Pslftninit platan* v gotovini. ŠTEV. 50. V LJUBLJANI, četrtek, 1. marca 59*8. Posamezna številka Din 1*—*, { FTO V. LshcJ* Tsik dan opoldne, tevzeiaH nedelje in praznike. Bloaečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: <' Din 20"—, inozemstvo Din 80 —* list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi s© ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštaem ček uradu štev. 13.633, HHESS Dr. Žerjav za revizijo ustave. Na seji poslovnega odbora slovenske seljaeke demokracije je vodja slovenske SDS dr. Žerjav predlagal, da se seljačka demokracija prične boriti za revizijo ustave. Na predlogu samemu ni nič posebnega, ker so vsi uvidevni politiki Jugoslavije že davno spoznali, da ustava v sedanji obliki ne bo mogla ostati in da jo bo treba revidirati, če hočemo doseči resnično konsolidacijo Jugoslavije. Senzacija pa je v tem, da je stavil tak predlog dr. Žerjav. Zakaj ni bilo v Sloveniji tako odločnega nasprotnika vsake revizije ustave, kakor je bil dr. Žerjav in njegova stranka. Zadostovalo je, da je kdo samo omenil možnost revizije ustave in že so bili vsi esdeesarskf listi plat zvona in pisarili, ko da bi bila država v nevarnosti. Sedaj pa sam šef SDS predlaga revizijo ustave! Povsod na svetu se dogaja, da politiki pod silo argumentov menjajo svoje nazore. Toda v res parlamentarnih državah, kjer imajo politiki smisel za političen takt, gredo taki zmotljivi politiki v pokoj, ker zahteva to spoštovanje do volivcev. Vendar ne morejo svoje odgovornosti se zavedajoči politiki govoriti volivcem danes eno, jutri pa drugo stvar. Politični nazori vendar niso srajca, ki bi jo človek vsak hip menjal, temveč so utemeljeni v notranjosti človeka, v njegovem prepričanju. Zlasti pa to velja, kadar gre za tako velike stvari, kakor so ustavna načela. Tu vendar ne gre za kako prazno dnevno vprašanje, temveč za temeljno vprašanje ureditve države. Ali naj bo naša država centralistično ali avtonomistično urejena, to je glavno vprašanje, ki je zvezano z vprašanjem revizije ustave. In zaradi tega vprašanja so se vodile v Jugoslaviji najbolj ogorčene borbe, zaradi tega so trpeli tisoči in tisoči Jugoslovanov in požrtvovalno sledili svojim voditeljem in jim bili zvesti. Sedaj pa pravi nakrat eden teh vodite-. ljev svojim volivcem, da se izrečejo za vprašanje, ki so ga še včeraj obsojali in da obsodijo vse svoje žrtvovanje, ves svoj boj. Zakaj pa je bil potem ves boj? Zakaj pa niso ti nedosledni politiki že takoj od začetka zavzeli znano stališče in obvarovali narod pred nepotrebnim bojem? Ni politik na vodilnem mestu zato, da se kot prvi zmoti, temveč da je voditelj, ki ima prav in ki se kot najsposobnejši zmoti tudi kot zadnji. Politik, ki se zmoti kot prvi, zanj je mesto le v zadnjih vrstah volivcev, kjer ne more njegova zmota privesti niti enega k zmoti. Zato je za voditelja, ki je bil toliko časa glavni reprezentant boja za ustavo in njeno centralistično ureditev, v hipu, ko to stališče ne samo opusti, temveč zavzame čisto nasprotno stališče samo ena pot, da ee iz političnega življenja umakne. Samo to je pravilen in logičen korak, ki ga pa še! slovenske SDS seveda ne ho storil, ker vladajo v slovenski SDS čisto posebne razmere, kakršnih pristaši nobene druge stranke ne bi prenašali. Zlasti pa ne bi prenašala takega skakanja od enega načela na drugega niti ena inteligentna stranka. Ali je v resnici samo slovenska esdeesarska »inteligenca« tako žalostna, da prenese vse? Ali se ti gospodje ne sramujejo pred onimi svojimi znanci, katerim so včasih govorili o veliki vrednosti naše ustave, če jim pa bodo sedaj morali govoriti o njeni nesprejemljivosti? Pri tej priliki pa je treba konstatirati še eno stvar. V hipu, ko se je šef SDS izjavil za revizijo stave in ga njegova »tranka ni demontirala, je tudi zadnji Pretep v skupščini. Beograd, 1. marca. Na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine je prvi povzel besedo čeda Kukanovie. Nagla-šal je, da je treba spraviti na svetlo vsa nepravilna dejanja, ki se vrše v državi, ker ne gre samo za glavnjačo, temveč se ta sistem razteza na vso državo. V naši državi je sploh že uveden tak režim, da se ljudje zatvarjajo samo zato, ker sd nočejo vzeti legitimacije radikalne stranke. — Kokanovič opisuje razne zlorabe, ki so se v posameznih krajih izvršile ob volitvah. Obsoja postopanje vlade, ki omogoča, da ljudje na policijskih obla-stvih izvajajo kar svojo osebno nasilni-ško voljo. Potem je dobil besedo Milan Kostič, za njim pa je podal svojo izjavo minister DR. ANTON KOrtOŠEC. »Kar se s* pričujočim predlogom zahteva in kar so posamezni poslanci tu navajali, je treba razdeliti na dvoje. Prvo je vprašanje samega poslopja, ki ga uprava beograjskega mesta uporablja za zapore. Drugo pa je vprašanje policijskega sistema ali kakor se ta naziva: režim glavnjače. — Poslopje glavnjače je že prestaro in danes ne ustreza več potrebam Beograda. Vsega skupaj je 12 sob za moške in 2 sobi za ženske jetnike. Štirji večji oddelki, ki se nahajajo pod pisarnami upra-ve mesta prav v kleti, niso niti higijensko niti gradbeno pripravni, da bi služili za zapore. Tudi pisarne za uradnike so tesne, majhne, vlažne in nezdrave. V zaporih je prostora največ za 60 do 70 oseb. Nabere pa se jih vsak dan do 350, včasih pa tudi do 500. Skozi pisarne prihaja vsak dan veliko število tujcev, kar v očeh inozem-cev na vsak način škoduje ugledu naše države. — Včeraj sem iznenada posetil pisarno in zapore mestne uprav, med drugimi tudi sobo št. 5, famozno glavnjačo. — Beograjska občina bi morala zgraditi novo poslopje za policijske zapore. — Toliko o vprašanju poslopja. Kar se pa tiče policijskega sistema si jemljem prostost, izjaviti ter odkrito in iskreno priznati, da se utegnejo tu — kakor povsodi — dogajati ekscesi in pre-kršitve zakonov. Tako je povsod.« Tu se oglasi Štefan Radič: Tega ni nikjer. Ni res da: »kakor povsod«. To je skrajni jezuitizem. Kaka nesramnost je to! Kje je še tako? Povejte! Po Koroščevi izjavi in po tem Radičevem nastopu je v skupščini nastalo veliko vpitje in predsedniku je komaj uspelo, poslance mlalo pomiriti. Toda Štefan Radič in poslanci kmečko-demo-kratske koalicije niso dali dr. Korošcu miru, da bi nadaljeval svoj govor. Štefan Radič kliče: »To sta Vam sestavila Velja in Čeda. Kje je še tako, povejte!« Velik nemir. Pavle Radič: »Ne boste dalje govorili, dokler ne poveste, kje je še tako. Vi bi radi iz vse Evrope napravili glavnjačo.« Hrup postaja vedno večji. Predsednik posreduje. Štefan Radič: »Ne pustimo tako govoriti. Vi ste radikalski zasužnjenec mi smo pa svobodni ljudje.« ostanek esdeesarskega programa šel po vodi. Od vseh idej, ki jih je še ostalo SDS, je bila zvestoba do Vidovdanske ustave, zadnja. Sedaj je še te ideje konec in ostale je divna nepopisna praznota. Zato je v redu, da je slovenska SDS čisto kapitulirala pred Radičem, ki ga je včasih tako zelo napadala. In taka nedosledna stranka, ki je brez vsakega programa, ki je zatajila že vsa glavna načela, naj bo zastopnica naprednjakov? Mislimo, da so ti le nekaj boljšega zaslužili. Ali pa se motimo? .Vpitje dosega višek. Predsednik zvoni, da bi pomiril poslance. V tolikem hrupu se ne čujejo medklici, ki padajo od vseh strani. Dr. Korošec stoji na svojem mestu. Ko se kričanje nekoliko poleže, poskuša nadaljevati svoj govor in pravi: »Danes najavljam, da bom vsak tak policijski na-stopek, kadar le zanj izvem, najstrožje kaznoval.« V hrupu se vmeša dr. Vilder z nekim medklicem. Štefan Radič pa ponavlja svojo: »Kje je še tako, govorite!« Dr. Korošec: »Dovolite mi, da govorim. Imeti moram za to čas in prostor. Ne morem vsega naenkrat povedati. « Med tem so poslanci drug za drugim zapustili svoje klopi in se jeli zbirati okrog notranjega ministra. Predsednik dr. Perič jih poziva z besedo ift z zvenenjem, naj se vrnejo na svoje prostore. Dt. Korošec potem nadaljuje: »Vse slučaje, ki so jih gg. poslanci tu navedli in obravnavali, bom dal najvestneje preiskati. Krivce bom kaznoval in po zakonu proti krivcem postopal.« Te ministrove besede je vladua večina pozdravila z velikim odobravanjem. Štefan Radič pa kliče zopet: »Kje je še tako, govorite! Dokler tega ne poveste, Vam ne dam govoriti!« — Nato veliko vpitje in protesti pri večini. Štefan Radič: >Povejte nam en sam primer, saj ni treba več!« Dr. Korošec skuša dalje govoriti, toda Štefan Radič ga prekinja z besedami: »Nič, nič. Kje je tako?« — Kričanje se zopet pri-| čne. Dr. Ivan Pernar se je začel ostro j prepirati. V prepir se je vmešal tudi . poštni minister Vlajko Kočič ter zakli-. cal proti Pernarju: »Pridi no že sem! Zakaj neprestano pretiš vsemu svetu; . nesramnež ti?« Dr. Pernar ostro reagira: »Glej me, že grem. Kaj pa ti čakaš?« — Kocdč: »Molči!« — Dr. Pernar: »Ti molči!« Kočič: »Ti moraš molčati, ker si prihajal zaradi kablov k meni. Kablovec! Ti si edini poslanec, ki je prihajal k mesni zaradi kablov. Dr. Pernar: »To je laž.« Predsednik neprestano kriči in na koncu pozove k redu ministra Kočiča in dr. Pernar ja. Med poslanci pa se razvname vedno večji hrum in vznemirjenost. Predsednik nikakor ne more vzpostaviti Tedu. Dr. Korošec zastonj poskuša, da bi govoril, ker ga Radič neprestano prekinja z vprašanjem, kje da je še kaka glavnjača. Dr. Korošec: »Ne bova tekmovala, kdo od naju bolj kriči. Nemir je vedno hujši in ostrejši in kmalu pride do pretepa. Poslanci začno skakati iz svojih klopi in ee približujejo Štefann Radiču. Tudi v ministrskih klopeh se začno gibati. RauiKali najprej prosijo Radiča, naj ne razgraja, potem mu pa začno pretiti. Radič vsega tega ne vpo-števa, temveč neprestano vpada. Dr. Korošec pravi, da ne more Radiča prevpiti, in zato neha govoriti. Radič pa še vedno kliče vmes. Začenja se anetež. Poslanci se abirajo olerog Radiča, radikali po mu kličejo: »V blaznico s teboj!« Ne smeš vse narodne skupščine hujskati!« Pretep se začne. Radičevci se zbirajo okrog Radiča, Dr. Pernar se še naprej prepira s poštnim ministrom Kočičem. Začenja se prerivanje. Poslanci se pričenjajo grabiti za grla. Prvi začne Toma Popovič, ki kriči: »Nečemo več tako!« Pernar nastopi prati njemu in že pade prvi udaree. Toma Popovič sune Pemarja v trebuh. Dr. Pernar ee malo zvije, kmalu je pa zopet pokonci. V tem trenutku navali nanj radikalni poslanec iz Kruševca Vojvod Luna. Toda Pernar ga udari s pestjo po čeljusti, da se mu takoj vlije kri. Vojvod Luna prime za samokres. Toda okrog njega se zbero radikalni poslanci in ga izvlečejo iz gnječe. Toda Luna se krvav in opraskan, kakor je bil, ruva naprej in pravi, da mora obračunati. Zdaj začno tudi ministri skakati iz svojih klopi. Simonovič kliče: »Ne moremo več tako naprej. Sedaj jih moramo za tri seje. izključiti.« Med poslanci se pretep nadaljuje. Sodelujejo Tešman, Nikolič, Milutinovič, Sretenovač, Svejetkanovič in Agatonovič na strani vlade, od radičev-cev pa Pavle in Štefan Radič, Pernar, Maček in dr. Klerikalci neprestano kličejo: »Udari!« Toda nihče noče najprej, da bi se tepel. Nekaj stolov zleti poslancem na glave. Vilder se prereka z ministri in kliče: »Tako se tukaj vlada.« Vlajko Kočič odgovarja: »Mi smo bili 50 let v opoziciji.« Vilder odvrača: »Da. Bili so radikali, ki pa so že pomrli.« Kocičin Simonovič se že pripravljata k pretepu. Predsednik skupščine odide iz dvorane. Novinarji so poskakali iz svojih klopi v dvorano in se pomešali v gnje-čo. Radikali so se obrnili proti radičev-cem in jim klicali: »Ali mislite, da boste tako z nami postopali. Koliko časa naj vas še trpimo tukaj. Če vam ni všeč tu, pa pojdite!« Skupščinski služabniki so zaprli'vrata dvorane, ker je bilo nevarno, da se tudi galerija ne vmeša v pretep. — Končno so se poslanci vendarle nekoliko umirili. Dr. Korošec nadaljuje svoj govor. Ko se je prekinjena seja nadaljevala,, je dr. Korošec nadaljeval svoj govor 'n ovrgel nekatere navedbe govornikov o komunističnem procesu. Komunisti so, pravi dr. Korošec, leta 1924 začeli sistematično učiti svoje ljudi, kako se naj vedejo pred preiskovalnimi oblastvi. Štefan Radič dela zopet medklice; Korošec pa nadaljuje: Leta 1925 je v jugo-slovenskem komunističnem listu »Celica«, v štev. 6. tiskanem v Parizu, izšlo navodilo, kako se morajo komunisti vesti pred preiskovalnimi oblastvi.« Dr. Korošec citira na posamezne pasuse in pravi med drugim: Vsak član mora pred sodiščem zatrjevati, da je bil tepen in da mu je bilo priznanje izsiljen-no, ne glede na to, kako se mu je pred policijo res godilo. — Po teh besedah je v zbornici zopet nastal velik nemir. Dr. Korošec je v nadaljevanju izjavil, da je pripravljen vloženemu predlogu priznati nujnost. Vendar pa ne more vsega tudi hitro izvesti, če bi se določila anketa. Zato ankete ne sprejme. (Odobravanje pri večini.) Obeta, da bo Izvedel preiskavo in krivce najstrožje kaznoval.« , Nujnost predloga je bila nato pri glasovanju odklonjena. Predsednik naznanja, da je drugi da«> dan interpelacij in da so na vrsti interpelacije Ivana Puclja na finančnega ministra, Ivana Peštaja na ministra za socialno politiko in dr. Gosarja na poštnega ministra. Ker je finančni minister zadržan, se bo takoj prešlo na Peštajevo interpelacijo. Predsednik je za tem prečital tiste pasuse iz Radičevega govora, za:~~ katerih naj bi bil kaznovan. Ugotavlja, da je Štefan Radič s svojimi trditvami razžalil Nj. Vel. kralja. Zato predlaga skupščini, da Radiča za tri seje izključi. Štefan Radič nato odgovarja, da je predsednik samovoljno tolmačil njegove besede in protestira proti temu. Če pa skupščina sprejme predsednikovo mnenje, pravi, vedite, da od jutri naprej ne bo prečanov več v parlamentu. Predsednik je dal svoj predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet in Radič za tri seje izključen Labota v južnih krajih. 2e opetovano smo nastopili proti političnemu izrabljanju lakote, ki vlada v južnih krajih. Nismo pa proti temu nastopili samo /.ato, ker se mora vsakemu poštenemu človeku želodec obrniti, ko vidi, kako skušajo ■nekateri strankarji celo človeka v največji nesreči strankarsko izrabiti, namesto da bi tnu pomagali, temveč tudi zato, ker se hoče vprašanje lakote popolnoma napačno rešiti. Predvsem je treba povdariti to-le: Kadar zadene kako pokrajino nesreča, da jo vsled elementarnih nezgod zadene nesreča, potem je jasno, da mora država kot najmočnejša gospodarska edinica in kot najvišja narodna organizacija pomagati kot prva. Enako jasno pa je nadalje, da morajo za podporo' države potruditi se najprej oni, ki imajo od naroda mandate in politično moč, da bodo narodni interesi resnično varovani. Ta naloga je pripadla v prvi vrsti seljački demokraciji. Dejansko je ona ludi največ kričala o lakoti in jo najbolj ogabno politično eksploatirala. Pri tem pa je storila vse, kar je bilo v njeni moči. da bo vladna kriza čim kasnejše rešena, čeprav je dobro znala, da vlada v de-miaiji ne more podvzeti nobenih večjih korakov. 'Zaradi lakote bi vsi ti kričuni o lakoti morali v prvi vrsti skrbeti, da bo vladna kri- za rešena dejansko pa so delali ravno nasprotno. Ali si je mogoče misliti bolj brezvestnega postopanja. Ker pa smo že pri lakoti in ker se tudi pri nas nekateri umetno ešofirajo, je pa treba povedati še nekaj. Tudi lakoto je treba razlikovati od lakote. Prava lakota kot deželna nesreča je le tam, kjer tudi za denar ni mogoče nič dobiti. Take lakote pa nimamo nikjer v državi. Imamo samo pomanjkanje, ki pa ne vlada samo v južnih krajih, temveč tudi v Sloveniji. Tudi pri nas so ljudje, ki nimajo nič za jesti, tudi pri nas so brezposelni, ki vidijo v samomoru edino rešitev, zaknj se pa teh ljudi nihče ne usmili. Kdor hoče dobro izkazovati bližnjemu, temu ni treba hoditi bog-ve kako daleč in kdor hoče pomagati, ta more vsak dan v svojem kraju zatreti toliko gorja, da bo pravi dobrotnik svojega naroda. Kaj treba hoditi daleč, ko pa je pred nosom bede toliko, da bi se moral kamen omehčati. Samo poglejte v rodbine brezposelnih, staro-upokojencev in drugih revežev. A kdo se zmeni za gorje teh! Ali se morda to gorje ne da tudi politično eksploati-rati? Ali so mar volivci samo v južnih krajih? Kaj je z arhivom Kriegsiiberwachungsamta! To vprašanje zanima mnoge naše rojake, ki so bili med vojno politično preganjani, internirani. konfinirani ali zaprti. Naravno, da se je mnogokdo obrnil na me, naj hi mu na Dunaju našel ta in ta akt. Doslej imam že 21 slučajev v evidenci. Tudi mene samega to zanima, kajti poravnati imam težke račune z ljudmi, ki se danes štulijo med velike ■patrijote, ;pa so bili ob začetku vojne ostudni Špijoni In denuncijanti, ki so delali grde krivice svojim rojakom, — in ako so tudi denuncirali resnico, ni njihov greh nič manjši. Čas bi bil, da nekatere take tiče postavimo na sramotni oder. Politična preganjanja so se vršila vseskoz fta iniciiativo vojnih oblastnikov. V Trstu samem je bivši namestnik in poznejši notranji minister knez Hohenlohe preprečil zapiranje naših rojakov, — drugod toga ni mogel storiti. — Ko je bil v poletju 1916 notranji minister, sem bil pri njem. Na poti iz Lipnice v Goellersdorf me je bil naš detektiv Mahorčič na Dunaju pustil na svobodi, — in jaz, interniranec, sem svobodno prišel do notran:ega ministrstva, vrhovnega šefa vse policije. Ali svojo onemoglost proti soldate-ski mi je drastično takole označil: Ljubi moj G. — bila sva si osebno jako dobra — ako hi jaz, c. kr. notranji minister, šel na . ulico, in bi me po kakoršnikoli pomoti aretiral kak feldvebel, bi imel težkih muk, predno bi me izpustili. Take so bile razmere, ki »o nas takrat dušile. In na stotine nai je, ki imamo v nekem arhivu dokumente o tem našem mučeništvu. Naravno je torej, da bi marsikdo rad dobil vsaj svoj akt v roke, ki bi mu dal odgovor na marsikako zagonetno vprašanje. Med vojno je bilo malokomu znano, da obstoji ji »ki Kriegsiiber\vachungsamt. Najbolje smo eanj vedeli konfinirancd in interniranci, ki sn>o pisali nanj svoje pritožbe. Vedeli smo, da mu je načelnik sekcijski načelnik Swoboda od notranjega ministrstva. Za nas na jugu je bil referent g. dr. Rudolf Andrej-ka, ministerijalni tajnik istega ministrstva, ■ki je naredil za naše ljudi, ako je le kaj mogel storiti. Veliko to ni bilo, ali vendar so slučaji, ki — niso slučaji, in marsikomu bi se huje godilo, da ni bilo včasih nevidne roke, ki je pomagala. In dasi je bil dr. An-drejka referent Kriegsuberwachungsam-ta, vendar je le bil — Slovenec, ki je pomagal, ako je kje mogel brez posebne nevarnosti — da bi tudi njega zaprli. Po vojni je v Avstriji notranje ministrsitvo en del Kanzleramta, zato so ponosno palačo na Judenplatzu izpraznili. Ves arhiv Kriegs-iibervvachungsamta so zmetali v zaboje in shranili v neki kleti v bivšem ministrskem predsedstvu v Herrengasse.. — Toda v Avstriji imajo za stare arhive več smisla nego pri nas in zato se vse preostaline iz bivše monarhije lepo vrejajo. — In pred nekaj dnevi je prišel na vrsto tudi arhiv bivšega Kriegsuberwac’i.ungamta. Vse zaboje so prepeljali v Krigsarchiv v Stiftkaserne, ki je ravno nasproti mojemu stanovanju. Tu začno prihodnji mesec s sortiran-'eni in urejevanjem. To delo je preračunano na vse poletje.. Potem bo mogoče najti vsak akt, ki je ohranjen. Za nas pa je važno vprašanje, kako pridemo do teh aktov, v kolikor bomo mi imeli interes do njih. Ali jih bo mogla naša vlada kar zahtevati zase, ali pa bomo morali prositi tukajšnje oblasti, da nam dovole upo-gled? O teni pa razmišljajte v domovini. Dr. Ploj in dr. Pirkmajer sta se baviia s temi zadevami na Dunaju in torej moreta dati v stvari najbolje informacije. — Ker bo veliko interesentov za te akte, bilo bi prav, da se to vprašanje do konca poletja razčisti. A. G. Rad < in novinarji. V slavo demokratičnosti šefa seljačke demokracije se je vršila pred beograjskim sodiščem zanimiva razprava proti novinarju Gojka Boioviču. Njega je namreč tožil dr. Nikič vsled interviewa, ki ga je Bojkovič z Radičem imel in ki ga je objavil v »Politiki«. V tem ihterviewu je Radič med drugim dejal, da hoče dr. Nikič prodati Ljubijo nekemu konzorciju. Na prošnjo je Radič potrdil uredniku »Politike« Milosavljeviču, da je Božovih popolnoma pravilno zabeležil njegov tntorvfew ter tudi iijavil, da prevzame sanj vm odgovornost. Pred sodiščem pa je St. Radič to svojo 1*-javo nakrat preklical in dejal, da je vse izmišljeno, da je sicer Božovič njegovo iijavo ■stenograliral, a jo netočno »abeležil ter da ±»edn.i&tvo »Politike* spreminja njegove izjave po 'politični potrebi. Z ozirom na to neverjetno izjavo Radiča je pred sodiščem Božovičev zagovornik, bivši zemljoradniški poslanec Dušan Dimitrijevič imel želo umesten govor o delu novinarjev. Ti se večno trudijo in pehajo, velik del politikov pa njih delo samo izkorišča v svoje strankarske in egoistične namene. Ti politiki spravljajo preko novin vse v svet, kar jim konvenira, odgovornost pa prepuščajo potem listom. Tako se je zgodilo tudi Božo-viču, ki je vedno pošteno in verno objavljal poročila. Božovič pa je v svojem zagovoru med drugim govoril o svojem razmerju do Radiča ter opisoval težki položaj novinarja, čegar obstoj je vedho nesiguren. Bil je samo žrtev poklica in vse izjave politikov je vedno točno zabeležil. Dokler je bil Radič prosvetni minister, je iz strahu, da ne bi bil pokopan spo- razum z radikali, stalno dementiral svoje govore, ki jih je imel v Dalmaciji in Hercegovini. Radič je opetovano hvalil Božoviča kot vestnega in točnega poročevalca ter kot popolnega stenografa. To more vse dokazati s pričami. Na koncu svojega zagovora pa je dejal Bo-žovič: »Ako gospodje mene obsodite, potem ste čisto zatrli informativno novinarsko službo. Apeliram na vas, da liberalno tolmačite reakcionarni zakon o tisku, s katerim je izrečena svoboda tiska. Sodni dvor je nato po daljšem posvetovanju oprostil novinarja Božoviča vsake krivde, ali obenem konstatiral, da obstoji kleveta in zato je sodni dvor sklenil, da odstopi akte preiskovalnemu sodniku, da i»vede kazensko preiskavo proti St. Radiču. K tej razpravi je menda potreben komentar samo oni zaslepljeni inteligenci, ki pričakuje, da bf> Radič v resnici dovedel demokracijo k zmagi. Politične vesti. = Seja narodne skupščine. Vladni predlog la pomoč gladujočim krajem soglasno sprejet. — Glavnjača pred skupščino. Za včerajšnjo sejo skupščine je vladalo navečje zanimanje in je bila skupščina skoraj polnoštevilno zbrana. Tudi vsi ministri so se udeležili seje. Takoj po prečitanju sejnega zapisnika se je spominjal predsednik dr. Perič v lepem govoru pokojnega Ljube Jovanoviča. Vsa skupščina je stoje poslušala iskreni govor dr. Periča ter zaklicala koncem govora blagopokojniku trikratni »slava«. — Nato je bil prečitan kraljevi ukaz o de-misiji prejšnje vlade in o imenovanju nove vlade. — Prečitana so bila nato razna poročila, med drugimi poročilo glavne kontrole, ki zopet odklan;a odobritev nekaterih kreditov. Tako kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za prebrano pasivnih krajev, nadalje kredit 59.855.000 Din za izplačilo zaostalih penzij in več sličnih stvarnih kreditov. — Skupščina je nato prešla na razpravo vladnega predloga o pomoči gladujočim krajem. Kot prvi je govoril v imenu opozicije poslanec Predavec, kateremu seveda vladni predlog ni po volji. Predvsem graja, da ni vlada izvedla že pred štirimi meseci sprejeti nujni predlog opozicije, ker bi potem bila lakota že odpravljena. Nato sta govorila za opozicijo še poslanec dr. Besarovič in Ninča, vladni predloe pa je zagovarjal poslanec Čeda Radovič. Pri glasovanju je nato skupščina soglasno priznala nujnost vladnemu predlogu. Opozicija je morala s kislim obrazom glasovati za nujnost. — V razpravo je nato prišel nujni predlog seljačke demokracije, da izvoli skupščina sedemčlansko parlamentarno mketo, ki naj preišče razmere v »glavnjačk, kakor se imenuje zapor beograjske policije. V imenu opozicije je najprej govoril poslanec Sava KoSanovič. Podrobno je opisoval razmere v beograjski glavnjači, ki pomeni pravi škandal za vso državo. Zlasti je opisoval, kako se brutalno postopa z aretiranci. Ostro je !rra;al prenatrpanost glavnjače. Zlasti nezaslišano je, da je mladina zaprta skupno z največjimi zločinci, kar more povzročiti po‘polen moralen propad mladine. Govornik je tudi naelašal, da so se pripetili slučaji,' ko so .bili dečki in ženske spolno izrabljene. Poslanec Košanovič zahteva zato, da se izvede nepristranska preiskava, da bo tudi na glavnjači zavladal red. Po Košanovičevem govoru ie bila 6eja prekinjena in se je popoldne nadaljevala. = Davidovič namerava Radiču ostro odgovoriti. Iz okolice Davidoviča poročajo, da je Davidovič pripravljen na zelo oster odgovor Radiču in Pribičeviču v narodni skupščini. Če bi Radič in Pribičevič na seji skupščine načela kakršnokoli vprašanje in navedla tajnosti s sestankov, potem bo tudi Davidovič mstooil z vsemi temi tajnostmi v javnosti. Davidovičevi prijatelji pravijo, da bo Davi-dovič točno opisal radiča kakršen je, da je namreč isto časno delal za koncentracijo, stvarno pa pToti koncentraciji. Davidovič ima baje dokumente, da je delal Radič proti koncentraciji, ker ne more biti v njej tak faktor, kakršen bi bil, če bi bil v vladi, ki je od njega odvisna, ker hoče Radič samo tako vlado, ki jo more vsak hip vrečii Radič da je bil nelojalen. Dočim je namreč Davidovič v poslednjem trenutku onemogočil kombina- cijo z Vukičevičem, s katerim je bil v sporazumu, samo da bi onemogočil koncentracijo, je pa Radič odgovoril na to lojalnost z nelojalnostjo in za Davidovičevim hrbtom v.jtvaril čisto drugo kombinacijo z generalom na čelu. = Nova radikalna poslanca. Na mesto umrlega Ljube Jovanoviča pride v skupščino Varda Sever, lekarnar iz Splita, na mesto pokojnega Aca Saviča pa Mustafa Durguto-vič, trafikant iz Orahovca. = Trezen hrvatski glas o ulogi Slovenccv in muslimanov v naši politiki. Ker lis ti slovenske generalske seljačke demokracije vsemogoče čvekajo, kako je le vsled dr. Korošca propadla prečanska fronta, objavljamo, kaj piše »Obzorc, ki je odločno na hrvatskem in prečanskem stališču o politiki dr. Korošca in dr. Spahe. V uvodniku piše »Obzorc med drugim: »Mi gledamo čisto drugače na politiko dr. Korošca in dr. Spahe kakor ostala opozicija. Smatramo, da ta dva mirna in oprezna politika vršita zelo vestno svojo dolžnost do svojih volivcev. Kdor pozna odnošaje v Bosni in Sloveniji, ta ve, da so i Slovenci i muslimani eksponirani in da so muslimani v Bosni toliko pretrpeli, da ne morejo hazar-dirati in gnati stvari do konca. To bi oni mogli le tedaj, če so vodili Hrvati od početka dosledno, mirno, državotvorno in vendar kmetsko politiko, brei skokov, bre* hazarda in brez romantike. V tem našem prerivanju sta stranki dr. Korošca in dr. Spahe mnogo predali, da same vzdržita kakršnokoli »obznano«. Zaradi nekih daljnih ciljev ni hotel ne dr. Korošec in ne dr. Spaho voditi svojih volivcev v klavnico. Zato je popolnoma razumljivo, da oba in naj še tako odobravata kritiko opozicije in naj se še tako strinjata glede potrebe reforme nuše uprave, ne bosta šla v boj, • že zato ne,' ker nista sigurna, da se lepega dne ne znajdeta izolirana v opoziciji...« (Zlasti po takih izkušnjah, kakršne sta doživela oba 1. 1924, dostavljamo mi. Op. ured.) = Nov poraz naše diplomacije? Beograjske »Novosti« poročajo, da je po zaslugi italijanske diplomacije dobila Bolgarska svobodno pristanišče v Solunu. Če je vest resnična, potem pomeni nov in težak poraz naše diplomacije, ki je bila dolžna, da je Bolgarski že davno pridobila svoboden pristop na Egejsko niorje v Kavali, ki je naravno pristanišče za Bolgarsko. Naša diplomacija mora sedaj računati z zbližanjem Grške in Bolgarske na škodo Jugoslavije. Zveza narodov ne bo razpravljala o albanski prošnji zaradi grozeče lakote. Kakor se'poroča kot popolnoma sigurno iz Ženeve, ne bo prišla prošnja albanske vlade za podporo prebivalstvu, ki trpi glad, na prihodnjem zasedanju Sveta Zveze narodov na razgovor. Prošnja bo najprej odložena. Po vsej verjetnosti je italijanska vlada, ki prvotno sploh ni vedela za prošnjo albanske vlade, dosegla, da albanska vlada ne bo vztrajala, da se razpravlja o njeni prošnji. = Plenarno zasedanje iivrSevalnega odbora komunistične internacionale je bilo zaklju- ' čeno v nedeljo po 16 dnevnem zasedanju,- V sprejetih resolucijali je bilo naročeno fran-' coskim in angleškim komunistom, da nastopijo pri bodočih volitvah popolnoma samostojno. Kitajsko komunistično stranko poživlja komiterna, da razširi svojo organizacijo tudi po deželi in da se oboroži in pripravi za nove boje. Nadalje je bil sprejet dnevni red komunističnega svetovnega kongresa,, ki se ima vršiti letos. Dnevni red je bil določen tako-le: 1. Poročilo o delovanju izvrševalnega odbora komiterne. 2. Sklepanje o programu komunistične internacionale. 3. Boj proti nevarnosti imperialistične vojne. 4. Položaj v sovjetski uniji. 6. Volitev novega izvrševalnega odbora komiterne. V zaključnem govoru je prosil Bukarin, da 'bi delovale vse komunistične organizacije za utrditev komunistične enotnosti. IMENITNA FOTOGRAFIJA. Včerajšnje »Jutro« je prineslo historično imenitno fotografijo, kako sede za eno mizo: Stjepan Radič, dr. Žerjav, dr. Kramer In g. Pucelj in to v kavarni klerikalnega »Uniona«. , Slavna povest o cekinu se je zopet enkrat uresničila. Tako srečno se je boril dr. Žerjav proti Radiču, da je postal Radič njegov Sef. Čestitamo! Ivan Hribar: 45 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Čutili so vsi, kakega človeka ima biBkup vsak dan Okoli sebe, a nikdo ni imel poguma, da bi mu bil odprl oči. Ta pogum vzamem si jaz. Ko sem se namreč po jriekolikoclnevnem preiskovanju do dobrega prepričal, da požar v vlastelinskih hlevih ni mogel nastati brez yedno&ti vlastellnakega upraviteljstva, stopim nekega dopoldn6 pred biskupa ter mu to povem kar naravnost. Poprosim ga, naj mi dovoli, da mu v posebnem pismu podam dokaze in naj potem naroči upravitelju, da me toži, zato da mi bo tako tudi pred sodiščem omogočeno dokazati njegovo krivdo. Biskupu se je, ko je poslušal moje pripovedovanje, obraz temnil čedalje bolj in opazil sem na njem nemilosten izraz. Ko končam vzklikne: »Ali, sinko moj, kako možete nešto ovakova govoriti! Ta to je onoliko, košto da ste ga objedili da je koga ubiol? Pomislite, da je svečenik!« Jaz mu na to čisto hladno odgovorim: »Preuzvišeni, zar u istini mislite, da su svečenici andjeli? Dopustite mi, molim Vas još jedanput, da Vam dadem pismene dokaze te ne dje-lajte si usudka prlje primitka ovih mojih dokaza.« Bi-akup privoli v to, obenem pa dostavi, da je popolnoma prepričan, da se mi dokaz posrečiti ne more, ker da on dobro pozna poštenje svojega upravitelja. Konečno — kakor je bilo videti razžaloščen — dostavi, naj tudi da- nes pridem na obed. Dokler sem bil v Djakovu, sem namreč vedno obedoval in večerjal z biskupom. Biskup je imel navado, šetati se vsak dan dopoldne pol ure pred obedom z upraviteljem po parku. Tako je bilo tudi tega j** škof Stros8muyr. dne. Ko stopi v sprejemno dvorano, kjer smo so zbirali vsi, ki smo bili vabljeni na obed, bil je upravitelj poleg njega. Biskup držal se je proti svoji navadi resno, kajti drugače je vedno stopil veselega lica med svoje goste, jih pozdravil ter enemu ali drugemu kako šaljivo povedal. Upravitelj, stopajoč poleg njega, delal je, ko da si s prsti briše solze; obrnjen je bil pa toliko proti biskupu, da je le-ta njegove kretnje opazovati za-mogel. Tudi jaz pogledam upravitelja ostro v obraz in opazim, da mu nobeno oko ni mokro, temveč da igra le komedijo. Po obedu se odpeljem. Doma sestavim pismo do biskupa, v katerem mu sumnje in dokaze podam. To pismo odpošljem 6. aprila 1886. Približno mesec dni na to ni bil ta duhovnik več upravitelj biskupskega vlastelinstva v Djakovu, temveč je bi-skup nazaj poklical prejšnjega upravitelja, katerega bo bili preje z rodbino vred vrgli na cesto. Pod tem upraviteljem, ki je še danes v službi, ponehali so požari in gospodarstvo vlastelinstva se je nenavadno povzdignilo. To pripovedujem zato, ker me je biskup StrossmayT, odkar je prejel moje zgoraj omenjeno pismo, nenavadno cenil. Ostala sva v stalnem dopisovanju in biskup me nikdar ni v pismu drugače nagovoril, kakor »dragi moj prijatelju«. Prilika je nanesla, da sem kasneje večkrat prišel v D jakovo ter bil biskupov gost. Vselej me je prosil, da sem se dopoldnu in popoldne sprehajal % njim po parku, kjer sva se razgovarjala o narodnih in političnih zadevah. (Dalje prihodnjič.) Dnevne ■vesli. — Kralj v Črni gori. Kot poročajo iz Četi- < ni a, pričakujejo, da prideta kralj in princ Peter letošnjo pomlad za dalje časa v Cruo , poro, to pa zato, ker so baje zdravniki pri- , poročali, da naj ostane princ Peter iz zdrav- | stvonih ozirov dalje časa v svojem rojstnem kraiu. — Odlikovanje profesorjev. Z redom sv. Save so odlikovani ravnatelj moškega učili- ( šča v Liubljani Anton Dokler, ravnatelj zenskega učilišča v Ljubljani dr. Ivan Orel in ravnatelj ženskega učilišča v Mariboru Fran Kadunec. Z redom sv. Save V. razreda so odlikovani prof. državne gimnazije v Kranju dr Simon Dolar, prof. I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Vinko Šarabon in učitelj telovadbe na učiteljišču v Ljubljani Ivan Bajšelj. ' — Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Dne 5. marca se sestane ljubljanska oblastna skupščina na kratko zasedanje. Razpravljalo se bo predvsem o raznih poročilih kmetijskega odseka in odseka za javna dela. — Nov volilni red za Delavsko zbornico. Minister za socialno politiko je potrdil nov volilni red za volitve v Delavsko zbornico. — Notarski izpiti. Finančno ministrstvo je izdalo dopolnilo k pravilniku notarskega izpita. V bodoče bo veljal glede višine honorarja isti pravilnik, kot za odvetniški izpit. — Ustanovitev saveza odvetnikov. Na letošnjih zborovanjih zagrebške in ljubljanske odvetniške zbornice se bo razpravljalo med drugim o ustanovitvi saveza odivetnikov kraljevine SHS, to pa z ozirom na to, da se je letna skupščina udruženja odvetnikov izjavila za ustanovitev saveza. — Samostojno izvrševanje trgovine. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se v bodoče ne sme izdati nobenemu trgovskemu pomočniku dovoljenje za samostojno izvrševanje trgovine, če nima izpričevala o absolvi-rani trgovski šoli. — Občni »bor podruinice Jugoslovenske Matice za kolodvorski okraj se vrši v pon-deljek, dne 12. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklotjf-čeva cesta 5 z navadnim sporedom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor ob vsaki ■udeležbi uro pozneje. — Odbor. — Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku priredi v soboto 3. marca vokalni koncert v prid C. M. družbe. — Razpis službe. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo elektro-inženirja, ki bi imel vodstvo Kranjskih deželnih elektrarn. Pogoj: poleg popolne teoretične sposobnosti vsai nekaj let prakse. Prošnje je vložiti pri Ljubljanskem oblastnem odboru do vštetega 14. t. m. Priseljeniška kvota Zedinjenih držav. S 1. julijem 1928 je uvedena v Zedinjenih državah nova priseljeniška kvota. Skupna “kvota se zniža od 164.867 na 153.685. Kvota 7.a Jugoslavijo se zviša od 671 na 739. — Število prebivalstva Rima. Po pravkar iadani uradni statistiki je imel Rim dne 31. januarja t. 1. 875.119 prebivalcev. V število je uračunano tudi vojaštvo. — Smrt skromne junakinje. V Cannes-u jo umrla te dni gospodična Mary Davies, hčerka bivšega guverneria Pundšaba (Indija). Pokojnica je bila leta 1915 bolniška strežnica v ameriški vojni bolnici v Neuilly-u. Z junaškim činom je rešila tisočem vojakom življenje. Asistirala je dr. Taylor-u, ki je izvajal eksperimente zdravljenja zastrupljeni s plinom. Miss Davietf je doživela več sto slučajev zastrupljemja s plinom a smrtnim izidom, številnim vojakom pa so morali amputirati roke in noge. Dr. Taylor je iznašel neko sredstvo zoper bacil, ki povzroča gnitje po poškodbi s plinom. Poizkusi, 'ki jih je delal seveda na živalih, .ki jih je z bacilom infisci-ral, so včasih uspeli, včasih pa ne. Ne da bi bilo svojo namero komurkoli zaupala, si je injicirala Mary Davies kulturo čistih bacilov v bedra, nakar je pozvala dr. Taylora pismeno, da naj napravi na njej svoje zadnje poizkuse.« Vsled injekcij se je razvil tipičen plinski gangren, nakar je injiciral dr. Tay-lor gospodični takoj protistrup — raztopino hdrokloritkinma. Pacientinjo so prepeljali v bolnico in čez 24 ur je bila izven nevarnosti. S svojo požrtvovalnostjo, s katero je riskirala mukepolno, počasno smrt, je rešila gospodična Davies tisočem vojakom življenje. Da bi se razvedelo, da je bila uvedba novega sredstva v obilni meri njena zasluga, skromna junakinja ni dopustila. — V čolnu preko oceana. Neki 75-letni mornar, ki je iznašel rešilni čoln, ki se ne potopi, je nastopil te dni v svojem čolnu, da dokaže pomen svoje iznajdbe, potovanje iz Uoterdamma v Newyork. Spremljajo ga tri osebe, med njimi telefonist za brezžični br-zojav. Mornar, ki bo potoval mimo Anglije, Španije in Azorov, upa, da prispe v New-york v dveh mesecih. — Dva roparska morilca obsojena od novomeške porote na smrt na vešalih. Predvčerajšnjim se je (vršila pred novomeško poroto obravnava zoper roparska morilca Jožeta Slapšaka in Toneta Skomino, ki sta umorila in oropala zakonsko dvojico Pucelj v Skovcu. () bestijalnem umoru smo evoje-Časno poročali. Pri obravnavi sta lopova dejanje priznala, seveda sta skušala naslikati drug drugega kot inicijatorja. Obsojena sta bila na smrt na vešalih. Številno občinstvo, ki je obravnavi prisostvovalo, je vzelo obsodbo z zadovoljstvom na znanje. — Formularjev ta izselitev bre*poselnih mu jo zmanjkalo. V Travniku čaka okoli 60 brozposelnik, ki bi se radi izselili v Francijo in Belgijo, kjer upajo, da najdejo delo. V etiku župan jim ne more izdati potnih listov, ker mu je zmanjkalo formularjev. Ljudje bodo morali čakati, dokler veliki župan ne dobi tiskovin. — Zopet pretep po nogometni tekmi. V Sulbotici se je vršila te dni nogometna tekma. Po tekmi je napadel nogobrcar Beži-rovič .razsodnika Priboja, ki ga je bfl radi surovega igranja tekom igre izključil, dejan-iko. Ko je priskočil Priboju nekdo i* občin- stva na poinoč, jih je dobil od Bižiroviča a palico par po glavi. Vsled tega se je razvil med člani nasprotnih klubov splošen pretep, ki je končal s tein, da je odvedla policija Be-žiroviča v luknjo. — Otroci naj se ne igrajo z orožjem! Albin Globokar, 16-letni sin železniškega ču-caja v Žalni pri Višnji gori je streljal predvčerajšnjim s flobertovko. Po naključju je zadel svojo 85 let staro mater v hrbet. Poškodba sicer ni težka, vendar pa so morali prepeljati starko v bolnico, da so ji izvlekli kroglo. — Pobesnel zakonski mož. Sluga veslja-škega kluba v Novem Sadu Damjan Hadin se je predvčerajšnjim ponoči, kot že večkrat, s svojo ženo skregal. V pijanostijo je začel neusmiljeno pretepavati. Ker je žena iz vsega grla kričala, ji je hotel priskočiti na pomoč neki šofer, čim pa se je pojavil na pragu stanovanja, ga je sprejel Hadnik z revol-verskimi streli. Streli so privabili vojaško patruljo, ki je korakala baš v onem trenutku mimo hiše. Ko je hotela patrulja intervenirati, je jel Hadin tudi nanjo streljati kot obseden. Končno se je posrečilo oddelku policijskih stražnikov, da je pobesnelega možakarja ukrotila in spravila na varno. — Izgon fakirja. Novosadska policija je aretirala te dni fakirja Ivana Štefkova iz Da-mišiča. Stefkov je hodil po ulicah z desko, v kateri so bili zabita pokoncu stoječi ostri žeblji. Na žeblje se je vlegel za denar kjerkoli v adamovem kostumu. Ljudje so kazali za njegove produkcije malo interesa, tembolj pa se je interesirala zanj policija, ki ga je izgnala v njegovo domovinsko občino. — Posledica čitanja »šundromanov«. Pekovski mojster Franjo Koprinski je prejel te dni anonimen dopis, v katerem ga pisec poživlja, da položi tekom treh dni na določeno okno 'sVojega stanovanja kuverto z 9000 Din, nakar 'bo prišel pisec denar iskat. Če tega^ne stori, bo umrl on in njegova sestra strašne smrti.. .« Pekovski mojster je ovadil zadevo policiji, ki je takoj vse potrebno ukrenila. Tretji dan o polnoči je prišel k oknu maskiran možakar. V bližini so čakali nanj detektivi. Ko je segel po pismu, je oddal eden od detektivov strel v zrak. Maskiran možakar je zbežal, čim najhitrejše so ga noge nesle. Detektivi so dirjali za njim. Dasi je oddal na svoje zasledovalce štiri revolverske strele, so ga prijeli in odvedli na policijo. Tam se je izkazalo, da gre za komaj 20-let-nega fantalina, sina dobro situiranega lastnika predilnice volne. Lopov je izjavil, da je izgubil že v mladih letih mater, da ravna ma&eb.a z njim slabo, oče pa da mu noče doti dovolj denarja, vsled česar si ni vedel drugače pomagati... Zanimivo je, da je pisal mladi nepridiprav že preje neflbč nekemu posestniku grozilno pismo, v katerem ga poživlja, da izroči svoji hčerki, ko bo šla v šolo, kuverto z 2800 dinarji,, ki ji jih bo on, -darskem uradu (soba št. 13) med običajnimi uradnimi urami. 1— Danes zvečer se vrši v Filharmonični dvorani koncert Jadvige Poženelove. Med drugimi sta zastopana na sporedu tudi Mau-rice Ravel, ki je danes eden najbolj upoštevanih sodobnih francoskih komponistov. Gdč. Poženelova prvič javno izvaja na tem koncertu Preludij in pa izredno težko Tocatto iz suite Tombeau de couperin. Kot sklepno točko pa igra slovito Albenizovo Triano, ki je posvečena njeni učiteljici Blanche Selvi. Raj> sodične varijaoije v čudovitin in prostih modulacijah, polne ritmičnih kontrastov so aaj-markantnejši znak tega znamenitega dela. Občinstvo opozarjamo na ta koncert slovenske pianistke. Vstopnice so cel dan v predprodaji v Matični knjigarni, na večer pa pred koncertno blagajno. 1— Na komertu, ki se vrši v pondeljek 5. marca v Unionski dvorani, nastopi tudi celoten zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom svojega pevovodje ravnatelja Mateja Hubada. ZDor, ki se z največjo vnemo in z naravnost zgledno požrtvovalnostjo za svoje koncerte v Češkoslovaški, nastopi ta večer s tremi skladbami slavnega rojaka Jakoba Gallusa (Petelin), ki je bil rojen leta 1550 v Ribnici. Gallus je zložil 517 skladb povečini cerkvenega značaja, vse samo za zbor, nekatere izmed njih tudi za 24 glasov. Večino svojega življenja je preživel v današnji Češkoslovaški na Moravskem in v Pragi, kjei' je umrl 18. julija 1591. Gallusovi zbori so še danes prave umetnine ter zantevajo za svoje izvajanje izredno izvežban zbor. Prepričan' smo, da je zbor naše Matice najboljši interpret teh častitljivih skladb, ki so važni dokumenti naše stare glasbene kulture, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Udružcnje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana' vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 2. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstr.). Predaval bo g. Ing. Stanko Sonc o »Zgodovini razvoja ljubljanske elektrarne«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zaniiajo. ' 1— Zatiranje gosenic in drugega škodlji- vega mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč in vrtov na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu. 1— Od doma pobegnil. Mehanični vajanec Stanko je nadbuden fant. Delati se mu ne ljubi posebno. Zato je pobiral rajši po mestu darove za revne dijake. Prijela ga je roka pravice in mladinski sodnik mu je naložil sedem dni zapora. Ko je prišel iz zapora, je po-setil svojega gospodarja ter se poslovil od njega z besedami: »Grem po svetu«, nakar je neznano kam izginil. Maribor. m— Ljubdska univerza v Mariboru. Kustos muzeja princa Pavla v Beogradu in umetniški referent prosvetnega ministrstva g. Milan Kašanin, eden prvih razizkovalcev srbske veličastne umetnosti napravi dolgo potovanje iz Beograda v Maribor, da nas seznani prihodnji teden s srbsko arhitekturo, kiparstvom in slikarstvom. Obravnaval bo starejšo in novo dobo in sicer na dveh zaporednih večerih (5. in 6. marca), iker mu ni mogoče ostati več kot dva dneva pri nas. Prosimo naše občinstvo, da pasati predavanja srbskega učenjaka v največjem številu, s tem dokumentira slovensko kulturno zrelost in predavatelja nagradi z obilnim obiskom za njegovo izvanredno požrtvovalnost. Gospodarstvo. X I* Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 29. februarja t. 1. se je vršil v zbornični posvetovalnici sestanek interesentov, na katerem se je razpravljalo o pobiranju oblastne takse na opojne pijače. Poleg interesentov se je udeležil posvetovanja oblastni odbornik dr. J. Adlešič z oblastnim finančnim referentom I. Šircom. Posvetovanje je otvoril zbornični predsednik Ivan Jelačin, ki je v daljšem nagovoru po-j jasnil težak položaj trgovine in obrti z ozirom na nove oblastne davščine in navajal za glavni povod, da so te davščine tako občutnej dejstvo, da zadevajo samo one opojne pijače, ki dohajajo v konzum iz trgovskega prometa, ne pa tudi onih, ki se na deželi skuhajo prosto vsakih dajatev in prihajajo v konzum tihotapskim potom. Za njim je zbornični konzulent Žagar naštel glavne pritožbe glede nove oblastne doklade na opojne pijače in posebno podčrtaval potrebo, da se pri-čno te doklade pobirati še le od dne, ko za-dob§ predmetne uredbe obvezno moč, ker bi pobiranje nazaj bilo praktično jako težavno, če ne naravnost nemogoče. Nato se je razvila debata, v katero so posegli med drugimi gg. Gregorc, Meden, Novakovič, Bolaffio, Lavrenčič in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug Kavčiča Koncem debate je oblasLni odbornik dr. Adlešič v daljših izvajanjih pojas- nil stališče oblastnega odbora in obljubil, da bo oblastnemu odboru tolmačil želje in težnje interesentov. Po njegovem govoru je zbornični predsednik Jelačin zaključil posvetovanje in prosil navzočega zastopnika za upoštevanje na posvetovanju izraženih želj interesentov. j X Prevozne olajšave za potnike in blago namenjeno na VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki se vrši leics od 2. do 11. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija 25 % popust, Bulgarska po najnižji tarifi, Čehoslovaška 50 % in Nemčija 25 odstotni popust. Zagotovljene so prevozne olajšave tudi na italijanskih, madžarskih in rumunskih železnicah. Kratke vesti. Mustafa Kemal paša je težko obolel. Pred par dnevi se je Kemal v svojem kabinetu onesvestil. Zdravniki pravijo, da je vsled stare tuberkuloze nastopila težka telesna onemoglost in da je KemaJovo stanje zelo nevarno. Španska vlada pošlje po informaciji »Jour-nala« na jesensko zasedanje Zveze narodov zopet svoje delegate. Mussolini bo odgovoril na interpelacijo i poslanca Pellizzarija in tovarišev zaradi pro-j tiitalijanskih govorov v avstrijskem parla-j mentu v soboto. Litovski poslanik v Rigi je izročil poljskemu poslaniku odgovor svoje vlade na zadnjo noto poljske vlade. Češkoslovaški fašist Klečka, ki je moral po oonovnem zaslišanju priznati, da je ukradel Gajdove akte po vlomu v stanovanje mi-nisterialnega svetnika Vorela, je sedaj svoje dejanje priznal in nato poizkusil samomor. Baje na ukaz fašistov. Fašistovski bizantinizem. Neki Dolcetti, ki piše zgodovino Mussolinijeve rodbine, je odkril, da je bila Mussolinijeva rodbina v srednjem veku v sorodu z vladarskimi hišami. Iz katoliške cerkve je lansko ledo izstopilo na Dunaju 32.000 oseb. Večina od njih se ni vpisalo v nobeno drugo vero. Književnost. »LJUBLJANSKI ZVON«. Vsebina zvezka za mesec februar: 1. Cvetko Golar: Pesem koscev. — Binkoštni pozdrav. 2. Fran Eller: Manom J. Lendovška. 3. Janko Glaser: Pesnik. 4. Stano Kosovel: Spokornica. 5. Anton Novačan; Coljska kronika. Herman Celjski. 6. Jože Pahor: Sere-nissima. (Dalje prihodnjič.) 8. Josip Vidmar: Umetnost in syetovni nazor. 9. Miran Jarc: V baru. 10. Rudolf Kolarič: Miklošič Franc. (Dalje prihodnjič.) 11. Vladimir Bartol: Zgodba o maratonskem tekaču. 12. Književna poročila. 13. Kronika. 14. Portret pisatelja Cvetka Golarja. »ŽENSKI SVET«. Izšla je 2. letošnja številka »Zenskega Sveta«. Vsebina je sledeča: Obrazi in duše: Grazia Deledda. — (Iva Breščakova.) — Ob petdesetletnici Otona Zupančiča. — Pesem. — (Anica.) — Junakinja zvestobe. — Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva.) — Prgamenti. — Pesem. — Nadaljevanje. — (Jela Spirido-novič - Savičeva. Karlo Kocjančič). Tisa — (Janez Rožencvet). — Žena v jugoslovenski narodni pesmi. — Konec. — (Franja Miheličeva.) V Karpatih pri Huculih. — Konec. — Vera Albrechtova). — Ukrajinski sonet. — (Vera Albrechtova.) — IV. mednarodni kongres za gospodinjstvo v Rimu. — (Jerica Zemljanova.) — Izvestjo.. Šport. Kolesarsko društvo »Sora« v Št. Vidu nad Ljubljano je obdržalo v nedeljo, dne 26.' t. m. redni letni občni zbor, ob polnoštevilni udeležbi članstva. Tz obšrinega tajniškega poročila, katerega je podal g. Jurij Stanko, je razvidno, da je društvo v pretečeni sezoni zelo agilno sodelovalo na kolesarsko športnem polju. Otvoritveno dirko dne 1. maja 1927 je priredilo društvo skupno z moto-ko-lesarsko »Ilirijo« ter je ta dirka v gmotn«yn kakor tudi v športnem oziru izredno dobro uspela. Dne 19. junija je priredilo kolesafsfco društvo »Sora« medklubske kakor tudi klubsko prvenstveno dirko na progi Št. Vid— Kranj—Št. Vid, katere so se udeležili vsi kolesarski klubi Slovenije. Po komaj dveletnem delovanju je vzgojila »Sora« zelo dobre dirkače, kateri so se udeležili državnih prvenstvenih dirk, kakor tudi vseh večjih kolesarskih prireditev v Sloveniji, člani društva so tudi nastopili korporativno na Olimpijskem dnevu, v enotnih športnih dresih, j Klubsko prvenstvo za loto, 1927 si je priboril * agilni Član Karol Dolničar, kateri je v dr-i žavnem prvenstvu juniorske skupine dosegel častno mesto in juniorsko 'prvenstvo dirkačev Slovenije. Iz blagajniškega poročila gosp. Štefana Potočnika je razvidno, da je društvo tudi gmotno zelo dobro uspevalo; aktiva znašajo ob zaključku leta 2614 Din. Nenadomestljivi mr. Wall. Ko se je nedavno raznesla govorica, da namerava generalni tajnik angleškega nogometnega sa-veza F. L Wall odstopiti, je izjavila »Daily Mayl« sledeče: Mr. Wall je opravljal svoje mesto 33 let in njegovo delovanje za pro-speh nogometa se ne more dosti visoko oceniti. Dne 14. aprila bo dovršil 70. leto, toda brezdvomno je eden najmlajših članov saveza,' kar se tiče delazmožnosti in uspehov. Najvišji svet saveza ga tako ceni, da bi njegovo demisijo, sprejel le z največjim obžalovanjem. Če bi pa sam izrazil željo, da odloži funkcijo, bi bil gotovo izvoljen v ožji odbor. Toda ta sivolasi mladenič še davno nima takih želja. Otci in sinovi. Švedski princ Gustav Adolf je zaprosil za bronasti športni znak, ker je lansko leto pod oficijelno kontrolo absolviral predpisane vaje. Plaval je 200 m v predpisa- Štev. 50. kkms*^«*a» nam času, skočil je 1.40 m visoko, tekel je 100'm v 12.5 sek., vrgel je disk 41.97 m (!) in se placiral v smuškem teku. Njegov oče, švedski kron princ, je položil ta izpit 1. 1910 in je pri tem dosegel sledeče uspehe: skok v vis 1.40, 4C0 m v 63.3 sek., 10.000 m v 47:11.6, met diska 40.41 m. Poleg tega je plaval kronprinc 200 m v predpisanem času. Češkoslovaški eksminister Stribrny, predsednik praškega sp. ki. Sparta, se je nedavno v nekem javnem govoru pritoževal, da nimajo niti država niti občine pravega umevanja za šport. Izvajal je, da je šport najboljša metoda za okrepitev naroda in da more samo telesno in duševno čil narod svojo prostost uspešno braniti. Tudi kot propagandno sredstvo je spori zelo važen, kajti češkoslovaške zmage v inozemskih nogometnih tekmah so za popularnost češkoslovaškega naroda več storile, ko vsa druga propagandna sredstva. — Tudi sicer, meni Stfi-brny, vpliva šport na mladino samo vzgo-jevalno, ker jo odvrača od ekscesov. Politika naj se popolnoma izloči iz mladinske vzgoje. Kakor hitro obleče športnik športno dreso, je pač samo športnik. Stribrny upa, da se bodo tako državne kakor mestne oblasti prepričale, da je treba športu dovolili popolno davčno prostost. Evropski bokserski prvak v polutcžki teži, Berlinčan Maks Schmeling, je bil pred 7eOO gledalci v Frankfurtu že v 1. rundi knock-out potolčen od angleškega prvaka Ginsy Danielsa. Nemec je bil očividno zmage gotov in je takoj pcčel z napadom proti nasprotniku, ki se je spretno branil. Schmeling mu je tudi zadal par dobrih udarcev, katerih uspeh pa je precenjeval, kajti dve sekundi pred prvim udarcem gonga mu je zadal Daniels iz globoke preže bliskovit de-sen udarec, ki je zadel Schmelinga na vrat in podrl evropskega prvaka prvič v njegovi •karijeri na tla, kjer je bil izštet. Slavni indijanski tekač Longboat. Starejši športniki se gotovo še spominjajo senzacijo-nalnih maratonskih tekov Indijanca Toma Lougboata, ki je bil pred 20 leti naj,boljši svetovni tekač na dolge proge in je bil dalj časa nepremagljiv. Njegovi boji z Amcrikan-cem Kayesom in slavnim italijanskim maratonskim tekačem Dorandom so bili okolu 1. 1908 športni višinski dogodki. Po petnajstletnem premoru namerava Longboat sedaj kot štiridesetletnik zopet startati. Vendar pa ne fbo nastopil kot amater, ampak se bo udeležil teka na progi Neva, kar se največkrat zgodi, neplačan račun. To je igranje, ne pa poklic. In kje so dragocene stvari — listnica ali pa ^lata ura — to ve sam Bog. Dragocenosti nosijo dandanes potniki na •prsih, ali pa na trebuhu in to so kraji, kjer ljudi rado šegeta. Komaj se ga dotakneš s prstom, prične takoj kričati. Ne, žepni tat ni noben pravi poklic. Izkušen tat je Vasjki svetoval naj si izbere drug poklic, drugo specijaliteto. »Zdaj je poletni čas. Pelji se kam na deželo, poišči kakšno vilo in jo izropaj. To je tudi za zdravje zelo ugodno, kajti med nami tatovi jih je mnogo bolnih na pljučih.< ^Rrav ima*, si je mislil Vasjka. >Ck>vek dela kakor živina in brez zahvale. Zares se bom peljal na deželo; tam je zrak boljši in delo lažje. Tu pa letam neprestano, se potim in bi se prav lahko prehladil.« in Vasjka se je odpeljal v okraj vil v Purga lovo. Sprehajal se je po glavni cesti gori in doli; zares, zrak je bil sijajen, toda plena nikjer. In zraven te muči glad, da misliš, da imaš luknjo v želodcu. Vasjka je pričel ■ iskati vilo in kmalu je zagledal prav čedno hišico. Ob plotu je bil napis: »Dr. Korjuškin, specijalist za ženske bolezni.« Če je zdravnik, si je mislil Vasjka, tem boljše. Zdravniki imajo zmiram srebro v omarah. Vasjka se je skril v vrtu za grm in pričel opazovati. Kmalu je stopila v vrt pestunja s petletnim dečkom. Pestunja se je solnčila, otrok pa je letal po vrtu in se igral z iraznimi igračami. Imel je tega vse polno: punčke, avtomobile, ki jih je bilo treba naviti in eo se potem sami premikali, in potem še volka. Če si ga navil, je pel in se sukal po tleh. Vasjki je volk tako ugajal, da bi kmalu zapustil svoj grm; le s težavo se je pridržal v skrivališču in si mislil: Če bi volka močnejše navil, bi dirjal kakor obseden. Ko je pestunja z otrokom odšla, se je splazil Vasjka izza guma, šel na dvorišče in si vse ogledal. Tat more vedeti, kje je kakšna stvar: Kje je dimnik, kje kuhinja. Šel je h kuhinji, potrkal, se ponudil v službo, toda oni niso hoteli ničesar slišati o njem. »Pojdi, da se te kaj ne prime.« Takoj so me spoznali, si je mislil Vasjka, zapustil kuhinjo in mimogrede ukradel sekiro. Drugo jutro se je zopet skril za grm in razmišljal, kaj naj stori. Treba bi bilo skozi okno v jedilnioo. Če je okno danes zaprto, nič ne de; počakal bo, morda bo jutri odprto. Morda ga bodo pozabili zapreti, m Vsako noirje šel tat pod okno in ga poskušal odpreti; končno, čez teden dni, je bilo okno odprto. Vasjka je slekel suknjič in zlezel s praznim želodcem v sobo. Na levi, si je mislil, stoji jedilna omara, na desni miza in srebro je v omari. Soba je bila temna in težko je bilo orientirati -se v njej. Vasjka je z rokami otipaval stene in našel omaro. Odprl je vratiča in našel same otroške igrače: pučko, avtomobile in drugo. Hudiča!, si je mislil tat, prišel sem v na* pašno sobo. Žalosten je strmel pred se in ni imel poguma iti v sosednjo sobo. Kajti tam je bil morda zdravnik in bi ga lahko ranil s kakšnim ostrim predmetom. »Vraga!«, je dejal tiho. »Te igrače je tudi mogoče spraviti v denar.« Pobral je igrače iz predala in tedaj mu je prišel volk pred roke. Vasjka se je smehljal. To je isti volk, ki sem ga prej videl Pozneje ga navijem. Zdaj ,pa moram hiteti. Vasjka je pograbil igrače in tedaj je padlo nekaj na tla. Deček se je v postelji prebudil, vstal in šel proti njemu. Vasjka je bil trenutek v zadregi, potem pa je tiho dejal dečku: »Pojdi spat! Marš v posteljo!« »Ne dotikaj se mojih igrač!«, je zaklical fant in pričel jokati. »Tiho, žaba!«, je tiho odgovarjal Vasjka »Sicer te strem kakor bolho!« »To 90 moje igrače.« »Lažeš«, je pripomnil tat. »To so bile tvoje igrače!« Vtaknil je ropotijo v vrečo, stekel k oknu, skočil na vrt, toda tako nesrečno, da se je malo ranil. »Aha!«, si je mislil. »Zdaj se lahko prehla-hladim in dobim vnetje pljuč.« Sedel je v travo in počival. Baš, ko je hotel oditi, se je spomnil: »Oho, kje je pa volk! Kaj sem ga j)0za- bil?« Otipal je vrečo in našel volka. Navil ga je in spustil po tleh. Volk je godel in plesal. Vasjka je ležal v travi in se smejal. Tedaj so naenkrat zadoneli po hiši glasovi: »Tat! Držite ga! Tat!« Vasjka je hotel zbežati, pa je že dobil udarec po glavi, da je padel Toda takoj se je zopet pobral in stekel. Tekel je skoro dva kilometra, potem se je pa spomnil, da je pozabil svoj suknjič na vrtu. Od jeze bi skoro zakričal. Sedel je v ce- stni zarek in mislil: »Ta poklic je treba izmenjati. Biti vlomilec v vili ni lahka stvar. Pri prvem vlomu sem izgubil suknjo. Ne, rajši ostanem žepni tat.« In počasi se je vrnil v mesto. VINOCET tovarn« vlnskaga kis«, d.s o.z^ Ljubil«n« naJVineJSI In nalokusneiSI ^namilili kis Is vinskega kisa. imtmltl pSM«fcS. s~* TaMM Ito«. UM. TsknKno In Mflljnnltno n«|mod«rna|t ■ riicna kitama v Jugoslaviji. ’ mm mezz TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. 8e priporoča za vse v tiskarsko stroke spadajoča dala Od dobrih so najboljši Hvalni stroji in kolesa znamke GRITZkER in ADLER za dom, obrt in industrijo. • NOVOST! Šivalni stroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri JOSIP PETELBNCU LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi IS letna garancija. Pouk y vcienju brecplaCen. Tudi na obroke. Carinsko posredniški In špedldiskl bureau K »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsoJavka«t „OROM». Teleloa S4SL PodruZnicet Maribor, Jasanlca, ****** O kavlja vsa v la široko spadajoto posla aa|kHra|o In pod knlnnlnlml popoji* flspaOrt AntSka spalen« vos LO.L sa ekspresna MALI OGLASI. Za vsako besedo se plsčs 50 par. Zs debelo tiskane pa Din 1.—. Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. Drva - Čebin VVolfova 1 /II. - Telef. 2058. Širite »Narodni Dnevnik*. Izdajatelj: Aleksander Zetesnikar. — Urejuje: Vladimir 8ve