Turka ugodil in občinsko sejo odložil na prihodnji teden. G. Turk je dal županu slovesno zatrdilo, da bo povzročil pri svojih demokratskih listih objavo notice, da je bila občinska seja na njegovo prošnjo odložena, da zamore službeno pragmatiko preštudirati. Sedaj pa glasili JDS in g. Turka objavljata, da je bila občinska seja preložena radi protesta g. Turka. Kar jo g. Turku prošnja, je >Jutru« in »Slov. narodu« protest.O. Turk, malo več možatosti smo bili od Vas doslej na-vajeni. Ali ste se ji sedaj odrekli? lj Oprostitev nočnega davka, katero je dovolil ljubljanski župan uslužbencem električne cestne železnico dopisniku »Jutra-r ne da spati. V včerajšnjem »Jutru daje nasvet, naj občina daje uslužbencem cestne električne železnice posebno doklado. Ker ti uslužbenci žalihog še niso mestni uslužbenci, jim občina s posebno doklado ne more priskočiti na po-■ < • лтств-. и цшадкцц^^мидиемццид moč. S tem nasvetom naj so 5Jutro« obrne ua židovsko dunajsko družbo, i katero so živeli demokratje kot bivši gorpodarji na mestnem magistratu v najboljših odnoSujih in so jo proležirali na vse mogoče načine v škodo vsega uslužbenstva cestne železnico. Tudi se niso brigali demokratski občinski očetje, da bi pregledovali in kontrolirali vsakoletno bilanco cestne železnice, ki jo jc dunajska družba predlagala. Zanemarili so svojo dolžnost in na ta način oškodovali mestno občino za težke stotisoče, ;'.ato bi bilo zanje mnogo boljše, da o ukrepih sedanje magistralne večine glede cestne železnico in uslužbenstva demokratski gospodje molče, ker teh stvari šo niso preštudirali. lj Brezplačne tramvajske karte. V smislu pogodbe med ljubljansko mestno občino in družbo cestne električne železnice dobi župan vsako leto Б brezplačnih letnih voznih listkov na prosto razpolago. To listke je g. župan razdelil sledečim gospodom: podžupanu dr. Sta-novniku, načelniku kluba SLS občinskemu svetniku Jegliču, načelniku kluba JSS Tokanu, načelniku pereonalnoprnvnega odseka Pircu in načelniku socialnopolitičnega odseka Čeleš-niku. Kdor ima vpogled v delo sedanje večine občinskega sveta, mora izprevideti, da so brezplačne vožnje ua tramvaju deležni oni ob-činsld svetovalci, Id imajo največ posla pri magistratni upravi in največ potov v občinskih zadevah. Ljubljanski župan seveda ne hodi v uredništvo »Jutra« izpraševat, kako naj se tramvajski listki m zdele, gotovo pa postopa pravilno, ako jih razdeli med ono občinsko svetovalce, Id > bogatijo« od občinskega ku-luka. Ako je »Jutro« tako vneto za siromašne, nižje magistratno uradnike, zakaj pa demokratski župani teh kart niso razdeljevali s tega socialnega vidika in zakaj so bivši »napredni« župani pustili vse -nižje, siromašne magistratno uradnike : \ bedi in pomanjkanju, da jim je šele sedanji občinski svet pripomogel do boljših prejemkov in jih rešil bede, v katero jih je puhnil bivši "napredni demokratski občinski svet«. lj Pomladansko porotno zasedanje r Ljub Ijnni se prične v pondeljek, dne 3. marca In ne če le v torek 4. marca, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Naznanila. Osrednji odbor ljubljanski!* presvet ime nocoj ob 8. sejo v konsumu. Udeležite ce Je gotovo vsi zastopniki. Krekov« mladine, v Ljubljani uprizori v nedeljo, dfie 24. t ob pol osmih zvečer veliko pred-pustno burko »Babilon«. Kdor se hote pošteno nasmejati, naj pride v Rokodelski b & uri sveiieт. Potek, 2-3. febr.: HAMLET. — Red A. Sobota, 28. febr.: TRI MASKE, SMEŠNE PRECT.70ZE, PRILJUDNI KOMISAR. — Izvou. Nedelja, 21. febr.: Ob 3. popoldne: MOGOČNI PR. STAN. Znižano eeno. Izven. — Ob S. zvečer: OSMA ŽENA. Izven. Ponedeljek, 25. febr.: BENEŠKI TRGOVEC. Red Њ OPERA. Začetek ob pol 8. nri avečer. Petek, 22. febr.: TOSCA. — Red B, Sobota, 28. febr.: GOSPOSVETSKI SEN oV 3. uri popoldne. — Dijaška predstava. Nedelja, 24. lebr.: Ob B. popoldne: MIGNON. Popoldanska predstava j>rl znižanih conah. Ponedeljek, 26. febr.: Zaprto. Dre operni predstavi pri znižanih cenah. T soboto popoldne ob 3. se pojn izvirna narodna opera Rlsto Savinov j-Gosposvetski sent pri znižanih cenali. Predstava jc v prvi vrsti namenjena naSe-mu dijaštvu, da čuje opero, koja snov je povzeta iz našo nacionalno zgodovine. Lahko jo pa poseli •.no ostalo občinstvo. V nodeljo popoldne ob treh se pa pojo priljubljena in nad vse melodiozna o peni :>Mignoni kot ljudska popoldanska operna pred« stava pri znižanih cenah. Uprava hoče dati в to popoldansko predstavo ▼ prvi vrsti priliko občinstvu izven LJubljano da čuje to prekrasno delo Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni zunanje prijave je nasloviti na upravo gledališča. — Danes zvečer se pojo opera »Toscac za red F>, d ram p. pa vprizori »Hamleta« za red A. Zahvala. Ob priliki moje dvajsetletnice ml ji* dočlo od mojih prijateljev in premnogih ljubiteljev našega gledališča toliko častitlt, darov in voščil, da je bil ta večer eden izmed najlepših mojega 20 letnega delovanja. — Zato čutim srčno potrebo, naj' iskreneje zahvaliti se v pni vrsti slavnemu občinstvu, katerega priznanje in simpatije so mi najlepša in najdražja nagrada za moje delovanje. Prisrčno sc '.Ehvaljujetn upravi kr. nar. gledališč:«, vsem dragim mi kolegom in koleginjam, nadalje i Udruženju gledaliških igralcev, društvom »Orjunie", »Jadranu«, »Zvezi ruskih akademikov* in prav tako tovarišem lovcem, ki so so blagovolili spomnit?" na mo pri tej priliki. Prav posebno se zahvaljujem tudi uredništvom vseh časopisov za priznanje in In?kavo oceno mojega dola. — Z nnjodličnejšim spoštovanjem Hugo Z a t h e y. OrSovskš vestnik. Na fantovskem večera v RoT -»delskem domu predava danes, v potok br. Vatovec Frane, cand. Ljudski oder. Nedelje, 34. februarja; Larnpat-ij vartahur.de, kurita * petjem v treh dejanjih s prologom. Začetek ob 4 url popoldne. Dvorana bo zakurjena. Predprodaia vstopnic od četrtka naprej vsak dan od 5. do 7. u/e zvečer in v nedeljo od 10. do 12. ure dop. m popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, II. nadstropje). Meteorologično poročilo. LfabMana Звб m n. m. v (S, Normalna barometerska višina 736 mia. Ua* cpaao-naina, ; Bi 4 1ввгшо-metei r V ftitieuiii ititercnes 1 O Nebo, v etrov i'ftiiavtaf v tmc 30.3. 21 h <38 4 (TS 0-6 obl. s. v. 2I./2 7 h 738*6 — 1-0 e-7 v. ob!. J. 2. — 21. 2. 4 h 73S-0 3-fk 04» obl. SAMOSTOJNO kuharico tatera mora opravljati tucli v*a druga hjšna dela, sprejmem k mali družini (3 osc-fce) v predmestju Ljubljane. - Naslov pove iz prijaznosti trprava Usta pod štev. 98S. m?dčTh E K L E ■Jobro vzgojeno, sprejmem takoj za pospravljanje sob in k otrokom. Naslov pove uprava lista pod štev. 975. Močnega, zdravega, 11 let starega DEČKA da zn svojega vdova brez-stanovaika. Naslov v upravi aSIovcnca« pod štev. 8R7. A^soSvejriinia tigor, tečaja, vešča strojepisja, slov, stenogrr.fije, korespondenco m knjigovodstva, obenem izučena v trgovini z meš. blntfom, išče mesta kot PRODAJALKA alf kontoristinja. Nastopi ta- j koj. - Ccnjom- ponudbe na I upravo lista pod «Absolvcn- j flnla SteV. 1005.!. Prodati) zidano, z opeko krito j enonadstropno RI И O r. 12 sobami, ! oral zemljo, sviajak in nekaj sadja, blizu poŠte, postaje in cerkve /ia Provaliah. - Več pove Alojzija HRIBERNIG, poseslnica na šelenbcrku. p. GuStanj. ' ORGANIST eociljanec, iiče službe; imo-je tudi tajništva. Naslov peve tiprn- ;. lista Ktcv- 9&S. Zanesljivo ŽENSKO pošteno, staro do 50 let, zna kuhati lep hišni rod voditi, sprej o k mali. družini takoj. • Nestor pove uprava lista pod Slev 974. Prvovrstne RIBE, :ćukr in drugi finejie, is tekočlb vodi — pc naročilu tudi surove — ter 'prvovrstna VINA — nudi gostilna VIDMAR (Težak), Sv, Jn-koba trg ftev. 5. 100.'! II! »■:.<<».■■, - v - - . t:, ..'.•.•■.«__■' ,'пћ •__: Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorounikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jo naš iskreno liubljeni soprog, oče, tirat in stric, gospod ALOJZIJ BERUN danes, v četrtek 21. februarja po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v -vboto, 23. februarju, ob i. uri popcldne il deželne bolnišnice j!r. pokopališče pri Sv. Križu, Ljabljena - Radeče, dne 21 februarja 193-t. Žalujoči: ZENA, OTROCI, BRAT ta SESTRA. jflplftn 21 let stara, ki MCEMC jc dovršila učr... leta, želi vstopiti v trgovino v kaki krsčanski hiši. — Ponudbe na .TAN. JORDAN St. Jernej. _OS3 " PletilnTSTROJA 7/36— ll/36:.(dvojnatV in S/Jo naprodaj. — F, JOŠ1, Ljnb-!јнпн, Rimska cesta 7. 995 200 hI rafinir. ŠPIRITA proda Ravnateljstvo nad-biskupskih dobara v Zagre- br., Vlaška ulica 75, kamor naj se reflektanti radi pogojev prodaje obrnejo. 1004 Tovarniško poslopje v MALEM MENGŠU pripravno za vsako Industrijo 7 gospodarskim poslopjem, vrtom itd. sc proda na javni draibi pri sodišču v Kamniku v soboto, dor 23. februarja ob fO. nri Najmanjši pontidck 119.000 Din, varščina 33.500 I)in. Strojno pletenje HARIMG Čevljarska ulica štev. 4. Izvršuje. nogavice «z .najbolj* šega bombaža in flora, roti-plctujc vse vratc nogavic, tanke in deb,-lc. 985 PREMOG lep, črn, s -1500 kalorijami prodaja iz svoiega rudnika Sloren. premogokopna družba« z o. z. v Ljubljani, Woliova nI. l/I. po 300 Dm. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana in 400 Din v Ljubljani na dom do^tavlja-no za 1000 kg. 589 I 2 DUAKA ali DI !AKI?;JH sprejme na. stanovanje In hrano boljša rodbina. ČEBULČEK in itorenjevo seme kupu!' ■ vir na razpolago. - Naslov! mo. — SEVER in KOMP., v upravi lista pod šU»t. 994.1 l.jubljeaa. Woliova ulica 12 siaii je varstvena znamka pri-znano najboljših in najtr-peLneiših €evl)ev Pragofln Rofšlit Maribor, Koroška cesta St. 19 Lastne delavnice in I ročno delo. 30-80 m vodovodno cevi 20 mm po 19 Din meter, prodam. — Ravno! nin se i-upt BREJA KOZA. — Joško РП15Е, Mala ras M. 40 pri Ljubljani 064 APNO! Več vagonov neugašenega i-i prvovrstnega apna je naprodaj; 3 vagone takoj, po znižani ccni. Vcc f-e izve PoStni predal St. 7, pošta Knmnik, Jugoslavijo. 844 Iz^ioie konzorcii >StoveiKA«, Odaovorni urednik: Franc Кгстгкг v Ljubljani Vsemogočni je odpoklieal dne 21. febr. naSoga nepozabnega očeta, tasta in starega <>čota. gosnotln Ivana Golias po dolgem, mučnem tri>ljenju, v 91 lotu njegove starosti, po večkratnem sprejemu svetih svetotajstev. Pogreb blagega rajnega se vrši v soboto, 'J3. februarja, ob ti. uri dopoldne. Svete maše se bodo brale v župni cerkvi na Bledn. '/alnjofe rodbine GOLIAS. VELIKA ZALOGA VSEGA elektrotehničnega materijala MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN — INSTALACIJE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leopold Tratnik LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 25 NA DEBELO! NA D R O B NO? Iut»o;lovan3ka tiskarna v Lhiblieni