Štev. 7 V Trstu« itliiik 7. iMuvaria 1915. Letnik KL. Izhaja vsak tudi ob nedeljah J^>raznlklh, ob 5 zjutraj, oh ponedeljkih ob S dopoldne. IMtaMr»: 5v. BseCMk* A^lheg« — Vd 4>pisl naj t€ 'jiio . :jU. Nef#gdr*»a pircu se na in rrdnik Metan Ustnik konsordj i Ai '"c. —.>■■' — T*k t iVarne ,Edinosti",v>pi«a«e zadrug« x •r-.tjtziini » Tr^t. ulica Sv. Frtnčiflt« AsMkef« «. 20. iirCnJhrf T. upf«ve žtev. 11-57. Nirteiisi xaaf»: 2x ot*> 1**».......K 24*— UKNkU ................. 1J- ZI W mesec«......................• Z« ac4elj*ko iidsjo n četo Mo........ 5» z* pol k» ................. Posamezne številke „Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice,^zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— VMka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti'. — Plača In toži se v Trstu. Upravi In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiškega Jt 20. — PoStnohranilniČnl račun SL 841.692. m h na ramen»imune, na nuni Hi Siloviti bon za »Bine pri Sennbefni « MzudJL - M Užoikem prelazu to v Vzhodnih Beskldlh mir, roški napodi« Gozdnatih Karpatih. Z owffl]sko-rustegii bojliča. DUNAJ (Kot.) Uradno se objavlja: 6. januarja. Sedaj že već mesecev s premeni ji v im uspehom vršeći se boji v karpatskem gozdnatem gorovju, trajajo dalje. Karakteriziralo se kot akcije manjših stiJov v mnogokrat široko ločenih samotnih dolinah. V zadnjih dneh je sovražnik, ki je dobil ojačenja. poskušal v posameznih zgornjih tokih rek z ofenzivnimi napadi pridobiti na ozemlju. Zapadno od Užoškega prelaza in v Vzhodnih Beskidih vlada mir. Na fronti severno in južno od Visle so bili včeraj artiljerijski bojL Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fmL _ Z Mmtto-ruskett bojišča. BERLIN 6. (Kot.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan. 6. januarja dopoldne. Vzhodno bojišče. Na Poljskem, zapadno od Visle, so prodrle naše čete po zavzetju več sovražnih oporišč, do ozemlja Suche. Vjeli smo 1400 vojakov in uplenili 9 strojnih pušk. Na vzhodnem bregu Pilice le položaj neiz premen jen. Vrhovno armadno vodstvo. BAZEL 6. (Kot.) »Baseler Nachrichten« poroča, da se je ruski gardni kor umaknil izpred Bzure in Rawke, da počiva preko Božiča. Iz vseh krajev Rusije vozijo nove polke v ozemlje Varšave. Rekrutiranje letnika 1915 se izvršuje redno. Z nemšKo-froncosk^g bojišča. BERLIN 6. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. januarja dopoldne. Zapadno bojišče. Francozi so včeraj nadaljevali premišljeno obstreljevanje krajev za našo fronto. Če spravljajo s tem svoje lastne rojake ob streho in jih ubijajo, to jim je menda vseeno. Nam škoduje obstreljevanje malo. Pri Souainu in v Argonskem lesu smo se polastili več sovražnih strelskih jarkov, odbili različne sovražne napade in ujeli dva francoska oficirja in 200 mož. Na višini zapadno od Sennheima. za katero se vrše tako hudi boji. so se Francozi včeraj zopet vgnezdili, a so bili s silovitimi bajonetnimi napadi zopet pregnani z višin in se niso upali nobenih novih napadov. Vjeli smo 50 alpskih lovcev. Vrhovno armadno vodstvo. Odgovor predsednika Poiiicareja in belgijskega kralja na papeževo inicijativo glede i7menjave vojnih ujetnikov. RIM. 6. (Kor.) »Osservatore Romano« priobčuje sedaj tudi odgovor predsednika Poincareja in belgijskega kralja na papeževo inicijativo glede izmenjave vojnih ujetnikov, ki so za nadaljno vojaško službovanje nesposobni. Predsednik Poincare je odgovoril v svoji brzojavki: Odgovarjaje na prijazni predlog, s katerim me je Vaša svetost blagovolila počastiti, takoj zatrjujem Vaši svetosti, da je Francoska, zvesta sporočenim čustvom plemenitosti, ravnala z ujetniki vedno človeško in da se ukvarja, kako našla sredstva, s katerimi bi se dala doseči zamenjava vseh onih vojnih ujet-jetnikov, ki so definitivno nesposobni za nadaljno vojaško službovanje. Kralj Albert je brzojavil iz belgijskega glavnega stana kardinalu, državnemu tajniku Gasparriju: Cenim krščansko misel, katere je poslano mi poročilo prežeto, zelo visoko. Odgovarja mojemu lastnemu čustvovanju. Predlog, ki se mi stavi v označenem smislu, vsprejinem gotovo zadovoljno. Francoska infanterlja strelja slabo. PARIZ 6. (Kor.) V „Echo de Pariš- poroča general Therfiels o vojaškem položaju, pri čemer izjavlja. Ha je francoska in^ante-rija preslabo izvtžbsna v streljanju. Na to se je treba na vsak način ozirati pri vežba-nju naših letnikov. Nemški strelci so jasno dokazali, kako strašno je dobro streljanje. Med Francozi so dobri stre ci zelo redki. Med posameznimi polki jih je le nekaj, ki so ti tzz:eliito izvežbali v strc'janju pod vodstvom strokovnjakov. Pomanjkljivost sanitetnih naprav v Franciji. PARIZ 5. (Kor.) »Libre parole« kritizira skrajno ostro sanitetstvo in navaja celo vrsto primerov, s katerimi dokazuje pomanjkljivost sanitetnih ustanov. List konstatira pri tem, da so bolniški strežniki deloma popolnoma neizvežbani. V ozemlju Neuf Chateauja je bilo treba na tifusu obolele pred njihovim popolnim okrevanjem radi prenapolnjenosti lazaretov prepeljati v neko okrepčevališče. Deloma morajo ranjenci ležati na slami. Iz Yperna došli ranjenci niso dobili novih obvez in so bili transportirani v živinskih vozovih, ki niso bili niti razsvetljeni niti zakurjeni. Na 700—600 mož pride en zdravnik. Tudi ti ranjenci leže na slami. List izjavlja dalje, da za ranjence celo v Parizu ni zadostno preskrbljeno. V bolnišnici St. Antoine jih je od vsakih 12 ranjencev umrlo 5. Angleški risom zriovoUM in Amerik«. LONDON 6. (Kor.) »Daily Telegraf« poroča iz \Vashingtona: Angleški odgovor na amerikansko noto je Wi!sona zadovoljil. Odgovor dovoljuje nekaj koncesij in odreka Ameriki pravico, da bi zahtevala druge. LONDON 6. (K.) Listi poročajo iz Wa-shingtona: Izjava, da bo Anglija poplačala vso škodo, ki jo je napravila ameriškim brodo-lastnikom proklamacija o kontrebandi, kakor tudi izjava, da od 4. decembra ni bila v Gibraltarju zadržana več nobena ladja, določena za Italijo, je vzbudila v A-meriki splošno zadovoljstvo. Ta poročila se smatrajo kot nekake predhodnice zadovoljive ureditve spornega vprašanja. 70 letnica bavarskega kralja. BERLIN 6. (Kor.) »Reichsanzeiger« piše: Kralj Ludovik bavarski konča dne 7. januarja t. I. sedemdeseto leto svojega življenja. Povsod v Nemčiji obdajajo ljudstvo čustva spoštovanja do kralja, ki je pokazal v tem usodepolnem času trdo nemško prepričanje. Ko nam je Angljia v nadi, da nas hitro uniči, napovedala vojno, je izpre-govoril kralj Ludovik znamenite besede: »En sovražnik več je en povod več, da se združimo še tesneje.« Definitivno so bili uničeni gotovi upi sovražnikov, ki so menili, da pride v veliki borbi za nemško bodočnost do razkola med severom in jugom. Cestitljivi kralj je stopil v tem težkem času zvesto na stran cesarja. Zato se mu ob njegovem jubileju zahvaljujejo vsi Nemci z željo, da bi še dolgo tako uspešno vodil svoje kraljestvo. Turčija proti trosporazama. Spopcd v Črnem morju. CARIGRAD 6. (Kor.) Generalni štab objavlja sledeče poročilo: Včeraj se je vršil pri Slnopi v Črnem morju spopad med dvema turškima kri-žarkama in ruskim brodovjem, obstoječim iz 17 enot. Posameznosti manjkajo. Vsekakor sovražnik kljub številni premoči ni mogel prizadejati našima ladjama nobene škode. Pratirnje Tirkn v PerzllL CARIGRAD 6. (Kor.) Po danes dospelih poročilih so naše čete v zvezi z zveznimi plemeni razven uspehov pri Miandu-abu dosegle nadaljne uspehe v Aserbej-držanu. Pri umikanju so pustili Rusi na bojišču dva topova in mnogo ujetnikov. Južno od Mianduaba je neka druga turška kolona potolkla sovražnika in uplenila znatno množino orožja in municije. CARIGRAD 6. (Kor.) Turški poročevalski urad objavlja o zadnjih bojih v Aserbejdržanu poročila, glasorti katerih so turške čete, ojačene s perzijskimi plemeni, dne 28. decembra zadele pri Mian-duabu na neko rusko kolono, obstoječo iz 4000 mož, 300 kozakov, iz artiljerije in pristašev Sedje in Dauleh, ki so plenili po vaseh v okolici. Rusi so bili popolnoma potolčeni in so imeli 200 mrtvih. Turki in Perzijci so imeli 6 mrtvih in nekaj ranjenih. V nekem drugem boju pri Urmiji sta bila vjeta dva pristaša Sedje in Dauleh in ubitih 100 ruskih konjenikov. Vsled teh porazov je morala ruskih čet strta. HomoffleiMbanijL RIM 6. (Kot.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 5. t. m.: Današnji dan je potekel mirno. Italijanska kolonija, ki se je nahajala na parniku »Re Urnberto«, se je rodala zopet na suho. Vstaši se nahajajo v ravnini Kroje v boju s četami Essad paše. _ Nadvojvodiaja Blanka pri ranjencih. DUNAJ 6. (Kor.) Nadvojvodinja Blanka je včeraj v spremstvu hčerke posetila garnizijsko bolnišnico št. 2, se pomudila tri ure pri ranjencih in bolnikih, obdarovala vojake in jih tolažila. V dvorani, kjer se nahaja mnogo nemških vojakov, ki so skoro vsi izgubili pogled, je neki bolnik nenadoma zaklical nadvojvodinji »Hoch!«, nakar so priredili nadvojvodinji vsi ranjenci velike ovacije. Ko je nadvojvodinja zapustila bolnišnico, sta jo nagovorila po en avstrijski in en nemški ranjenec in jo imenovala dobrega angelja ranjencev. Nadvojvodinja se je gi-njena zahvalila za prisrčni poklon. Generalna skupščina dražbe avstrijskih poljedelcev. DUNAJ 6. (Kor.) Včerajšnjo generalno skupščino družbe avstrijskih poljedelcev je otvorii predsednik baron Plener z nagovorom, v katerem je izvajal: Vojna dosedaj Še ni posegla tako globoko v naše narodno gospodarstvo, kakor se je prvotno pričakovalo. Uspeh vojnega posojila je bilo ugodno znamenje kapitalske moči dežele in brezposelnost na Dunaju ni dosti večja kakor v normalnih časih. Po-, žrtvovalnost vseh slojev prebivalstva je občudovanja vredna, kakor tudi junaštvo in vztrajnost naše armade. Radi tega lah h ko upamo, da dosežemo časten mir. Naše narodno gospodarstvo se bo zopet dvignilo. Mednarodna trgovina bo vsekakor v začetku manjša in pride le z Nemčijo do trgovinsko-političnega zbližanja v kaki obliki. Vojna je spravila državno idejo nad vse interese posameznikov. Država in njena avtoriteta morata stopiti zopet v ospredje in interesi posameznih strank se morajo umakniti pred potrebščinami državne enote in pred koristmi občin. Govornik je končal med živahnim odobravanjem z besedami: Želeti je, da nam prinesejo velike žrtve preporod Avstrije. Razna odlikovanja. DUNAJ 6. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi fcm. vitez Krobatin! V ponovnem priznanju Vašega udanostnega in zaslužnega delovanja Vam podeljujem vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. — Dunaj, 1. januarja 1915. — Franc Jožef m. p. DUNAJ 6. (Kor.) (Armadni naredbeni list.) Fml. Karlu Kuka. poveljniku trdnjave Krakov je bil podeljen komturni križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, fml. vitezu Hoeferju in fmL Francu Kaniku vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo. _ Zopet konflikt Mehiko In Ameriko. FRANKFURT ob M. 6. (Kor.) Glasom neke brzojavke »Frankfurter Zeitung«, poroča »Daily Telegraph«, da so Združene države izročile Mehiki ultimatum, kjer se izjavlja, da bi prvi spopad, ki bi se dogodil v ozemlju med Nacom in Dougla-som, dovedel do tega rezultata, da bi morale pričeti Združene države s sovražnostmi. trom. To leto bo veliko leto, polno prepirov, zmag in porazov; vendar pa se bodo zgodili tudi jako lepi in vzvišeni dogodki. Vojna mora biti kmalu končana. Mir bo sklenjen v prvi tretjini astralskega leta, torej med marcem in julijem. Prorokovonjc lMdonK ds Thtbei Francoska vedeževalka madame de Thčbes je imela, kakor zatrjujejo pariški listi, leta 1914 velik uspeh s svojimi proro-kovanji. Prorokovala je že naprej vojno, potem umor avstrijske prestolonasledniške dvojice in vstajo Poljske. Povodom novega leta so se razni listi obrnili na madame de Thčbes s prošnjo, da naj prorokuje o dogodkih leta 1915, Čemer je ona z veseljem ustregla. To pot je bila pri slavni dami očividno želja vseh Francozov oče njenih mislL Njeno prorokovan je je zato jako zanimivo. Nekemu sotrudniku lista »Petit Parisien« je madame de Thfcbes rekla: »Prijatelj, strahoviti boj, ki se ga udeležuje tudi naša država, se zagrinja v ognjene oblake, tako da vidim v tem letu manj jasno kakor sicer drugače. Toda kljub temu vam hočem par stvari prorokovati, prosim pa vas, da opozorite vaše čitatelje, da astralsko leto ne soglaša z gregorijanskim kalendarskim letom. Kalendarsko leto se prične 1. januarja, do-čim se prične astralsko leto dne 21. marca in se konča 20. marca 1916. Leto 1914 je bilo, kakor sem prorokovala, polno deževja in bliskov. Leto 1915 bo nasprotno megleno leto. Sedanje leto stoji v znamenju planeta Marsa, vendar pa ni v zvezi s Saturnom, ampak z Jupi-1 Domače vesti. NAŠIM PRAVOSLAVNIM BRATOM ob praznikih, ki jih praznujejo te dni: Cestit Božič! Na slavnostnem večeru, ki se je vršil v proslavo uredniške petindvajsetletnice našega glavnega urednika Maksa C o t i-č a v torek zvečer v gornjih prostorih restavracije »Balkana« in ga je aranžiral s sopomočjo nekaterih drugih gospodov predsednik našega političnega društva, g. dr. Josip W i 1 f a n, se je zopet pokazalo, da se znajo pri nas v Trstu v resnici ceniti zasluge slovenskega časnikarja, ki je dolgo dobo četrt stoletja v težkih, da, najtežjih razmerah, ki jih je v tej dobi preživljal slovenski narod na Tržaškem, s samozatajevanjem, z vso vnemo in požrtvovalnostjo posvečal vse svoje moči pro-buji, vzgoji in napredku naše narodne stvari. Okrog jubilanta se je zbralo kakih štirideset oseb, med njimi več naših poslancev, sploh pa zastopnikov vseh slojev in stanov našega naroda v Trstu. Več gospodov je opravičilo svojo odsotnost, pri čemer so naprosili prireditelje, da oni izrazijo v njihovem imenu jubilantu svoje čestitke. Večer je otvorii g. dr. G r e-g o r i n, ki se je v daljšem govoru ozrl nazaj v zgodovino našega lista, ki je nastopil z letošnjim novim letom svoj štirideseti letnik, očrtal njegov razvoj od majhnega dvotedenskega lističa pa do današnjega velikega lista z dvakratno izdajo na dan in tako orisal obenem tudi slav-ljenčevo delovanje, ki je tako ozko spojeno z razvojem in napredkom našega lista. Govornik je prečital program lista, ki ga je priobčila prva številka »Edinosti«, izšla 8. januarja leta 1876., izpod peresa slovenskega pesnika Cegnarja, in poudarjal, da je »Edinost« ostala zvesta temu svojemu programu ves čas svojega življenja in da mu je pravtako ostal neoma-jano zvest tudi jubilant vseh'petindvajset let, kar je vstopil v uredništvo, in to vkljub vsem kritikam in zasmehovanjem našega programa in njega samega. Le škoda, da se listu in njemu toliko očitano »solzarstvo« ni ukoreninilo v vsej Slove- niji; razmere bi bile sedaj za nas popolnoma druge. Skromen je ostal vedno, in ni se vrival v ospredje, a vršil je svojo nalogo vedno z idealno ljubeznijo do naše stvari in tako pripomogel v veliki meri k sedanjemu razvoju slovenske stvari v Trstu. Za to njegovo neumorno, vztrajno in neomajno zvesto delo'vanje mu vse naše priznanje. Bog ga živi! — Govorili so nato še gg. dr. W i l f a n, dr. R y b a f, dr. Josip Mandič in Mrak. Prva dva sta ocenjevala delovanje slavljenca s političnega stališča, poudarjajoč, kako je ravno slavljenčeva treznost in preudarnost na eni, na drugi strani pa globoka zavest, da more le v podrejevanju lastnih misli in nazorov načelom in koristim skupnosti voditi do takih lepih uspehov, kakor jih je po takem delovanju mogla doslej izkazovati tržaška slovenska politika. Bilo je listu in slavljencu treba dobojevati marsikateri hud boj, bilo je treba tupatam celo nekoliko zavirati, a vendar je slavljenec našel vedno pravo pot, da so se odbili vsi napadi, tudi v novejših časih, in to v takem duhu in na tak način, da ni trpela naša skupna stvar, pač pa izšla Čista in nedotaknjena iz boja. Zato čast slavljencu! — Dr. Mandič se je v svojem govoru oziral zlasti na sedanje težke čase, ki zahtevajo na čelu lista v vsakem pogledu moža, ki ga bo list in naša javnost še tem bolj potrebovala v bodočnosti, o kateri še ne moremo vedeti, kaka bo. Zato pa je le želeti, da slavljencc, ko je ob tolikih gmotnih in duševnih žrtvah vztrajal toliko časa na svojem odgovornem mestu, tudi v bodočnosti posveča svoje izkušene moči naši skupni stvari. — G. Mrak je kot časnikar nazdravljal slavljencu, posebno poudarjajoč, kako je bila »Edinost« zlasti koroškim Slovencem vedno evangelij za delovanje v narodno obrambo in izražajoč željo, naj tudi slejkoprej ostaneta tako ozko spojena slavljenec in list, da si ni mogoče misliti drugega brez drugega. — Globoko ginjen se je nato jubilant zahvaljeval na izkazanem priznanju, poudarjajoč, da ne bi bil odkritosrčen in pošten, ko bi ne priznaval, da mu dobro de to priznanje. Delal in trudil se je res po svojih močeh z drugimi vred v korist skupni stvari, a največje zadoščenje mu je, da je to skupno delo imelo tako lepih uspehov. Zahvalil se je ponovno vse na vsikdar mu izkazovani blagonaklonjenosti in zagotavljal, da bo tudi odslej vedno z veseljem vršil svojo nalogo, kakor bo zahtevala naša skupna stvar in kolikor mu bodo dopuščale moči. — Tako se je zaključil oficijelni del večera, kateremu je nato sledila ob veseli narodni pesmi prijetna medsebojna zabava. Bil je lep večer, ki ostane slavljencu in vsem udeležmkom gotovo v najlepšem spominu. Dobrodelni koncert, ki se je vršil sno-či pod okriljem naše Glasbene Matice v Narodnem Domu, je pokazal jasno, kako si je že naše občinstvo po tako dolgem premoru želelo, da se zopet enkrat nauži-je lepe domače pevske umetnosti. Koncert se je priredil v dobrodelen namen, za pokritje stroškov letošnje božičnice na naših slovenskih tržaških Šolskih zavodih. Če je kedaj pevska umetnost služila lepemu, vzvišenemu namenu, kakor je lepa in vzvišena sama, je bilo to sedaj in je tudi v resnici poleg sebe same dosegla tudi ta postranski namen v polni meri. Občinstvo, ki se je v velikanskem številu zgrnilo v Narodni Dom — sedeži so bili že pol ure pred napovedanim začetkom prodani do zadnjega — občinstvo vseh slojev našega naroda v Trstu in okolici je žrtvovalo svoj dar na oltar narodne vzgoje naše mladine, a obenem je tudi imelo izreden umetniški užitek. Strokovno oceno koncerta prepuščamo strokovnjaku, a nam bodi dovoljeno, da podamo nekako vnanjo sliko prireditve. Koncert se je vršil v znamenju naših domačih modernih glasbenikov, onih, ki so začrtali v »Novih Akordih« novo pot naši slovenski glasbeni umetnosti, njim na čelu sam urednik te glasbene revije, dr. G. Krek, potem prvak naših modernih, A. Lajevic, naš Adamič, Ravnik, Prohazka. Da bi bila slika naše glasbene umetnosti, kolikor jo je mogoče podati v ozkih razmerah, kakor jih določuje enovečerni koncert popolna, smo čuli tudi Benjamina Ipavca in Hug. Sattner-ja ter kar je umljivo samo po sebi, tudi nekaj biserov naše samorastle glasbene u-metnosti, nekaj naših narodnih pesmic v Devovi harmonizaciji. Ker si našega La-jevica ni mogoče misliti brez njegovega najboljšega, da ne rečemo edinega tolma-ča-pevca, je bilo takorekoč umljivo samo po sebi, da nam ga je tolmačil g. R i j a-vec tako, kakor ga pač zna le on. Culi smo že g. Rijavca na našem odru in treba je reči, da je v času, kar smo ga čuii, pn-I dobil veliko. Občinstvo se v prvem za- Stran a „EDINOST* štev. 7. V Trstu, dne 7, januarja 1915. četku ni moglo prav oživiti v ono, kar je čulo, toda od pesmice do pesmice ga ie veJno bofl in bolj objemal srebrnočisti pevčev glas in končno, po VValterjevi pesmi iz »Mojstrov-pevcev norimberških«, a Se prav posebno po pesnikovi ariji iz Puccinijeve »La Boheme*. ki jo je moral ponoviti, je g. Rijavec popolnoma osvojil občinstvo, ki ga je zopet in zopet priklicalo na oder, da mu z burnim ploskanjem izreče svoje priznanje. Kakor Lajevic v Rijavcu. ima Adamič v gci. Ciri!i M e d-vedovi izborno prcpovednico svojih glasbenih misli. Njeni globoki alt, ki je posebno poln, mil in blagoglasen v srednji legi, je kakor ustvarjen za vse srčkane Adamičeve =>Pcsmi za mladino« ter Satt-nerjevega »Zaostalega ptiča« in Ipa\ cevo »Ciganko Marijo«. Pevki, ki je zapela z g. Rijavcem tudi duet iz Bizetove »Karmen*, pri čemur nam je pa, kakor tudi v točki, ki jo je dodala že preje, manj ugajala nego v zgoraj imenovanih točkah, so izročili dva krasna šopka. Občinstvo jo je vobče sprejelo jako simpatično in jo odlikovalo z živahno pohvalo. Vrzeli med nastopi obeh solistov je izpolnil oktet z G. Ipavčevo »Kukavico', Adamičevo *Pa sem jaz ptičita^ ter tremi narodnimi: »Slovesom*. »Barčico- in »Tičkom« v Devovi harmonizaciji. Kakor Slovenci ljubimo svojo narodno pesem, pač tudi naše občinstvo posebno uživa ob lepo zapeti narodni pesmi, ali pa vsaj taki, iz katere zveni duh naše narodne pesmi, kar velja za obe zgoraj imenovani. Oktet (ga. Smr-kolova. gca. Stoikovičeva, gci. Ulčakar-jevi ter gg. Rus. Modrijan, Prinčič in Prunk) je vodil zborovodja Glasbene Matice, g. Mahkota. ki ie lahko ponosen na tako lep uspeh svojega truda. — Kakor smo že rekli, je bil obisk občinstva izredno velik ter se ie tako krasnemu umetniškemu priključil tudi sijajen gmotni uspeh, tako, da bo naša marljiva ženska podružnica CMD prejela od te prireditve za svojo božičnico. za našo ubogo šolsko deco lepo svoto okroglih tisoč kron. Zato pa še tem večje priznanje prirediteljem in vsem. ki so pripomogli prireditvi do tako lepega uspeha. Hvala jim v imenu nase mladine! — Strokovno oceno koncerta priobčimo prihodnje dni. Novoletno voščilo naših vojakov. Pre-feli smo: „V imenu vseh okoličan sirih fantov, nahaajočih se še v Liubljani • voščimo vsej tržaški okolici |n me tu srečno novo leto 1 Živel naš domači kraj! Na zdar !* — Sledi cela vrsta podpisov. Občni zbor „Vrdeljskega Sokola* se bo vršil v soboto, 16. t. m., ob 8 zvečer v svet^ivanskem Narodnem domu z običajnim drc.nim redom. Odbor .Vrdeljskega Sokola- vabi vse starše, da pr šl»ejo svoj naraščaj v soboto, 9. t. m. ob 4 pop. k telovadbi v Narodni dom. — Istega dne ob 8 zvečer so vabljeni vsi telovadci in telovadke, na pogovor glede razlit ve telovadnih ur. „VEČERNA EDINOST" Izide danes ob 5 in pol popoldne. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Josip Germanis od 7. pešpolka, črnovojnik Andrej Santin, Fran Medved od 87. pešpolka, Anton Morel od 97. pešpolka, Mihael Maruš od 5. domobranskega pešpolka, Ivan Vešnaver od 87. pešpolka. Ivan Kor-va od 5. domobranskega pešpolka, črnovojnik Henrik Tapazzin, Oktavij Ticulin od 23. domobranskega pešpolka. Alojzij Lanzetta od 23. domobranskega pešpolka, Jeftc Erza od 61. pešpolka. Nikolaj Pave-tič od 31. pešpolka, črnovojniki Alojzij Do-leš. Emil Stirn. Fran Mauptmann in Henrik Lunder. Evgen Sandri od 87. pešpolka. Karel Cepak od 5. domobranskega pešpolka, Rudo!f Višnovic od 87. pešpolka, Hektor Marušič od 97. pešpolka in Leopold Miiller od 97. pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice črnovojniki Maksimilijan Natlačen, Urh Bizjak, Fran Lipoš, Anton Micheli in Anton Buttolon ter Arrigo Bolaffio, poročnik pri sodišču v Mostarju, Ivan Budanović od 86. pešpolka. Josip Gobolos od 52. pešpolka in Pran Urbinc od 29. pešpolka. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil pre-pieščen v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni Štefan Teofanović od 6. honved-Bkega pešpolka._* Meso po ceni sta si hotela predsnočnjim poskrbeti težaka 361etni Ivan Baje, ki sta- [ nuje v ulici G. Gozzi št. 5, in 381eini Viktor iCalligaris. Dva redarja sta ju srečala v ul sv. Spiridijom in ker f ta se jima zdela nekako — preobilna, sta ju vprašala, kam da gresta in kaj da imata v žepih. Baje in Calligaris sta odgovor la, da se vračata z dela domov in da imata v žepih svoje — o otfje Ko sta pa redarja pogledala v n; ju žepe, kakšno da je to orodje, sta našla v njiju žepih — krasne kose svežega govejega in telečjega mrsa. Redarja sta na to aretirala Bajca in CaMigaiisa n ju odvedla na po i ijski komi-sariiat v ul ci di Torre bianca, kjer s pri are-t rančema našli tudi v nedrijih še d uge kose mesa. — Uro pozneje je pa neH drugi redar javil istemu policijskemu komisarijatu. da je n^išel odpita vrata mesnice Alojzija Moret'i v ulici V. Bellini št. 7. Pozvali so takoj mesarja Morettija, ki je konst tiral, da mu je bi!o iz mesnice ukradeno za kakih 50 kron mesa n i2 k o drobiža. Ko so na to še enkrat preiskali Bajca in Calhgarisa, so našli pri i jiina tudi ta drobiž. Jerbas kruha. Pekovs i pomočnik Ivan Jančar, ki stanuje v ulici del Pozzo št. 4, je predvčerajš jim — k&kor vsak dan — nosil kruh na do:n razn h odjemalcev svojega gospodarja. Med drugimi, je imel nesti kruh tudi neki družini v hiši št. 1 v ulici Pier Luigi da Palestrina. Rev* ž je imel seb j cel jerbas kruh- in da si pr liani trud, je ; vzel le oni del kruh >, ki ga J^ imel nesti on enjeni družini, a jerbas z ■ sia im kruh 'm je pustil v veži hiše. Ko je prišel nazaj, ni več našel v \eži jerbasa s ki uhom. Nato je pa £e! takoj na policijski komisarijat v uli i Luigi Ricci in tam povedal, kaj se mu je p ^ e ilo. Malo puzr-je se je pa zvedelo, da sta dva mladeniča pustila jerbas k uha v veži hiše št. 4 v ulici delle Acque (ki je le podaljšanje ulice Per Luigi da Palestrina ■od i lice Stadion pa do boln šmce). s ko-mi^anjata so takoj poslali detektiva z naročilom naj aretira onega, ki bi eventuelno prišel po ta jerbas. In res je okoli ene ure popoldne prišel 14letni dečko Ivan Miche-luzzi, ki stanuje na Škorkeljskem vrhu št. j 864 in se hotel polastiti jerbasa. A detektiv ga je prijel in odvedel na komis<>rijat, Tu pa je M chtluzzi povedal da sta ga poslala po jerbas neki 171etni Fran, ki stanuje v ulici di Riborgo št. 12 in Robert Strifoj, ki stanuje v ulici della Scorzeria št. 4. Srečal da ju je v ulici del Soli ariu in tam sta mu povedala, da sta ukradla jerbas s kruhom in ga potem skrila v veži hi^e štev. 4 v ulici delle Acque ter ga prosila, naj gre on ponj. Micheluzzija so pridržali v zaporu a potem so šli še po ona dva. Aretirani žepni tatovi, — Na zahtevo brivca Angela Veggiana, ki ima svojo briv-nico v ulici Crosada št. 12, sta bila včeraj zjutraj malo pred šesto uro aretirana na Velikem trgu brezposelna težaka 291etni And. Sandri, ki stanuje v ul. del Molino a Vento št. 22, in 26letni Fran Sosič. Angel Veggian, ki je od redarja zahteval, da aretira imenovana Sandrija in Sosiča, je povedal, da sta ta dva malo prej v kavarni ^„Moka44 skupaj z nekim tretjim uzmovičem ukradla Adolfini Mauro, lastnici tolerančne hiše v uliti del Fico št. 3, iz žepa spodnjega krila listnico, v kateri je bilo 380 K denarja. Redar je takoj odvedel na policijski komisarijat vse tri: Veggiana, Sandrija in Sosiča. Nato je pa Šel drug policijski funkcijonar v kavarno „Moka", kjer je našel Adolfino Mauro, katera je bila nekoliko vinjena in mu je potrdila, da je bila res okradena — Pozneje je pa detektiv tega komisarijata Turus izvedel, da je oni, ki je Adolfino okradel in potem pobegnil 271etni težak Hermangild Folla, ki stanuje v ulici Media št. 24. Detektiv Turus se je nato takoj podal na lov, da bi našel Follo in res in res se mu je posrečilo to v nekem buffetu v ulici della Barriera vecchia, kjer ga je aretiral. — Bodi še povedano, da so bili vsi trije: Folla, Sandri in Sosič i že mnogokrat kaznovani: Folla že neštetokrat radi tatvine in radi javnega nasilja, Sandri že 30krat radi tatvine, vsled česar je tudi pod posebnim policijskim nadzorstvom ; Sosič je bil pa že 25krat kaznovan. — Lepi ptički 1 Samomorilni poizkus. Neka približno 25letna ženska je snoči ob 9 v samomorilnem namenu skočila s pomola sv. Karla v morje. Dva pilota (pristanišna stražnika) sta jo potegnila iz vode, na* ar je bil pozvan na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki je nesrečnici podelil prvo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Ne-srečnica je bila tako oslabela, da ni mogla nit povedati svojega imena. Svedrovci ta delu. V noči od 4. na 5. t. m. so neznani tatovi vlomili v urade tvrdke Anton in Josip Bruna v olici Eco-nomo štev. 2, ki trguje z ogljem, lesom in stavbenimi materijali. Prevrtali so tam blagajno in odnesli kakih 600 kron denarja v bankovcih. O tatovih ni duha ne sluha. To je že drugič, da Je ta tvrdka okradena: prvikrat je bila okradena v noči med 31. decembrom 1. 1911 in 1. januarjem leta 1912. Tatvina v tobakarni. Pred par dnevi so dosedaj še neznani tatovi ponoči vlomili v tobakarno Klementine Mihajloviče-ve v ulici della Fontana štev. 22 in odnesli s seboj tobaka, smodk, svalčic, kolkov. znamk, dopisnic, v skupni vrednosti K 342.42. Sploh so takorekoč popolnoma izpraznili vso tobakarno. O vlomilcih ni dosedaj še nobenega sledu. Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem fizikatu: Bortolotti Dominik, 65 let, ulica delle Sette Fontane štev. 32; Balzarek Oton, 57 let, Tartinijev drevored štev. 8; Buljat Mihael, 30 let, ulica dei Corte štev. 4; Gregorič Virginija, 76 let, ulica sv. Mihaela štev. 2; Samec Martin, 57 let, Rojan štev. 220. — V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Tomažič Angela, 24 let; Flajban Adolf, 40 let; Barba Katarina, 70 let; Abutsch Gregor, 47 let; Mičić Anton, 67 let; Renier Humbert, 2 leti; Kos Brunon, poltretje leto; Urbinc Fran, 37 let; Bavea Jakob, 56 let. PODLISTEK Hadame Bovary Roman. • Spisal Gustav Po teh besedah je zbežal in je odnesel neko stolico iz lekarne v salon ter se je kmalu zopet vrnil. Binet je nato zahtevaj pol unče sladkorjeve kisline. »Sladkorjevo kislino?« je vprašal lekarnar zaničljivo, »ta sploh ne obstoja. Menite pač oksalno kislino, kajneda?« Binet mu je razožil, da hoče sam sestaviti neko kislino, da bi očistil ž njo peko zarjavelo lovsko orodje. Ema se je stresla. Lekarnar je menil: »Vreme pač ni ugo-'dno za lov, je prevlažno.« Emi se je zdelo, da se zadušL (»Dajte mi . . .« »Ali ne pojde še?« si je mislila. »Pol unče kolcrfonija in terpentinovega olja, štiri unče rumenega voska in poldrugo unčo koščenega oglja, da si očistim moje usnjate stvari.« Lekarnar je ravno rezal vosek, ko je prišla gospa liomais. V naročju je nosila hčerko Irmot Napoleon jo je držal za roko in Atalija ji je sledila. Gospa Homais je sedla na klop poleg okna, prepreženo z baržunom; Napoleon je zlezel na stolček, a njegova sestrica je tekala okoli posode s slaščicami in okoli svojega očeta. Ta je bil strašno zaposlen s svojimi steklenicami, pritrjal je etikete in' pripravljal zavojčke. Okoli njega je vladala tišina, od časa do časa se je Čulo samo rožljanje utežev na tehtnici in nekaj naročil, ki jih je lekarnar dajal svojemu vajencu s tihim glasom. »Kako se počuti mala Berta?« je naenkrat vprašala gospa Homais. »Mir!« je vzkliknil soprog, ki je ravnokar računal v svoji knjigi. »Zakaj je niste prinesli s seboj?« je nadaljevala s tihim glasom. »St! Stt« je dejala Ema. kazoč na lekarnarja. Oospod Binet je bil tako zatopljen v lekarnarjevo računanje, da ni Čtil poslednjih besed. Slednjič je vendar odšel, in Ema se je globoko oddahnila. Naslednjega dne sta sklenila z Rudolfom, da bosta odslej previdnejša pri svo- Književnost In umetnost. Peti zvezek »Svetovne vojske« je ravnokar izšel in vsebuje 3 izvirne celostranske slike: Boj »Zente« in »Ulana« s francoskimi ladjami. Boj med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju. Skrb za ranjence v vojni. Razen tega ima tudi umetjLko prilogo s sledečimi slikami: Železniški most, ki so ga Rusi pri u-rnikanju razstrelili, avstrijski pijonirji pa tekom dveh dni zopet popravili. — Avstrijski top obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse pri Rzeszowem. — Za boj pripravljene avstrijske bojne ladje. — Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani. Vsebina je sledeča: Anglija pred vojno. — Anglija in Rusija. — Angleška, francoska in ruska mornarica. — Nemška in avstrijska mornarica. — Nemčija, Avstrija, Anglija, Francija, Rusija in Japonska. — Kako je rastla moč angleške mornarice. Morski strah. — Podmorski podkopi (mine). — V vzhodnem morju. — Plenjenje ladij. — V severnem morju. — V Adri-ji. — O nalogi nemške mornarice. — Črtice. — Skrb za ranjence v vojni. — Zemljevid Evrope, ki bo priložen enemu prihodnjih sešitkov »Svetovne vojske« je v delu. — Da se postavi za domovino na bojnih poljih padlim slovenskim vojakom dostojen spomenik, se je založništvo »Svetovne vojske« odločilo, posvetiti nekaj sešitkov »Svetovne vojske« tem junakom. Sedmi sešitek, ki izide 1. februarja, prinese životopise mnogih slovenskih vojakov, ki so umrli na bojnih poljih. V enem na-daljnih sešitkov se bodo pa pričeli zbirati životopisi in potopisi junaških činov onih slovenskih vojakov, ki so in bodo v tej vojni za njih junaštva odlikovani. — Za naročnika »Svetovne vojske« se vsakdo še vedno lahko prijavi, tudi če je že nekaj sešitkov že posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine, ki znaša za četrt leta (6 sešitkov) K 3.—. Naroča se v knjigarni Jaka Stoka v Trstu. Vesti iz Gorice. Poziv! Kakor v drugih mestih, se je u-stanovila tudi v Gorici nabiralnica naturalnih daril c. in kr. vojnooskrbovalnega u-rada. Ta urad ima med drugim nalogo, da preskrbuje v vojni se nahajajoča krdela z gorkim zimskim perilom in s sredstvi proti mrazu. Dasiravno se je doslej pokazala v naši deželi v obilni meri darežljivost in požrtvovalnost za vojnopomožne svrhe, se vendar podpisani odsek obrača zopet do prebivalstva mesta Oorice in dežele s prošnjo, da z nadaljnimi darili olajša našim vojakom težkoče vojne. — Goriška nabiralnica sprejema v to svrho darila v denarju in v zimskem perilu in v sredstvih proti mrazu (torej: srajce, spodnje jopiče, volnene jopice, gorke spodnje hlače, snežene oglavnice, rokavice, nape-stnice, zapestnice, dokolenke, volnene nogavice, volnene nogavice, volnene krpe za noge in slično). Z nabranim denarjem se nakupi volno, iz katere se bo izdelovalo v raznih šolah zimsko perilo. Z darovanim in nakupljenim perilom se bodo o-skrbovali izključno na novo vpoklicani črnovojniki iz naSe dežele in tisti ranjenci in bolni, ki se po ozdravljenju vračajo iz naših krajev zopet na bojno polje, kakor tudi tukaj se nahajajoči ranjenci in bolni. Tisti črnovojniki, oziroma ranjenci in bolniki, ki potrebujejo iz nabiralnice potrebno zimsko perilo, se morajo izkazati pri podpisanem odseku s potrdilom, izdanim jim od pristojne vojaške oblasti. Nabiralnica ima svoj sedež na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, pritličje, soba štev. 7 in posluje vsako sredo in vsako soboto od 2 do 4 popoldne. Za odsek: Lujiza -Re-bekova. * - Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici, Zadnji teden so bili sprejeti v tukajšnjo bolnišnico »Rdečega križa« sledeči ranjeni ali bolni vojaki: Cankar Janez, Trojer Viktor, oba črnovojnika. Vavkman Kari, dragonec, Surko Janez in Leist Julij, oba 8. artiljerijskega polka. Venier Josip, Pahor Josip, Bonavia Alojz, vsi trije 97. pešpolka. Furlan Valentin, 7. artiljeriskega polka. Pavletič Kari, 27. domobranskega polka. Zuberli Avgust, Milost Rihard, Ar-nos Jurij. Klanjšček Kari, Gratton Janez, Vidmar Josip, Molar Kari, Berce Janez, Bitežnik Andrej, vsi železniški stiažniki. Pichler Janez in Schuschitz Maks, oba čr-novojnika. Pire Josip, 47. pešpolka. Faga-nel Roman, 97 pešpolka. Bearzot Anton, Zuliani Vincenc, Rusig Angel, VeliŠček Josip, Prinčič Franc, Rosin Angel, Poljane Franc, Spangher Viktor, Rizzatti Peter, Trevisan Joahim, Fedel Lovro, Peršolja Alojz, Forchiassin Alojz, Mrevlie Alojz, Marušič Jakob, Bavčar Anton, Beneš Anton, vsi 27. pešpolka. Hrib Josip, 5. domobranskega polka. Capello Friderik, 47. pešpolka. Alessio Franc, kolesar. Hosko Franc, Tschermenegg Tomaž, Pregel-negg Kari, Zimermann Gabriel, Zinnauer Janez, Kahr Miha, Wagner Anton, Snez Janez, vsi Črnovojniki. Mavrič Alojz, Trevisan Ivan, Bregant Anton, 27. polka. Ruda Konrad, 17. pešpolka. Pičulin Josip, 8. artiljerijskega polka. Modic Franc, 22. pešpolka. Šum I., Vrhovec Anton, železniška stražnika. Krenzer Andrej, 8. artiljerijskega polka, Ušaj Alojz, 97. pešpoka. Deloren-zi Kari, 27. domobranskega polka. Flore-nini Kari, 7. lovskega bataljona. Krušič Anton, železniški stražnik. Iz srbskega ujetništva sta se oglasila g. Anton Fegic, uradnik »Goriške Zveze« in pa g. Just Rjaveč, solicitator v pisarni g. dr. Novaka. Vesti iz Istre. jih sestankih. Ema je hotela izprva podkupiti služkinjo in ji vse zaupati, Rudolf je menil, da bi bilo bolje, ko bi poiskala v Yonvillu oddaljeno in samotno hišo. Tekom cele zime je prihajal tri- ali štirikrat na teden v temni noči k Emi na vrt. Dala mu je ključ vrtnih vrat, ki ga je Karel smatral za izgubljenega. Da jo je poklical, je vrgel navadno pest peska na njene oknice. Nato je planila kvišku, toda večkrat je moral čakati nanjo, ker je imel Karel navado ostati za pečjo in kramljati. Ona se je med tem Časom kar grizla od nestrpnosti in ko bi le mogla, bi bila vrgla Karla najraje skozi okno. Slednjič se je jela pripravljati k počitku, vzela je knjigo in je začela navidezno mirno Čitati. Med tem časom je tudi Karel že legel v posteljo in je vzkliknil 3 »Pridi Ema, čas Je žel« »že pridem,« mu je navadno odgovarjala. Toda kmalu ga je jela slepiti luč, obrnil se je k steni in je zaspal. Ema je nato vstala in se splazila iz hiše napol oblečena, komaj dihajoča in tresoča se od po-žeijenja. Z Brega. Za naše vojake. Šole v Bregu, Borštu, Dolini in Ricmanjih so odposlale potom okrajnega podpornega pododbora v Dolini 27. decembra 1914 na O-krajni podporni i dbor zaboj volnenih pletenin, vsebujoč za Boljunec: 5 parov kolenic, 17 parov nogavic, 11 parov rokavic, 5 parov gama*, 24 parov zapestnic, 22 kap, 1 majo in K 7 65 kot preostanek od nabranih darov K 133 93 ; B o r š t: 3 pare zapestnic, 11 parov nogavic, 1 par kolenic, 1 majo od nabranih K 52; Dolina in o-kolica: 7 parov zapestnic, 10 parov rokavic, 2 para nogavic, 10 parov kolenic, 7 parov gamaš, 13 avbic in preostanek darov K 96, ki so bili nabrani tako-le: V Prebenegu po Val. Šviligoju in Ivanu Bandi K 60, Kroglje K 2 40, Kastelec K 13.40, Socerb K 10-30, Mačkolje K 18 50, Ulica K 570, Dolina K 85*50, Osp K 21 60. Skupaj torej K 187*40: Ricmanje: 6 parov nogavic, 6 avbic, 7 parov kclenic, 8 parov zapestnic; Osp: Iz Ospa so se izd lani predmeti poslali posebej na okr. podporni odbor. Že omenjenima gg. Šfiligoju in Bandiju, gg. nabirateljicam: Emi Lenarćičevi, Dorici Kanz-lerjevi, Avgusti Resovi, Milki Kraljičevi, E-milijl Turkovi, g. Cehovi in Mariji Novakovi izreka vodstvo pododbora iskreno zahvalo pa trud pri nabiranju darov v neprijetnih, zlabih vremenih ter za trudapolno in vztrajno sadzorovanje pletilk, katerim kličemo: bog nlati. Darovi. — V počeščenje spomina gosp. Antona Samca daruje g. Emil Rumpel za ro.ansko C. M. D. K 10. Denar hrani uprava. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. BB MALI 03L&S! □□ oa ne računajo po 4 stofc. besedo-Mastno ti-kane M raAu- .najo enkrat več. — Najmanji* t pristojbina zna3a 40 Rtotink. : ftnČfflllN * v nlict 81111 Marco Bt- 35» tof 1 fcraSH ViUjLIJUU terau prve vrste po kron 104 ter vipavska in istrska vina. 1229 Pertot, urar, ulica Stadion fit. 26!! 12C9 Keblounno soba ^V-VA^ ▼ ulici Comroerciale fitv 11, HI. nadat. 4000 DfITlirnO ^etilirane ali prazne sobo, za eno adi nU&lilllb dve osebi, kakor tndi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciaie 9 pritličje. 100 Odda se solnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere 12, vrata 15. 4015 Mebllrona soba sSfcJf'sLf^S Alfi rl 17, vrata 5, prvo nadstropje. 4 m 5000 5 dobitkov po 1000 K • • • » 5000 5 „ „ 500 ..... * 2500 10 dobitkov po K 250 20 „ „ „ 200 40 « n n 150 100 „ „ „100 200 „ „ „ 50 2500 „ „ „ 20 12000 „ „ ., 10 2500 4000 6000 10000 10000 50000 12C000 L 14885 dobitkov Skupno . kron 475000 so vrli ■aprakilcno dna 9. |amnrar|a 1919. — Srafka »lan« 4 se dobivajo pri c. kr dohodarstvenem loterijskem ravnateijstvn v Bridim- ----1---* - "skem ravnateljstvu na Dunaju. Vrhu tegm 93 dobijo uradih, kaWor tudi na vsen lelezniških po.-t&jah. v _ kakor tudi avstrijskih kronovln. Na željo se do pošljejo načrti zastonj in poštnine prosto. Kr. Qfr. rodarstvano loterijsko ravnateljstvo. u »aami iinb^sii ii ii n^^aiiii