Si. 44 piiay f tžffirft^« MMrt M ll Nrt . e& ««do 20. februarja MM. kftJlNOST ritaju Izve®«* p »a del jek, vsak dsn zjutraj. Uredništvo: ulica «r. Franttfct A4ptM naj s* . oiiljajo urednlitvtL Netit ,-Hfcat se 11« sptejetnajo, rokopisi se ne vr .. UdsJalelJ In oć^ -o. ft« t«« Q e rbec. — Lastnik tUkifq.. i isk tiskarne Etf ' tnaSa sa aiese L 7.—, 3 mesece L .a L 52.— hi c " U ioasemstv« BiestCrto S lir več. — Tete.' uredništva in uprave it. 11-57. V 2 Posamezna številka 2) cent. L«tnlk XLIX Posaaeme Številke t Trata fet okolic! po 30 cent — Ogttal m rsčunijs v Mrokostl ene kolona (73 mm j — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ce*» osmrtnico* zahvate, poslanice ta vabila po L 1.—> oglasi denarnih cuodmr mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najaunj pa L 2. — Ogl«< naročnina In reklamacije se polil j a Jo Izključno upravi Edinosti, v Trata, ulica a* FrančiSka Asifikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave Po razprav! o sporazumu i o lOTIJ V ponedeljek je začela v beograjski 'skup »čini razprava o italijansko-jugoslo-venskeoi sporazumu. Prvi je peprijel besedo on, ki je soustvaritelj teh dogovorov, minister za vnanje stvari Ninčič. Opozicija je naperjala proti tem dogovorom v g'avnera očitke: da je vlada pri sklepanju teh dogovorov postopala prenagljeno in brez poirebne dalekovidnosti; da je brez utemeljenega razloga žrtvovala fleko m lako »a^resila izoajstvo na živinskih in-sresih Hrvatske m Slovenije; da je ju-^isiovetisko trgovino prepustila nadzorni Italije; da je s teni tet poslednji o posameznih določbah, ki jih vsebuje, marveč z vidika splošnega evropskega položaji in pa položaja, v katerem se nabija kraljevina SHS v Evropi. Če se pre-stvar s tega vidika, pomeni — je ekel govornik — doseženi sporazum vfc fik korak napram konsolidaciji Evrope, ker zagotavlja mir z rs j močnejšim so»e-f»r> Jugoslavije. V »rojih nadaljnjih izvajanjih je i.a^lašal minister, da po rapsdlski pctfodH Reka ne pripeda Jc^oslaviul Svobodna reška država ne bi bila za Jugoslavijo tista ugodna rešitev, kakor hoče trditi ^pozš^iia V inozemstvu se je preti-r?* rala pomembnost r škega vprašanja. Pati so se, da bi moglo biti to vprašanje iikra, ki bi utegnila zanetiti nov požar. No, naj bo kakor hoče; da se odstrani nevarnost oboroženega spora, se je moralo rediti reško vprašan e, Redi Reke je morala že doprinesti marsikako Žrtev v vrsaitji poV tild! Tako stanje — je nadaljeval g, Ninčič — ni smelo dalje trajati rr> morala se ie iskati pot za rešitev. Jugoslavenska vlada je storila vse možno, Ja bi se izvedla rapall-ska pogodba. Ker pa tega ni mogla doseči, je trebalo ubirati drugo pot. Proti vladi se oglasa očitanje, da ni zahtevala, razsodišča, Pomisliti pa se mora, da Društvo narodov stopa v akcijo le v namenu, da se v sporih med državami najde mirna rešitev. Ka/dar pa to ni možno, imajo države, ki so v sporu, popolno svobodo v postopanju. Da se torej preprečijo težke posledice, ki bi jih — če bi se ponesrečili — mogel donesti lak poizkus, je jugoslovenska vlada zbrala pot direktnega sporazuma. Ninčič je očital opoziciji, da kaže samo neugodne strani sporazuma z Italijo, dočim ima ta tudi mnogo koristnih strani. Vse države, ki želijo iskreno konsolidacijo evropskega miru, so pozdravile ta sporazum z zadovoljstvom, ker ustvarja dobro razmerje med dvema sosedoma. To je seveda le kratek posnetek iz izvajanj ministra Ninčiča, po prvih došlih poročilih. Kdoir objektivno sodi in ne po razlogih opozicije, ki so pred vsem notranjepolitične narave, po razumljivem stremljenju opozicije, da bi ravno tako veliko vprašanje izrabila za zrušitev nasprotne vlade, kdor se postavlja na višje stališče, vzvišeno nad strankarska stremljenja; ta mora piiznati, da je minister Ninčič s tehtniJii argumenti brenil sklenjeni italijansko - jugoslovenski sporazum glede Reke. Mi bi pred vsem opozorili, da je minister Ninčič opetovano opozarjal na splošni evropski položaj, na željo inozemstva, naj bi se s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo konsolicISral evropski mir- Kdor mirno in trezno, na podlagi podanih dejstev (in ne skozi strankarske naočnike}, motri izvajanja jugoslovenskega ministra za vnanie stvari, se ne more odtegniti vtisu zlasti tis Lih odstavkov v NinHčevem govoru, kjer je opozarjal, kako usodne posledice bi nastale za Jugoslavijo, če bi se poizkus rešitve reškega vprašanja z orožjem — ponesreči!! Izk'juleno je, da bi ne bila tudi opozicija seslavljena iz takih poštenih in razboritih mož, vnetih za bodočo varnost svoje i!ržavet ki nc bi se plašili pred takimi posledicami. Zato sodimo, da taki možje — da govorimo v paraboli — ne naperjajo svojih topov za naskok na, trdnjavo samo — na sporazum — marveč, da hromijo le v namen, da se uveljavljajo kot opozicija. Ravno te dni je priznal celo neki opozicijonalni list, da tudi opozicija ne more želeti, da bi sklenjeni sporazum v skupščini padel, ker bi ga — Če bi prišla ona na vlado — morala skleniti — ona i samaj! To da je tudi vzrok, da radičevcij niso pravočasno vlomili pooblastil svojih po&!ancev( ker bi morali, če bi prišli v j /.bor iiico, glasovati proti sporazumu. Saj i io imeli dovoli časa za io od skleoa spo- razuma sem, če bi ga hoteli zrušiti! Morda bi rekel kdo, da igrajo komedijo. Zdi pa se, ] da ni l&ko, marveč je za opondcijo zelo tehten razlog. Nt hotela sprejeti odgovornosti za odklonitev sporazuma niti za ceno padca obscvražene radikalske vlade. Dejstvo, da rJso prišli v zbornico, potrjuje našo gornjo domnevo. Ko pridejo te vrstice pred oči čitateljev, bo usoda italijansko-jugoslovenskega sporazuma že določena. Po ratifikaciji v beograjski zbornici bo sledila nemudoma tud: ratifikacija od strani Italije potom kraljevega dekreta. — Te dni je izzvala v hrvatski javnosti velik hrup vest o nekem pretveznem tajnem dogovoru raed Paštčem in Mussolini-iem, glasom katerega da je Pasić c prodal* Reko in dobit v zamenlavo Skadar. Sedaj pa prihaja včerajšnji cPiccolo* z vestjo iz Beograda, da je prišla tjakaj neka deputacija iz Skadra izrazit željo, da bi zasedla Skadar Ji gosi a vi ja. Nadalje heče^ rečena vest vedeti, da sta se Mussoltni in Paštč res dogovorila v Rimu, da dobi Jugoslavija Skadar v zameno za Reko. Prihod one£a odposlanstva v Beograd da stavlpjo politični krogi v zvezo z rimskim sporazumom. Nam ne te vest ne zdi verjetne ne virom in ukrepi, ki nai se store proti obla-prejSnji in ne v sedanj! obliki Odkrite pa stvom, ki no zakrivila pokolj nad 23 mu-izjavljamo, da bi so je, če bi bila resnična, t slimani v Metohiji v Južni Srbiji. Interpe-le veselili Dokaz bi bil to, da ne dogovori I lacija je zelo ostre in zahteva, naj notranji še boljši, nego se je sodilo. [ min: eter prizna, da ni postopal pravilno. JugoLvijo. snJ^t MfUfali, da ste Spopad med anarhisti in policijo obe državi po ovojem zemljepisnem položaju in po ovojih viijih interesih — na pr. skupna obramba proti novemu nemškemu, ali madžarskemu navalu — ustvarjeni za tesno medsebojno sodelovanje, ne pa za medsebojno pobijanje in uničevanje. Kakor vse kaže in kakor že rečeno, je tudi opozicija uverjena o tej potrebi. Zakaj kljub njenim nastopom se vendar vidi nekaka neodločnost v borbi proti sporazumu. Prava nevarnost za ta sporazuai, pred vsem za njega poglobitev — to je, da bi postal pravo prijateljstvo med obema plemenoma — ni v Jugoslaviji marveč tu doli pri nas: v postopanju z našo narodno manjšino v Italiji. Tudi po doseženem sporazumu se ni naš položaj spremenil. V tovcev Ferad beg Ali Draga je izjavil, da hoče iti do skrajnosti in da je odločen, Če treba, tudi glasovati proti sporazumu z Italijo, dasi ve le z zemljevida, da obstoja Reka. Govorice o demokratsko-radikalni koaliciji LJUBLJANA, 19. Današnji ^Narodni Dnevnik* javlja iz Beograda: Zadnje dni so se pojavili glasovi o koaliciji med radikali in demokrat^ ker se nahaja vlada v stiski ne samo zaradi razprave o sporazumu z Italijo v zbornici in akcije opozicije, ampak tudi zaradi nepovoljnega zunanjega in sila zamotanega notranjega položaja, zlasti pa zaradi zahtev dzemijetov- tem je tista res nevarna opozicija, ki se cey Nemccv< Zveza radikalov s tema mora odpraviti Mi se ne odrekamo nfd®«; dvema skupinama ni popularna in so za da slednjič tudi v Rimu pridejo do tega j spoznanja. fPrip. ur.: članek sno prejeli pred končnim l glasovanjem v skupi tint). _ Mussolini še čisti Sporedni vladni listi v EroUJii? - Liberalci ne nastopijo v Juli'ski Kraiinl? - Demokratski sociia'ci - Popolari RIM, 19. Ministrski predsednik Mussolini dela naglo; skoro vsak d&n pregleda po tri vladne liste, včeraj je potrdil lisie za Lcmbardijo (te liste je nosilec Mussoltni sam), Emilijo in pokrajino Pugiie. danes oa za Piemont, Toskano in Lie~uri>o. Seveda je bil marsikdo, ki je gojil kake tiho željo v srcu, razočaran, ko je v strahu in upanju pregledal objavljene liste. Večinska lista ima sicer veliko poslanskih mest na razpolago; toda 6000 aspirautov (vsaj «Av?.n-ti» je svoječasno pisal, da jih je tolika) ni mogel Mussolini zadovoljiti niti pri najbolj- volji. Tako pravijo vesti, ki prihajajo iz j iilana, da vlada v tamkajšnjih fašistov-skih kregih precejšnje vznemirjenje, ker je Mussolini pri izberi kandidatov pozabil na g. Giampaolija, tajnika milanskega fćLšja, ter na avv. Fabori-ja. Tuda v Emiliji ie napetost proti Mussolimju zelo velika. Mladi voditelji posameznih fašistovskih organizacij se jezijo na Mussolinija, ki je rajže izvolil za kandidatno listo starejše može, da. prave starčke, kakor nje. V zgornji Italiji se čuti fašistoi'ska stranka dovol> močno in računa, da bo vladna lista dobila v teh krajih še več glasov kakor jih potrebuje. Da bi ti glasovi ne bili izgubljeni, so sklenili člani nekdanjega fa-šistovskega volilnega odbora, da postavijo v Emiliji dve manjšinski vladni listi. Na teh listah bo kandidirala polovica liberalcev in polovica fašistov. Seveda bo moral ta sklep odobriti še MussolinL Podobne liste bode bržkone postavljene tudi v drugih volilnih okrožjih. Milanski «Secolo» poroča glede samostojnega nastopa liberalcev v Julijski Krajini: «Zdi se, da je izključena možnost, da bi bila postavljena sporedna lista v Julijski Krajini, kjer so liberalne sile — dasi bi lahko računale na 2 poslanca — podredile odličnost posameznih osebnosti potrebi, da doseže blok racijonalnih sil kar naj-/išje število glasov proti nasprotnik -m ka-teresibodi barve in moči.» Potemtakem bodo tržaški liberalci, ki so sklenili, da nastopijo samostojno, zadeli na hud odpor pri fašistih, oziroma pri vladi. V vrstah demokratskih socijalcev se je pojavila precejšnja kriza. Mnogo poslancev se je dalo vključiti v vladno listo, dasi je izvršilni odbor stranke sklenil, da nastopi s samostojnimi listami. O teh poslancih (on. Cappa, Gasparotto, Orefici, Ca-certano, Pasqualino Vassallo) bo izvršilni odbor še razpravljal, ali se smejo sploh še smatrati za demokratske socijalce. Veliko moč imaio dem. socijalci v južni Italiji, posebno v Siciliji, Kalabriji in Bazilikati. Izvršilni odbor popolarske stranke je neha! zasedati. O sklepih odbora bo izdano uradno poročilo. Eden izmed najglav-nejših sklepov odbora je pač oni, da se fašistom prijazni on. Meda črta z volilne liste. Nasprotniki popoiarov so mislili, da bo izključitev on. Meda iz kandidatne liste povzročila novo krizo v stranki; a do tega ni prišlo. On. Meda se pokori in ostane v stranki. Volilni odbor stranke je izgo-tovil že skero vse volilne liste. Zdi se, da se je vrnila v stnnko prejšnja disciplina. Jurmv — nnkl posto; fk v Rimo RIM, 19. Sredozemska brzojavna agencija poroča: «Za ruskega poslanika v Rimu je bil imenovan Jurenev, sedanji načelnik trgovinske misije v Pragi. Italijanska vlada je na vprašanje iz Moskve izrazila svojo zadovoljnost radi tega imenovanja.* radi tega radikali mnogo izgubili pri svojih pristaših. Vsled tega je prišla zopet na površje misel koalicije z demokrati. Izgledi opozicijo nalnega bloka BEOGRAD, 19. Dr. Korošec in dr. Hra-snica, ki sta se vrnila iz Zagreba, sta poročala predsedniku demokratskega kluba Davi do viču o uspehu pregovorov z radi-čevci. Radić je o vsem popolnoma obveščen. Obvestila sta ga, da zaenkrat poslanci hrvatske republikanske seljačke stranke ne pridejo v Beograd. V Zagrebu se je sklenilo, naj opozicijonalne stranke nadaljujejo v narodni skupščini svojo dosedanjo akcijo. Iz dosedanjega poteka razvoja se vidi, da stvar opozicijskega bloka ne stoji več tako dobro, kakor se je prvotno mislilo, Tr§o(4nsRs pogodilo msfl Italijo fn JugoMo BEOGRAD, 19. Snoči je bila prva stvarna seja jugoslavenske in italijanske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Predsedoval je dr. Rybar. Razpravljalo se je o načrtu konvencije glede izvajanja profesionalnih poslov obojestranskih državljanov ter o stari konzularni konvenciji iz L 1895., ki se mora sedaj izpremeniti in primerno razširiti. Danes se bodo nadaljevale razprave o konzularni konvenciji. Snoči je dospelo iz Rima uradno obvestilo, da je imenovan za italijanskega poslanika v Beogradu general Bodrero, ki je z veliko spretnostjo posredoval med jugo-slovensko vlado in Italijo glede sklepanja sporazuma. Bodrero se odpelje po ratifikaciji sporazuma v Rim, da poroča svoji vladi o položaju v Beogradu. Centa Hanzonl pri Ilterinu Ustanovitev italijnnsko-ruske trgovske zbornice MOSKVA, 19. Italijanski poslanik v Moskvi, kateri je bil ob svojem prihodu sprejet na zelo svečan način, je obiskal danes Čičerina in Litvinova. Dosedanji zastopnik Italije Paternfc, bo zapustil Moskvo jutri Njemu na čast bo priredil Čičerin drevi banket. Markiz Pa-temo zapušča Moskvo, potem ko je ustanovil italijansko-rusko trgovsko zbornico, ki je posebne važnosti radi tega, ker posreduje med italijanskimi državljani in ko-mi sari jatom za rusko zunanjo trgovino. Pravila te zbornice je Krasln odobril že pred dnevi. Zračna proga Moskva-London. MOSKVA, 19. Zračne zveze med Moskvo in Berlinom, ki so bile pretrgane za zimo, bodo krat dr. 'Lukinič in rekel, da ga ni bilo v na spomlad zopet vzpostavljene. Istočasno bo dvorani ko je dr. Ninčić dopoldne imel: ustanovljena nova zračna proga Moskva-Ko-svoi ekspoze. Zato da zahteva od njega, nigsberg-London. žno štiridesetleten, deluje v komunistični stranki že izza časa svojih študijev na univerzi; z vstopom v diplomatsko karijero pa je opustil delo v stranki Sporazum z I talilo pred narodno skupUlno BEOGRAD, 19. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. dopoldne. Dvorana je bila polna poslancev in ravno tako so bile galerije polne občinstva. Prisostvovali so tudi diplomati Pred preho-do n na debato o sporazumu s Italijo je bila sprejeta nujaost interpelacije džemi-jetskih poslancev o pokolju v Metohiji. Nato je zbornica prešla na razpravo o sporazumu. Prvi je dobil besedo poročevalec vladne veČine dr. Vaso Jovanovič. Za npm je čital svoje poročilo dr. Grisogono. Med njegovim govorom je prišel v dvorano predsednik vlade Nikola Pašič. Opozicija je začela kričati Ko so bila prečitann. poročila, je dobil besedo minister za zunanje zadeve gosp. dr. Momčilo Ninčić. Pivi del njegovega ekspozeja so poslanci poslušali mirno, v drugem delu pa je priilo večkrat do medklice v. Govor dr. Ninčiča je večina pozdravila z odobravanjem, med tem ko je opozicija protestirala. Za dr. Ninčičem je povzel besedo dr. Grisogono. Predsednik ie prekinil sejo ob 1.30 in napovedal nadaljevanje za 4. uro popoldne. Popoldanska seja Seja narodne skupščine se )e na dalje-'vala popoldne ob 4. Najprej so povzeli besedo govorniki opozicije dr. Hohnjec, Mustafa beg Kapetanorvič, Jovan Jovanovič in dr. Šumenković so hudo napadali sporazum. Vodja džemijetovcev Ferad beg Ali Draga, ki je potem dobil besedo je izjavil, da ni bil dopoldne v dvorani navzoč, ko je odgovf>ril notranji minister Vujićić na njegovo interpelacijo. Zato zahteva, da minister ponovi svoj odgovor glede pokolja i muslimanov v Metohiji v Južni Srbiji po ; oblastnih organih. Znrndi te zahteve je na-! stal v zbornici velik hrup in protesti opozicije. V največji zmešnjavi je izjavil minister Vujićić, da bo na interpelacijo j podrobno in natančno odgovoril, čim Izbere vse potrebne podatke in da je že odredil preiskavo. Potem je vstal demo- na j ga ponovi Svoje zahteve pa ni stavil re^no, ampak je hotel le osmešiti post. Ferad Ali Drago. V dvorani je nastal pravcati vihar: Opozicija je klicala ironično zunanjemu ministru, naj ponovi svoj ekspoze, proti čemer je vladna večina ogorčeno protestirala. Skorai vsi poslanci so se zbrali okrog ministrskih sedežev in se prerekali in vpili. V splošnem vpitju se ni moglo ničesar razumeti. Hnip je trajal dobre pol ure. Stroku v englelklli crJstaniJfift Razsodišča za preiskavo o vzrokih spora. LONDON, 19. Od včeraj zjutraj počiva delo v vseh angleikih pristaniščih. V Londonu dela od 40 tisoč mož le 3.000 in se more tedaj vršiti delo le v zelo skrčeni meri. V Liverpoolu, Manchesterju, Hullu, Bristolu in v škotskih pristaniščih je delo popolnoma ustavljeno. Vendar pa krožijo pretirane govorice o neposrednih posledicah stavke. Govorilo se je o nezadostni aprovizaciji, o potrebi Jurene vf ki se ga je že od začetka rusko-italijanskih podajanj sem smatralo za bodočega poslanika v Rimu, je eden najuglednejših ruskih diplomatov. Udeležil se je ustaje revolucionarjev v Petrogradu leta 1917; nato je bil dodeljen vojnemu ministrstvu. Dve leti stoji v prvih vrstah ruske diplomacije in predno je bil poslan v Prago, je bil v misiji v Turkestaau ter je dolđo časa zastepal soviete v Rigi. Pribli- Včerajšnja popoldanska seja je bila ena j uvedbe splošnega odmerjenja živil prebival-najburnejših zadnjih časov. Minister Vuji-1 stva. Za enkrat pa ta nevarnost nc obstoja šc, čič je moral svojo izjavo ponoviti, vendar ,ampak gotovi ljudje so že izkoristili položaj ga v splošnem viharju ni bilo mogoče razumeti V največjem nemiru je. bila seja zaključena in prihodnja odrejena za danes dopoldne ob 9. Nadaljuje se debata o sporazumu z Italijo. Računajo, da bo razprava o tej zadevi danes zvečer končana« nakar se odredi glasovanje. itB]!jansRHnjoslwenttl (Mor sprejet BEOGRAD, 19, Skupščina je odobrila rimsko pogodbo s 124 glasovi proti 24« Jugoslovanska vlada in dlemijel BEOGRAD, 19. Včeraj dopoldne je imela vlada konferenco, na kateri se je govorilo o zunanjem položaju ter o zahtevi džemijeta in o njegovem ultimatu. Klub džemijetskih poslancev je naAreČ stavil na predsednika narodne skupščine interpelacijo, v kateri zahteva, naj da notranji minister Vuiičić nujno zadoftCente z odtfovo-. so zahtevali Stavka se tiri ^er zviSali cene živilom. V resnici je država zelo dobro preskrbljena z živili in surovinami za dva ali tri tedne, ampak slabe posledice stavke ne bodo izostale, ako bo trajala več kot pet ali šest dni. Gotovo pa je, da bo šlo pozlo dosti blaga. Vlada je seveda že na delu. Minister za delo Shaw je naznanil danes zbornici, da je sklenil ustanoviti razsodišče, ki bo izvršilo preiskavo o vzrokih in okolščinah spora med pristaniškimi delavci in njihovimi gospodarji. Razsodišče se bo sestalo danes ter bo konferiralo z maso delavcev, ampak minister ae more zagotoviti, da se bo začelo zopet delati v pristaniščih že med preiskavo. Storil da bo vse mogoče, da se bodeta obe stranki pogovorili tudi v svrho dosege sporazuma z o žirom na povratek na delp. Mac Donald je a svoje strani zagotovil, da bo vlada ukrenila potrebno za preskrbo z živi K. V ta namen je že bila ustanovljena posebna organizacija. Nova stavke na Angleškem SOUTHAMPTON, 19. Tisoč mehanikov, nameščenih v ladjedelnicah, fe stopilo v stavko, ker jim niso povišali plač, kakor 3 mrtvih In ved ranjenih SOFIJA, 18. Ko je poKcija Izvedela, da se ima vršiti v neki hiđ v predmestju Sofije sestanek anarhistov, je dala obkoliti dott^ čno poslopje. Stražniki so pozvali zboro-valce, naj se vdajo; toda ti ao odgovorili s ognjem; izmed stražnikov sta padla 2 smrtno zadeta, Med streljanjem je nastal požar, ki so ga pogasili ognjegasci. Izmed anarhistov so bili 3 aretiram in 3 so živi zgoreii. Policija je imela 2 mrtva in 6 ranjenih. _ Nov padec franka Burna seja v zbornici PARIZ, 19. Včeraj je frank spet padel. Za i fund šterllng je bilo treba plačati 100.25 frankov, za 1 dolar 23.37 frankov, za 100 frankov si dobil le 100.55 lir. Padec franka je v prvi vrsti povzročilo zavlačevanje odobritve vladnih načrtov za ustalitev franka s strani zbornice. In poročevalec o teh načrtih v zbornici Bokanovski je med včerajšnjo razpravo tudi očital opoziciji, da je ona kriva novega padca franka. Tedaj ga je poslanec Daudet zavrnil: «Vi ste krivi!» Poincare ves razjarjen: glasilo "Trgovinski List» v Zagrebu dokazuje, da je dvig dinarja popolnoma opravičen. Proračun je prišel v ravnotežje, trgovinska bilanca Jugoslavije ni več pasivna, 1 udi celo, da je jaka aktivnost le vprašanje kratkega Časa, ker uvoz pada, izvoz pa raste. To so pozitivni razlogi, ki ženejo dinar kvišku. Če bo tudi prihodnja letina dobra, se more že to leto računati z ji k i m prebitkom. Ta pozitivna dejstva zahtevajo, da se gospodarstvo Jugoslavije mora izpremeniti iz temelja napram oni pred letom dni. Se nedavno je to gospodarstvo računalo s stalnim padanjem dinarja, sedaj pa mora računati s stalnim dviganjem. Seveda bo to kriza za tiste, ki so preko svojih sil zadolženi. Manje bodo zadeti tisti, ki imajo večje obveze v tuji v&luti, ker bo z dviganjem d.narja padala njihova zadolženost. Kot breme ostane le preobilna roba, ki danes ni več garancija za očuvanje imovine. Rešiti se bodo morali čim prej predrago nabavljenega blaga. Trgovca ne smejo omamljati le njegove želje, marveč bo moral posvečati svojo pozornost novonastalim dejstvom, ki so neizprosna. Treba previdnosti in hladnokrvnost. Slov. Narod» pripominja, da bi bilo zgre-le.no, Č« bi pričakovali, da bodo z dviganjem dinarja takoj padec cene na blagovnem trgu. Treba bo računati z omahovanjem cen. To kri* zc bo t»-eba prestati, kakor so jo imeli povsod v času gospodarskega zdravljenja. Za državo samo, ki ima velike obveznosti v tujini, in za njeno gospoda—*vo je dviganje dinarja naravnost znamenite važnosti. Gotovo je, da je Jugoslavija pred velikimi problemi v gospodarstvo in politiki! _ Rusija In dsmokradla A. F. Kerenski, bivši predsednik nekdanje gača*ne ruske vlade je v razgovoru s sotrudni-kom lista «Ceškč Slovo» označil Čehoslovaško kot tip moderne demokratične države z narodom, ki je discipliniran v vseh političnih vprašanjih. Poskus organizacije na znanstveni podjeli v Cchoslovaškii prihaja do izraza v vsakem pogledu. V tej državi so demokratične in soctjatae ideje brez vsakega doktrinarizma, s primerno umerjenostjo v metodah in prevedene s skladnostjo -gibanja v prakso. V razmerju do Rusije so on, Kerenski, in njegovi prijatelji vedno odobravali čeho-slovaško politiko. V letu i920.t ko je bila vsa Evropa za intervencijo in blokado, niso nikjer hoteli razumeti ruskih demokratov in so l>ili ti popolnoma osamljeni. Edmo-le čeho-slovaški politiki niso odnehali od protintervencijoniške politike. Zalo smo si — je izjavil Kerenski — v imenu domovine to državo bbrali kot izhodišče organizacije demokratičnih sil za delovanje — za delovanje z bolj produktivnimi metodami, nego bi nego bi bila blokada. Pravilnost Čeho-sTova-Ikega stališča glede priznanja Rusve prihaja do izraza v priznanju od strani Anglije in I ta-Ii;e. ___ Pojasnilo. K članku g. dr, čermelja pod naslovom »Uredništvu Jadranskega almanaha« smo prejeli ie sledeče pojasnilo: Prosvetna Zveza v Gorici je bila oblastveno potrjena z odlokom generalnega vicekomisarijata v Gorici, dne 13. januarja 1. 1922. Iz tega sledi, da je imela ♦ Prosvetna Zveza» že dva meseca pravno priznan obstoj, predno je izšel proglas za ustanovitev Z. P, D. v «Prosveti» dne 30. marca 1922. Proglas za ustanovitev Prosvetne Zveze Čitamo že v resolucijah zbora svečenikov sv. Pavla, objavljenih v -Zborniku* 1. 1920. Isto objavo prinaša Mladika* v prilogi kulturni ve stoik iz L 1920, str. 193 pod naslovom « Našim društvom» in r»oziv v letniku 1921 str. S pod naslovom * Matica naših društev », Vsekako so bili ti pozivi vsaj eno leto prej objavljeni, predno je izšel ^oziv v «Prosveti» z dne 30. marca 1. 1922. Pravila «Prosvetne Zveze* so bila vložena v potrditev na komisarijatu meseca julija leta 1921, torej zopet skoro 10 mesecev prej kot se je šele objavila ustanovitev Z. P. D. Ustanovni občni zbor P. Z. je bil naznanjen v septembru L 1922 in se je vršil dne 5. oktobra istega leta, torej zopet tri mesece prej, kot občni zbor Z. P. D., ki je bil sklican šele v januarju 1923, Na dan ustanovnega občnega zbora Z. P. D. je bilo v Prosvetni Zvezi včlanjenih že 56 društev. Dr, L. Čermelj v svojem pismu, objavljenem dne 3, t. m. v « EcUnosti » ni torej tozadevno zgrešil netočnosti. —- «Prosvetna Zve za ». _ Društvene vesti Nocoj ob 20. uri odborova seja GL M* Žensko dobrodelno udruženje. Danes, 20. t. m. ob 16,30 odborova seja v navadnih prostorih. Seja je važna, prosim zato obilne udeležbe! — Predsednica. Pevsko društvo «&irija» priredi tradicionalno pustno zabavo v nedeljo 24. t. m. v dvorani «DKD» Campo S. Giacomo, 5, a ne, kakor pomotoma včeraj javljeno, ob 21, temveč ob 19 uri. Ob tej priliki ponovno opozarjamo, da kdor ne zavrne vabila-vstopnice najkasneje do 22. t. m. ga bo smatral odbor za dolžnika. — Odbor. _ z tržaškega živil eni g Požar v prosti luki V. E. HI. PredsinoČnjim je izbruhnil v prosti luki V. E. III. požar. Na bankini pred skladiščem št. 14 je iz neznanih vzrokov začelo goreti večje Število bombaževih bal, ki so bile tam nagromadene. Na lice mesta so bili poklicani mestni gasilci, ki so po večurnem gaženju ogenj popolnoma udušili. Škoda se ceni &a približno 20.000 lir. Odmev težke nesreče na paraika «Daa». Nesreča na pamiku «Dan», o kateri smo poro-čali v včerajšnji «Edinosti s, je zahtevala človeško Žrtev. Snoči okoli 20. ure je v mestni bolnižnici po dolgih in strašnih mukah umrl k. 'iif \r Andrej Selestrin. Tudi stanje dragega ponesrečenca — Pa vina — se j« zelo poslabšalo; bati se je, da bo tudi on podlegel hudim opeklinam. Drzen rokovnjaški čtn. — Kako so štirje lopovi zvabili s seboj trgovca ter ga oropali. Izvanredno neprijeten doživljaj je doživel tržaški trgovec Aldo Prelz. Pretekle nedelje pozno po noči se je v neki kavami seznanil s Štirimi mladeniči. Po daljše« razgovarianju so ga mladeniči povabili na izprehod. Vreme in čas — bilo je okoli 3. ure zjutraj — sicer nista bila pripavna za to, vendar je Prelz, ki ie bil menda tudi precej dobre volje, sprejel predlog novih znancev. Nič hudega sluteč jc šel z niimi. Sprehajajoč se ob morskem obrežju je petorica dospela na sprehajališče pri Sv. Andreju, kjer je na kraju ceste stala zaprta javna kočija. Prelz je bil tako zaglobljen v pogovor z mladeniči, da ni niti zapazil, kako so fa slednji zvabili v neposredno blifino kočije. edaj so ga mladeniči nenadoma zgrabili in potisnili v kočijo. V zadnjjm hipu se je Prelz zavedel, da je nehote prišel v nastavljeno past, bilo je prepozno, Predno se jim je utegnil postaviti po robu, so mu lopovi zamašili usla z robcem ter mu, grozeč s samokresi, iztrgali iz notranjega žepa suknie listnico, v kateri je bil spravljen znesek 459 lir. Ko se je to godilo, je kočija drdrala z veliko naglico proti Llovdo-vem arzenaiu. Kočijaž je bil očiviano domenjen z iopovi. Nenadoma se je Prelz znašel zopet na cesti; potem ko so ga lopovi oropali, so ga pahnili iz kočije, ki se je nato naglo oddaljila. Tako je Prelz povedal svoj doživljaj policijskemu organu na komisarijatu v ulici Sani t A, kamor se je zatekel veg upehan in pre-paden. Oropani trgovec je opisal zunanjost napadalcev. Na podlagi njegovih podatkov je bil aretiran predvčerajšnjim kočijaž Humbert Cro-veri, ki je vozil kočijo, v kateri je bil Prela oropan. Včeraj zjutraj sta bila aretirana dva moža, ki sta močno osumljena, da sta se udeležila rop«. Varnostno oblastvo nadaljuje preiskavo, da bi prišlo na sled Se ostalim krivcem, katerim je baje že za petami. Vsi trije aretiranci zanikajo, da bi se bili udeležili napada na Prelza. Izid nadalfne preiskave bo pokazal to precej čudno zgodbo v pravi luči. * BIagajaičarka, ki al zna pomagalL V teh težkih časih ni mogoče iz;;* jati z borno plačo, ki zadostuje komaj za življenske po- trebščine. Človek si poželi še marsikaj, ki mu je za njegove žepe nedosegljivo, če si ne zna drugače pomagati. Tako je menda mislila blagajničarka Ana Linda, stara 23 let, nameščena pri podjetju «Fratellanza Artigiana Triestinaa. Predstojniki so ji popolnoma zaupali in Linda ie skoro brez vsake kontrole vodila blagajniške posle. Ta prilika jo je kmalu spravila v skušnjavo. Od denarja, ki ga je imela v oskrbi, si je jela polaščevati sprva manjše zneske. Ker ni nihče prišel ha. sled njenemu nepoštenemu početju, je potem segala v blagajno vedno globlje in pogostoma. Toda lepega dne so predstojniki vendar natančneje pregledali blagajniške knjige in tedaj so prišli grehi podjetne Linde na dan. Ugotovilo se je, da je v dobi treh let, tekom katere je ona vodila posle, izginilo iz blagajne mnogo tisočakov; poneverjena svota se suče okoli 30.000 lir. Izid pregledovanja knjig je bil seveda za iznajdljivo Lindo usodepolen. Sedaj študira knjigovodstvo v zaporu v ulici Coroneo. To in ono K današnjemu luninemu mrku. Današnji popoln lunin mrk bo viden tudi pri nas, v svoji drugi fazi, t j. od svojega viška do konca te prikazni. Ta mrk bo posebno zanimiv radi tega. ker bo luna vzšla popolnoma omrknjena od Zemljine sence, zeio redka okolščina, medtem ko se ponavadi dogodi — kar je tudi tokrat precej verjetno — da zakrijejo mrk sam oblaki- V resnici se — negledč na kazanje barometra — smatrajo dnevi solnčnih ali luninih mrkov kot kritični dnevi prve vrste, in to toliko od meteorologov kakor tudi od pot^eso-slovcev. Na splošno bo prikazen tega mrka nastopila ob 15.18 uri, ob 17.8 bo dosegla svoj višek ter bo izginila ob 18.58. Za vso Italijo so razne faze mrka enake, spreminja se le ura luninega vzhoda, ki je n. pr. za Trst približno 17.46 Nocoj bo tedaj zašlo solnce ob 17.45, medtem ko bo vzšla luna z nasprotne strani horizonta ob 17.46, popolnoma omrknjena, ter se bo začela iele potem ko se bo dvignila nad horicont, svetiti ob 17.57 na tvojem spodnjem robu; ob 18.27 se bo svetila že več kot polovica plošče in ob 18.58 bo senca popolnoma izginila. Zal se je te dni pritisk znatno zmanjšal in pihajo močni vetrovi, tako da v severni Italiji najbrža ne bo mogoče videti te zanimive prikazni nebes, katera ie bo ponovila v ugodnejših okol-ščinah 14. avgusta, v bolj primernem času za take sorte opazovanja. MALO POSESTVO v Križu 43, pri Tomaju, se proda. Cena po dogovoru. 179 163 slovenske narodnosti, okvirnih lat !n okvirjev se sprejme takoj. Naslov pri upravništvu „Edinosti". Borzna poročila* Valuta na tržaška« trgu. ogrske krone, •••••.«•«• 0.04 avstrijske Urone ........ 0.0828 O 0328 če£kos)ov«ške kron«........67 20 67 So dinarji .....................St&oO 29 — lej* ........,......12.— 52.30 marke..............——. — do'flrji ............. 23.26 ST .40 francoski franki.......„ „ . »*.75 $7.60 švicarski franki..........403.— 407 — angleški funti papirnati ......96.75 97.50 Nali oglas! URARSKI pomočnik, dobro izvežban, išče službe na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe pod -dzvežban* na upravništvo. 207 Odlikovana krojačnlca za ženske obleke L. VALCINI Trst, Via Ireneo della Croce 10, pritličje (v bližini gledališča Rossetti) posojaje nova Kostume za »Ke Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zo&eS sprejema za vsa ataztovTfka in ztletelašika eprarU* v Gorici na Travniku 20 (Piazia dslia WiL 23) od 9-12 1» od 3-5. (9'i lastnega izdelka xa gospe in gospode. 20 Sprejemajo se naročila za plesae in navadne obleke. Tekom plesnih prireditev odprto do 6. ure zjutraj. PRAVA JečmeBon lica a m T. eđ E. MGLIHAM 8 p Vin Tizlano Vecdllo štev. 9, telefon 43-21 CEVI, poseben tip v suho edine za vzdrževanje ognja, nedišn«?. Posebne cene za preprodajalce. PRETIRANE CENE plačujem za V kun, zSatif, lisic, dihurjev, vider« jaz&eov, veveric« hrtov« diviih In domačih zajcev. Predno prodale Kože. vpraislte me za cm Dm UfiNDSPACH Trst« VSa Ce>are Baftiisftlit. 10 II. n-sdst.« vrata 16 Sprejemajo se poši?jatve po pošt*. MLADENIČ, pot ten, krščanskega vedenja, išče službe vrtnarja obenem oskrbnika kake vile. Naslov pri upravništvu. 208 ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dragocenosti, poizvedi za cene v dobro znani zlatarni Povh Alojzij, Piazza Garibaldi št, Z telefon 329. 185 POSESTVO v bližini večjega mesta na Do-ienjsketn, z 18 oralov polja in njiv, 14 oralov gC2da, prostornimi hlevi, dve zidani hiši z gostilno, pripravno tudi za otvoritev trgovine x mešanim blagom, ker ni nobene v opolici, ter z velikim sadnim vrtom pri jbiši, se ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod ^Priložnostni nakup*. 198 najboljše hranilno sredstvo za otroke in šibke in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaređbam, ki se razpe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijsko. Prava ^Ječmenova kava Kneipp» se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo skko z njegovim podpisom ter besedilom: Caffe Malto Kneipp. Pooblaščenec za c«lo Italijo: Max Frank, Via Uberti 13, Milano {2G>. Potrti neizmerne £a>osti nazmujamo vsem prijateljem in ananceio, da Je naš ljubljeni in riragj oče, tast. start oče itd Onid. prof. flr. Leopold prof. rimskega prava na ieškl univerzi v Pragi, predsednik akade-iije zt: musti itd. v pondeljtk, 18. 4. m., po dolgi in mučni bolezni izdiiiuil svojo blapo dugo Posjreb dragega pokojnika se bo vrfil v četrtek, 21. t m.t ob 3. uri pop^tfne v kiu-matonju v Pragi, kjer se bo truplo na pokejnjkovo ieljo vpe, elilo. PRAGA-TRST, 19. februarja 1924. Rodbini Heyrovsk^ tn odv. dr. Egon Starfc. MASKE, domino, aviiene obleke, novel po kenkarsnenih cenah. Via del Tt>ro 12, L 180 cAŽICA uvtorizirana, sprejema noseče, j^izk« cene. Zdravnik na razpolago. Govori aloven-ako. Tap>o*t zajasačena. Slavec Via Giulia BRATUŠ 29. __205 KRONE, 8;«bro. zlato in platin kupsjesb Plačam vat kot drnfft. Zlatarna Povfe Albert, Trsi, via Mazziai 46. 25 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesčo 15, IT. trgov«« In pes«i ni k v Gorici ie 17. t. i«, ajistraj, po kratki in mučni bolezni, pr«viden a av. ^akFamenii, Izdihnil svojo blago doSo. Pogreb dragega pokojnika s« j t vršil v poadeljek iz hiš« via Ascoli 72, a po- kepaiiSCe v Solkanu. GORICA, 19. februarja 1924. (167) ialujoč* soproga Ana roj. PehcrcJ. PavttE, sin. Angela, hči. Jako*>, brat. Kainlk, zet. JoSe? sv-k Ana Br^tut* svauinjd 26 o_o □ □ O paDDanaoDDpg p p □ pppao b □ p p pppop pppppppcpponppnap p D P a D □ o! □ p a p p D P P O P P P Uslanovliena teta 1905. Delniška gfavn!ca Lii. pfejpoEreoKia vp^afsna. Qla*etl sedal: Trst, ¥!a S. £l€oi£ 9 it&zina palača). PodruinkI: Zaaa. ■ Olajšuje vsak® Jugoslavi Daje subvencije na blago C#; fey «a> t Ohrsr|a atotdNIv« za nakap btoga. — laskasl sfsktov In raSuaov. Informacije* — Kupajs tn prodaja «BnnrJ# in Au|« valute. Janstveaa pisma In druge operacija po najugo<£»eJ3l* pegof^. rtOf« v lirah na hranila« knjttks ta ;in obreshij« po 4V. latno neftfto, a vlog« na t«ko Danes se je ubaval na kaki raz* odločitvami.. Danes «« zabaval na kaki razkošni pojedini, pri kakšni dolgočasni gledališki predstavi, na kakem uradnem plesu kakor kaJi šolar na počitnicah, jutri pa ie te bil molčeč in tužen na kakem sestanku, kjer so bili sami simpatični ljudje, v gledališču, ki se ie treslo od blaznega smeha, ali končno na kakem plesnem večeru, ki ga je on sam organiziral. Ženska, ki živi s moškim, ne da bi ga ljubila s pravo ljubeznijo, prenaša najtežje to, kar je na njem nedoločenega, nerazumljivega. Tudi živali so takšne. Tako se pes nikdar dodobra ne oklene gospodarja, ki ga preseneča z nepričakovanim značajem svojih pokre-tov. Konj ni nikdar pameten, ako ga vodi nervozen jahač. Vsled takih stalnih skokov v njegovem razpoloženju Sabina ni mogla razločiti duševnih pos^nosti svojega moža ter se je navadila, dm mu tudi ona ni odkrivala svoje duše. Tako sta živel« drug poleg drugega. Nesrečno? Ne. Morda srečno? Tudi ne. Ko se je Sabina v začetku Četrtega leta tetf» zakona brex spojitve src znašla pred Jurijem Samte- nois, ni biio v njej nobenega elementa, ki bi ji pomagal uduiiti vtis, ki ga je bil napravil nanjo t« človek. Njena ravnodušnost napram soprogu je bila r.e prav blizu oddalji L vi ter jo jc ovirala v njenem materinskem poletu za sina, v katerem je videla njega. Po prvi orna-mici nad svobodo je sicer še nadalje igrala svojo vlogo modne dame, toda končno je začela čutiti ničevost te vloge. Vere ni imela nikdar posebno dosti in tudi to iz nasprotovanja proti drugi gospe Lancclot, ki je javno kazala svojo pobožnost samo zato, da se prerije v gotove kroge. In radi česa naj bi bila nehala -»živeti svoje Življenje>, kakor so se na-. vadno izražali ljudje tedanje dobe? Danes se I norčujemo iz tega izraza, ki je zares smešen, ako naj pomeni pravico do kapric in do neupravičenega upora. Toda ta izraz bi ne bil prešel v običajni jezik, če bi ne odgovarjal t slabosti, ki je lastna skrajno naprednim družbam. Te družbe varujejo sigurnost posameznikov in pomnožujejo možnosti njihovega blagostanja, toda obenem tudi vsiljujejo — predvsem brezdelnim slojem — življenje, ki je često tako konvencijonalno, da ne pridejo do veljave njih najgloblje sposobnosti in da vsled tega trpijo. To se ja godilo s Sabino. Ta rojena I ljubavnica, ki p« ni nikdar ljubila, je po na-' gonu sovražila vsako galanterijo. Ljubezen je [še le Čakala, a se tetfa ni zavedala. Zato j« mislila, da ie hladna. Klena Čustva so ae on- budila istočasno kakor njeno srce. ki pa n'\ osvojilo nikogar izmed lahkoživcev njene okolice. Nesreča je hotela, da se je seznani'a * Saintcnoisom ra»co v onem hipu v živijeoju njiju obeh, ko je ona iskala moškega, ki bi bil kakor ona, a on žensko, ki bi bila kakor on Njemu jc bilo irid*s«l let. Njegov grdi iu iarrtočeni obraz je bil ravno Liko zelo moža... kakor je bila odličnost Ivana-Marijt: skoraj n vhkui-na. Ta sin enetfa ixiried naSih najboljših generalov, ki sla ga armada «n Francija pr* /.g^tdaj izgubili^ se jc tudi sam odlikoval z najvt .jc.u vojaškimi vrlinami, na;pr«i v Mavritaniji in pozneje na Doljnem vzhodu. Od tam ?e je bil vrnil z odločnim namenom, da se takoj zope 1 poda v Afriko. O tem je govoril kakor Cen' u-rio Ernetta Psicharija, ko je proslavlja /• ge blodnje- po sai_;oti -onega puSčavn- <>-nja, onega oživljajočegu vetra, ki poveličuj... kar je najboljšega v Človeku. > Zdelo se jt, da se je predvojno pokolenje pripravljakt iu» skrajno žrtev, da se ie posvtčalo revarnostim, kakor da bi bili bodoči dogodki metali nanje nekako preroško senco. Toda ta vo ak je bil ravnotako rojen ljubavnik, ki iudi ni bil Iju-biL Njegove besede o praznoti pariškega življenja so našle v Sabini takoj primeren odmev. Čutil je, da ga ta ženska občuduje, da razume moško poezijo njegove oficirske u? de. Potem pa — o poražajoča protislovja ljubezni' — je ona storila vse, da bi ne šel dalje po noti te usod«, temveč ga ie obdržala pri