polti pro|eman: u aelo leto naprej 26 K — b lota tetrt , feeaec 13,-l 6,60, 8,20, V oprava I itvu projoHoa: ta Ml o leto naprej 20 K — h pol leta lotrt 10,-L 6 * ~ n 1,110, la polil ja nje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. NarofinlM in lotorato sprejema upravnlitvo » Katol. Tlik&rni, Kopitarjeve ulice St 2. i Rokopisi ne ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tsprejemajo. Urednlitvo je * Seme- niskih ulicah it. 2,1., lt Izhaja vsak dan .iivzemti nedelje in praznike, o)> pol 6. uri popoldne. Štev. 233. V Ljubljani, v petek, 10. oktobra 1902. Letnik XXX. Napredna država. Vaeh oči bo obrnjene v Franoijo. Tu ae vrši boj med krščanskim in protikrščanskim načelom, in ta boj jemlje državi najboljše sile, da se med seboj uničujejo. Drugačno lice nam kaže sosedna Belgija. Tudi lu ne manjka ne liberalizma ne socializma, a zdrava pamet visekoizobraže-nega belgijskega ljudstva jima ne pusti priti do vlade, kakor se je zgodilo žalibog na Francoskem. In ravno pod katoliško vlado je Belgija visoko vzcvetela v gmotnem in duševnem oziru, tako da imenuje še celo protikatoliški francoski publiciet Y v e s G u y o t Belgijo v trgovini in industriji »prvo državo sveta«. Zlasti za nas Slovence je ta zgled poučen, ker nam kaže, kako lahko majhna država s harmoničnim razvitkom svojih sil, z izobraženostjo svojega prebivalstva, in s kulturnim edinstvom daleč prekosi veliko mogočnejše sosede. Na površini 2 946.000 ha preživlja Belgija danes 6,670.000 prebivalcev, tako da pride 266 prebivalcev na en km \ Ko bi bila Francija ravno tako razdeljena in obljudena , bi morala šteti 120,936.000 prebivalcev, mejtem ko šteje zdaj le 38,300.000. Pri tem gostem naseljevanju se pa ravna Belgijeo po teoriji dr. Delaunaysovi: »L' čvolution est en raison de la nutrition — Razvoj je v sorazmerju s hrano«. On dobro, pije dobro, otrcci mu krepko raBtejo, in on spada sploh med prve producente sveta. Do najnovejšega časa je med vsemi deželami Švica imela primeroma največji izvoz. Zdaj jo je Belgija prekosila, ker od 1. 1899 pride v Belgiji na glavo prebivalstva 292 frankov izvoza, v Švici pa 265 frankov. Ko bi Francija imela tak izvoz, bi morala mesto sedanjih 6 608 milijonov frankov izvažati 11 242 milijonov. Zunanja trgovina belgijska je znašala 1. 1880 (pod liberalci) 2848 milijonov frankov, 1. 1899 je poskočila na 8482 milijonov. Celotna trgovina belgijska se je povzdignila pod katoliško vlado (od 1. 1884 dalje) skoro za celo četrtino. V monarhi?ni Belgiji pride d a v k a pod katoliško vlado na glavo prebivalstva 29 fran kov. V republikanski, od framasonov vladani Franoiji pa pride na glavo prebivalstva 76 frankov 1 Kolik razloček! Jako zanimive bo šolske razmere v Belgiji. L. 1884 ob nastopu katoliške vlade je bilo v 4887 državnih šolah 345.687 učencev in učenk. Leta 1897 je bilo že 6608 šol s 764 272 otroki, torej se je število učencev v 13 letih več kakor podvojilo ! Leta 1899 je v zbornici minister bchollaert število učencev določil s 774.989 Osemnajst let je katoliška vlada na krmilu, in v tem času je uprav velikanske stvari storila za šolstvo. Tako napreduje omika in krepko se razvijajo vse panoge trgovine in obrti. Belgija je danes živ dokaz, da katolicizem ni nazadnjaški. Med tem, ko liberalizem razdvaja sile, tlači ubožce na korist velekapitalistom, ljudstvo demoralizira in mu zastruplja vse sile — med tem se v javnosti, prepojeni z duhom katoliških načel, množi poštena delavnost, ki krepi in bogati državo in njene podložnike. Shod vladine stranke v Zagrebu. Iz Zagreba, 8. okt. ProSli ponedeljek se je zbrala narodna stranka v Zagrebu na posvetovanje. Povod temu sestanku so dali zadnji izgredi proti Srbom. Kakor je znano, more se sedanja narodna ali mažaronska stranka vzdržati v večini le s pomočjo srbskega kluba v tej stranki, zato so bili tudi Hrvati prisiljeni, da se snidejo, četudi morda ni bila ravno vsem ta zahteva po volji. Čudno je vsekakor, da se je ta stranka zbrala izven saborskega zasedanja, kar do zdaj ni še nobenkrat storila, četudi je imela že večkrat važnejših vzrokov za take sestanke, nego je prepir med Srbi in Hrvati. In kaj je prisililo mažaronsko večino, da so je zdaj zbrala? Na to je odgo- voril prav dobro »Obzor«, ki je bil pa radi tega seveda zaplenjen. Strah za razne sine-kure in za mandate je pri&ilil mažarone, da bo prihiteli v Zagreb in pa da svojemu vodji malo pokade, ker so ga v zadnjem času mažarski zavezniki tako ostro obsodili radi njegovega „blagotvornega" delovanja na Hr vatskem. Saj je že vsemu svetu dobro znano, da ta Btranka nima drugih skrbi, nego da Be vzdrži na krmilu: niti jo je skrb za politično čaBt naroda hrvatskega niti za njegov gmotni napredek. Zato pa trezni politiki tega sestanka ne smatrajo za resno delo te stranke, a sami sklepi, storjeni na tem sestanku, to svedočijo. Da stranka obsoja omenjene izgrede, je čisto naravna stvar, samo, da bo prišli s to izjavo prepozno, ker so to storili že vsi trezni ljudje na Hrvaškem, in sicer bolj resnobno in pravično, nego zbrani mažaroni, ki so tako nepravični, da niso hoteli v svoji resoluciji omeniti niti pravega povoda omenjenim izgredom, namreč brezobrazno izzivanje „Srbobrana", nego so skovali svojo izjavo tako, kakor da bi bili Hrvati veči krivci nego Srbi. Sicer pa je v svojih resolucijah mažaronska stranka pogazila ustavo Hrvatske, ker omenja, da na Hrvatskem živita dva ravnopravna naroda hrvatski in srbski. To je očitna neresnica, kajti po na-godbi je na Hrvaškem samo en politični narod in sicer hrvaški, a uradni jezik je edino hrvaški. Take pogreške ne sme nikdar storiti stranka, ki zatrjuje, da brani ustavo; s takim ravnanjem daje pogum onim, ki kršijo deželne zakone na svoj račun. In to so delali do zdaj Srbi na Hrvaškem, ko so po-vsodi in pri vsaki priložnosti prezirali hrvaško stvar a poveličevali srbstvo. Da je to res, je dokazala ravno te dni Bama deželna vlada v Zagrebu, ki je strogo zabranila, da se ne sme nikjer in pri nobeni priložnosti razobešati zastava srbske kraljevine, kar se je pa do zdaj vedno godilo; tudi je ista vlada zapovedala, da se morajo posluževati pravoslavne duhovne oblasti pri VBeh naslovih le zakonitega »grškoiztočne cerkve«, a ne »srbsko pravoslavne«. To je tudi ob enem dokaz, kako se je pravoslavnim vse popuščalo, dokler jim ni greben tako zrasel, da je »Srbobran« v glavnem mestu Hrvatske napovedal pogin in propast Hrvatstva. Ce je imela večina mažaronska koga obsoditi, je morala to storiti najprej s Srbi, ne pa s Hrvati; zatorej bode ta resolucija Hrvate še bolj razžalila, nego jih umirila. Ravno tako ne more pomiriti vznemirjenih duhov druga resolucija, v katerej izjavlja mažaronska stranka, da bode ona v saboru preskrbela, da dobe povrnjeno škodo vsi, ki so bili zadeti pri zadnjih nemirih. Ban je namreč zahteval od mesta, da ono povrne škodo. Toda ta zahteva je nezakonita in se ne more izvršiti, dokler se ne sklene poseben zakon. Tej želji banovej bode ustregla mažaronska večina. In ta večina izjavlja v tretji resoluciji popolno zaupanje vladi in banu, akoravno je vsakemu znano, da so ravno uradniki te vlade krivi, da so se ti nemiri pripetili, ker niso vršili Bvoje dolžnosti, nego 80 pripuščali, da je »Srbobran« na tako predrzen način grdil hrvatski narod. In zdaj pridejo večjidel mirni meščanje še do tega, da bodo kaznovani z denarno kaznijo radi popustljivosti vladnih uradnikov. In na ta način hoče mažaronska stranka pomirljivo delovati na prebivalstvo. Pravih krivcev ne obsojajo niti z eno besedo, nego sumničijo in šo celo kaznujejo nedolžne. To so etična in moralna načela mažaronska. Najgrja laž pa je to, kar pišeta oba uradna lista, češ, da ne bi bilo došlo do omenjenih izgredov, ko ne bi Srbi stali vsi v vladnem ali mažaronskem taboru. To je po trditvi obeh dotičnih listov pravi vzrok celemu pokretu od strani hrvatske opozicije. Po poročilu »Pester Lloyda« je to zatrjeval na omenjenej skupščini ugleden član mažaronska stranke, česar pa večina menda vendar ni verjela. Zdaj pa tako gorostasno laž širijo domači mažeronski časopisi po svetu. Takozvani Srbi se oklepajo današnjega zi- LISTEK. Kristus — mužikov gost. Pripovedka N. B. Leskova. Posl. — ki. To zgodbo, ki vam pripoveduje, kako je Kristus prijel v Božiču k muž ku (ruskemu kmetu) za gosta in česa ga je naučil, Bem čul od starega abirčana, kateremu je ta dogodba bila dobro znana. Kar mi je on povedal, to povem jaz z njegovimi besedami. * « * Naša naselbina obstoji iz zgolj takšnih ljudi, ki so bili prognani v bibirijo, ter se je živo ukvarjala s trgovino. Moj oče je prišel semkaj ob času, ko je ruske kmete Se tlačila aužnost in jaz sem se tukaj rodil. Vsega smo imeli dovolj, niti sedaj ne trpimo pomanjkanja. Vere smo bili preproste, ruske. Oče je znal dobro čitati, tudi meno je navajal k temu, naj si osvojim to znanost. Oni človek, ki je ljubil znanost, mi jo bil najboljši prijatelj; za njega sem bil pripravljen skočiti v ogenj in vodo. In evo, enkrat mi je poslal Gospod v veselje prijatelja Timoteja Osipoviča, o katerem vam hočem povedati, kakšen čudež se je zgodil ž njim. Timotej Oaipovič je šo mlad prišel k nam. Jaz sem imel takrat osemnajst let, on pa, mogoče, nekoliko čez dvajset. Obnašal se je naš Timoša jako dostojno. Radi česa je bil prognan — o tem v naSem položaju, prizanašajoč človeku, ne povprašujejo, toda slišali smo, da ga je stric poškodoval na imetju. Bil mu je varuh, siroteku zapravil ali ai prisvojil vse njegovo premoženje. Timotej Osipovič, kot mlad človek, je bil kaj nagle jeze; nastal je med njim in stricem prepir in on je pomeril na strica orožje. Po božjem usmiljenju se ta novi greh ni dovršil — Timotej je le ranil strica v roke. Radi mladosti Timotej ni dobil velike kazni; kot trgovec prve vrste je bil prognan k nam. Timotejevo premoženje je bilo veči noma razkradeno, vsekako pa se je tudi ob tem, kar jo ostalo, še dalo živet'. Postavil si je hišo in začel živeti, toda v njegovi duši je glodala krivica in dolgo se je izogibal ljudem. Zmiraj je sedel doma, samo dninar in dninarica sta ga videla. Ondi je čital knjigo, a zgolj pobožne. Končno sva se seznanila po knjigah in jaz sem začel zahajati k njemu in on me je vsikdar z veseljem sprejel. Navezala sva so drug na drugega. # # * Moja roditelja me iz početka nista rada pustila hoditi k njemu. Zdel so jima jo čuden. Rekla sta: Bog ve, kakšen človek je, ker ee vsakega ogiblje. Da bi te le ne naučil kaj slabega! — Jaz sem bil sicer volji svojih roditeljev pokoren, toda povedal Bem resnico očetu in materi, da ne čujem ničesar slabega od Timoteja; zabavava se le s tem, da skupaj čitava knjige ter se razgovarjava o veri, kako je treba po sveti božji volji živeti, da ne ugonobiva slike OJrešenikove v sebi in je ne osramotiva. Na to me je pustil oče zahajati k Timoteju, kolikor se mi je ljubilo, ter je celo sam začel hoditi k njemu; potem pa je tudi Timotej Osipov prišel k nam. Moja roditelja sta razvidela, da je on dober človek; jela sta ga imeti rada ter sta močno obžalovala, da je bil pogostoma mračen. Kadar se je spomnil doprinešene krivice, ali kadar je začul kako besedo o stricu, je ves obledel in potem hodil s pobešenimi rokami otožen naokrog. Takrat ni hotel niti čitati, da, v očeh mu je namestu običajno prijaznosti gorela jeza. Bil je v vsakem obziru vzgle-den in pameten človek, toda dela se radi svojega gorja ni hotel poprijeti. A v tem dolgočasju mu je Gospod kmalu poslal pomoč. Prikupila se mu je moja sestra in on jo je vzel za ženo. Ni se več dolgočasil. Začel je živeti in delati, imetje se mu je kopičilo in čez deset let je postal kaj premožen človek. Dal je povekšati hišo, v kateri je bilo vsega dovolj; vsi so ga spošto- vali, ženo je imel dobro, otroke zdrave. Kaj mu je bilo treba ša ve«*? Zdelo se ti je, da jo v takšnem položaju možno pozabiti vseh poprejšnjih muk, toda on svoje krivice le ni pozabil, in nekdaj, ko sva se peljala skupaj na vozičku ter govorila povsem odkritosrčno, sem ga vprašal: »Kako, brat Timoša, ali si sedaj zadovoljen z vsem ?« »V kakšnem smislu ?« me vpraša. »Ali že imaš vse to, kar so ti vzeli doma?« A on je obledel ter mi niti ni odgovoril, marveč le poganjal konja. Prosil sem ga odpuščanja. »Brat«, pravim mu, »odpusti mi, da sem te to vprašal . . . Mislil aem si, da je zlo že davno . . . minilo in se pozabilo«. »Pomanjkanja ni«, mi odvrne, »ono* nekdanje zlo je minilo, a vendar ga še nisem pozabil . . .« Meni je bilo žal za prijatelja, toda ne radi tega, ker je nekdaj imel vsega več, marveč radi tega, ker je tako zaslepljen; on pozna sveto pismo, zna lopo govoriti o veri, a krivico vendar tako težko pozabi. To pomeni, da mu niti svete besede no prineso prospeha. Jaz sem se zamislil, ker sem ga v vsem smatral za modrojšega, in mislil «em si, da se naučim nečesa dobrega od njega, "tema že čez dvajset let in cel ta čas se jim m nikdar nič žalega storilo. Hrvatski opozi-cijonalni časopisi pa so pisali od smrti Star-čevičeve sem tako mirno o Srb h, da se leti niso mogli nikdar potožiti radi kakega napada. To je sploh vsakemu znano. A ravno v tem času so be množili napadi na Hrvate po srbskih časopisih. Vlada jim je popuščala v vsem. Vlada je delila ravno brbom najboljša mesta in zapostavljala Hrvate. Na vse to je morala opozicija molčati, ker Be ni smelo preti temu pisati; Brbskim časopisom pa se ni branilo grditi Hrvate. »Srbcbran« je na ta račun vladne popustljivosti postal že popolnoma besen. Hrvatski časopisi so branili pristojno svojo čast; čez mejo niso nikdar stopili, ker bi bili zaplenjeni. A ker državne oblasti niso hotele temu nedostojnemu delu od srbske strani proti Hrvatom storiti konca, uprl se je narod sam in si dal zadovoljščino. Vse te izgrede pa je opozicija precej ob3odila ter jih obsoja še zdaj. Parlamentarne konference. Povabila na načelnike posameznih parlamentarnih strank za razgovore z minister-skim predsednikom so že razposlana. Ob enem je v teh vabilih naročeno klubovim načelnikom, naj imenujejo še nekatere klu-bove člane, o katerih se želi, da se udeleže razgovorov z vlado. Poslednji destavek velja posebno za češke in nemške poslance-Na podlagi tega povabila jo imenoval načelnik češkega kluba dr. P a c a k poslance : Stransky, Brzorad, Herold, Kramar in Za ček. Z nemške Btrani so doslej določeni: Funke, Derschatta in Schvvegel, nadalje je že povabljen vit. Ja\vorski, Sylva-Tarouca in Kubr. Iz tega dejstva je razvidno, da se bo vršil v prvi vrsti res dogovor o češko-nemški spravi, a govorilo se bo tudi o drugih zadevah, posebno kako zagotoviti mirno delo v parlamentu. Bližnji dogovori so torej v prvi vrsti parlamentarne konference, ka-koršne so na dnevnem redu pred vsakim zasedanjem ; le dejstvo, da je tokrat pozvanih h Koerberju več čeških in nemških poslancev, je dokaz, da je sedaj na vrsti tudi rešitev češko-nemškega spravnega vprašanja. Nujni predlogi v drž. zboru. Ob sestanku držav, zbora prihodnji četrtek bodo našli poslanci na predsednikovi mizi 38 nerešenih nujnih predlogov, ki bo preostali iz zadnjega zasedanja. Izmej teh so razun osmih vložili vse vsenemški poslanci, in sicer 13 posl. Malik, 3 ILfer, 3 Hauck, 2 Berger, dalje posamne Wolf, Schalk, Ha-nich, Kliemann, Schreiter, Kittel, Dotz, z eno besedo vsi možje te stranke so se odlikovali v zadnjem zasedanju s tem činom. Nadalje je nerešenih 6 Fortovih in 2 Sile-nyjeva nujna predloga. Velik del vloženih predlogov je postal brezpomemben vsled drugostranske rešitve. Tem preostalim be pa sedaj pridruži cela vrsta novih nujnih pred- toda on se krivice še zmerom spominja . . . Zapazil je to ter me vprašal: »A kaj ti misliš sedaj ?« »Nu, tako«, mu odvrnem, »mislim na to, kaj še pride«. »Ne, ti miališ nu me«. »Da, tudi o tebi mislim«. »Kaj misliš o meni?« »Prosim, ne jezi se radi tega, kar jaz mislim o tebi. Sveto pismo poznaš, toda tvoje srce je jezavo, noče se pokoriti Bogu. Kakšen dobiček imaš potem iz svetega pisma ?« Timotej se ni razsrdil, samo lice se mu je otožno zamračilo in rekel je : »Ti ne znaš razlagati svetega pisma«. »Prav imaš«, mu pravim, »jaz tega ne znam«. »Ti ne veš«, nadaljuje »niti tega, kakšne krivice se gode na svetu«. Tudi v tej zadevi sem se strinjal i njim in on je začel govoriti; da so takšna razžaljenja, katerih ni moči prenesti. Na to mi je dejal, da se ni radi denarja razsrdil na svojega strica, marveč radi nečesa drugega, in tega ni mogoče pozabiti. »Na veke«, pravi, »Bem hotel molčati o tem, toda tebi, kot svojemu prijatelju, povem to«. . »Ako si b tem olajšaš gorje, govori!« mu odvrnem. (Dalje prih.) logov, pred vsem zopet od vsenemške strani: državni jezik, Wallburg, nemški uredniki na Ogrskem; nemški liberalci se bodo pečali t volivnim imenikom na Dunaju; da bo tudi Jellinekova afera igrala veliko ulogo, se umeje samo ob sebi. Car in cesar Viljem obiščeta papeža. V nasprotju z raznimi ofioioznimi poročili se javlja iz Rima, da bo ruski oar res šele po obisku nemškega cesarja pohitel y Rim, da pa oba vladarja počastita z obiskom tudi sv. očeta v Vatikanu. Glasom poročila je v tem oziru že vse določeno. Ob času obiska se nastanita oba v dotičnih poslaništvih ter se odtod podasta v Vatikan, kakor to zahtevajo dotični predpisi, židovsko-liberalni listi so menda prvotno nalašč zamolčali to vest, da bi svet mislil, da razun katoliških vladarjev vsi prezirajo glavarja katoliške cerkve. Italijanski parlament. se bo pečal takoj pričetkom bližnjega zasedanja z dvema važnima predlogama, izmej katerih bo posebno prva provzročila v zbornici velik vihar. V prvi vrsti Be gre namreč za vladno predlogo o ločitvi ali bolje raz-veljavljenju zakonske zveze. Vlada zahteva, da se parlament izreče za razdružitev zakona v naslednjih slučajih: notorično dokazano prešestvo, velika telesna poškodba, veliko razžaljenje, ter obsodba enega dela v vsaj 201etno težko ječo. Gotovi krogi so hoteli dodati še peto točko: neozdravljiva slaboumnost, a to so črtali v zadnjem mini-sterskem svetu. Razdružitev se izvrši pri zakonskih brez otrok po preteku enoletne ločitve, pri drugih pa po preteku treh let. — Italij. vlada zahteva torej od parlamenta nekaj, kar je proti jasni cerkveni določbi: zakon v katoliški cerkvi je nerazdružljiv, dokler ne umre eden del. Seveda ni dvoma, da ne bi večina pritrdila vladni predlogi, zle posledice tega sklepa sa pa pokažejo v najkrajšem času. Istodobno, menda kot nekako odškodnino za sprejem zgoraj navedenega sklepa, predloži vlada zakon o delavski pogodbi. Vlidi zahteva, da delodajalec izplačuje zaslužek tedensko, če dnevnina no presega 2 lir, sicer pa vsakih 14 dni. Izplačevati se mora vedno v gotovini. Dalje se govori o ustanovitvi delavskih razsodišč. Posebno določba o izplačevanju zsslužka v gotovini, ker ravno v tem oziru se je godilo delavstvu največ krivic, bo ugajala delavstvu. Vstaja v Makedoniji. Najnovejša poročila o dogodkih na Balkanu evropskih diplomatiških krogov po ofi-cielnih izjavah prav nič ne razburjajo. Pravijo namreč, da so vsi pojavi samo navidezni in manjka v gibanju pred vsem enotnega vodstva in potrebnih sredstev. Sploh pa pravijo, da bota interesirani velesili Avstro Ogrska in Rusija pritiskali na Turčijo, da napravi pravočasno red. Sultan je deloma že ustregel zahtevam imenovanih velesil in pomnožil vojaštvo v nevarnejih krajih. Vsled tega se sodi v gotovih krogih, da bo vstaja sama v sebi razpadla. Tolažijo te kroge posebno še znane besede ruskega generala Ignatjeva, ki je Bvaril voditelje, naj se ne prenaglijo. — Tako si evropska diplomacija duši vest, ki jej vedno bolj očita krivdo, da že davnaj ni potrebnega miru na Balkanu. Ko bi bili diplomatje dovolj pravočasno storili potrebne korake, že davno bi bil mir na Balkanu. Iz brzojavk. Vladne konference z voditelji parlamentarnih Btrank se prično dnu 14. oktobra in bodo trajale bržkone teden dni. — Nič kompromisa v Pragi. Povodom bližnjih občinskih volitev v Pragi se letoB ni sklenil običajni kompromis mej Staro- in Mladočehi. Poslednji Staročehom nočejo priznati ena kega števila mandatov, marveč zahtevajo zase večino. — Uradna poročila konfiscirana. V Trstu je včeraj drž. pravdnik zasegel v vseh listih vesti o seji ogrskega državnega zbora. Zaplenjena je bila tudi priloga uradnega lista. -- F r a n c o -skiškofje na senatorje in posl a n c e. Francoski škofje so poslali vsem poslancem in senatorjem okrožnico, v ka- teri izražajo nado, da bode zbornica pritrdila avtorizaciji 500 kongregacij, ter pravijo, da svetna duhovščina ne loči svoje stvari od redovne duhovščine. — Novi člani gosposke zbornice. Listi javljajo, d» bo imenovanih za gosposko zbornico 16 novih članov. — Z uvedbo splošne skupine za češki deželni zbor Be je pečal predvčeranjim v zaupni seji češki deželni odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. oktobra. Deželnozborske volitve na Spodnjem Štajerskem. Mej Bpodnještajerskimi Slovenci kandidirajo: V mariborskem volilnem okraju kandidirata v kmečki sku pini državni poslanec in veleposestnik v Lem-bahu, g. F r a n c Robič ter kmet iz St. Jurija v Slov. gor. g. Ivan Roška r/— V kmečki skupini ptujskega volilnega okraja so postavili kandidatom odvetnika v Ptuju, g. dr. F r J u r t e 1 a. — V ljutomerskem volilnem okraju kandidira v kmečki skupini odvetnik v Mariboru, g. dr. Franjo Rosina. — V slovenj e-graškem volilnem okraju je prevzel zopet kandidaturo veleposestnik in tovarnar v Šoštanju g. Ivan Vošnjak. — V celjskem volilnem okraju so preglasili zaupni možje kandidatom g. dr. Ivana Dečko in g. dr. Jurija H r a š o v c a, oba odvet nika v Celju. — V brežiškem volilnem okraju so si izbrali za kandidata državnega poslanca in dekana v Vidmu, g. Josipa Ž i č k a r. — Zadnje deželnozborske volitve na Štajerskem so se vršile dne 21. septembra 1896. Takrat so se glasovi v spodnje-štajerskih kmetskih volilnih okrajih razdelili tako-Ie: V mariborskem okraju Franc Robič 210 glasov, Mihael Lendovšek 165, Francelj Girstmayr 75 in dr. Hstns Schmi-derer29; v ptujskem okraju dr. Franc Jurtela 153 glasov, Visenjak 1; v ljutomerskem okraju je dobil dr. Fr. Rosina vse glasove 111; v slovenjegraškem okraju jo dobil g. Ivan Vošnjak 86 glasov izmed 87 oddanih; v celjskem okraju je dobil dr. Ivan Dečko 247, dr. Josip Sernec 245 glasov, nasprotna kandidata sta ujela 7 in 8 glasov; v brežiškem okraju je bilo oddanih za Josipa Ži-čkarja 98, za Ivana Balona pa 25 glasov, »slovenski Gospodar« pravi: »Pri sedanjih volitvah bodo nemškutarji z največjo silo naskočili mariborski volilni okraj Tukaj je torej dolžnost vsakega narodno mislečega moža, da stori vse za sijajno zmago naših slovenskih kandidatov. Odločilne važnosti bo volitve volilnih mož. Za te volitve je treba skrbne, previdne priprave. Ne Btrašimo se agitacije, četudi je treba hoditi od hiše do hiše, od volilca do volilca! Pokažimo isto žilavostv agitaciji za sveto slovensko stvar, kakor nemškutarski nasprotniki za svojo slabo nemškutarsko stvar!« Župnijo Želimlje je včeraj nastopil č. g. Franc Finžgar v spremstvu štirih bo-bratov iz Ljubljane. Vrli Želimljičani so novega svojega g. župnika vsprejeli najslove-sneje. Postavili so mu v pozdrav Štiri lepe slavoloke s primernimi napisi. Nasproti so mu prišli malone vsi župljani s cerkvenimi banderi in zastavami, Marijina družba s cveticami in šopki. Pozdravil ga je najprvo zastopnik g. patrona grela Auersperga, nato pa župan g. Ponikvar z daljšim, iskrenim nagovorom. Naj so izpolnijo besede preč. g. kanonika Kalana, katere je govoril pred sv. mašo v cerkvi, da bi bil g. župnik skrben vodnik in duševni oče svojih dobrih župlja-nov, ti pa zvesto udani svojemu pastirju. Vozni red posebnega vlaka ia Ljubljane v Gorico je naslednji: Odhod iz Ljubljane jutriv soboto ob 11. uri zvečer. Vlak se ustavi na sledečih postajah in pride na Brezovico ob 11. uri 12 min. zvečer, P r e s e r j e 11. uri 24min., Borovnico 1138. Logatec 12-19, Planina 12 40, Rakek 1252, Postojna 116, Prestranek 131, S t. Peter 1'44, Zgornje Ležeče 2 04, Divača 2-22, Sežana 239, O p č i n a 2 53, P r o b e k 3*02, N a b r e -ž i n a 315, B i v i o 3 34, D e v i n 3 49, Tržič (Monfalcone) 4-10, R o n k e 4'22, S a g r a d 4 37, G r a d i š k a 4'47, R u -b i j a 5 02, Gorica 5 25. — P o v r a t e k iz Gorice bo v nedeljo 12. t m. ob 8. uri 45 min. zvečer. Dljamantno maio je zapel dne 5. t. m. v Tolminu občespoštovani zlatomašnik Kari Pencin. Učiteljska imenovanja na Spodnjem Štajerskem Učiteljem v Mozirju je imenovan g. Jožef A r m i č , učitelj v Sonci na Gorenjskem, nadučiteljem pri Sv. Marjeti v ptujski okolici je imenovan gosp. Ivan Zunkovič, za učiteljico v Velenju je imenovana gdč. Ana Pfeifer, nadučiteljem pri sv. Marku v ptujski okolici g. M hael V a u h n i k , nadučiteljem v Št. Pavlu pri Pragarskem g. Jožef Fišer, nadučiteljem na šoli v Zgornji Ponikvi g. Ivan Kodermann, nadučiteljem v Pil-štajnu g. Mihael Germovšek. Učiteljem pri sv. Nikolaju, okraj slovenjegraški, je imenovan gosp. Jožef P e i 11 e r, učiteljem v Smihelu pri Gorenjemgradu gosp. Jožef P u š e n j a k, učiteljem v Žalcu g. R a j -m u n d Vrečer, za učiteljico pri svet. Križu, okraj ljutomerski, je imenovana gdč. Elvira Vipauo, za učiteljico v Št. Jerneju, okraj Konjice, provizoridna učiteljica gdčna Marija Bezlaj. V pokoj je stopil učitelj gosp. Simon S t r e n k 1 v Središču. Vozni listki v Gorico se prodajajo jutri na kolodvoru ves dan, do opoludne pa tudi v prodajalnici gosp. Maksa Brusa pred škofijo. V Gradcu kandidira nemška ljudska stranka v deželni zbor obrtnika E i n s p i e-1 e r j a. Odvetnikova smola. Dr. Kari VVitter-man, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je naznanil pred dvema mesecema odvetniški zbornici, da se bo preselil po postavnem roku treh mesecev v Fehring na Sred. Štajerskem. Bržkone si je pa to stvar premislil ter bi zopet rad pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ostal. Ker pa ne pride pogosto ena nesreča sama, odpovedal mu je gospodar stanovanje in njegov uradnik Blužbo. Tako je zdaj brez stanovanja in uradnika. Ženske volivke volijo tudi pri de-želnozborskih volitvah na Štajerskem in sicer osebno.' Iz Kranja se nam piše: Žena nekega posestnika iz bližnjega Primskovega je bila obsojena na trimesečni zapor. A ker je bila v blagoslovljenem stanju, dobila je dovo-jenje, da more v ječo malo kasneje. Mej tem časom je povila dete, toda jako slabotno. Zato je dobila od zdravnika v Kranju spričevalo, da naj bi se ji kazen odložila radi slabega zdravja njenega in še slabšega novorojeno deklice. Vsak človekoljub bi pričakoval, da bode sodišče uvaževalo to okol-nost. Toda, kaj se zgodi ? Čez nekaj dni prideta dva orožnika z nalogom, da jo s silo odvedeta v ječo. Žana je odšla v zapor, a dete, katero je še nekaj časa dojila v zaporu, je bilo včeraj pokopano. Ta stvar je provzročila veliko ogorčenost pri ljudstvu sploh, a nemalo žalost nesrečnemu možu, očetu več nedoraslih otrok in posestniku obširne kmetije. Mislimo, da bi bilo moglo sodišče še počakati, ker pač ni bilo najmanjše nevarnosti, da bi uboga, nesrečna žena kam pobegnila. Izseljevanje. V Galiciji se je osnoval odbor, ki hoče urediti izseljevanje Poljakov v Ameriko. Posebno pozornost hočejo obrniti na to, da se ne bodo izseljenci izkoriščali na poti in pri izkrcavanju, da se jim da zaslužek ter da se obvarujejo moralnih nevarnosti. Poslanec Stapinski je s tem namenom odpotoval v Ameriko. »Slovenska krščansko-socijalna zveza« je na shodu nepolitičnih društev sprožila isto misel za Slovence. Morda bi se dala v tem oziru narediti kaka zveza s Poljaki? Zgradba „Narodnega Doma" v Trstu — slovenski stavbinski podjetniki pozor! »Tržaška posojilnica i.n hranilnica« ulica san Francesco št. 2, vabi one gg. stavbinske podjetnike, ki bi želeli prevzeti gradnjo njene hiše v Trstu na trgu pred vojašnico (Piazza Ca-serma) št. 2, da se pismeno prijavijo do 14. t. m., na kar se dostavijo potrebni podatki, da bodo mogli vložiti svoje ponudbe. Grško-katoliški metropolit Šep-tickij v Galiciji je zadnji Čas vizitiral malo-ruske župnije. Izdal je zdaj pastirski list do svoje duhovščine, v katerem Maloruse svari pred preveč strastno narodno partikulari-•tično agitacijo ter zahteva pred vsem načelo katoliike vzgoje. Opozorjenje duhovščini »Vaterl.« opozarja na duhovnika Petra Bianchinija, ki je bil po sodnijski razsodbi odstavljen od službovanja v cerkvi Sta. M. Maggiore v Rimu in kateremu je prepovedano nositi duhovniško obleko. Bianchini pa se vzlio temu klati okoli v duhovniški obleki ter vzbuja domnevanje, kakor da je on le žrtev političnih razmer. Koroške novice. Požar pri Veli k o v c u. Dne 23. min. m. ravno o polnoči je začelo goreti pri Lužniku in pri Križniku v Spodnjih Trušnjah, in sicer pri obeh kočah naenkrat. Večine ma lesena poslopja so bila v hipu v plamenih. Poslopja so pogorela do tal z vsemi poljskimi pridelki. Ogenj je uničil tudi več živine, namreč dve večji teleti in več praseev, vsa živina skupaj v vrednosti 300 gld. je poginila v ognju; tudi kočarici Križnici je zgorela je-dina živina, namreč štiri koze. Pri Lužniku so bili sicer zavarovani za 1900 gld. in majhna Križnikova koča za 200 gld., ali kar pri Lužniku nesrečo neizmerno veliko stori, je, ker so pri rešitvi živine tri osebe, namreč domači oče in obe odrasli hčeri, dobile grozne opekline na obrazu, na rokah, nogah in na hrbtu. — Zopet žganje. Pri Cinceju v Pokrčah je služil hlapec Valentin Wutte. Bil je prav priden. Minuli četrtek pa se ga je nalezel tako, da je bil brez zavesti. Ko je hotel iti spat, je padel pod mlado kobilo, ki ga je parkrat udarila. Težko ranjenega so prepeljali v celovško bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. — Poboj. V so boto dne 4. oktobra po 9. uri zvečer vračala sta se dva zidarska delavca izPodkraja pri Rožeku domu. Blizu Saidlnove gostilne jima prideta dva druga naproti in eden od njiju prva dva zmerja. Eden se je za njim obrnil in v tem trenutku je imel že nož v trebuhu. Hudodelec mu je naredil skoraj en decimeter dolgo rano, tako da so mu čreva prodrla. Ranjeni je došel še v gostilno, od koder so ga prepeljali h gosp. zdravniku.— Za učiteljico v Guštanju je nastavljena gdč. H. Dobrovnik, za učitelja v črni gospod J. Posnig. — Cesar je potrdil postavo o napravi novega vodovoda v Porečah ob jezeru. — V Celovcu je dne 2. t. m. nek neznan lopov v Frelovih ulicah napadel nekega vojaškega novinca in mu s silo iztrgal iz žepa 20 kron. Zločinca niso dobili. Ogenj. Otroci so zažgali pri sv. Marku blizu Ptuja hišo Martina Berlak. Škode je 2000 kron. — Pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah je zgorelo gospodarsko poslopje Gregora Skola z vso krmo in slamo ter z večjim delom gospodarskega orodja. Skoda se ceni na 5000 kron. Mrtveca potegnili so iz Sočinega jeza v Stračicah. Utopljenec je bil možkega spola in približno 50 let star. Razstava grozdja in sadja v Krškem. Obiskovalce te razstave v Krškem, katera sa bode vršila dne 12. in 13. t. m., opozarjamo, da se bode razstavljeno grozdje prodajalo in na željo oskrbela tudi odprava s pošto ali železnico. Vinske trgovce opozarjamo, da je v Črnem Kalu, Gabrovici, Loki in okolici na predaj mnogo belega, pristnega vina. Toče letos niso imeli in grozdje je dobro dozorelo. Pojasnila daje Karol aiškovič v Črnem Kalu v Istri. Tržaški tramvaj. Na tisoče je poti, po katerih beži denar iz Trsta na tuje v roke židovskih kapitalistov. Govorili smo že, kako jemljo tuji delavci v Trstu domačinom kruh, danes pa opozorimo na tuji kapital v TrBtu. Belgijsko društvo, ki ima v Trstu električni tramvaj, je imelo v I. 1901 dohodkov 1,171.150 97 K, ali z drugimi besedami: kapital treh milijonov je donašal či-Btega dobička 25%. Ves ta denar roma iz Trsta v Belgijo. A pri vsem tem postopa to društvo nasproti našim delavcem, na kojih zemlji ima dovoljenje, na kojih zemlji dela tako velikanske dobičke, tako nesramno, da jim ne dovoljuje govoriti v materinem slovenskem jeziku, pač pa jim preti z denarno globo in z odpustom iz službe, če se toliko spozabijo, da izpregovore slovenski! Slovanskim drž. poslancem je dolžnost delati na to, da pride to privatno tuje podjetje v državne roke. Povožen železniški čuvaj Anton Kapel, čuvaj na progi med St. Petrom in Kilovčami, je danes ponoči, ko je šel čez tir, prišel pred vlak in ta ga je vrgel vstran, da si je zlomil desna rebra. Prepeljali so ga v bolnico. Italijani ln šole. V Veroni je bila zaBebna ljudska šola in zasebni gimnazij. Na tem zavodu je poučevalo 11 profesorjev in učiteljev z avstrijskega južnega Tirolskega. Vodja tega zavoda pa naznanja z žalostnim srcem, da kraljevo laško ministrstvo za nauk več ne dovoli, da bi avstrijski državljani poučevali v Italiji. Vsled tega je vodja prisiljen zapreti te šole. Tako dela Italija. Ko bi Avstrija isto storila, moral bi marsikateri Lah čez široko lužo. Nasprotno avstrijski Lahi zahtevajo, da bi izpiti na italijanskih vseučiliščih veljali tudi v Avstriji. Ako vlada tega ne dovoli, ustanoviti bi jim morala laško vseučilišče v Trstu. Tako je zahteval neki laški dijak iz Trsta te dni na mejnarodnem dijaškem shodu v Benetkah. Skromni pač niso potomci starih Rimljanov. Kaj bi rekli naši Lahi, ko bi Slovenci zahtevali v Trstu poleg slovenskih ljudskih šol še slovenske meščanske šole, slovensko gimnazijo in realko, slov. obrtno in trgovinsko šolo. Rekli bi, da smo sanjači. In vendar imamo vsaj iste pravice do teh šol, kakor n. pr. tržaški Nemoi. Te šole pa bi bile potrebne tudi z avstrijskega Btališča, česar pa merodajni krogi nočejo umeti. Tržaški Lahi proti Nemcem. V ponedeljek zvečer je v Trstu zborovalo politično društvo »Patria«, da protestuje, ker hoče nemška »Sttlmark" svoj prihodnji občni zbor prirediti v Trstu. Podpredsednik dr. Spadoni naglaša mej drugim: »Dokazati moramo, da je ta zemlja laška in da se je ne smejo polastiti ne sanjavi Slovani ne raz-fiirjevatelji pangermanske ideje.« Tajnik dr. Spadoni je trdil, da Italijani nikjer ne zatirajo drugih narodov (?), da je narava dala Nemcem Nemčijo, Francozom Francijo, Italijanom pa Italijo. (Tu ga ustavi vladni zastopnik.) Konečno predlaga resolucijo, v kateri protestujejo proti vsaki germanizaciji na vztoku Jadranskega morja ter izražajo simpatije do trentinskih bratov. Konečno nagla-šuje, da mora italijansko Primorje ostati nedotakljivo. Dr. Consolo je izjavil, da bi bil obč. zbor »SuJmarke" v Trstu provokacija Italijanov. Govoril je tudi drž. posl. dr. Hortis. Slavil je sicer nemško kulturo, a ugovarjal proti germanizaciji Trsta, kjer živi po predzadnji ljudski štetvi le nekaj nad 7000 Nemcev. Govornik navaja odstavke iz nemških brošur, ki napovedujejo nemško oblast v Trstu, Istri in Dalmaciji. Skrivnosti v ladijetesalnici v Trstu Da varujejo skrivnosti vojnih ladij v tem zavodu, imajo predpis, ki se glasi: Noben tuj državljan ne sme v zavod, ako nima za to posebnega dovoljenja od c. kr. glavnega inženirja mornarice, ki je navlašč postavljen, da nadzoruje zgradbe vojnih ladij. — Takih dovoljenj ne dajejo nikdar tujcem in tudi le redkokedaj Avstrijcem, oe-daj pa so vse te naredbe previdnosti brez-potrebne, ker prvič so pri zgradbah vojnih ladij delavci in uradniki tuji državljani, in drugič, kdor hoče pregledati natanko vsako vojno ladijo, mu zadošča, če ga spremlja kak uradnik. In glejte čuden slučaj: obiskovalci so samo tujci in c. kr. inženir nadzira tako dobro, da delajo to pred njegovim nosom. Ce pa pride kak o. kr. častnik vojne mornarice po dovoljenje, da bi smela iti ž njim tudi njegova soproga, kaže se zelo strogega. Oboroževanje ladij ima v rokah laški državljan. Tudi francoski listi so se začeli baviti s temi neverjetnimi razmerami in pravijo, da laški vladi ni težko dobiti načrte v roke. Gotovo, če dobivajo delo laški državljani. Zakaj ne podržavi naša vlada tega zavoda, ki je sedaj v rokah židovskih kapitalistov, katerim sicer njih delnice mnogo nesejo, a spravljajo državo v nevarnost?! Letina. Valed velike suše je bila letina v tržaški okolici revna. Grozdje je dalo malo mošta. Na nekaterih krajih je še toča potolkla. Zraven trtne uši, ki mori tr žaikemu okoličanskemu vinogradniku veselje do dela v vinogradu, je še davek, ki ga mara plačevati občini. Od vsakega hekto litra pridelanega vina plačati mora 10 gld. 80 nč. v mestno blagajno kot davek. In s takim davkom na domačem vinu naj konkurira tržaški okoličan proti tujemu laškemu vinu ? — Zapuščeni vinogradi v tržaški okolici so nam priča sedanjega laško-židovskega gospodarstva v Trstu. Kolera v Egiptu Iz Ueksandrije se nam piše; V zadnjem tednu je umrla za kolero priletna, omožena Slovenka iz Škofje loke, previdena s sv. zakramenti, število slučajev fse zdatno zmanjšuje; danes dne 3. oktobra jih je bilo v Aleksandriji 14. V vsem Egiptu je bilo do včeraj 36.658 slučajev kolere, 80.988 umrlih, 5073 ozdravljenih. Ljubljansko novice. Odbor pevskega društva „Ljubljane" opozarja vse čiane-pevce in dotične gospice, ka tere so se blagovolile odzvati vabilu za sodelovanje na trgatvi, da ee zbiramo v nedeljo zvečer ob l/t8. uri v društveni sobi v »Narodnem domu«. Določen čas skupnega sestanka velja tudi za dptične gospodične in gospode izven L;ubljane, kateri so se v zad njem času zglasili, da žele kot viničarji sodelovati na vinski trgatvi. Objednem nazna nja odbor slav. občinstvu, da bo se vabila radi neljubih zaprek zakasnila z dostavljanjem in da vsled ogromnega dela ne bode mogoče pri najboljši volji, da bi se ista razposlala tako, kakor je želeti ; zatorej } prosimo uljudno, da mu prizadeti krogi blagovolijo oprostiti. Trgovsko bolniško društvo razpošilja samo nemška vabila za običajno vsakoletno sv. mašo v spomin umrlih članov. Slavni odbor dovoljujemo si vprašati : Ž'.vimo li na Pruskem ali na Kranjskem, v glavnem meBtu Ljubljani, kjer je večina slovenska? Morda nas namerava celo slav. odbor po povabilih priučiti nemščine, misleč, da nam primanjkuje nemških šol. Srečna Ljubljana! Več prizadetih društvenikov. Okraden. Hlapec Franc Ambrožič pri Trdini na Starem trgu št. 17 je pustil hlače, v katerih je imel okoli 15 kron denarja, na oknu v Rebru. Po noči mu je tat vzel denar iz hlač, hlače pa je obesil na križ pri oknu. Obrisače so ga izdale. Včeraj popoldne jarovi. Poslani našemu uredništvu. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Roza Bahovec mesto venca na krsto umrlega sorodnika 6 K. Zadružbo sv. Cirilain Metoda: Nabrala družba dominikancev pri Jakšetu v Kandiji 6 K. Bog plačaj! Telefonska in brzojavns poročila. Dunaj, 10. okt. V notranjem mestu kandidirajo v dež. zbor kise. socijalci Bielohlavek, pl. Baehle, Costenoble, dr. Neumayer, dr. Porzer in Silberer. Dunaj, 10. oktobra. Ministerski predsedniK Koerber je povabil zastopnike parlamentarnih strank na razgovor, ki se prične prihodnji torek. Dunaj, 10. okt. Naslednikom papeževega nuncija na Dunaju, ki postane kardinal, bo bržkone imenovan sedanji voditelj nunciature v Monakovem. Budimpešta, 10. okt. Posanska zbornica je izvolila podpredsednika ter nato pričela z rednim delom. Bruselj, 10. oktobra. V tukajšnjih krogih se sodi, da burski generali sedaj sploh ne potujejo v Berolin, ker?ne bodo vsprejeti pri cesarju. Umrli h® : 7. oktobra. Ana Hiti, paznikova vdova, 61 let, Poljanska cesta 45, enteris marasmus. — Anton Jenko, delavec, 60 let, Dunajska cesta 41, mttvoud, a'co-cholismus. 9. oktobra Ignacija Gasparič, sprevodnikova hči, 5'/» mes., Linhartove ulice 4, črevesni katar. V bolnišnici: 7. oktobra. Josip Skubic, strojar, 64 let, jetika. — Franja Basaj, dninarica, 31 let, jetika. — Blaž PotoCnik, pastir, 62 let, moribundua adlafus. — Marija Dermastija, gostija, 75 let, vituum cordis. Žitne cene dn6 9. oktobra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. ?5enica za jesen..... „ 7-37 „ ,, spomlad ....., 7-45 Rž za jesen..........6-68 „ „ spomlad...........6 76 Koruza za sept.-oktober.......630 Oves za jesen.......t 6 28 . » pomlad ......6-42 Na budimpeštanski borsi: . Sanica sa oktober............7-20 PSenica za april ......7-29 HI za oktober........6-40 Rž za april........< 6-47 Oves za oktober.......„5 91 <> april .........6C9 ioruia za maj (1903) . . . „ 5-59 (Bfektiv.) Dunajski trg. Plenica banaSka.......K 7 55 , južne žel.........7 35 Rž „ ......., 6-60 Ječmen . ........6-80 , ob risi........5 76 Koruza ogerska . . . . . . „ 6-85 Sinkvant , ......., «-50 Oves Rrednji........„6 45 ftžol............7-75 do 7-38 7-46 6-69 6-77 631 6-29 6-43 n 7-31 , 7-30 „ 641 . 6 48 „ 5-93 „ 610 „ 5-60 7-90 7 75 6-80 775 7-76 640 6-75 6 60 1150 Meteorologidno porodilo. VUina aad morjem S06-2 m, srednji irafiui Uak 786-0 mm 1 Cu op.-sevanja Stanje barometra T mm. Temperatura CeUijn Vetrni Nebo ih 9 9 ivež. 736'1 13-3 sl. jzah. oblačno 10 7. zjutr. 2. popol. 7S8 9 7334 13-7 19 0 sl. jjxah. sr. jjzah. oblačno del. jasno o-o Srednja včerajšnja temperatura 11-3°, normale 11-6* II u li a j s u ta Dorza dn6 10. oktobra. Skapni državni dolg v notah..... Skupni držami dolg v »rebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%...... &v»tro ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 16U gld....... Uindos vista........... kna za obleke, površnike, zimske suknje, liavelok; itd. >y-i<-->yj>y) w> ,\.V>.V> VV-/.V. M $ m m >yi & & ■/iS- i m N>> i il & m, IJf.V ' m v-'/. \v-A v'<\v/. VV-/. St. 11911. Razpis. 1164 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika 1. v Petrinji, z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. v Žužemberku, z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za ti službi pošljejo naj sveje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. novembra t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do iz rševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Obiralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici. 0<1 deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 8. oktobra 1902. Nakup ln prodaja vsa* o v r s tn i h državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodtl na borzi. 99 Menjarična delniška družba MEBCU8" I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. iJKF" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednosti u vseh žpekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni naardtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 111 > VV \