Stev. 301 TRST. v nedeljo 29. oktobra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah la praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali ogl-asi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 uto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In ioZljivo v Trstu. CDINOST Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko« „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonlna u nedeljsko izdanje ,,EDINOSTI" lUne : %m o*l» leto Kron 5-30, z« pol leta Kron 3 «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. PoStno-hranllnital ra?un Stev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57 Politično društvo „Edinost" vabi na ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. pred italijansko nasilnostjo. Vladi je sicer vendar tudi mi svoje želje in zahteve za namen, da bi potisnila Italijane v Trstu kolikor le možno v kot, ali to v prvi vrsti v svrho, da polagoma pripravlja tla bodočemu nemškemu Trstu. Nekako presenetljivo doni morda komu ta naša trditev, toda poglejmo od bližje, da vidimo, ni-Ii morda v njej vendar-le — resnice?! Gospodarska moč v Trstu prehaja že danes iz italijanskih v nemške roke; torej v tem pogledu se Nemcem ni več mnogo italijanska mm f&kuiteia o Trstu In naš položaj.*) (Dupis z dežele.) Vprašanje o tej fakulteti se vleče že precejšnjo vrsto let. Mnogo se je že pisalo, in veliko razpravljalo o tem postulatu Italijanov, toda do danes je vsa stvar še vedno le vprašanje časa: kedaj in kako naj se reši 1 Ker pa je neutajljivo dejstvo, da so laški sodeželani nam Slovencem smrtni sovražniki, zato naj nam nihče ne zamerja (bodimo odkritosrčni!), ako mi Slovenci vse te njihove doslej brezvspešne napore spremljamo le z nasmehom škodoželja na ustnicah 1 In če tudi tu pa tam malo podrezamo v to njihovo delo, da se njim na jezo in nam — radi zgrešenosti njihove taktike — v zadoščenje podira še to malo vspeha, kolikor so ga dosegli do sedaj. »Kjer se prepirata dva, se smeje tretji," pravi znani stari pregovor. In prav v tem? slučaju se uresničuje ta pregovor v po!ni tr.eri. Zadnji dogodki v parlamentu, ko so skoraj vsi Slovani glasovali za prednost razpravi o italijanski fakulteti, so nekako preplašili Nemce, te stare zaveznike Italijanov, da so dokaj ostro nastopili nasproti italijanskim težnjam. Nemci so z vso odločnostjo nastopili proti temu, da bi bil Dunaj sedež italijanske fakultete; vlada pa nasprotuje Trstu kakor sedežu laške univerze. In žnjo vsaj velik del Nemcev. In prav to dejstvo bi moralo na naši strani vzbujati resne pomisleke, ker smo tudi mi živo prizadeti na vsej tej stvari, in nas mora zanimati vprašanje, do kakšnega konca bi nas zamoglo to dovesti. Dunajska vlada je zagotovila Lahom univerzo. Trsta pa se brani kakor sedeža, pač pa bi se menda ne protivila kakemu drugemu laškemu mestu Primorske. — Tega vla-dinega nasprotovanja tej želji Italijanov Trstu kakor sedežu italijanske univerze se vendar Slovenci ne smemo veseliti in je napačno razumevati. Nikar naj si ne domišlja kedo, da morda hoče vlada s tem nas protežirati in na ta način morda nas varovati *) Ne da bi ee strinjali z vsemi izvajanji g. dopisnika, priobčajtmo radi ta dopis, ker mora Je zanimati javnost, kako sodijo na deželi o sedaj ak- vuvtlnem vprašanju italijanske lakultete. Ured. slučaj, da Italijani dosežejo svoj namen. Tudi mi se od časa do časa oglašamo z enako zahtevo, kakor Italijani, toda one vstrajnosti, resnosti v zahtevanju svojih pravic Ie nimamo, kakor jo imajo Italijani. Naše navdušenje za slovensko pravno fakulteto je dobilo jako mrzel tuš od najmočnejše naše politične stranke v središču Slovenije, kjer so kranjski klerikalci pokazali očitno, da jim ni do slovenske univerze bati Italijanov. Nemcem nedostaje le še po- Prav n Dokaz temu dejstvo, da je deželni litična moč! In tudi te si pridobivajo žedan vseučiliščni fond odtegnen svojemu namenu, na dan po svojem preračunjeno začrtanem Naprednjaki so o tej priliki nekoliko poren-programu, t. j. z vzgojo in priseljevanjem tačiii, priobčivši v svojih glasilih par ostrih (infiltracijo) nemštva na tržaško ozemlje. *n zabavljivih člankov na naslov „klerikalne Za nemško vzgojo skrbi že sedaj cela nenasitne bisage". In vsa naša zahteva po množina državnih nemških ljudskih in sred- ; umvefrzI leu s,a. ZJ* "fdogledno dobo adakta. njih šol (svoje prste stezajo tudi že po;. kvenkranjski Slovenci pa si niso ni-strokovnih šolah, n. pr. po navtični); a tudi koU ,uPal1 ruesno P?secj v to zadevo boječ druga točka njihovega programa, t. j. na-1 sf: .da. bl moJ?a tako škodovali disci-seljevanje Primorske z nemškim življem, se P)inl In da ne bl s tem kvarlIi vse naše vrši dan za dnem v prav obilni meri. 'akcije. ... . , , . . 01 .. . 1 Roko na srce, in vprašajmo se: je-li Ali pa imamo mi primorski Slovani kaj, 5ila ta naša zahteva rFes 0Jdkrit0Srčn^ in kar bi moglo resno ovirati Nemce na nji- kohko Je bUo resnosti v njej?, Na vsak hovem, za nas toli nevarnem delovanju, ki n2Čin in d vsem moramo priti na je oni tako dosledno vrše, podpiram od Jasno sami seboj. za sIučaj^ da [taJiJanska nemških avstrijskih vlad i fakulteta vendar pride v Trst! In to je naše Na žalost moramo priznati, da mi sto-1 mnenje, da zahteva primorskih Slovencev jimo popolnoma razoroženi nasproti temu; bodi: ta visoka šola bodi uirakvistična!! navalu; raša odporna sila je mala, sred- Mi smo že davno vedeli, da je Trst naj-stva za tak boj neizdatna, na drugi strani pa 1 večje slovensko mesto, a iz raznih obzirov smo vsprejemljivi za nemški jezik in nemško smo se držali skromno. Res je, da ne leži kulturo kakor razgret vosek za pečat. Z to mesto v središču Slovenije; zato pa leži ozirom na vse neštete krivice, ki nam jih na obalah Adrije in je že iz davnine gospo-delajo Italijani, in z ozirom na njihovo ne-; darsko središče vsej Sloveniji, ugasno sovražtvo proti našemu narodu jej Vlada se bo branila Trsta, češ, da tako sicer s človeškega stališča povsem umljivo, trgovsko mesto ni primeren kraj za sedež ako se Slovenci škodoželjno smejejo, kadar univerze. Prepričani pa smo vsi, da, če bi Nemci podajajo ItaNjane in če se veselijo, češ : se mesto laške, zahtevalo nemško fakulteto prav vam bodi! Ce vi nas, pa naj Nemci v Trstu, ne bi se vlada čisto nič protivila vas! Kakor rečeno, človeški je umljivo to in v očeh naših Nemcev bi bil Trst v tem zadoščenje, ali tudi nevarno je, kajti s tem j slučaju najprimerniŠa pozicija za tak kul-dajamo Nemcem nehote moralno podporo turni zavod. na germanizaciji naših pokrajin! j Primorskim in dalmatinskim Slovanom To našo slabost in laško nesposob-!pa že danes gorko pokladamo na srce: nost za stvarno razumevanje in trezno raz- J priporočajte srednješolski mladini, naj se uči sojevanje političnega položaja poznajo Nemcij poleg druzega tudi talijanščine, da boste iako dobro in tako se korak za korakom,' pripravljeni za slučaj, da pride fakulteta v PODLISTEK. Jug. Hlrto/ičen roman. Spisal Prokop OhocholouSek Poslovenil H. V. Angora. „No," je dejal Timur s trpkim zasme-hom, „ali se ne bodo čudile kadune mojega harema, s katerimi si hotel obdariti svoje emire, ko jim pokažem v tej kletki tako dragoceno zverino, kakor je sultan Ba-jazet ?« Bajazet je zrl s široko odprtimi očmi na svoje bodoče stanovanje in Timur se je pasel na njegovem prestrašenju. „Abdallah !" je zavpil končno nesrečni sultan, spominjajoč se derviša in njegovega prokletja, ko ga je tamkaj v Brusi ukazal zapreti v kletko, in zakril si je z dlanmi obraz, da so verige, s katerimi je bil vklenjen, ob dvignjenju rok jasno zazvenele. Brez upora se je dal odpeljati v kratko, svojo pozlačeno jtčo; njegov ponos je bil strt. Toda mera njegovega trpljenja še ni bila polna, še bolj ga je hotel ponižati nje- a dosledno bližajo svojemu cilju. Italijani zahtevajo svojo fakulteto že mnogo let; in sicer zahtevajo vstrajno in kompaktno, da-si ve vsak političen otrok, da tej zahtevi je namen v prvi vrsti le političen. In vendar imajo svojo fakulteto že zagotovljeno I Politično komedijo igra Ie še vprašanje, kje naj se ta fakulteta spravi pod streho I Italijani zahtevajo neizprosno le Trst za sedež svoji fakulteti* a vlada se protivi temu na vse pretege. Lahi pa ne bodo dajali miru, in nadlegovali bodo vlado tako dolgo, da slednjič deloma s svojo nadležnostjo, deloma tudi po diplomatičnih vplivih iz sosednjega kraljestva, dosežejo zadovoljitev svojim željam. Saj dobro vemo, da smo bili prav mi primorski Slovani neštetokrat že ravno vsled tega nesrečnega vpliva od strani naše italijanske zaveznice prikrajšani na državljanskih in narodnih pravicah. In tako se zna zgoditi nekega dne z vprašanjem laške pravne fakultete. Kaj pa porečejo primorski Slovani takrat, ko se to zgodi — morda sicer ne tako kmalu, ali enkrat vendar-le ? 11 V tem vprašanju bi bilo treba na naši strani nekoliko več odkritosrčnosti, ko imamo gov zmagovalec ; pred svojim šotorom, tako, da ga je Bajazet moral dobro videti, je ukazal svojim poglavitim načelnikom sesti z njim k gostiji. »Bajazet je hotel z mojimi ženami obdarovati svoje emire," je pravil pri tem svojim vojskovodjem, „videli bomo, kako bo znala njegova prva kaduna meni postreči." Na njegov migljaj so priveli Milevo iz šotora; ob pogledu na njo je nesrečni sultan planil kvišku kakor razdražen lev in začel je tresti železne droge svoje ječe. Tatarski vojskovodje so se glasno smejali njegovi obnemogli jezi; Timur pa, dasi mu je v očeh gorela radost, ni skrivil ust niti k najmanjšemu nasmehu; ogovoril je Milevo, ki je s povešenimi očmi, s tresočimi ustnami, skoro mrtvaško bledimi, stala pred njim. „Bila si prva kaduna Bajazeta, katerega so lažnjivci imenovali blisk," je dejal, „in kakor taka si imela često prilike strečij mu z vinom, z najljubšo njegovo pijačo;j stdaj pa si moja sužinja in kakor taka mi j boš stregla s pijačo pri jedi. Vidiš, kako; sem mitostljiv oroti tebi," je govoril dalje zasmehljivv, „Bajazet je hotel podariti moje žene svojim emirom, jaz pa puščam tebe,: prvo iimed njegovih žen, sam sebi v lastno postrežbo \u j Iz Mileva, ki se je prej ponaša'a, da, Trst, da bo na njej primerno število slušateljev slovanske narodnosti. Italijani sami bodo imeli bore malo od nje, če se ne bodo učili tudi deželnih jezikov! Italijani bodo imeli k večemu gotov kontingent za — demonstracije. Ta „dobiček" na italijanski strani pa naj na naši strani paralizira število naših akademikov! Guerra d'Europa. S kako duševno hrano pitajo naše sosede, ki se ponašajo s svojo dvatisočletno kulturo, nam kaže najbolje roman, ki je pod gori navedenim naslovom pred kratkim izšel v Italiji. Poglejmo si vsebino: Ah, kako hitro leti čas, in kako drve dogodki drug za drugim! Italija je anektirala Tripolis, odtrgala se je od trozveze in se pridružila Franciji in Angleški. Rusija je prebolela svojo drugo revolucijo, opustila je svojo zvezo s Francijo in se je pridružila Avstriji, Nemčiji in Turški. Na Grškem so izgnali svojo dinastijo in pozvali na prestol savojskega princa Amadea I. Vse velesile so se močno ojačile v vo- vladajoč srce Bajazetovo, vlada dva dela sveta, ona, ki jej je prej na en edin migljaj služilo stotine robkinj, je morala sedaj sama streči krutemu zmagovalcu, ker je bila njegova sužinja. Ni se nepotrebno obotavljala, saj bi bilo zastonj itak vsako obotavljanje; šla je, nalila v kupico vina in jo podala Timuzu. Ob tem pogledu je sultan vnovič tresel droge svoje kletke, zmerjajoč pri tem Timura na ne malo radost istega in njegovih gostov : „Ničvredni hlapec, sin pastirjev, kako se moreš drzniti delati tako sramoto meni, rojenemu sultanu, sinu sultanov, In moji gosudarki, ki je hčer kraljev ?" Kakor da ne sliši teh besed je Timur vsprejel s smehljajočim licem kupico iz rok Mileve in jo je nesel k ustnam. V tem je zažvižgala pušica skozi zrak in je, izbivši mu kupico iz rok tik pred samimi usti, obtičala v širokem rokavu njegovega kaftana. „Pogini podlež, da ne boš sramotil več srbskega imena v hčeri njegovih carjev!" Zadonel je pri tem glas iz tjlpe gledalcev, ki so gledali iz da'j^ve na gostijo svojega hana, orirejeno Bajazetu v sramoto. „Milan!" je vskliknila Mijtna nehate, ko je čula ta gias. „Sveti Sa*a!" se je oglasil spet prejšnji glas, „mari sem vdarjen s slepoto, da za- jaškem pogledu toliko na suhem, kolikor tudi na morju, naj ponosne jši pa je Mars Italije. Kralj Viktor Emanuel ima na dan bitke pri Visu (20. julija) vel ko revijo svojega bojnega ladijevja. Ha, knka krasota, kaka moč ! Italija ima dve ogromni oklopni ladiji po 36.000 tonelat „Patria" in „Maz-zini", ki ju gonijo novi motori; ladije istega tipa „Re d'Italia", „La Reg na d'Italia", „Christoforo Colombo" pa v naglici dohitevajo svoje oboroženje. M:mo pluje druga divizija starejših dreadnoughtov. „Deilio", „Principe Humberto", „Porta Pia", „Giosue Carducci", imajo po 27.000 tonelat i i starejše turbinske motore. Za njimi sledi neskončno Število križark in podmorskih čolnov. Ladije grme pozdravne strele, pa ludi v zraku se strelja na čast: nad mor?k:mi ladijami pluje zračno ladijevje p.d povdjni-Štvom kneza Giovannija Embriaca. „Ah, kako krasen je ta pogled!" meni italijanski kralj, ki zre s svoje facije „Adria-tico" na morsko in zračno ladijevje. — „Z vami ne pojdem, moj prostor jc na mejah,u pristavlja. Italija je I. 1921 jako mečna država: razen v severni Ameriki je ogromna kolonija Italijanov v južni in severni Afri.J, skupni časopis „Italia" izhaja istodobro v Buenos Ayres, N. Yorku, Rimu, Milanu in v Tripolisu. Vse se nagiblje k vojni. Čaka se samo na ugodno priliko. Ta prilika se je nudila. Senzacijski telegrami: „Pepino Gsri-baldi je dospel v Albanijo, pobil je Kiamil pašo in oblega Valono. Albanci so mu kar padli okoli vratu!" — „Grško ladijevje je dospelo pred Kaneo. Grki zahtevajo Kreto in ne odnehajo." Še tiči na pol obnažtn meč Marsa v nožnici. V naglici se shaja v švicarskem Neufehatlu kretska konferenca velesil, toda zaman. Cesar Viljem II. stopa v ospredje; odpokliče svojega zastopnika z Neufehatla in zahteva kategorično: „Na Ba'kanu naj ostane vse, Kakor je bilo !" In da prestrašijo zapadne države odpluje rusko in turško ladijevje iz Bospora in jemlje smer proti Egejske m morju. „Vojska demokracije proti kenservati-vizmč začenja!" razglašajo italijanski li^ti. V Rimu je ministersko posvetovanje, ki dovoljuje vojnemu ministru vsakateri kredit. Na Dunaj se pošlje ultimatum. Italijansko bojno brodovje je zbrano pri Brindisi pod poveljništvom admirala G:o-vanija d' Auriae. Radijev telegram mu naznanja: „Avstrija je napovedala Italiji vo^no. Storite svojo dolžnost!" In italijansko brodovje je odplulo še iste noči iz Brindisi proti severni in tudi poveljnik aeroplanov, knez Embriaeo je zgodaj zjntraj odletel. Pri Manfredonii je italijansko brodovje zagledalo v jutranjem svitu prvo avstrijsko križarko; bomba, ki so jo izstrelili iz aeroplana, je v trenotku vničila avstrijsko ladijo — knez Embriaeo je zaplakal od radosti nad to prvo zmago Avstrijsko ladjevje tudi ni lenarilo; pod poveljništvom admirala Montefeltra je začelo bombardirati Aneono in je vničilo del železnice pri Slnigaglii. Baterije v Spizza so streljale na Anti vari (Bar) Toda, ko se je bližalo močnejše italijanvko ladjevje, se je začelo avstrijsko brodovje umikati in se je umaknilo v puljsko pristanišče, kjer je j*, ital'jansko brodovje zaprlo, kot Japonci rusko ladjevje v Port-Arthuru. denem bedno kupico mesto tvojega senca ?** A njegove besede so se zadušile v kriku in ropotu nad tem drznim dejanjem. Timur se ni niti ganil, ko mu je zletela kupica iz rok ; komaj da se je ozrl za njo, ko se je trkljala po pesku ; potegnil je pu-šico il rokava svojega kaftana in jo je pjz-Ijivo ogledal. „Allah I" je dejal potem glasno, „eno pero manjka; če bi bil strelec opazil, da na desni strani pušice manjka eno pero, bi bil mesto kupice zadel moje sence. Kje je ta strelec?" je vprašal z močnim glasom. In že so postavili predenj Milana Topliča-nina, preoblečenega v tatarsko oblek >; v tem preoblečenju je seveda zamogel dospeti do hanovega šotora. „To je eden izmed onih krščanskih sužnjev, ki so se ruvali kakor hvi", je dejal Timur svojim emirom, ko si je Milana pazljivo ogledal. „Toda, pri vsem tem je samo podel pes, ki misli, da vniči življenje hanu, katerega ura še ni prišla. Poglej bedni pes !" mu je pokaza! punico, „imel si bolje ogledati svojo pušico in bi bil videl, da manjka na desni strani eno pero !a „Ha !" je zavpil Mi'an presenečen, in se je napel tako, da je b:i.i čudno, da niso popokale vezi, s katerimi sta b:!i njegovi roki privezani k telesu. (Pride Je) * * * To je vsebina tega romana, za katerega se Lahi sedaj kar trgajo in ki nosi napis „Guerra d' Europa", evropska vojska. To skrpucalo, ki strašno laska „kulturnim" Lahom, je napisal X. L. E. A. R., comman-dante in Genova. Menda pa bo resnica vendar-le malce drugačna — nego je ta „roman" ! Pred krizo? Trst, 28. oktobra. Baron Gautsch je zopet enkrat govoril. Njegov govor je izzvenel kakor prošnja do onih, ki odrekajo Slovanom vsako soudeležbo na vladi. Nemški Nationalverband je najmočnejša parlamentarna skupina, nanjo mora računati vsak minister in tudi baron Gautsch si mora zagotoviti njeno podporo, ako hoče dobiti potrebno večino. — O ta uboga večina, kako težko jo je sestaviti pri nas v Avstriji ! Nemški Nationalverband je sicer najmočnejša skupina v parlamentu, a obstoja iz tako različnih elementov, da doslej v nobenem vprašanju ni postopal enotno. Tudi mu nedostaja potrebne discipline, kar PODLISTEK. „Red iz nravnosti" (Die Sittenote). Tragedija iz dijaškega življenja. Spisal Adolf Sch\vayer. Poslovenil Fedor Gradišnik. — aLK nocojšnji premijeri v slov. gledališču. Med tem je nastala tudi italijansko-av-strijska vojna na kopnem. Avstrijci so pod vodstvom maršala Frankensteina izpali iz južne Tirolske ter hoteli vpasti Lahom v bok, toda ni se jim posrečilo. Lahi pod vodstvom vojvode Ivrejskega, opirajoč se ob s^oje trdne vojaške tabore, ob trdnjavice na Monte Baidu in v dolini Adiže so Avstrijce odbili; pri tem je padel v boju avstrijski nadvojvoda Fran Albert. Maršal Frankensteia je moral odložiti vrhovno po-veljništvo na njegovo mesto je stopil. grof Wurmster; sam cesar se je podal k armadi. Avstrijci so sklenili vprizoriti glavni naskok od reke Soče in ne čakati, da pri-hiti ruska vojska, ki je tudi že odrinila na bojišče, Avstrijcem na pomoč. Naskok Avstrijcev ob morski obali se zopet ni posrečil, ker'so italijanske ladije podpirale svojce s streljanjem ; posrečila se je pa slučajno Avstrijcem majhna zmaga na severnem krilu. Italijani so se umaknili k Adiži, Avstrijci so se jim postavili nasproti. Laške pozicije so nepremagljive. Pomorska vojna nadaljuje. Avstrijsko brodovje je zaprto v puljski luki — kako neki bi se rešilo ? Admiral d' Auriac je, dasl nerad, zapovedal bombardirati Trst. Tedaj se je spustilo avstrijsko brodovje iz pristanišča; prišlo je do strašne pomorske bitke, v kateri so bile potopljene avstrijske ladije „Vis", „Habsburg", „C;saru, „Tegett-hot", „Viribus unitis"; „Fran Josip" in „Ad-rija" sta se razbili ob skalnem obrežju Dalmacije. Italijani so zgubili samo dva dread-noughta: „Christoforo Colombo" in „Ti-renno". Avstrijsko brodovje pa je na vse strani razkropljeno, od ognja sežgano in vničeno. Tudi na ostalih bojiščih se „dela". Nemci so prodrli skozi utrjene Vogese, toda Francozom, katerim je prihitelo preko Belgije pet najboljših angleških polkov na pomoč, se je posrečilo Nemce poraziti. Nad združenim brodovjem rusko-nemškim je zmagalo združeno brodovje anglo-italijansko in to tem lažje, ker je med ruskimi mornarji Izbruhnil upor. In ker je nastala v Rusiji nova revolucja, se mora rusko vojaštvo hitro vrniti domov; italijansko brodovje, prodrši v Črno morje, prisili Rusijo, da prosi za mir! Po zmagoviti evropski vojni izgleda mapa Evrope tako-le: Italija ima Trst in Dalmacijo, Albanija je samostojna, Nemčija je morala vrniti Franciji Alzaško in Lo-taringijo, Kreta je grška. Demokracija je zmagala nad konservatizmom.-- Adolf Schwayer je Še novinec v dramatični literaturi. Pred tremi leti se je oglasil prvič v dunajskem „Biirgerteatru" in je takoj zavzel častno mesto med avstrijskimi dramatičnimi pisatelji. Njegova prva igra je bila ravnokar omenjeni „Red iz nravnosti" in žnjo je dosegel svoj prvi vspeh. — Schwayer je profesor na neki gimnaziji na Avstrijskem. Mož je zapazil marsikaj trhlega na avstrijskih srednjih šolah in je to kričečo krivico opisal v pestrih barvah, in efekt ni izostal. Kakor Otto Ernst v „Flachsmannu" opisuje in ironizira ljudsko šolstvo, tako ironizira in persiflira Schwayer v „Redu iz nravnosti" razmere pri srednjem šolstvu. Toda tudi on nam ostaja dolžan odgovora. Ni dovolj, da pisatelj razkazuje nekaj perečega, temveč njegova dolžnost bi bila tudi, pokazati nam zdravilo za rano, ki so jej pravi šolska vzgoja. „Nikakor ne pretiravam, če trdim, da dan za dnevom dviguje na ti-: soče ljudi svoje pesti zoper srednje Šole In so mu očitali celo nemško-nacionalni listi. Najlepši dokaz za to je bilo glasovanje o italijanski pravni fakulteti, naj bi se o nji razpravljalo pred proračunom. Baron Gautsch Je trdno namenjen, rekonstruirati ministerstvo, v katero hoče pritegniti tudi dva Čeha. Tudi v tem vprašanju si Nemci niso edini. Moravski in češki Nemci so odločno proti rekonstrukciji na tej podlagi, medtem ko so bili alpski Nemci pripravljeni, dovoliti^ Čehom to koncesijo. Res čudno I Nemci na Češkem, ki najboljše poznajo Čehe in njihovo kulturno in gospodarsko moč, se protivijo češkim ministrom. To ne izgleda bogve kako spravljivo in dokazuje samo, da spravna pogajanja danes ne stoje preveč sijajno. Tem Nemcem je bil v prvi vrsti namenjen Gautschev govor. Pravijo, da je naredil na slovanske poslance globok utis. Morda! Baron Gautsch hoče pritegniti k vladni večini tudi Čehe; zato ni nič čudnega, če jim je pri tem napravil par poklonov. Vsekakor je Gautsch govoril zelo samozavestno, kakor navadno ne govorijo ministri, ki stoje pred demisijo. Te dni se sicer mnogo govori in piše o krizi, ki ima izbruhniti vsak trenotek, a na to smo v Avstriji že vajeni. Baron Gautsch ima trdno voljo, stopiti pred parlament z rekonstruiranim kabinetom, v katerem bosta sedela dva Čeha. Sedaj gre samo za to, da Nemce prepriča o potrebi tega koraka. In to je ravno najtežja stvar! Nemci so ostali vedno stari Nemci, med katere ni še prodrlo prepričanje, da imajo poleg njih tudi drugi česa ukazovati. Ali ni žalostno, da mora ministrski predsednik šele dokazovati, da brez Čehov danes ni možno več vladati ? Ali nI ravno tako žalostno, da se Nemci še vedno poslužujejo onega že skrajno neukusnega argumenta, da plačujejo oni večino davkov v Avstriji ? Po tej poti ne pridemo nikdar naprej. Ljudstvo pa je tudi že sito, čitati in poslušati vedno cele štorije o rekonstrukcijah, pogajanjih itd. AU naj zopet pride § 14 ali razpust državnega zbora. V Avstriji res ne pridemo iz teh večnih kriz, a temu gotovo niso krivi Slovani. Tu ne pomaga noben še tako spreten minister nič, dokler se ne izvrši revolucija v duhovih, v onih duhovih, ki vodijo danes v Avstriji nemško politiko fanatizma in privilegijev. Seveda tudi Čehi ne vstopijo kar tako v kabinet in bodo zahtevali potrebne garancije. Kar se tiče nas Slovencev In sploh Jugoslovanov, pa pri vsej stvari ne pridemo niti v poštev / In to po lastni krivdi. Nočemo tu ponavljati že vsem znanih stvari; samo čudno se nam zdi, ko piše „Slovenec" v svoji situacijski sliki, da ima baron Gautsch v svojem načrtu tudi Slovence, ker je v začetku akcije povabil k sebi dr.a Šusteršiča. Za jugoslovanskega ministra tu gotovo ne gre, temveč samo za pogoje, pod katerimi bi Slovenci stopili v vladno večino. Kaj nam bi Gautsch obljubil v tem slučaju — ne vemo. Toliko je gotovo, da bo skušal opraviti tudi brez Slovencev. Splošna radovednost vlada, kaj bo s protidraginjskimi predlogi za svoboden uvoz argentinskega in drugega mesa, ki so bili v protidraginjskem odseku vsi vsprejetl ? Sedaj pridejo pred zbornico in če jih tudi ona vsprejme, bo to pomenjalo velik poraz za agrarce in barona Gautscha, ki je že opetovano izjavil, da vlada ne odneha od svojega .pravnega" stališča. Četudi se torej Gautschu rekonstrukcija posreči, zadene tu na nov kamen, ki ga utegne pokopati. Večina v draginjskem odseku je vsprejela socialistične predloge in že to znači nezaupnico vladi. Baron Gautsch napne zato vse svoje moči, da ti predlogi ne zadobijo v zbornici potrebne večine. — 'S tem je bil tudi v zvezi njegov včerajšnji govor, v katerem je zelo ostro govorii o uradništvu, ki se bori proti lakoti. Seveda gospod baron ne ve, kaj pomenja biti lačen ; ; zato tudi ne bo nikoli pojmoval resnosti uradniškega gibanja. Napadal je tudi socialne demokrate, očividno iz jeze radi tega, ker ima njihova agitacija vspeha tudi pri strankah, ki niso socialistične in ki so v draginjskem odseku glasovale za „demagoške" predloge. Tak je danes položaj. Gautsch hoče storiti vse, da reši potapljajočo se barko. Pojde-li, to pokažejo prihodnji dnevi. Naš dom, I Sinoči se je ob zelo Številni vdeležbi v gledališki dvorani „Narodnega doma" vršilo nadaljevanje dne 15. t. m. začetega ustanovnega občnega zbora stavbinske zadruge „Naš dom". Predsednik pripravljelnega odseka dr. R y b a r je konstatiral, da se je dosedaj priglasilo 98 članov. Pozval je člane, naj stavijo predloge glede odbora. Odbor posojilnice se je sicer posvetoval, glede Članov bodočega odbora, vendar ni mogel najti fjrimernih oseb, ki bi bile pripravljene spre-eti, ker je več oseb, ki so bile naprošene, da bi vstopile v novi odbor, to odklonilo. Govornik omenja, da imajo odborniki nove zadruge pričakovati mnogo dela in nikake nagrade. Po pravilih morejo sicer odborniki od čistega dobička dobiti primerno nagrado, a prej ko pride do tega, preteče najmanje par let. To, da mu se zdi potrebno omeniti, da se ne bo mislilo, da čaka odbornike nove zadruge kaka dobrota. Prosi potem, da navzoči člani predlagajo primerne osebe v odbor. — Predlagane so bile razne osebe in konečno je bila izvoljena z vzklikom sledeča lista: j Odbor: Furlan Vekoslav, računski svetnik pri yiŠji deželni sodniji, ravnatelj: dr. Ferdo Černe, odvetnik, ravn. nam.; Anton Žiberna, drž. uradnik, knjigovodja; Janko Malenšek, posojilnični uradnik, blaga^ičar ; Dekleva Ivan, poštni poduradnik in Nabergoj Milan, mehanik, odbornika. Nadzorstvo: dr. Just Pertot, zdravnik; Jernej Pintar, bančni uradnik; Anton Rustja, delavec; Šorn Josip, odvetniški uradnik; Pirnat Ant., zasebni uradnik, dr. Čok lv. Marija, odv. kandidat, i Član g. Bizjak je vprašal, na kako ozemlje se razteza delokrog zadruge. Rekel je, da je več izven Trsta stanujočih železničarjev, ki bi t"di pristopili, ko bi zadruga svoj delokrog razširila tudi izven Trsta. Dr. W i 1 f a n je odgovoril, da je delokrog zadruge krajevno neomejen. Zadruga bi mogla graditi hiše tudi na Češkem, ko bi le imela člane tudi tam. Dr. R y b a f je na to novemu odboru priporočil, naj se loti pridno dela in je potem zaključil to velepomembno zborovanje. Tržoika podružnica „Glasbene Matice" o sezoni 1911-12. Tretje leto svojega delovanja komaj je začelo to naše Glasbeno društvo, in že lahko zabeleži dokaj razveseljivega napredka. Morda ustrežemo zato marsikateremu prijatelju tega društva, ako podamo kratek opis o sedanjem položaju društva in njega glasbenega zavoda. Saj bo to zanimalo ne samo člane in podpornike, ampak tudi širšo javnost. i Glavna točka tega marljivega društva, je Glasbena šola, kateri društveni odbor posveča svojo glavno pažojo in skrb. Kako bi tudi ne, ko vendar ta zavod tako vidno napreduje! V prvem letu (1909/10) je obiska- mnogo jih je, ki jim vzbuja le ime realka ali gimnazija vso ono jezo, ki so si jo nabrali v onih sedmih ali osmih letih. Mi polnimo dušo naše mladine z mrtvo znanostjo in ji s prevelikimi zahtevami kvarimo nedolžno veselje življenja". Tako nam pravi avtor v II. dej. svojega „Reda iz nravnosti". Toda ni le Šola kriva, kriv je tudi dom! Na domu naj bi vsaj otrok našel solnčnega veselja, če že mu ga šola vsled nervoznosti svojih profesorjev ne more dati. Kje naj se mladenič odpočije, kam naj se nasloni ? V šoli bojazen in strah, doma bojazen in strah. — Toiej, kje naj navstaja tisto soglasje, ki bi naj vladalo med šolo in domom ? In da je temu tako, krivi so profesorji sami. — „Kajti, kaj menite, kakšni avtokrati smo pač mi! Mi, šola, zapovedujemo, določujemo, zahtevamo, dom se nam mora brezpogojno udajati in pokoriti. Mi pričakujemo in morda še celo zahtevamo, da stariši vsled najmanjše pritožbe profesorja svoje sinove občutno kaznujejo, tepejo — z eno besedo, mi smatramo v svoji vsegamožnosti očete za šolske poii-cijote, kajti mi imamo moč, a stariši strah! Gorje mu, ki se nam noče ukloniti! Nasledke svoje upornosti vidi potem v spričevalu svojega sinu". To bi bilo jedro in osnovna misel pričujoči igri. Marsikatera grenka prihaja iz avtorjevega peresa; toda dodaja sam: Hvala bogu, vsi profesorji niso taki. Tudi dom, vzgojo doma, nam je prikazal Swayer. Gospod višji računski svetnik se je poročil. Ona mu je podala roko prisiljeno. Ko je stopila pred oltar, je nosila v srcu druzega. Svojega moža ni ljubila in vendar ga je vzela. Iz tega zakona sta se porodila dva otroka. Zlasti sin Feliks, nadarjen mladenič, pesniška natura, ki je že v svojem 17. letu pogodil, da ta zakon ni naraven, čuti, da mati ne more imeii srca zanj. Hrepeni po materini ljubezni, toda sin in mati sta si ostala tuja. In oče je krut, brezsrčen uradnik, ki ne pozna druzega cilja, nego hrepenenje po povišanju v službi. Svojemu sinu je določil uradniško karijero. Ni se mu zdelo vredno niti toliko, da bi vsaj vprašal svojega sinu, je-ii zadovoljen s tem njegovim sklepom? A mladenič ne čuti nobenega nagnjenja za uradniški stan. Morda bi postal bil po svoji inteligenci velik pesnik, morda slaven mož ; toda slaba vzgoja, in šikane šole so uničile mlado življenje. Vsako leto ob koncu šolskega semestra čitamo o raznih dijaških samomorih. V večini slučajev ostaja uganka tragedije nerešena. Enega takih slučajev nam avtor prikazuje v svoji drami. Tragedija življenja, tragedija otroške nerazumljive duše, doseže tudi pri nas vspeh, ki ga zaslužuje to lepo in poučno delo. —r. valo glasbeno šolo koncem šolskega leta 23 gojencev, lani 1910/11 že 44 gojencev in početkom letošnjega leta je dosedaj vpisanih že 81 gojencev. Torej direktno progresivno naraščanje ! In sicer je dtležnih letos pouka v klavirju 47 gojencev, v vijolini 34 gojencev in splošno glasbeno teorijo in šolski zbor obiskuje 44 gojencev. Klavir se poučuje I.—VI. letnik, vijolino I.—IV. letnik in teorijo I. in II. letnik. Poleg tega pa so izven rednega pouka vsako nedeljo zjutraj vaje v ensemblu, s čemur se je položilo temelj za mali orkester gojencev. Ako bi se oglasilo primerno število udeležencev, bi ustanovili pod okriljem društva in z njega podporo — seveda izven šolskega pouka — tudi samostojen salonski orkester, v katerem bi seveda sodelovalo vse učiteljsko osobje. V društveni šoli poučuje šest učiteljskih močij, ki so se vsi takoj s poietka z dobro pojmovanim navdušenjem in s smotreno vnemo in požrtvovalnostjo oklenili društva ter mu stavili v prid njegovih koristnih in lepih prizadevanj svoje vešče in strokovne moči na razpolago. A ne samo to! Odbor, uvidevši simpatije in zaupanje, ki se stavlja v glasbeni zavod, in v spoznanju, da takemu zavodu, ki pokazuje tako krepek napredek, je treba dati tudi krepke in autoritativne zaslombe in teoretično in praktično docela izvežbano strokovno vodstvo, je stavilo sedaj na čelo svojega glasbenega zavoda temeljito izobraženega šolskega vodto v osebi g Viktorja Šonca. Novi šolski vodja, ki prevzame vodstvo in pouk s l. nov. t. 1. je absolviral praški konservatorij za klavir in solopetje, bil je operni pevec in solist v Narodnem divadlu v Pragi in v Draždanih, kjer se je še posebej spopolnil v solopetju. Novi šolski vodja gosp. Šonc bo poučeval klavir, solopetje, in — ako se priglasijo vsaj štirje učenci — tudi harmonijo in kontrapunkt. Za solopetje je tudi že priglašenih več učencev ; kdor se misli še oglasiti, naj to stori do 1. novembra, kajti s tem dnem začne pouk za solopetje (dvakrat na teden po pol ure individualnega pouka; šolnina 8 K na mesec) Slednjič vzdržuje društvo v okvirju svoje glasbene šole še dijaški zbor, ki ima dva oddelka: možkt in mešani zbor. Obiskuje ga okroglo 40 dijakov raznih tržaških srednješolskih zavodov. Poleg glasbene Šole pa ima društvo tudi svoj samostojni možki in mešani zbor okroglo 50 članov. Pevke in pevci, ki bi radi pristopili na novo k zboru, se lahko oglase med pevskimi vajami, ki so za ženski zbor vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer in za moški zbor vsak torek in petek ob isti uri, za vse v „Trgovskem izobraževalnem društvu* (ul. sv. Frančiška št. 2. I) Prvi društveni koncert bo 5. januarja 1912, na katerem se bodo izvajala poleg velikih simfoničnih točk vokalna dela novejših domačih skladateljev. Na drugem koncertu, ki bo spomladi, nastopi mej drugim mešani zbor s spremljevanjem orkestra z velikim, novim Parmovim delom „Po-vodnji mož", ki je na zadnjem koncertu „Gl. Mat " v Ljubljani doseglo velik vspeh. Društvo priredi letos tudi Hajdrihov večer, na katerem se bodo izvajale deloma še neobjavljene skladbe tega našega slavnega ožjega rojaka — glasbenika. — Kakor znano, je bila tržaški podr. „Glasbene Matice" izročena v last in posest Hajdrihova zapuščina, ki obsega mnogo skladateljevih manuškriptov, med katerimi je več še neobjavljenih zborov in solospevov. Društvo se pripravlja, da izda o priliki te glasbene bisere našega priljubljenega glasbenika. Slednjič bi bilo še omeniti, da namerava društvo prirediti v najkrajšem času s sodelovanjem raznih odličnih glasbenih in pevskih močij koncert (matinejo) za mladino slovenskih tržašsih in okoličanskih ljudskih šol. To bo prva prireditev te vrste v našem mestu sploh. Tak je torej v kratkih orisih sedanji položaj Trž. podr. „Glasbene Matice" in nje program za delovanje v letošnji sezorii 1911/12. Na vsak način je to razveseljiv pojav v našem kulturnem življenju, \reden vsestranskega upoštevanja in vsestrpnskf podpore, in to tim več, ker je to slovenski zavod, vzrastel iz naroda za narod, ki stoji tu brez vsake tuje podpore, a je zato navezan le na moralno in materijelno zaslcmb j somišljenikov. _ DRŽAVNI ZBOR. (Izvirno.) DUNAJ 28. — V današnji seji državnega zbora se je občutno poznalo, da jutri začnejo kratke vsesvetske počitnice. Mnogi »*"tri. r um 11 n rr i rr > o o g I H 7I I r» 7 11 • i • • ■»» USTREDNi BANKA £ESKYC ' CDOBITETE PODRUŽNICA v TB8' TJ orUfilltLcn :: piaha ££l turnim i - Vloge na mu 4l/4% P-tmiieie Tioge 5 VA Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. ViEIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA- Uradne ure od 9 —12. dopol. In 2.—5. pop. * lil ! I I t I i I I I I t i I I I I I I I 1.1 I I I I I I I l I IJ I 1.1 I I I l I 1 " »* Velika zalogo izsotovUenlh oblek In krolačnlca i. vrste Armondo Levi, trst ulica Glosufc Carducci 32 v™*p°več?naj«i* p^beu vei* izbor izgoni]«* oblek za mosKe in otroke ler ino- m iuz:m xega bUj* Pomnite, da je to edina konf. trgovina z lastno krojaćnio. (vogal Sontorlo Santorlo) poslanci so se že včeraj odpeljali domov, deljek oglasi pri cesarju in mu predloži de-tako da je bila zbornica skoraj prazna. Ne- misijo celega kabineta. Cesar bo demisijo koliko več poslancev je poslušalo finančnega sprejel, obenem pa bo poveril zopet ba-ministra dr. Mayerja, ki je v obširnem rcna Gautscha, da sestavi novo mini-govoru odgovarjal na kritike finančne uprave, strstvo. ki se je izrekla tekom proračunske razprave.! Baron Gautsch sestavi strogo birokra-Branil je finančno upravo s finančno-tehnič- tični kabinet, v katerem ostanejo od sedanjih nega stališča, toda ne preveč spretno. | ministrov edino-le naučni min. grof Stiirghk, Zanimivo je bilo njegovo naznanilo, da dnmobranski minister Georgi in najbrž tudi vlada v kratkem predloži parlamentu nove poljski minister Zaleski. davčne predloge in sicer: davek na žganje,! Od izvrstno Informirane strani so izve-na pivo, na vino, davek na avtomobile in deli češki poslanci, da izgine za vedno tudi monopol na vžigalice. I sedanji justični minister dr. Hochenbur- Finančni minister dr. M a y e r \e pred-' g e r, katerega nadomesti najbrž predsednik vsem odgovarjal na očitanja posl. Redlicha,; brnskega nadsodišča, vitez Bleyleben, ki je poudarjal, da so številke proračuna v; znani prijatelj Cehov. O ostalih resortih se celoti napačne. Kar zahteva vprašanje reforme ne ve nič. Na Češkem se povdarja, da so uprave, je minister mnenja, da se s tem ne. vsa dosedaj imenovana češka imena vse le bo dalo mnogo prištediti. Veliki zneski sej prazne konbinacije. naenkrat ne bodo dali prištediti, mogoče je! Na Čelu novega kabineta začne baron le, da se bo dalo kaj doseči s postopnim Gautsch takoj zopet pogajanja, ki naj podrobnim delom. Skušal je nato ovreči bi mu zasigurala vsaj to, da spravi pod kritiko posl. dr. Redlicha glede posameznih streho vsaj tako imenovane državne nuj-oddelkov finančnega ministrstva in je pou-J nosti. darjal, da je finančno ministrstvo ukrenilo' Novo ministrstvo najbrž ne bo vživalo vse potrebno, da se prištedi v resnici kaj.'na nobeni strani posebnih simpatij. Vlada se torej zanima za preuredbo uprave. | Nemški „Nationalverband" ostro pov-Branil je nato svoje nameravane ukrepe za' darja politiko proste reke, med Čehi jih je zboljšanje položaja uredništva in predlogo; pa tudi mnogo, ki nasprotujejo enotnemu za pokritje iz tega nastalih večjih izdatkov, nastopu. ter je izjavil, da smatra za nerazdružljivo z; Ministrski predsednik bo deloval z njegovo odgovornostjo kot finančnega mi-| vsemi sredstvi nato, da pridobi stranke, nistra, da bi predlcžii v sankcijo zakon, ako1 toda kakor vse kaže, ne stoji zanj horoskop ne bi bilo obenem poskrbljeno za pokritje.! preveč ugodno. Toda tudi če bi se mu po-Nato je pobijal pripombo posl. B i 1 i n-I srečilo pridobiti stranke, vendar pa se ne skega, da so predloženi davki, davki v gotove obeta novemu kabinetu dolgo življenje, kar se namene, in trditev posl. S t e i n w e n d er j a,; je zlasti pri Poljakih pokazalo z dejstvom, da da bi minister ne bil zahteval pokritja, ako ne polagajo posebne važnosti na celo stvar; bi ne bila prišla vmes uradniška predloga.' se pač z jeklenimi koraki vedno bolj in bolj Poudarjal je, da je že večkrat razvil svoj približuje ekscelenca Bilinskil — Ker finančni načrt. Davčne predloge, ki so pred-j ne pripisujejo dolgega življenja novemu ložene v svrho pokritja regulacije uradniških kabinetu, tudi nočejo v novem ministru Še plač, je sedaj vzel iz celotnega načrta in jih.1 enega resorta, ki bi jim sicer pripadal, predložil, ker bi jih bilo mogoče sedaj hitroj in vse to ni popolnoma neopravičeno, rešiti in bi se s tem pridobilo pokritje za' Kajti tudi pri Čehih se vedno odločnejše zvišanje plač, ki je nameravano 1. januarjai zahteva politika proste roke, posebno se 1912. | radikalci z vso silo upirajo vstopu v Minister je nato govoril o rentnem po-j vladno večino. — Ob takih razmerah celo slu v zvezi z zavarovalnimi družbami in je, jahko pride do tega, da se razdere enotni izjavil, da je ob sedanjih razmerah našega češki klub. rentnega trga le pozdravljati, če se dobij Merodajni češki krogi izjavljajo, da zmerna svota z rentnega trga in se da za- ostane tudi še nadalje češki enotni klub, varovalnim družbam priliko, da napravijo; proglasile naj bi se le načelo politike proste svoj posel tudi na zanje koristen način. j roke. Seveda pa pomenja to, da ne bi bilo Govoreč o proračunskem provizoriju je trdne večine, ki je nujno potrebna za trajno podarjal, da se brez proračunskega provi-j ozdravljenje parlamentarnih razmer, zorija ne bo dalo postavno urediti finančno j Druga nevarnost pa preti Gautscku tudi gospodarstvo prihodnjega leta. Upa, da se jz prage, kjer je položaj postal znatno te mu bo posrečilo v odseku dokazati, da ne žavnejši, ker so češki dež. poslanci odložili zahteva od zbornice nič nepravega, in prosi zastopstvo v komisiji za češko-nemška po- SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TiR S T ulica Santa Caterina štev. 9 - Piassa ftuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmarnih cenah. SPECJJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. S ca ® BS Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST g i* Via S. Lucia 5-18 p *S —-- M =r £J 0»' » "" =3 -O 199 « Via S. Lucia 5-l8||f BOGATA LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU tf * ^ i® "S DELO SOLIDNO ta vsakovrstnih etollc. CENE ZMERNE. f) cn ® r n „Alla eitta di Lične", Trst, Borzni trž 3. ZIMSKA IN JESENSKA SEZONA. n<>lunl<> n_nu! hmmIaSIiS m kostime in obleke, velour du ueiveis pravi angieSKl Ncrd za jopiče in plašfe, Sealskin- . m—gminmaM Peluches angleški za obleke. ^ j? CuSloMlita za toalete, obleke in bluze v bogatem izboru po tovarniških * iwVIIBIEW8 cenah!: ^===== Uzorci za deželo franko. ^ - ZDRAVNIK - dr. D. K ARAM AN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 od 11V2 do IV2 in od 4V2 do 5*/2 popoldne. TELEFON 15/IV. 356 U S AR in ZLATAR Romeo Pcnseri ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako žepno uro za K 2, ista cena za \f»ako mogočo poškodbo- Za rej ert. krouometre in druge komplicir. u e nizie cene. Popravki *e Izvršijo takoj, natanko, loči t zbornico, naj sprejme proračun in posebno proračunski provizorij. Ostro je govoril, toda skoraj pred popolnoma praznimi klopmi maloruski poslanec Konstantin Lewyckij, ki je odločno dementiral govorice o malorusko-poljski spravi in si prepovedal, da bi se Poljaki ob vsaki priliki kazali kot nekaki varhi^Malorusov. Češki agrarec poslanec Se dlak je v značilnih besedah poudarjal, da se Čehi ne boje nobenih groženj in da se čutijo bolj močne, kakor pa si mislijo in žele gotovi gospodje! Njegova izvajanja so izzvala pri Cehih viharno odobravanje. Na koncu seje je predsednik draginj-skega odseka, posl. M a n d ić, izjavil, da je cdsek že izdelal poročilo o uvozu mesa in sladkornemu kartelu in da je predloži zbornici v eni prihodnjih sej. Interesanten je bil predlog poslanca dr. Kramara glede uvedbe ženske državno-zborske volilne pravice. Predlog je med drugimi podpisal tudi Češki poslanec pater Š i 1 i n g e r, ki torej noče, da bi veljala določba kanoničnega prava: „mulier taceat in ecclesia" (ženska naj molči v zboru) tudi v političnem življenju. Predlagatelj je posebno naglašal, da tem predlogom le obnavlja svoječasno tozadevno akcijo. Kakor je znano, je med drugimi svoječasno posl. dr. Rybar predložil državnemu zboru zahtevo tržaškega in goriškega žen-stva po priznanju politične enakopravnosti ženstva. Seja je trajala do 4. pop. — Prihodnja seja se vrši v ponedeljek, dne 6. novem bra t. I. _ Delegacije. (Izvirno.) DUNAJ 28. Delegacije bodo sklicane na dan 27. decembra 1911. Parlamentarni položaj. (Izvirno.) DUNAJ 28. Razburjenje poslednjih kritičnih dni je parlamentarno javnost utrudilo in tudi najsenzacionelnejši dogodki ne vzbu jajo več one mrzlične pozornosti, s katero so prej zasledovali poslanci vsako fazo notranjega političnega položaja. Kakor kizmet pričakujejo stranke stvari, ki imajo priti in danes dopuludne so bile že vse pripravljene nato, da pride kabinet z dvema češnima ministroma. Kakor vse kaže, prične ministerski predsednik baron Gautsch že juttri z rekonstrukcijo kabineta. V dobro poučenih čeških krogih se zatrjuje, da se jutri vrši ministerski svet, v katerem se sklene demisija kabineta. Baron Gautsch se potem še jutri ali pa v pone- gajanja. Danes je prišel v parlament predsednik praške nacionalnopolitične komisije grof Clam-Martinic, ki je konferiral s češkimi in nemškimi voditelji ter jih svaril pred neprevidnimi koraki. Če se tudi tu ne posreči srečni izhod, potem se je resno bati, da se splošno ustavi parlamentarno kolesje. Jugoslovani so tudi sedaj, žal, ostali v ozadju. Edino, kar jih more veseliti pri celi stvari je to, da izgine z vladnega pozorišča najhujši škodljivec Jugoslovanstva, sedanji justični minister dr. Hochenburger. Nujni predlog posl. dr. Gregorina. (Izvirno.) DUNAJ 28. Poslanec dr. Gregorin je danes vložil nujni predlog, v katerem se zahteva nujna in izdatna državna pomoč za po suši hudo prizadeto občino R i-h e m b e r k, zlasti pa še za davčno pod-občino Brje. _ Domače vesti. Imenovanje novega župnika za Stari Sv. Anton. Iz duhovniških krogov smo prejeli: V kratkem bo imenovan župnik za izpraznjeno župnijo Starega Sv. Antona. Za to župnijo je več prosilcev. Kakor gotovo se je smatralo, da pride na to častno mesto neki odlični okoličanski župnik, to tembolj, ker so druge mestne župnije zasedene po župnikih italijanske narodnosti, ki so vsi mladi. Sedaj se pa govori, da izvestni navadni razdeljevatelji župnijskih mest zunaj konzi-storija silno agitirajo, da bi bil imenovan župnikom neki kooperator pri Novem Sv. Antonu, ki pa ni posebno priljubljen pri mestni duhovščini, in ki je — že gotov, da dobi omenjeno mesto brevi manu — ostal „Jtarodna del. organizacija" v Trstu vabi na 10. redni občni zbor ki se bo vršil danes, v nedeljo 29. oktobra 1911 ob 10. uri predp. v društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška Asiškega štev. 2, II. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo strokovnega tajnika. 5. Volitev v odbor; nadzorništvo in razsodišče in volitve pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Trst, dne 23. oktobra 1911. ODBOR N. D. O. fllfr. Franke! (Delniška družba) I M, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Kupujte narodni koleK! CIRIL sne TRST ul. Concordia 5t. 4 TRST Priporoča »lamamn oMlnatta «»oJo trffovlae J*-■tvn In kolonijalne^* bl&ff*. Teaiocln« ,,ra-KATETfc", domaća in napolitamka, »ra»1aan*ka (Tre/iao) Ur la torarna bralja ZaTKa. — Vino v •tofcieDioab. peiilja se tudi na doa ter po pofttl. Paketi od 5 kilogramov naprej. = | ea ! Cene brez konkurence Nobena razprodaja in nobena množina blasa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev Henrik pL flilcthio Via Stadion 35. Velik izbor Plaqu£-verižic garantiranih in pri-i veskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, lilkelmite ali jeklene ure. — Regolatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA". Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta PRIMER: Moški čevlji . Ženski čevlji . Nizki ženski . Otroški Čevlji. Galoše iz gum. od K 7 — do 17 » K 6-50 > 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 > K 2 — dalje > K 4-— do 8-- ARFURO M0DRICKY Prtdjjalnlca macuf. blaga h drobnih predmetov Trst, ul. Belvedere Zaloga odej, prešitih od K 6-40 dalje, flanelaste od K 2-40 dalje, volnene od K 3-— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zaveso, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni baii konkurence. Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in btlmacije. Crevlji Grodjear Welt P 3BBE Dr.flLMariineill Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik « ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. S m Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna B^^BjMHftjM žepnih robcev, maških nogovic itd. itd. jmw SI^^^MHSBl K. CVENKELT""f Co™ 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2C66 Narodaa trgovina. V Trstu, 29. oktobra 1911 = CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 18GS. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru barvana, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z ds-lavrJca gornjih delov čevljem (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). «oščia na nsjijolje vrste za barvana čevlje. Naročbe za vse kraje ddželo izvršuje točno in hitro Trst, ul. Čase ma II (poleg kavarne Soclale) ŽIVNOSTE BANKA Podružnica v Trstu DelniSka glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vs9 bančne posle. == Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje vloge na vložne kiijlžlre po V lekoćem računu po dogovora. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDCJME na vrednostne papirje in bla^o Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. — Izdaja promese. Zavaruje srečke proti kurz.ni izgubi. - Oskrbuje inka^o na v^eh tazemskih in inozemskih trg^ih r mm Češko p3rje za postelje š 5 kilogramov novfgs, prerezanega K 9*60, boljega K 12-—, beUg-t, mehkega, prerezanega K 18 d j 24, či.-tu belega, mehkega K 30 do 36. — Odpo-šiljatev franko po povzetju ; pn.ti odsiro Jnini poštnine se menja blago ali pa vz.ime nazaj Benedikt Sachsel. Lobes !teo. 183 pri Plznu, Češka. SSF" Slovenci ! Kupujte vsi obleke sam? v stari ia gobroznssi trgovini V. Dobaii§ehek Trsi - ulica Elsss&ae Capducci II - Trst Za novo sezono JESEN—ZIMA došle so velike množine gotovih obfek za moške In dečke, Palte, Ulster, RsgUu, zimski jopiči, jopiči, površnik?, hlače, nadalje jopice, spodnje hlače, srajce, nogavice, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, rokavice, naramnice itd. — Platnene monture za kovače in mehanike. — Lastni izdelek pralnih platnenih hlač za delavce. Sprejemajo se naročila po meri. Cene da se ni bati konkurence. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ui. Fonderia št. 3. Prodaje «■ debelo.1*— Postrežba na rtom. Stara grška žgaojarna t Trsta, Via Ca ran« 5. Tu se diM boj^ata is-bira likvorjev ; specija itets : gr5d in fraic >4ki konjak, kranjski bnnjevec, kraSii slivo 762 in briski iropino-vec in rum. Cene nizke, Izbera grenčic. Hlačice ia tapečend. GrSka mastici :z šija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Prinnfn^o ee mesnica TOMAŽA ZADNIKA « I I JI« I v jrstu, Piatea S. Giovaini Stev. 6. Prodaja se goveje meso, telečte, janćje, vsakovrstna perutnina in sveže m-»ao. 717 m ■■!...i Robert Oian, urarova Pekarna in sUcrna epa Zvadlal • V-iiJ* ]os Trst, uii S. Marto št. 15. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri steklenicah. Sprejema se kruh in drugo pecivo. Postrežba na dom. Zastopstvo in zaloga glasovitih češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, 11a plzenski način narejeno. zaloge: ZALOGE : LJUBLJANA: V. n. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroll: TRNOVO : liuđolf Talenčlč. TRS I: Schmldt & Pelosl. PULA : Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sablfeh. Bi———— S □ ■ a D M Car I o št 8, prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 rpon CJ+rsn'i«?" Tr"iL Via MjUa gr&ade r S ali O I JjJai , 44. prodajala* vsake vrsta in cene. Sprejema pravke Cene zmerue. naročila po mari in po-6954 Za okrepcila GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ c. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev J OS. MiHfiRIK - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstco. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja. J M. iordani Specijalist za tdravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Arnbulat, Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zastarana kuri a očesa ter jih izdere ca najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje * meso rastočih nontov. Rež* nohte vsaKe debeloBti. Na zahtev« pride tadi na do« efjftA.'; ^iS&ŠlElffitž^ MMM Gfiljs in Uro za privo, petrolja in stavb, materijala Josip Miceu§ Trst, via San Ciilino št. 2 (Sv. Ivan) Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Najboljši č««kl vir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobrega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40? prima na pel belega K 2 80 ; ] belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežna belega perja K 6 40. K 8—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K,7 belega, finega 10 K, najfi- j nejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko. Carniel Umberto Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označe njem ,;pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ENRIC0 ZER0UENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Glovannl 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rnt, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. Avtorizovana dunajska šola. m — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RJiR HOVAK ~ TRST ——— nlioa Ban Lau&ro 16, HI. Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: Eugen Jrcsv, trsi ulica št. 9. TELEFOCT 278TV. k napota pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z dvema blazinama vred. vsaka 80 cm dolga, okoli €0 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16-—; s srednjim perjem K 20—; z drobnim K 24'—oosamaznl tuhentl 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; blazine 3 K, K 350, K 4—. Tuhentl i 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13"—, K 14 70. K 17-80, K 21-—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4 50, K 5-20, K 5-70; Pedtuh«nti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12"80, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice t\. 265, češka. Begata Ilustriran oenlk gratis In franko. liTSjaK auher Trst, ulica Carduccl 14 (proj Torrente). -=5? Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin ca čevljarje. — Specijaliteta sedlarje. Petana OEKOSLAU SOL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejša moke po zmernih cetrah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST : vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. STRUCHcL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina SO V PEIHOi) fuštanja. baižuna, kožuho-ine, malij, rokaTie, ženskrgi in mtn kega blaga. — Odeje prešite in TOiiieLe, bTila, modrci, svila, okia-ki in drobnarije. [□o o priliki porok, krstov Itd. obrnite a« na njarno iiUliUSTO DBLL' AQ50i.'>, * uiol Riborgo 1 in nlioa ASaio&ntoa 20, ki ima v salogl vsakovrstna dezeitaa vina, llkarjs, bombone ln slaft&ic« prvo vrste, posojajo v te namena pr»t* povračilu vso potreOei namizni servioa za vsako ft:svllo pa vab-Jenoev. — RefoAk ls 1 Žj:o buteljka K 1 O) na! fotograf Je Anton Jerhlč. T nt, Via dolle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7 Izdelki odlikovaai aa vseh razstavah. - Le sau vo k njem a. 3'i trgovina s tu- in inazems *lml pridelki. Via Contl 18 (vog*l ulloe Ferriora . Skladišče teatenln, italijanskega rit % n%J -finejilh olj, meonlne in sira Naravna mulo. Fina vina. Pivo v bateljkan. Pout.-ehba n i dom. PoStne poiUJat ve po 5 kg Nltlc* ooa« Pt^innr'n^ia ca mizar M- iI;1jc"n. i|l|JUJ U Oa 00 vedere vogal Torqa.ito 1'hsso. Izdeluje spalne sobe ia vsakovrstno pubi^tva Mihael Lampe Ji'^JSSS^: sladčlčarna. Već*rat n^ dan avel kenb Posebnost vino ln likeri v std^lenioa!i. — Postrežba tndl na dam. £391 mizarski mojster, Trst, ulica Bjlvodere Štev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarskn dc a. Josip Sfclfa Kat vd. •ai Foaieroaso IVlUiCj 5 Trgovina jestvin m kolonijah Zaloga sveč, mila iu čistila v prid iružbi s/. Cirila in Metoda. Priporoča so Ivan Bidi vc sfiiscs mm® strojev Luigi Grarnaccini TS1ST, uiica B. rrit.'i /eosiiia št 25 §j;Coi0 dolom m* Piažilo m Ms Sc popravltsnja krojev m-. m m Spre vsiiiceaa. ziatcfLa. ^redaj-j i^aJ, in apara>o / tuje in prodaja že rabljeno šžvatoe st oje. 601 Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razsta\4 v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. H. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcalu, stekla, brušenje, posrebreoanle, smlikanje, presHe, dekoracije na Kislino in smireK. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. T^-atj U S a csSsgjsia Si Vsako nedeljo in p:azn:k ■MTfflMl Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladšcičarno Trst, ul. Sette Fontano 834 (vogal Donadoni) Prodaja ves dan ave£ krnb vsake vrste in sladčloe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečeno! (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. Vstop 50 stotink, po 8. u-i 30 stotink. K PLESU SV2RA MESTNA GODBA. OiiKoiiiio cuaiilčno podjetje | Pozor! Via Michelangelo Huouarottl trgovina Via Ponterosso št. 3 Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst. Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (£zffla-) Za blaženje bede v Istri Dva nujna predloga državnega poslanca Matka Mandića. I. V krajni občini Roč, politični okraj Koper v Istri, ni letos, kakor v drugih krajih Istre, deževalo polne tri mesece. Dolgotrajna suša je uničila skoro vse poljske pridelke, dočim je silno oškodovala senožeti, livade, vinograde itd. Ti poslednji so vendar dolgo kljubovali suši, po sebno tam, kjer je globoka in debela zemlja. Vzlic žalostnim posledicam suše nadejal se je kmet vsaj nekolike trgatve v slučaju, da se zemlja vsaj še enkrat pred trgatvijo namoči. Ali došla je dne 10. septembra silna toča, ki je, debela kakor orehi, suha padala vsaj pol ure in pokrila zemljo do cent. na debelo. Ono, kar ni že poprej uničila suša, je v pol ure odnesla toča, ki se jej bodo posledice občutile še prihodnja leta. Vejice in mladike sadnega drevja, posebno pa one na trti, je stolkla toča tako, da so polja, sadovnjaki in vinogradi izgledali kakor sredi zime. Tužni narod si v svojem obupu ni znal in mogel pomagati ter čaka s strahom in trepetom bližajoče se zime. Odrasli mladeniči in za aelo sposobni možje se pripravljajo za izseljenje v Ameriko, ker nimajo nade, da bi mogli doma prehraniti sebe in svoje. Županstvo se je o pravem času zateklo s prošnjo na kompetentno oblast, a podpisani stavljajo na podlagi navedenega sledeči predlog : C. k. vlada se poživlja, da siromašnemu prebivalstvu občine Roč, ki trpi bedo vsled suše in toče, priskoči na pomoč z izdatno podporo iz državnih sredstev, s katero naj bi se izvela razna potrebna javna dela in bi se tako bednemu prebivalstvu nudila prilika, da si z delom zasluži vsakdanji kruh v predstoječi zimi. V formalnem pogledu predlagajo, da se ta nujni predlog odkaže odseku za blaženje bede z uporabo vseh v § 42. pravilnika predvidjenih skrajšanj. Krajevna občina Dolina v političnem iju koprskem v Istri sestoji iz sledečih davčnih občin : Boljunec, Boršt, Do- lina, Gabrovica, Mačkolje, Osp, Prebeneg, Ricmanje in Socerb, ki štejejo vse skupaj na podlagi ljudskega štetja z dne 31. decembra i9io leta 5260 prebivalcev, od katerega pa se 90 odstotkov bavi s poljedelstvom. V tej občini se prideluje — poleg sena za živinorejo — nekaj krompirja, pese za krmo, repe, fižola, graha, koruze, zelja in nekaj malega ječmena, ovsa in pšenice. Glavni pridelek pa je vino, ki je vinogradniki, ker so v bližini mesta, raz-prodajajo, da z izkupičkom plačajo davke, doklade, obresti od dclgov, nabavo obleke in obuvala ter druge vsakdanje potrebščine. Vsled dolgotrajne in hude suše, ki je trajala letos od 13. junija skoraj do konca septembra t. 1., je bila letina tako slaba, da se je zaradi pomankanja živil in krme bati lakote in druge bede. Nakosilo se je sicer nekaj sena, toda otave ali drugega sena pa čisto nič. Zaradi tega so gospodarji morali krmiti svojo živino v hlevu s prvim senom in posledica temu bo po-mankanje sena in druge krme v bližajoči se zimi. Zaradi suše so pašniki opusteli in živine ni mogoče puščati iz hleva, ker ne bi našla paše. V večih krajih ni bilo vode niti za ljudi, kaj šele za živino, ki so jo morali goniti napajat daleč iz domačih vasi. Posetev se je obnesla zelo slabo, ker je nastopila suša ravno tedaj, ko je žito šlo v klasje. Koruze se ni pridelalo niti toliko, kolikor se je je posadilo, ravno tako tudi ni fižola niti za seme. Zgodnjega krompirja je bilo malo, poznega pa nič. Repe, zelja in pese za krmo prav čisto nič. S trsja, ki je spomladi kazalo prav lepo, je poleti zaradi velike suše popadalo listje in tako je pridelek vina padel na eno osmino navadnega pridelka. Letošnja suša je napravila, ako se računa le površno, v vinogradih, na travnikih, senožetih. pašnikih in polju v tej občini nad 350.000 K škode. Z ozirom na to, da šteje občina Dolina 5260 prebivalcev, ne bi vsi letošnji pridelki mogli preživiti prebivalstva niti za en | mesec in da je treba računati ob vlada-, joči draginji za preživitev ene osebe vsaj 60 vinarjev na dan, bo stala preživitev} vsega prebivalstva v letošnji zimi vsaj 500.000 kron. : Odkod naj vzame to siromašno pre-1 bivalstvo tako ogromno svoto ? Brez znatne državne podpore absolutno ne more dočakati bližnje prihodnje letine. Vsled tega stavijo podpisani sledeči predlog: Visoka zbornica blagovoli skleniti: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da 0 priskoči prebivalstvu krajevne občine Doline v Istri v pomoč z izdatno podporo iz državnih sredstev in sicer s tem, da se izvedejo sledeča javna dela, s pomočjo katerih bi se trpeče prebivalstvo obvarovalo lakote in bede: 4 1. Ureditev in očiščenje potoka „Ro-sande" od Boljunca do zaliva v Zavijah. 2. Dograditev ceste od Kostelca do kranjsko-istrske državne ceste. 3. Ureditev in razširjenje cest, in sicer ovinka pri Kroglah, ceste iz Boljunca proti Borštu, naprej skozi Boršt nad Ricmanje na Ključ. 4. Dograditev in poprava ceste skoz Dolino. 5. Gradnja ceste skoz Beko od So-cerba na Očizlo-Klanec. 6. Ureditev okrajne ceste skoz Gabrovica ter uravnava klancev na isti cesti pri Ospu in blizu Oreha. 7. Zgradba nove ceste od okrajne ceste „Na Križišču" pod Dolino čez Mačkolje do okrajne ceste, ki pelje v Osp. 8. Iskanje pitne vode in zgradba novih vodnjakov v Borštu, Zabrežcu, Jezeru, Ricmanjih, Logu, Mačkoljah, Kro-gljah, Prebenegu, Gabrovici, Socerbu in Kastelcu in zgradba napajališč za živino v vseh teh krajih. 9. Zgradbe v Dolini, Boljuncu in Ospu. V formalnem oziru predlagajo, da se ta nujni predlog izroči z uporabo vseh v § 42 omenjenih skrajšanj odseku za ublažitev bede. Na Dunaju, dne 24. oktobra 1911. (Slede podpisi.) Dr.a Josipa Vošnjaka literarno delovanje. Dr. Josip Vošnjak ni bil samo odličen politik, temveč tudi spreten pisatelj. V tedanjih časih je bilo sploh zelo pri ljubljeno postransko opravilo slovenskih voditeljev pisateljevanje in pesnikovanje. Tedaj se je pričelo naše slovstvo šele razvijati; zato so nam čestokrat nadomeščali resnične pesnike in pisatelje — politiki. Seveda je služila njihova poezija v prvi vrsti domoljubni ideji. Mi vidimo, kako zlagajo pesmi dr. Toman, Luka Svetec, Davorin Trstenjak in drugi. Dr. Razlag zlaga tudi rodoljubne pesmi ter izdaja celo pesmarico. Vzlic temu Vošnjaka ne smemo šteti v to vrsto pesnikov. Njegove stvari niso brez vsake vrednosti. Dr. Vošnjak je bil pred vsem praktičen človek, roznal je dobro ljudstvo in njegove potrebe ter je je skušal dvigniti gospodarsko s tem, da je spisal veliko število koristnih narodno-gospodarskih člankov. Že leta I872 je na povabilo Andreja Einspielerja postal sotrudnik družbe sv. Mohorja, kateri je ostal zvest do leta 1891, ko je opustil pisateljevanje. V raznih družbinih koledarjih in „Večernicah" nahajamo raztrešenih neštevilo njegovih spisov najraznovrstnejše vsebine, med njimi lepo število povesti. Za ljudstvo pisati ni lahko, a dr. Vošnjak je v svojih povestih znal tako lepo zadeti pravo ljudsko struno, da so se r jegovi spisi pripro-stemu čitatelju morali omiliti. Za vzor si je vzel Jurčiča. Naj tu navedem par naslovov njegovih povesti: „Troje angelsko češčenje", „Dva soseda", „Sin tebe do praga..." „Obsojeni" itd. Spisal je tudi daljši roman „Pobratimi", ki je dosegel velik uspeh, in pridno sodeloval pri „Ljubljanskemu Zvonu", za katerega je spisal več novel, ki niso brez vsake literarne vrednosti. Tudi v dramatiki je poskušal. Njegova „Lepa Vida" je po Slovenskem splošno znana. Uprizorilo jo je svoječasno tudi naše tržaško gledališče, a igra se še danes po manjših slovenskih odrih. Znani sta tudi drami „Doktor Dragan in „Premogar" ^ter veseloigre: „Ministrovo pismo", „Ženska zmaga", „Resnica oči kolje" in druaro. Seveda je danes večina teh iger pozabljena, a svoj čas so bile Vošnjakove stvari zelo igrane. Razun tega je izdal politično knjižico „Kaj čemo", kjer našteva slovenske narodne zahteve. Vošnjakovo največje delo pa so njegovi „Spomini*, ki jih je pred šestimi leti izdala „Slovenska Matica" v dveh knjigah in ki so edino slovensko delo te vrste. Kakor so ti „Spomini" neprecenljiv vir za vsakogar, ki se hoče poučiti v naši politični in kulturni zgodovini, tako imajo eno napako: pisani so zgolj fragmentarično in brez gotovega sistema. Material je razvrščen povsem nepregledno, večkrat brez notranje zveze, kar seveda čitatelja zelo moti. A vse to ne jemlje knjigi one vrednosti, ki je zlasti za našo mlajšo generacijo neprecenljiva, ker najde v tej knjigi zgodovino one dobe, ki je za slovenski narod morda najvažnejša. Poslednjič je prijel dr. Vošnjak pero v roko letos in napisal v znanstvenem dvomesečniku „Vedi" dodatke k svojim „Spominom", ki so izredno zanimivi in pisani zelo živahno. Pokojni dr. Josip Vošnjak je bil kot Pisatelj precej plodovit in vsestranski, isal pa je v prvi vrsti za praktične, vsakdanje potrebe; zato seveda večina njegovih stvari nima posebne umetniške vrednosti. Vendar je s svojimi spisi skušal povzdigniti ljudsko kulturo in izobrazbo, kar je bil tudi njegov namen. Tudi na tem polju je oral ledino in deloval kot kulturen delavec. Zato mu ohranimo Slovenci trajen spomin! —O. —C« O/ermvaf/o e a bolekne in rekomralesoente Prov2roča voljo do Jedi, utrjuje želodec ii ojačujs tudi orga>izem Priporočeno od nAjalorečih zdravnikov r vseh slučajih, kadar se je treba po holeani ojačiti. Odlikovano 2 22 kolajnami na raznih razstavah In a nad 6000 zdravniškimi spričevali« Izborni oku. *H V Izbom! oku. Lekarna Serravallo - Trst : Na obroke : Na obroke! Trst, ulica deirOlmo štev. 1, II. nadst., Trst um lotoM oDl n manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. ^^ Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107 naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali* Alpinista4 v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin Itd. MLUVI ČESKY! MLUV1 ČEŠKI! r L HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA * Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - - urejen velik senčnat vrt. - - Doktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATOBIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, H. Ordlnuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) St. 1049. TELEFON 19-86. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — SitladiSče ——— moke iz prvih mlinov. ——— Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh s vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, vla Giulia št. 25. :: ZOBOZDRAVNIK i: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ~ .u: GORENJEC - TRST "Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-s govežka naročila. :::: J07IP MJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: :::: TELEFON 21-15. zo Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga k^jig, papirja in pisarniških poni: :::: trebščin. :::: Velika zaloga muzikalij, moli tvenikov in časopisor Odlikovana krojačnica Avgu.st §klar TRST . Via delle Poste štev. 12, i. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. Delo solidno. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstr j <*ro)o trgovino lestoln In KolonUalnegu masa. in na deželi de pod vodstvom gosp. JaKoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstva z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobor, koruss ta man. _ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvlll v ulici Farneto 10. • . i- -s*.-. , t. . ZGANJARNA ROBERT DIEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivcvko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. — k HfHf H} im mt nm MU taiiau IBIIHI MilBI 1B : isnazlo Potocnlg: Ulica Riiorgo 28, mal nI. Beccherie. VELIKA IZBERA im Izgo tovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagesa. Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. ranlU.HBBinH1IWi-*»iiBy>ft Hermangifd Trecca Barriera vecchia štev. 8 ima .veliko zalogo mrtvaških predmetom RT VENCI porcelan* in biserov vezanih z nt®-dano Žico, od umetnih ovetio s trat kovi in napisi. Slike bi pirceliaastih pleščah za spomenike Najnižje ktaknrtniai oeae. ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) PriporoC« arojo PEZABIO fn SZJkŠdldASMO Vidkrat na dan cr»4 i.ruh In alaJAJco. Saloga moka ▼tak« vrata ta prvih mllnor. Likerji ln rlno r rta-klaoloah. Pottrašfaa na đon. — Priporoča todl arojo staro In dobroznano pekarno v ulici Maroo Pollo it. 6 (vogal Conoordla) katero rodi gospodar um. "»T -----Zaloga in delavnica za kožuhovine ---------- F. VIDALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožuhovine z lomstuom zoper Rakoršno si bodi Škodo. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV j vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice Iz hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Slm^rsti cJielet nnil m t stmgarsto siroto spadajoče izflelie. - JAMSTVO! Vaa dela ao aolidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen. --329 Ferdinond FUrst :: TRST :: ulica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. Velika zaloga koruze, krompirja in ovsa. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše - SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. se zadruge. Nova : čevljarska : delavnica Ignac Ziberna Piazza S&nsovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje ln popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske ln otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Nova prodajalna alatarja - urar j a jfflessandro Čamaro, £rsi Corso štev. 23 »o. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov s demanti ali brilanti in brez istih. Verlilce, priveski, zapestnice, zlate Id srebrne nre, atenska ure Itd, Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje - tudi vsakovrstn« rezbarije, Cene smerne. Cena smerne. Jrjoo." obrtna zadruga u Jrstu via S. Francesco d' Asslsi 2, I. i. kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Pcitno-hranllničai radon 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje Vlo Sprejema tndi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleti io po K 20 tu po S 2 K »daljna đoJmd11» m dajejo ▼ ur»du med uradnimi uiaml, ki »o : to delavnikih od 9. do IS. d op. ln od S. do 5. pop. iealitioTaia zadruga z lBomeleilm jamsivoir. TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA 1&&&&&&&0&&&& Varstvena znamka: „SIDRO1 za moške in volneno za ženske obltke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. m^ii&ii^s^JMSssobP filfil flDFDI P krez a^°hola me~ U/HLUrLKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Valdperle, JUoritz £ov, B no jtu;oYice sumi mm Unlment Capsici Co. II nadomestek za SIDRO-P AIN-EX PELLER je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1-40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Elizabetna ulica št. 5, novo Hans Scheidler == zoboteliiilk = zobotehaik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II. Podpisani si uBoja naznaniti slav. občinstvu, da j a prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicker' v ulici Lazzaretto vec. 52 uhod tudi iz zagate 8. Eufemia 3tev. 1 nadaljevanje ulice SS. Martiri ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da ustreže s av. občinstvu. KopaltA5e Je odprto vsak dan ob 7. sj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —-90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo Čim najbolje obiskalo beležim udani P- Lantschiier. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, tiHca Vincenzo Bell ini St. 13 nasproti cerfre «▼. Antona novega Bogat izbor ur vsake vr&te, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti ln brez dljaman-tov, ženske lerlilce, zlate ln srebrne za moSke, vse po konkurenčnih, cenah. f -b- Sinilo Mitm -i- TRST, ulica Glosue Carduccl 5tev 23 :: :: TELEFON it* v. «13 :: » K rurflčiio orodje, ortopellfial aparati, Mj'iercl, umetne roke ln noge, bergije, kllai paii, elastični pasi in aogovlee, elek trote rapevtične priprave, aparati m vi inhalacijo. s s* SZLADlid£ potrebiftin za *l/arytčaa sirav-lj»aja, rotrobioloa Iz ta o«pi*eocxx)oeo)iCKX B3T >"oya slovenska trgovina Izfiotouljenih o&leli inii^ša MARTIN SKUPIN TKST — ulica Arcata šrer. 19 — TRST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Spre-; jemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. gp^gi^^g^g^^ m^m i FR- ŠEVčIK, puškar, Ljubljana, š n_..m^.U.m.um in.. Si I priporoča svojo »vojo veliko zalego PUŠK In 8AMOKRE3OV '^a Židovska ulica štev. 7.-= prodajalnica manufakturnega blaga Enrico de Franceschi Trst, ulica dalle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombažeflnc, trllfa, faštnnja, volnenega blaga, Izdelanega moškega ln ženskega perila ln drobnarij ::: po najzmernejSih cenah. ^ svojo veliko zalego PU&K In 8AMOKRE3OV lastnega izdelka, kakor tndi bcljij klh, sulsklh in čeik.h stroga preizkuien h pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni amednik. Priporočam tndi veko Ztlogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah - Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Ceaovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna postrežba. umetni zobje Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Cer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST • ulica della Caserma &t. 13, II. n. Irevliarnica 99Alla Nartorella I ^ ** VUL VIOO"* iT. 1» (lUPEOn ILiJftfllBIB PATU) Trst 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, Ženske ln otroke. — Blago iz- vrstno in cene zmerne. m D1C Poslužujte se pri nakupovanju oblek edino le v trgovini BOHINEC & C^ Via delle Torri 2. — TRST = Via S. Lazzaro 17. (za cerkvijo sv. Antona novega). V U m o fcc 05 O o "O c« co Velikanska zaloga oblek, sukenj, kožuhov l t. d, za gospode, gospe in otroke. 0 □ □ Založniki družbe „E1NKAUF = =ZENTRALE" na Dunaju za uradnike in častnike. EHE Najnovejša s* moda za dame: Plašči „FREGOLI" ki se lahko nosijo na obeh straneh. □ □ □ Najnižje stalne cene. □ O □ Obleke po meri. =M= o o P G3 o_ a d s* ■D O £T r+ -s CD tsk CT Ceno češko posteljno perje : 1 kilogram sivega spahanp^a perja K 2-—, bolj- | čega K 2-40, polbelega K 3 60, belega K 4 SO, prve vrste mehkega K es 183 pri Phnu (Češko). Trst, Corso 2. TeSef. 1071. Pristni linoleum......K 2 50 ms Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1*80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm.......2 80 * 65/150 cm......1-80 Površniki M gamlla cd K 20 dol Je, Podrjuhe.........pO 70 Stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšeie iz kavčuka..... »60 „ - Pošilja se tudi na deželo. -ise ODVETNIK ima stfojo pisarno Trstu, ulica Zorita št 9 I. nadstropje. Telefon 1766. Telefon 1766. ■ E33 3 E 323 uia h 1 MmVil (prej JgKcEs Bamblč) Trst, uma mm s. gSfgr Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo In drobno. Zaloga otrobov, ke?uz@ ln moko ter različnih jestvin. Se prip0roča udana A BAMBI£ 6. fl. MOHOVICH - TRST nliea Ponterosso St. 6. telefon 72S ; nllra Artisti St. 7, tHefon 173«. - Reka, Corso. Ustano t ljeoo 1890. Glavno zastopstvo in skladišče sve-tovnoznanih pisalnih strojev ,UNDERWO OD' na vidno pisanje in tabulator. Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh siatemov. FRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. = V dobroznani žganjarni Ferdinand Mml% - Trst 317 Popolen repertoar! „Angelo" „Fonotypia" i 'ti ulica Miramar št. 1 dobijo se jedno pristne pijače prre vrste, % kakor o. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindo in šeniade. Zaloga obuvala QBsa in lastna del&Iaioa naša pavel msmmi Trst nI. Giosue Cordntcl 31. • ■ -V,v«.-.- • Velika izbera moSkib in ženskih čevljev. - Poprave 8e izvršujejo točno in solidno po mernik cenah M SR -o M O v j -5 [-1 * « ta a ~ w v ■ °° H SOlt® SB 11 Ceniki na zahtevo! j 600 komadov, med temi pozlačena! mggr ura za K 4-20. Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar p,e jam'i 3 leta, 1 krasna ovratna Jgla s Sirrili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnoun za gospode ali gospe, 1 Vrasen collier iz okolu 150 i rijentaSskili peri, najmodernejši nr.kit za dame. 1 krasna garnitura gumbov za zapestnico, ovratnike in prsi, zajamčeno '6°/a Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 troma-i dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 angleSitih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki ao koristni iii neobhoduo potrebni. Vse skupaj z zlato uro vrtd. ki sama velja d takrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SFINGARM, Krakovo št 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-Žič z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. afcJEEžSZK^S. Oglasa trska gasievJJatš rs tačsratai edd^I^k „Eštosatl" Prodaja na obroke! TRVDSCA iMtfriMfcP Hdolf Kostoris skisdiffe oblek za mošks ln ds&s Trst, Via S. Glovanni 16, L TELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperatlvai4 ex llaeker) frMp na mesečae ali ie^en. obroke obleke in površnike za moške perilo itd. po dogovornih cenah POZOR! Ski dhče m v pritličju, ampak v I. nad. B3T" Žrebanje nepreklicno dne 11. novembra 1911 Zadnji maoao ! ob 8. zvečer, Sebottenring 11 (Policijsko ravnateljstvo) Zidnji m^seo i .........nw«iliilb«g rije c. Kr. MmM po! __ Ena~srečka 1 K jj] fijlMll UilOO lil SllOt ^na sreeka ! K I. dobitek 30 000 K vrednosti. — Vrednost vseh dobitkov 70.000 kron. Srečke v vseh menjalnicah, loterijskih kolekturah ln trafikah. Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „edinosti4') sklicujte se vedno na oglas * r.ašerr. listu, ker fako boda znale dotične tvrdke, da pri« nrSajo oglasi, ki jih uvršajo v Edinosti, dobiček, in radi *egs bodo uvrščale svoje oglase tud; v bodo?« v našem listu. Za t« budete bolje postreSenl, zraven tega pa pomagate s tem mi-: : terijalno listu „Edinost" : - Vicko Duplančić Trst, Campo Belvedere št. 3 priporoča si. občinstvu svojo novo gostilno Toili se novo prvovrstno splitsko vino, • • • • črno, opol in belo. ® • • • CENE ZMERNE. = CENE ZMERNE. Na debelo posebne cene. 99 Velika zaloga izgotsvljenih JkBgelo Valario tovarna kovčegov Trst - uiica Scalinata št. 9 - Trst za moške in Srsl - ul. Scorzsria št. 4 Nsai Paletots iz črnega sukna močni za moške......od K 18* Ranglan modernih uzorcev in iz angleškega blaga ... „ Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga . . . „ Deške ,, ,, ji » >» ... »» Paletot za otroke v modernih barvah........ Otroške obleke v vseh barvah in oblikah....... Moške hlače iz sukna............. Vse po tovarniških cen? h. Izvršujejo se tudi poprave, vse pi> zelo nizkih cenah. ii i j ii T 14-11-G« 5* dalje ii ii V novi trgovini nI. C2rlo ghega 2 {bi«ia mlrcDilnka) je dospela :: partija porcelanaste ^ fosode ^S po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I dne 24. avgusta t. I. brez stanovanja, in se stanovanju eno sobo več, za katero plačuje je moral provizorično zateči v stanovanje najemnino 200 kron, od katerih dobi 70 kron nad zakristijo cerkve Novega Sv. Antona, država kot hišno-najemninski davek. Hrana Vsi dobromisleči v Trstu, ne da bi hoteli za vse štiri otroke stane na dan najmanj s črnimi barvami opisati domišljavega ko- 4 krone. Ako navedemo le eno posameznost operatorja — kakor bi to mogli storiti — in računamo za sladkor 12 vinarjev na dan, se nadejajo, da pravičnost in nepristranost tedaj znaša to 48'80 kron na leto, ki gredo presvetlega Škofa dr. Karlina uveljavi pred- kot konsumni davek v državno blagajno, log, stavljen po konzistoriju. In dotični go-\ Ako preračunamo davek tudi za druge užit-spod župnik iz okolice, vzoren in zaslužen nine, potem razvidimo, da plačuje uradnik, duhovnik, bo najvrednejl naslednik pokoj- ki vzdržuje družino, samo na tem davku nega mons. Martelanca, kakor župnifc Sta- 'najmanj letnih 200 kron, med tem ko pla-rega Sv. Antona. ! čujejo samci le malenkostno svoto. In v tem Slovenski denar mu ne smrdi! Pre- tiči ravno krivica, da leži vse davčno breme jeli smo: V ulici S. Michele tik anglikanske na ramah družinskih očetov", cerkve ima svojo mlekarno neki Š a j n, j Gospod Gnot navaja še druge primere doma od nekje iz Istre. Je seveda — sangue in pravi: „Zakonodajalec naj gre s tega-Ie puro in ob enem tudi pisar v tehničnem zavodu sv. Marka, kjer se je že opetovano izrazsl, da Slovenci naj gredo v Ljubljano, stališča: Kakor plačuje oče štirih otrok državi 200 kron na leto samo užitninskega davka, tako bi moral plačevati tudi samec ali pa naj bi ostali v „Narodnem domu" in razmerno ali celo enako svoto, ako naj naj bi se ne kazali na tržaške ulice!! Do-! velja načelo: „Zakon je za vse enak!" Sestavil je tudi, da bi on, ako bi bil le za daj plačujejo družinski očetje 8 desetin davka, 24 ur gospodar Trsta, spravil vse Slovane od tu. Pameten človek ne jemlje seveda tacih a samci samo 2 desetini. Predlagatelj pravi, da bi bili s to reformo prizadeti v prvi vrsti premožni krogi, ki se neradi ženijo ali pa groženj resno in mi se seveda le smejemo tem imajo le malo število otrok. Predlagatelj je žlahtnim željam onega ... Šajra! Toda tu je tudi nekaj druzega vmes. Dejstvo namreč, da temu velikemu Italijanu znašajo — Slovenci denar v njegovo mlekarno I Če mu že slovansko ime tako smrdi, npj bi mu smrdel tudi slovenski denar. In g. Sajn na| bi bil! konsekventen : ker ne morem trpeti Sioven-' cev, tudi njihovega denarja ne potrebujem. Ćirilski. Beligrajsko pevsko društvo v Trstu. Kakor smo že javili, pride v nedeijo, dne 5. novembra v Trst prvo in najboljše pevsko društvo iz kraljevine s svojim proslav- preračunil, da bi država lahko dobila samo od samcev 400 milijonov kron na leto. Le na ta način bo mogoče razbremeniti družinske očete. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vrdelci priredi dne 1. novembra 1911 na dan Vseh svetnikov ob 5. uri po-poludne v prostorih „Gospodarskega društva" v Vrdelci žaloigro v 5 dejanjih „Požigalčeva hči". Vstopnina 60 vinarjev, sedeži 20 vinarjev. Slavna zmaga! Dne 26. t. m. se je približalo italijanskim bojnim pozicijam veliko Ijenim nestorjem Sievanom Mokranjcem ter; število Turkov in Arabcev. Lahi, ki so bili priredi koncert v veliki gledaliŠčni dvorani j skriti za nasipi, so mirno čakali, dokler so „Narodnega doma". " i Turki in Arabci prišli njim, Lahom v nepo- Ker to slavno in priznano društvo goji'sredno bližino — na kar so začeli Lahi in-poleg posvetne pesmi tudi cerkveno petje, j tenzivno streljati. V par minutah so bili naprosila je uprava tukajšnje srbske pravo- j sovražniki skoraj uničeni. Pustili so na bo-siavne cerkvene občine, da beligrajsko pev-^jišču 1000 mrtvih in — 2000 ranjenih ! Lahi sko društvo zapoje tudi liturgijo v tukajšnjij so pa vkljub temu, da so jim Turki prišli srpsko-pravoslavni crkvi svetega Spiriaijona. j zraven in da se je med sovražnikoma vnel Tej prošnji so se Beograjčani z veseljem ; krvav boj z bodali — izgubili le dva bo-odzvali in tako bomo v nedeljo 5. novembra j jevnika, ki sta bila nekoliko ranjena! Turki poleg umetne srbske in slovanske pesmi \ so imeli tudi topove, ki pa menda niso stre-čuli in se naslajali na lepi melodiji crkvene: ljali, ali vsaj zadeli niso, sodeč po laških narodne glasbe. Društveni zborovodja Stevan; izgubah. Upanja je, da je ta slavno izvoje-Mokranjac je komponira! liturgijo na podlagi vana bitka porazila zadnjega Turka in srbskih narodnih motivov. Ne pozabimoj Arabca in da je s tem končan boj v Tripo-torej tega dneva prisostvovati liturgiji v, lisu in sploh na Tripolitanskem. Omeniti nam cerkvi Sv. Spiridijona! Liturgija začne ob je še, da Lahi nimajo med častniki nikake 10. uri predpoludne. Zvečer pa se snidemo j izgube in da so laški vojaki v najhujšem v „Narodnem domu", da složno proslavimo: boju veselo vsklikali Italiji, slovansko pesem. Na svidenje torej v ne-) To smo posneli po Mayerjevem glasilu deljo, dne 5. novembra ! in upamo, da smo s tem vstregli — „Jutru" ! Slikarska in kiparska umetniška šola i Pravosudni odjel kr. hrvatsko-sla-v Trstu ravnokar začenja. Kdor se želi še; vonsko-dalmatinske vlade v Zagrebu je priglasiti k jedni ali drugi šoli, naj to torej, izvom naročiti po več izvodov od naslednjih stori čimprej. Prospekti se dobe v S.ovanski po društvu „Pravniku" izdanih del: 1. izvr-Citalnici, ali pa v šoli sami, na trgu Goldoni r g{ini redj 2. clvilnopravdni zakoni, 3. do-št. 6, I. nadstr. Učne ure od 2. do 4 pop., j polnilo k istim za 1907—1910, 4. odvetniška za otroke od 4. in pol do 6.; od 6. sn pol • tarifa stara> 5. jsta nova, 6. zakoni o javnih do 8. in pol večerni kurzi, spojeni z ne-,knjigah j. hrvatski, II. siovenski. 7. zakon o deljskimi od 9. do 12. ure. Šolnina nizka. \ dovoljevanju prijekih puteva, 8. predpisi o Zanimanje našega ljudstva ne le z mesta, nespornih pravnih stvareh in 9. državni ampak tudi z okolice in to celo od strani osnovni zakoni. — S tem značilnim činom, obrtnikov, Je veliko in se pričakuje dobrih y je s težavami boreče se založništvo še vspehov. Sola ima zgolj umetniški namen posebno razveselil, se je zaloga rečenih in je pristopna tudi vsakemu. O razstavah, knjig zmanjšala znatno in bodo nekatere ki bodo popolnoma umetniškega, mednarod- ] sfcoraj pošle. To velja posebno o največi nega in vzgojnega značaja pozneje. ktljigi „Civilnopravdni zakoni", ki dopol- Cercle franco-ilIyrien. Tekom tega j njena z zakonskimi predpisi in vrhovno- PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v CjiibljanL Podružnice v 6oricit Celovca, Sarajevem ln Spije!« Delniška glavnica K >000,000. Rezervni zaklad K8OC.OOO, obavlja najkolantneje vse bankovne ln menjalne posle ter kupuje in prodaja pod I jako povoljniml pogoji devize in oje orjte dennrln. - Ulose na Knjižice obrestuje za sedaj s čistimi ^Ja -"-12 2290 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. Modeme zelezne ograje 284 za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišta, prostore za temo itd. .^-.^jr.n rn j- «-sym Ilast. katal. Št. A ^ ~ 104 brezplačno tedna začne poučevati Francoz člane začet-n k našega krožka. Vršila se bo enkrat na sodnimi odločbami do zadnjega časa, velja samo 8 K, torej skoro polovico manj, nego ted n tudi konverzacija, kateri prisostvujejo, enake nemške knjige. Le te knjige je v za-l&hko začetniki. Mesečnina znaša 1 K. Vpi-1 logi le še krog 150 odtisov. Vsled naših sovalna pola leži v Čitalnici in pri vratarici j malotnlh razmer pa te knjige najbrže ne Narodnega doma. ! dožive drugega natisa, vsaj ne v dogled- Nezavednost slovenske mladine. — 'nem času. — Komur je torej do njih, naj Prejeli smo: Pod tem naslovom si je do- jih naroči nemudoma pri društvu „Prav-volila „Slovenka" v 297. št. „Edinosti" od nik" v Ljubljani, ali v slovenskih knji-minole srede, napisati nekoliko pikantnih garnah. Po listu „Slov. Pravnik", vrstic na naslov onih mlačnežev, ki da so | Pevsko društvo „Velesila" v Skednju minole nedelje na plesnih vajah NDO govo- i naznanja slav. občinstvu, da na praznik sv. riti italijansko in celo peii: „Viva Dante Justa, dne 2. novembra 1911 zapoje par gran maestro!" — Ker se stvar tiče tudi nagrobnic na grobišču v Škednju. In sicer NDO same, si dovoljuje podpisani odgo- j ob 3. uri popoludne. Potem bo imelo dru-voriti sledeče: Na prvi seji plesnega odseka štvo svojo pevsko zabavo v gostilni „Go-NDO, je bilo sklenjeno, da se bo strogo' spodarskega društva" v Škednju. Prijatelji pazilo v prvi vrsti na one, ki bi brez po- j petja dobro došli, trebe italijansko govorili, in pa na dostojno) vedenje. In zgodilo se je tudi že, da smo j mala krtmilcfl. radi tega nekaternikom pokazali vrata. Pod- H1M« Krum*«. pisani konstatira, da nobeden članov ples- [ Velika avtomobilska nesreča. Eden nega odseka ni čul nikogar govoriti itali- mrtev, več ranjenih. — Minoli pone-jansko, še manje pa peti: „Viva Dante gran deljek je družba, obstoječa iz soprogov Forti maestro". Po mnenju „Slovenke", bi bilo na (on je lastnik prodajalnice narejenih oblek plesih NDO kalabreško shajališče. Ako bi. „Al Popolo" v ulici Sv. Sebastijana), Her-se kaj tčkega res pripetilo, bi bil moral oni, mini-ja Vicevića, natakarja kavarne „Franki je to čul, javiti to podpisanemu, pa bi cese" s soprogo, mladeniča Pizzarello, sina bilo vse v redu. Da se ne bodo ponavljale trgovca s kolesi in plinovimi aparati v ulici take nepotrebne kritike, prosi podpisani Sv. Sebastijana, napravila izlet v Rim in vsakogar, ki bi slišal koga govoriti italijan- Turin z avtomobilom Puch, ki ga je najela, sko, naj dotičnega javi kakemu členu ples- Avtomobil je vodil šofer Rovere. — nega odseka in prepričan naj bo, da bodo Po vsej Italiji so se vozili srečno, na po-„narodnemu grešniku" zaprta vrata za vedno, vratku v Trst se je pa zgodila velika Plesni odsek NDO. nesreča. Davek za samce in zakonce brez« Ko so se vozili iz Latisane proti Sv. otrok. Neki Johann Gnot je izdal letak, v Juriju di Nogaro (ob avstrijsko-italijanski katerem predlaga, naj bi država obdačila meji), je hotel šofer nekoliko zavoriti av- s; mce in one, ki nimajo otrok; a obenem tomobii, ki je vozil z vso hitrostjo, da bi se n^j bi družinskim očetom olajšala davčno izognil vozu, ki je prihajal nasproti. Ko je brcne. Predlagatelj n. pr. pravi: „Piimer- to storil, se je avtomobil zavrtel in se po- jajiro položaj dveh uradnikov, ki imata plačo tem prevrnil ter pokopal pod se osebe, ki po 3000 kron na leto. Eden je samec, ali so bile notri, izvzemši soprogo Vičevićevo, pa zakonec brez otrok; drugi mora vzdrže- ki je. ostala zunaj in ni bila poškodovana, vati štiri otroke. Zato potrebuje v svojem Šofer je bil takoj mrtev, ker mu je AlptiliiMe Di aUlMGstrie Ferl JemtsiH'! 'SAu-IliHliifi Stala mtop. v Trti. - V Gradcu fil to* Zaloga oblek in blaga == Trst Corso 45 Al F €5per»io Trst, Corso 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. 224 Cene konkurenčne. ' MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. ■ MANUFAKTURNA TRGOVINA Brosch & iLaurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) uljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in si, občinstvu, da je otvoriia podružnico v ulici Nuova št. 41 (PALAĆA SALEM) z cellko zalogo perila, čipk, zeflrja, volnenih in IzSiuanih odej Itd. Vse blago prihaja iz prvih tovaren, a cene so zelo ugodne. TVRDKA zelo jj močen »j Trst, via Nuova 36-38, vogal S. Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemaleem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško ceno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tenms visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K — 42 —■54 —•56 — 78 —■84 r— 110 1-50 dalj3 2 50 „ 2 70 „ 12— .. Lavvn-tennis „ , Fuštanj velour najlepši deseni Fuštanj velour zelo debel visok 70 cm, mod. barve „ Piquet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni . ,, Fuštanji kašmir, ^ modemi, zajamčene barve „ Fuštanji piquet, V V »» " Angleško blago ™ ženske obleke, mod. barve od K Zavese i2 blaga, velikanski izbor, par Zavese iz čipk, Z robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, i preproga „ Preproge na meter v velikmskem izboru, jute, cocco, in liaolej, na meter........ 79 VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne ln prešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste izdel. perila za ženske in moške. »» >> ■50-3*50 prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jntri po zelo znižanih h primernih cenah. strlo prsi; Pizzarellu je bilo zlomljenih več reber in je zadobil tudi notranje telesne poškodbe ; Herminiju Vičevlću je bila zlomljena desna roka; soproga Forti sta bila le lahko poškodovana, edino soproga Vičevićeva, kakor smo omenili, je ostala nepoškodovana, ker ni bila prišla pod avtomobil. Pizzarella so prenesli v bolnišnico v Latisano, vsi drugi so prišli včeraj zjutraj z brzovlakom južne železnice ob 740 v Trst. Vičeviča so s kočijo odpeljali v mestno bolnišnico, drugi so Šli vsak na svoj dom. Truplo Rovera pokopljejo v Latisani, avtomobil se je razbil, a je bil last Frana Komta iz Trsta. S pestmi proti redarjem za — svobodo ! Predsinočnjem se je pleskar Alojzij Senigaglia, star 38 let, spri s Franom Stegu, lastnikom nekega bufeta v ulici Caserma 19. Hotel ga je kar naklestiti. A prišel je pravočasno redar, ki je hudega pleskarja aretiral. Tedaj pa se je pleskar odločno postavil v bran za zlato svobodo, udaril je redarja s pestmi in se je nazadnje vrgel na tla. Treba je bilo več redarjev, predno so tiča spravili v luknjo. S kladivom po glavi. V gostilni „Car-letto" v ul. Arcata je predsinočnjem nastal glasen prepir med 45-letnim natakarjem Viktorjem Miotti iz Vidma in težakom Franom Candus. Prvi je zgrabil za kladivo, ki ga je dobil v gostilni, in je udaril žnjim težaka po glavi. Ta je bil precej ranjen. Ra-nitelja so tako aretirali. Loterijske številke, izžrebane dne 28. oktobra 1911 : Dunaj 75 6 35 44 24 Gradec 49 15 59 89 30 koledar In vreme. Danes: 21. nedelja po BinkoŠtlh. — Jutri: Kiavdij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 20° Ceis. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno, deževno. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. Društveno vesti. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Barkovljah vabi na redni občni zbor ki se bo vršil jutri, v ponedeljek, ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah. Klub dramatičnih diletantov na Prošeku priredi dne 1. novembra 1911 na dan Vseh svetnikov ob 4. url pop. v Sokolovi dvorani pri „Delavskem društvu" na Prošeku ljudsko igro v 4 dejanjih: „Na sodni dan". Spisal P. K. Rosegger (posl. F. S. Finžgar. Vstopnina 40 stotink. Telovadno društvo »Sokol* v Trstu vabi na svoj PEŠI2LET V DOLINO ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 5. novembra 1911 v civilnih oblekah. Zbirališče „Narodni Dom*. Odhod točno ob 1. uri popoldne, prihod nazaj v Trst ob sedmih zvečer. K mnogobrojni udeležbi so vabljena tudi ostala društva „Tržaške sokolske župe". Vaditeljski zbor. Tržaška podružnica S. P. D. vabi vse gg. odbornike na zelo važno sejo, ki bo v ponedeljek dne 30. t. m. ob 8. zvečer v društveni sobi._ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POL1TEAMA ROSSETT1. Danes popoludne opereta „Cigan baron", zvečer opereta „Sirena". FENICE. — Danes popoludne opereta ,Geisha", zvečer opereta „Grof Luksemburški". EDEN. Popoludne in zvečer varietetna predstava. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. 8lar. del. organizacija. Plesni odsek NDO naznanja, da se danes ob 5. uri popoludne vršijo plesne vaje v veliki dvorani Narodne Delavske Organizacije, ulica Sv. Frančiška št. 2, II. n. Danes, v nedeljo, ob 10. uri predpo-ludne se bo vršil v prostorih NDO ulica Sv. Frančiška št. 2, II. nadst. redni občni zbor Narodne Delavske Organizacije po že večkratnem objavljenem dnevnem redu. Člani in članice! Udeležite se v polnem številu tega občnega zbora. DAROVI Veleč, gospa Čampa je darovala pevskemu društvu „Adrija" v Barkovljah K 10. Srčna hvala J — Za slovensko šolo pri sv. Jakobu so plačali za oktober uradniki I. skupine 38 K 77 vin. Srčna hvala! Vesti iz Goriško. X Revizija Ijud. Štetja v Gorici je bila zaključena v četrtek. Ugotovila je v tem kratkem Času, ko se je vršila, da je bilo okoli 4 OOO Slovencev po krivici vpisanih za Lahe. Ker je bil magistrat pri prvem štetju naštel 6653 Slovencev, znaša izkazano število po reviziji okoli IO.OOO. — Pravo število Slovencev Je seveda večje; mi računamo brez druzega na 12.000. Vsekakor je imela revizija nepričakovan vspeh: pokazala je, koliko smejo Slovenci v mestu zaupati občinskim uradom in funkcijonarjem. Revizija je ugotovila, da so občinski funkci-jonarji sieparili kar na debelo. Vlada ima sedaj orožje v rokah, da napravi v mestni hiši red. — Slovencev je v Gorici skoro polovica, mi zahtevamo torej brezpogojno pravice, ki nam gredo po tem številu. x V Ločniku prede Lahom huda. Ker je to ljudstvo potratno in izdaja vse dohodke za zabavo, plese in za modo, kaj hitro propada. Čujemo, da je v Ločniku nad 100 hiš in posestev na prodaj. Prav bi bilo, ko bi se naši ljudje tu naselili in si z malim denarjem preskrbeli hišico in kos zemljišča. Opozarjamo na to ugodno priliko naše slovenske kolone, ki od roda do roda zaman tlačanijo bogatinom. Pojasnila daja g. Josip Pintar v Ločniku št. 212. x 40-letnico županovanja bo obhaja1 dne 4. nov. t. I. župan g. Anton Klančič v Podgori. Podgorci proslave ta dan na izreden način. X Čez Sočo pri Zagraju bodo delali nov most, ki bo stal čez pol mil. kron. S tem bo dana prilika ljudstvu za obilen zaslužek. Nova semnja v sv. Križu na Vipavskem. C. kr. namestništvo v Trstu je dovolilo dva nova semnja in sicer dne 5. februarja in 5. novembra vsakega leta. Prvi novi semenj — za živino in kramo — bi imel biti dne 5. novembra t. 1. Ker pa je ta dan nedelja, bo semenj v ponedeljek, dne 6. novembra. Novi društvi. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" s sedežem v Podgori. — C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva: „Delavsko izobraževalno društvo" v Solkanu. Vesti iz Istro. Pevsko in bralno društvo „Venec" v Kozini naznanja, da bode imelo v sredo dne 1. nov. t. 1. v gostilni gosp. Frana Dobrile svoj XIII. redni občni zbor. Gostje dobrodošli! Iz Materijske občine. G. dopisniku iz materijske občine v „Edinosti* št. 299., bi-vajočemu v Trstu, sledeče v pojasnilo glede dvorazrednice v SHvju. Nova šolska soba za dvorazrednico se nahaja v pritličju in je iste velikosti in širo-kosti, kakor razred v prvem nadstropju, ki je že preko 20 let služila in služi še v šolske namene, dokler se ne zgradi novo Šolsko poslopje. Sploh sta ti dve sobi v ta namen največji v Slivji in bi se ne dala soba gosp. dopisnika z eno teh sob niti primerjati, da-siravno meri svojo na metre, druge pa na centimetre, a svoja okna primerja skoro s cerkvenimi portali, druga pa z mišjimi luknjicami. Meni podtikane vzvišene namene zavračam v cbraz g. dopisniku ter ga spominjam na zahrbtno prizadevanje in delovanje potom pisem na c. kr. okr. šolski svet Volosko ter na namerovane izjave na zapisnik v občinskem uradu Materija, kateri zapisnik bi se imel tudi poslati na c. kr. okr. šolski svet Volosko, a ga prejšnji občinski tajnik ni niti spisal, Še manj pa odposlal vkljub „dobremu" priporočilu in na prikrita poizvedovanja, na kak način bi prišla edino le gosp. dopisnika soba v vpoŠtev. — Torej „vzvišene namene" išče in zasleduje g. dopisnik sam z največjim koprnenjem in podtika to, mesto sebi — drugim. Ni-li to skrajna predrznost, da se celo brez najmanjšega povoda nekako sumniči tudi šolsko komisijo iz Voloske s podtikanjem, da so tu odločevali kaki posebni oziri ?! Ker je g. dopisnik že itak znan in se skriva za hrbtom gosp. odgovornega urednika, mu priporočam, da se tudi on v bodoče podpiše, kakor jaz: Ivan Bubnič. BRZOJAVNE VESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 28. Po enem poimenskem glasovanju je zbornica nadaljevala generalno debato o brambni predlogi. Prihodnja seja v ponedeljek. Otvoritev bolgarskega sobranja. SOFIJA 28. Danes je car Ferdinand otvoril sobranje. Prestolni govor povdarja, da otvarjajo spremembe, ki jih je veliko sobranje na tako srečen način vsprejelo v ustavo, novo dobo za mirni razvoj gospodarskega in kulturnega delovanja dežele. Bolgarija je v tekočem letu utrdila prijateljske odnošaje z vsemi državami. Bolgarija je zopet pokazala, da zasluži, da je enakopraven člen rodbine civiliziranih držav. Fuzija obeh starčevićanskih strank na Hrvatskem. ZAGREB 28, Skupna konferenca organizacij obeh pravaških strank v Hrvatski in Slavoniji je po večdnevnem posvetovanju sklenila fuzijo obeh skupin v enotno stranko pod imenom „stranka prava". Predsednikom je bil izvoljen dr. Mile Starčević. Kolera. BUDIMPEŠTA 28. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da so v pokrajinah na novo obolele za sumljivimi znaki kolere štiri osebe. Sofija 28. Sobranje je izvolilo predsednikom naprednjaka Daneva. Petrograd 28. Danes je bilo otvorjeno 5. zasedanje tretie dume. Bukarešt 28. (Rom. brz. ag.) je pooblaščena, da formalno dementuje vesti italijanskih listov o mobilizaciji romunske armade. Lvov 28. Deželni maršal grof Badeni je obolel. Danes zjutraj se je njegovo stanje poslabšalo. Berolin 28. Kakor poročajo jutranji listi je bil včeraj sklenjen kartel 60.000 gledališč iih igralcev Nemčije in Avstrije v varst\ > in povspeševanje skupnih poklicnih intert >ov. _ hevolucija na Kitajskem. Ustaši poraženi blizu Hankava. LONDON 28. „Reuterjev biro" poroča iz Pekinga: Uradna brzojavka poroča, da se je včeraj bil v okolici Hankova ljut boj. Revolucijonarci so bili poraženi. Cesarske čete so zavzele kitajsko mesto v Hankavu. Dopisnik „Reuterjevega biro" je zvedel, da je na cesarski strani padlo 40 mož, 150 jih je bilo pa ranjenih. Ustaši so izgubili 400 mož. Casarske čete so uplenile 30 topov. PEKING 28. Narodna skupščina priporoča, da se osnuje parlament, da se pre-osnuje kabinet ter proglasi amnestijo za vse politične zločine. PEKING 28. (Reuterjev biro). Unanji urad je objavil, da se v ponedeljek zopet otvori železniški obrat na progi Hankav-Peking. 0 n 1 HALI OGLASI nini IftVH&S 1 T MALI OOLAS! m račua.jo po 4 »tat. bavdo. Maftao liikiac be-t«il« u računajo •■krat več. NaJ-■canjft prtrtojbisa znala <0 stot Plača •• takoj lm«. oddelku. dve leti starega, kratke dlake, ■ inuvuj kovinaste barve, nemške pas in*, vežbanega po suhem io po vodi. Zelo ubogljiv in po ceri na prod^ pri Andreju Žigante na Kižani, pošta Cernikal, Istra 1986 DnCOCtnn na remljišču P" 8T* Mariji Magdaleni r UjbiilVU Bpodnji, Trst, s bi$o in hlevom se odda v najem takaj, 800 kron na leto. Pisarna Konrad Karel Exner, Piazia Caserma št. 1, Trat. 18^2 Qnhir'a meblovanR 9 hrano se takoj odda. G. ;OUUIUa Boccaccio 5. vrata 18. 1904 postaji v Herpeljah je bilo ukradeno kolo dne 27 10. 11. firma Puh še v dobrem stanju vrednost 150 K. Kdjr ga najde ali poizve kje da se nahaja, mu ne podari dostojna nagrada. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 1303 i v ----:---— verfnine, vsakovrstno platneno blago, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Gommerciale St. 3, polunadstropje. 1903 Švicarske Žgalnica apna v Podgorju v Istri prodaja dobro apno v vsaki množini po nizki ceni. NsroČbe na naslov: Anton Fdipčič ▼ Podgorju. 1902 Meblovana soba ho odda v ulici Coasmer-ciale št. 14, II. nad., levo. 1901 svetla sobica se odda v Lajem s hrano. Belvedere 57, II levo. 1900 Lepa Oddajo ItJi pe dve sobi v ulici Commerciale 9. 1896 Slovanske igralne karte knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaurma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna f^egoiin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Šiolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 PrnHa *e P° cen* sPortn» obleka in uni-11 U ud forme, zimska suknja in gosli. Corjneo 29, vrata 14. 1887 Tovarna sodovke ^JLS izvrstni izdelek Sifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Podgori in okolici Postrežba na dom. Joaip Nemec. 1757 Nq nrnHsi so vrata' okna, popolna h £na lla p I uuaj vrata, tlak, ograje, balkoni, lijaki, okvirni kameni za okna vsake velikosti itd. — Via Piccardi 18. 18SS Ificlfl zeU® prve vrste lOO kg b.tto kron IVIOlU 24-— 30 kg b.tto kron 7 80. Krastave«, peverone, Itd- pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Znojmo (Oesko). 8150 Antonio Alberti S^ SlT^V; Trstu, uHca Ponziana 131. Telefon 23—56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Prevzema naroćbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako vrsto kožuhovine. 1579 se 3 Ameriški zdravnik Dr. Le Fevre sporoča naslednje: Naravna Fran Jožef-ova grenčica je pri zaprttih za časa nosečnosti čudežno uplivala. „Franc-Jožef-ova" voda je onemogočila nadaljno bruhanje in je držala čreva cel čas nosečnosti v normalnem stanju. 1005 Najboljši in najpopolnejši glasovir]i in pian/ni se vkupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjše mesečne obroke (tudi za prov.ncije) samo naravnost od tvoroičarja :: HENRIKA BRE^TZ :: c kr. dv-.rnem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Sveto-na razstava v Parizu 1900 najvišje odlikovanje Avsiro-OjiMke za glasovirje. —: Katalogi ln kondie. graiis in franko. :— „Dinarska ln poljedelska zadruga" - v Dolini - registrov, zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 5. novembra t. 1. ob 3. uri pop. v stari šoli v Dolini. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Letni račun za upravno 1. 1910-11 j 3. Revizijsko poročilo. i 4. Razni predlogi. NB. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje. >'AČELSTV0. TOVARNA GLASUVIRJEV Fedar Bl Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi~ janine, harmonije, orkestrijone itd. « Uglaše~ Vanje izvrstno in točno po nizkih cenah. Druge slovenske dežele Pri občinskih volitvah v Kamniku je zmagala v 1. in II. razredu S. L. S. V lil. razredu izid ni Še gotov. — S to volitvijo pride kamniška občina v klerikalne roke. Pri občinskih volitvah v Novem mestu je zmagala narodnonapredna stranka v vseh treh razredih kljub veilkemu klerikalnemu pritisku. ® © ttttano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). Szgotovtjesse obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „ pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. — Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck tali priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Btran X. »EDINOSTc št. 301. V Trstu, dne 29. oktobra 1911 AĐIUUVSU BARTI&& TRST, KUVUJE IN PRODAJA i VREDNOSTNE PAPIKJE, RENTE, OBLIGACIJE, SA. BIATNA PISMA, PBIJOR1TETE, DELNICE, 6EEC&E IZD. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI 8A VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEZECB T JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFE - DEPOSITS. — PROMESE. BRZOJAVI: JADRANSKA. VIA CASSA Dl RISPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIOA MENJALNICA. RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA 13 SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 21/«—5V». ESKOMTUJE: mentcj, devize in fakturi. ZAVAROVANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI KT7RSNI IZGUBL REVIZIJA ŽREBANJA 8REĆK ITD. BREZPLAČNO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKBCANJA. BORZNA NAROČILA. - INK A SO. _TELEFONI; 1463, 1793. ■V Filijalke v Opatiji in Ljubljani 227 rtfe——1 - • rj*™? ■jngaagsaragi Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnJca ur v Trsta, via S. Antonlo (vogal ulice S. Nicolo). VELIKA SZBEEA verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih nr "saaire vr^ta. Ustanovljeno leto 1850. f; || f naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE ? kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 S"2 Zaloga moke prvo vrsto. S~2 Ms. Rupnick & C.8 - Cist ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstva in siauna zalosa DOJMU vrst pšenične moke In krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO Die-a v Kranju. • - grzojavi: ^leksrnpnick — trst. - - SlouencI, se hoćete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Aila citla di Trieste Via Glosue Car d u cel št. 4«) (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden za moške in otroke od let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Glasue Card^cci št. (ex via Torrente). RESTAVRACIJA FT 3Vst# nI. Cžriaccs št. 13. Podpisani se časti naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v restavraciji »Aurorac renoml-rani dunajski damski orkester obstoječ iz 5 dam in 2 gospoda pod vodstvom g-ospe ANNIE LACINE. 1'sdk večer KONCERT od 7, ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah in praznikih se vrši IHATTINEE. Od 10. predp. do 1. nop. ^ečerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojtn obisk se priporoča KJ JOSIP Df MINEŠ. Prodajalnica ur Rnjmund BIzlulc Trst, Campo S. giacomd 5. (slovenska bi6a). - Velik izbor nr na sidro in za goBpe. - Izbor verižic vsake vrste. - Budilniki K 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. 51 pivu ffil IVAN KRZE Trat - Piazza S. CJiovsnnf št. I kuhinjskih in kleta^ak!h potcebSči« fcSB^tjjsž od lesa in plelenia Škafov, breat čebrov in ktid, aodčekov, lopat, reSei, sil in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drug h \ to Btroko apftdaio- O &«2 f> A c* * 'Oio'trgp, čih predmetov. - riipUrUVđ rino a kuhinjsko pf.sodo vsake vrste bodi od porceiana, zemlje eamila, koaiterja ali cinka, nadalje pueamanteijo-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kio^ je. semljeno in Btekleno posodo zavino. j IZREDNA PRILIKA! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri ur ar j u in zlatarju Hoterto Mtipll ul. Huova št. 41. (PALAČA • SaLEM) ...............inwiiiimuiiwi n u i Izdslozatelj in trgovec lesnega oglja Izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobno prodaja o al- del Toro 4. Pisarna ulica del Toro Št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 20—56. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza đella Caserma št. 2. — Telefon 952. Ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vloma in ptždru, v kateri so SHRAMBiCE, k: se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Bhrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki sama osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti, gtSST Oddaja hranilna pusice katere priporoča poBebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Stediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje ztvod ob uradolh urah. K3PK i ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Mdx Barry Brillant V. Caserma št. 17, II. (Hiša Temi) Izdeluje zadelarje z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umotne zob ore, kakor 187 tndi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol TVRDKA GIUSTO STRANSIAK Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. jb Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2-40 za 1 kg, debelo jj platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga Čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. ——Vehka zaloga platna in bombaževine. -HBMHBI^Hiwmm Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: T?jigy8s najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, £ s:stem „Diesel" stoječe in ležeče nstrojbe. Lukomobild na benzin In paro. Prevzemajo delo indnstrijalnih tovaren kakor : Mlini za mako, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Lift) sistem Pedretd, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Mtderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in strc.ji za poljedelstvo in prese za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni in oblak mernikov zastonj. — — — j OQ3Q&~OiP03gŽ300000 : j/Milnica jtfarlo ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽMICR: Sv. Marija M. zgornja 386 ! bivši Rud. Skerl. Velika Izbera krainenlj, barv, šip, žebljev, petroleja 1. t. d. Redilni pražek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TitNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. oa^ooeoooac^oop ALEOTDRO PANC1RGLLI Platneno in bombažnato blago = Trst =— ulica San Sebastiano štev. 6. Butec ! - Še si nisi zapomnil, kadim drugega ciga- retnega papirja aM oviika kakor edino in vedno ie CiPo:£ /t-Ov\ DtPosi - - Mi ^ OTTOMAN v- ^ i « i ^ K M