146. številka.
Ljubljana, v četrtek 1. julija 1897.
XXX. leto.
lahajz vtak dan avečer, izimli nedelje in praznike ter velja po po&t i prejernan za avztro-ogerskn -letele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden aMM 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj* na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tn je dežele toliko več, kolikor poštnina znak*. Za oznani la plačuje le od Btiriatopne petit-vrste po b kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredi; istvo in npravnifitvo je ua Koc-gresncm trgu St. 12. DpravniStvn naj se blagovolilo potiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavao p. n. občlnatvo nljndno vabimo na ■otu aaročbo, alar« gospode naroeulke pz, ka» terlm |e potekla kozeem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem Čaau ponove, da poril-IJmaJe ne preneha ln da dobe vse Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa L|nbljamke naroeulke brea pošlI|a-
a|a na dom t ▼ne leto . . .  gld. 18<— I Četrt leta  ■ . gld. 8*SO Pal leta ... 6*SO | Jedea meaee.     ,, i-m
la pošiljanje na dom ae računa 10 kr. na meaee, »O kr. aa četrt leta. B poŠll|anJena po pošti veljat Vae leto  . . .   gld. I Četrt leta . . . gld. t • —
Pal leta ... g*— | Jeden meaee .    „ l*ao
WtT' Naročaje ae lahko a vaaklm dnevom« a h krat u ae mora poalati tndl naročnina, drugače ae ae oilrzno na dotično naročilo.
Upravnlštvo „Slovenskoga Naroda".
Češko-nemška pogajanja.
.Narodni Liniy4 so priobčili zanimivo poročilo 0 pripravah za češko-nemško spravo, iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Mnistereki predsednik grr.f Badeni je bil 28. m. m. pri cesarja v avdijenciji, od sobe te že drngič. Te avdijencije imajo poseben in važen uzrok, katari je napotil grefa Badenija, da zapusti Dr naj dele v drogi polovici meseca julija.
Pripravlja se namreč povsem resna spravna akcija. Vladar je o njej govoril z raznimi odličnirci možmi, s češkimi in s konservativnimi, z nemškimi in z liberalnimi, kateri so bili meseca junija poklicani na cesarski dvorec. Napram vsem je kar naj odločnejše naglašal svejo željo, naj se novic poskusi doseči poraznmljenje mej Čehi in Nemci.
Projekt, kateri je podpiral „Fremdenb'att", naj bi se poga janj lotili veleposestniki obeb strank, je pokopan. Zdaj bb misli na drngačne, na kar najširši  podlagi zasnovane   konference, katerih bi se
ce udeležilili samo člani poslanike in gopprdske zbornce ter dež. zbora češkega, nego tudi druge esebe, poklicane, izreči sodbo o rečeh, za katere gre.
Na nemški strani — tako so kaže — so o teh inteccijah pončeoi. Dobili so bržas migljaj od svojih prijateljev. O J tod izvira pred'og Lippertov, to je redilo načrt Pferscheta in Ulbricha o razde Iitvi češkega kraljestva in njega pravodsodja na tri sknpine.
Načrt korekturi jezikovnih naredb, kateri sta ta dva obelodanila v „N. F\ Pr.u se nanaša samo na sodišča in se ne ozira na resort pr 1 tične uprave, financ, trgovine in poljedelstva. Isti nagibi so prouzročili razpravo c ustanovitvi narodnih komor, katero je priobčil »Nesel Wiener TVgblatt". Ta plodnost o izdelovanju načrtov za uredbo jezikovnih razmer na Češkem kaže, da imsjo nemške stranke namen, izpričat:, da se niso postavke zgolj na sta lisce negacije, nego da imajo pozitivne načrte, za jedno pa naj se na ta način ustvari nemškim strankam operacijska podlaga.
Na odločilnem mestu se je remšk'm gospodom, kfteri so bili tja pc klicani, naravnost povedalo, da se nobena n*irskih alternati? na izpolni, da se jezikovne naredbe ne prekinejo in da gi i Badeni ne odstopi.
Grof O-vvald Thnn je izvedel, da smatra krcna jezikovne naredbi za nepreklic'jive, in da eteji na staličči nrtazdvljivc»,ti češkega kraljestva. To je gref Ot\vald Tbnn nazu&uil ustno svojim somišljenikom in pismeno posredovanjem „Neues Wr. Tagblatt-a" širšim krogom. Vrh tega so orožje vseh strank iz vladarjevih izjav posneli, da uživa grof Badeni popolno, nezmanjšano zaepanje krone, in da ga smatra krona vzlic temu, kar se je zgodilo, za predesfino-van. ga, začeti iu dognati pogajanja za Teško nemško spravo.
To je vzrok, da aa je mesto parole: .jezikovne naredbe se morajo preklicati,"  izdala parola
„jezikevce narfdbo se morajo r e v i d i r a t i, in sicer samo naredbo za Češku".
Opozarjaii je na velevažen moment: sprava, katera se pripravlja, bo gSCgri fiSno omejena in se bo nanašali samo ca češko kraljestva, in tor#j ne bo spri; v* z» ves češki nared.
Voa ttvar je sicer še v embrijcnaluem stadiju, a kožo so, da se zanjo pripravlja potrebna atmosfera; prej kakor se začne stvarna rešitev, se začne in se je delo-aa že začolo izb račja OHcb.
Lekcijz, kat» ro je ipigal krakovski „Czas8 takozvanim liberalnim veleposestnikom, o kateri pr:-liki je dal konservativnim veleposestnikom spričevalo, da se lopo Vedejo, spada mej ta adaptacijska dela. Ustavoverr i fitranki 90 je pro praeterito izrekla grajo, da ni preprečila p:os< li skih ekscesov svojih rojakov, in dn j;h 'e v ebstrukeji podpirala pruti pr-; dsedstvu poshcske zhernice, pro fitnro pa se opozarja ta stranka na njene dolžnosti in pričakuje se, da se ne izpreobrns le ona, ampak da pripelje nemškc-hberalro in nen ško napredno stranko na drugo pot.
Kar je priobči! „Czts", izhaja iz o bližja mi-nifiterakega pred^dcika in j<j 0'lmev ttga, kar sta g'of Otvvald Thnn in baron Ludv/gstci ff slišala na v š;em mepru, saj ne ve, ua aLi gr 1 <) weid Thtia in dr. Schlopinger sprožila akcijo dr. Rujsa in Bil-renreirberjf*, in da je grof Thnn provzročil izjavo dr Piirenreitherja v predradnji seji poslanske zbor • n:ce, katero izjavo je vsa obstrnkcijska vojsha hrupno pozdravila.
Težščo nifuvacijo je zdaj v Pragi. Tam se odloČi, S8 li začeta nit dalje izprede.
V 1J ti 1» IJ ttn K 1- julija. Slovenska nižja gimnazija t Celju je zopet poved, da graška .Tagespoit" izliva na grofa Badenija svojo jezico. Piše namreč: V nekaterih dneh se začro počitnee na srednjih šolnh, in tudi slovenska  nižja gimnazija v Celju bo  zaprla svoje
LISTEK.
Na višini našega časa.
(Aforizmi. — PiSe Zlogonski.) (Dalje.)
VII.
Rekli smo : kultura ali sreča je dandanes materijalni blagostan, in pripomnili, da je to drastično rečeno. Seveda ; če je kultnra sredstvo za najvišji smoter človeštva, je materijalni blagostan pač temeljni avet za dosego tega smotra, a identičen s srečo naravno ni.
Kaj pa je sreča? — Sreča je veselje, bi aženost, zadovoljnost, življenje; srečajo v čustva, povsem subjektivna; kak predmet nam je le v toliko v srečo, v kolikor nas vzadovoljuje in »popolnuje, v kolikor ga moremo notranje, a vsem svojim bistvom, z vso svojo došo zavžiti. Vživati pa moremo samo, £e se o r g a -nično harmonično, zdravo razvijamo,
Toda vprašajmo se: Se li razvijamo zdravo, harmonično ?
N e 1 — Uprav zdaj živimo v osodepolni dobi kriz, kakor jih ni bilo od početka krščanske čre. Evropa je imela do zdaj v svojih masah več ali manj jednotno svetovno naziranje, če-Bar bini \o je v krščanstvu. Ali evolocija znanosti je velevala zapustiti geo- in antropocentično stališče. Dosedanje, zlasti r liri jalno svetovno naziranje se ne da več druže vati z moderno znanostjo. Na svetovno
naziranje je pa sezidana naša morala, oni zakoni, po katerih nam je koprneti do sreče, in tako so se spodmHJala tla i — dosedanji morali.
Takozvani olikanci so se otresli stare morale, nove si pa r i so zgradili, in to jo njih pcgnba.
Vsa na-a javna izobrazba je polovičarska ; nade šole lot'ejo biti znanstvene, a tiče globoko v srednjem veku, niso krop niti voda; boljša je konsekventno stara, nego plitva nova Šola.
Razvoj naše inteligence je n o h a r -m o ničen, in vsled tega so ^izobraženci" naših dnij v obče nesrečni, kar nem najbolj dokazuje življenje in pesimitiČno slovstvo.
Pač si nekako likamo razora, zanemarjamo pa srce, čustvo, značaj.
V tem je največji nedostatek naše „kulture", to so najhujše porodne bolečine nove družbe.
Dobro o tem so poučeni zastopniki — menimo seveda samo poštene — stare kulture, in tako imamo, zlasti Slovenci, vedno na dnevnem redu versko vprašanje.
Po rečenem je jasno naše stališče. Vedno de-rejo v človeka: n Verjameš li na boga ?8 Nova znanost bi jim odgovorila:
Če je bog vesoljstvo, ki vse vdržuje, vsemogočnost, ki združuje v sebi vse znane in neznane nam sile, potem vem, sem prepričan, vidim, da je beg. Če pa kdo trdi, da je ta bog oprav 13ralima ali uprav Allah, da je ta bog v osobni
zvezi z milijona rjem - mogotcem, s kakim Lamo, moram mu, če je poštenjak, odgovoriti, da ta hipoteza, v najboljšem slučaju teorija, ni več znanstvena, da se je preživela, kakor se je v optiki preživela emisijska teorija genijalnog* Ncvvtona ter pustila prostor eterski teoriji. — (FUzume se, da zagovarja vse te nazore g. Z logon sk i sam. Op. ured.)
Res je pa, da je človek omejeno, končno bitje ; le trohico vescljst#a zamoremo slabo razumeti. Samo pet čutov imamo, in še ti so tako nepopolni. Kako bi mogli do dna prodreti Vesoljstvu, Energiji, recimo Božanstvu? Nemogoče.
Toela iz tega še neb sledi, da moram dervišom verjeti brez skušnje, brez skepticizma, osobite, ker pomeni njih nauk, vsegamogočno božanstvo antropomorfno ter mistično poniževati. Ni vesoljnost samo za nas, revne črviče, temveč mi smo mal del, atom vesoljnosti ter božanstva. Nikdar pa ne bom zaničeval onih ljudi j, ki stoje iz prepričanja na antropocentričnem stališču pozitivne religije, ne, spoštoval bom njih najblaža, na:globlja čustva, v e (.'•• , da človeštvo po harmoničnem razvoju izvestno doBpe do čiste, znanstvenemu stanju odgovarjajoče religije človečanstva in ljubezni. Da pride brž zaželeni čas, to pospešiti irra vsakdo dolžnost, ki ima vsled svojih razmer boljše spoznanje cel mase ter blago srce.
Kajti gorje narodu, kojega prehvapi nepripravljenega nagli blisk moderne kulture!   Dobro bi bilo zlo, civilizacija nesreča I
prostore ponl-evanja. Zoano je, da so pri poaled-rjem razpravljanju državnega proračuna budgetno točko za to nčl 3:6 Črtali; nedostaje torej za prihodnje Ivo sredstev, da bi as ponk is nova pričel. Učna uprava bo morala, ako noče zapustiti poti I oktave, poskrbeti, da dobe učitelji na tem učilišta s'uibe d;ng:d in da pridejo učenci na drage srednje ?ole. Alt bo rro: 'a nagel grof Badeni tudi tukaj fred-*tvo, da preskoči parlamentarna težkoče? — ,T«gesp<šfi" na skrb, kje bi dobili slovenski profesorji v Cilju nove sluEbe in kje bi naj se nadalje izobražali slovenski dijaki, ni samo hinavska, ampak tudi jako smešna, Žilja, da se Slovencev čim preje i.-.n.bi Celje, je tolika, da bi izvestno kar sama „Tagesposta" skrb*la i za profesorje i za dijake, samo da se jih o J križa. Nii, štajerski aacijonal .'ki, katerim je uaša gimnazija še vedno tolik trn v peti, naj ne skrb a več! Slovenskim državnim po klancem je dal naučni minister besedo, da ostane fdovenaka celjska gimnazija na svojem mestu, in baron Gautscb m n i a svoje besedo ne bo snedel.
Stoletnice, cdkar je Dalmacija zopet av •trijska, se ljudstvo dalmatinsko ni udeležilo. Na precej osnovane trditve dunajske „11 oiebsvvdhc", da tali «t bi :• i       vlade vedno b !j prevladuje v Dalmaciji italijanski, A s rij i sovražni duh, odgovarja „Njrcdai L sL".   BV prdiminarekem miru, ki se je sklenil v Libon,  se  je dognalo,  da bo Dalmacija prpidla  zopet oai deželi,  pri kateri je bila pred tencčaiBKim vladarskem   Torvj ni bila prisojena I)*laiacija avstrijski monarhiji, nego ogerako hrvatskemu inaju Francu II.", piše Zadrški list. Dalma-cij i bi ee  norala torej iz nova združiti a kraljestvom Lrvutifcrva  kar je general Rukavina, kraljev-f>ki odposlanec tudi narodu obljubil.   Toda obljuba so ostale neizpolnjene, in takoj po okupac ji je prišel gref R»jaouuJ Tbun ket namestnik ter začel vladati prav tako kaV.or B.nečani.  Radi tega je cs'al dalmatinski njtred pri stoletnici apatičen, Vendar pr J-iaga   »Naredni List",  naj  se spominja Dalmacija 100'etnice  in  s cer s tem, da se prirede ljudski sho-li, ki naj zahtevajo .restitotio in int^gram", t. j. povrnitev Dalmacije k Hcvatski. — Seveda bo v aia take shode prepovedala, saj bi se pojavilo tu le mnenje slovanskega naroda!
Radi pomanjkanja poljedelskih močij je izdalo poljedelsko  ministerstvo  poljedelskim  dru-
• .cm oklic, v katerem pravi, da ji pomanjkanje d lavcev jeden gLvnih vzrokov, da kmut^stvo pro-pada.   K»ko bi se prišlo temu v okom, to vpra sanje se zdi rainisterstvu teLek  sccjaloa program, o č<*gtr rešitvi ne more niti mini iterstvo staviti še nikakih pr-člo-ov,  Da pa se pridobi neka podlagi nadaljnji akc.ji, obrača ss ministarstvo do poljedelskih druUov z vprašanji: ali in kdaj  vlada v do t.joem okraju poman kanje delavcev? — ali in od kod prihajajo zato tjakaj tnji delavci? — ali morda preostaja ciel_vnx h moči), in kam jih odpošiljajo? — cd sod bi so dobili najlažje delavci? — Vrsto teh vprašanj bo cb potrebi mini Verstvo še nada Ijevalo.   Z\s'ej p* je naloga društev, da odgovore točao na ta vprašanja tet tudi sama stavi ;o umestne predloge, katere naj pošiljajo poljedelskemu mini sterstvu
Velik poraz je doživela ogerska vlada pri vol.tvah za srbski cerkveni kongres. Avtonomna, t. j. madjaronska stranka je povsem premagana, e* i t t j. srbski nae jonalci pa so zmagali povsod. Voljenih je bilo 65 radikaljev in liberalcev, 8 avtonomistov in 1 divjak. Jddna ožja volitev s? moa še vršiti. JM .d.aroni niso bili še pri nobenem koogreBU t li slabo zastopani. Izvoljenih je velika večina lajikov. K<»r odločuje kongres o upravi cekvenega premoženja, ss v bodoče do-bodal srbske cerkve ne bodo porabljali v smislu
• gerske vlade, nego po volji srb>kih rad'.kalcev. ludi napredek na tem polju mera nas zelo veseliti!
Revolucionarno gibanje na Grškem je že po7«em ponehalo. Nedavno tega so na javnem pro etorr  pretepli   A+enčani  urednika jed nega proti vlalarikega lista, in odtlej je prenehal izhajati še ta. Občinstvo je zopet mirno.
Dopisi.
Od nekod, dni 27. junija. (Socijalizem pred durmi v Idriji!?) (Konec.; Na ta način, gospoda, ne pridemo skuhaj! Skupaj pa moramo prttl, in če je .secijalna demokracija praktična poli: čna s'ranka", morala b sama sidati most čez prepad, ki deli njo in, — no,   recimo — bu-ž-
vazijo, dasi je hudobija iskati pravih buivazijcev izven idrijskega gradu.  K«*r as socijalna demokracija ne  briga za »malenkostne uspehe za kratek čas", treba je, da soc jalno demokratske ideje prosi-njajo na le rudarje in draga delavce,  temveč tudi rokodelce, obrtnike, kmet«  ter delavca liberalnih poklicev , ki so onim, kateri o socijalni demokraciji niti po.ma nimajo, buržvazijci.   Brez   takih burž-vazijcev socijalna demokracija ne doseže niti »malen kastnih nspshov za kratek čas", toliko manj te-n lj i svojih zahtev, t j. komnniznaa. Kakor rudarji brez take buržvaiije, tako tudi narodni strankarji brez upoštevanja delavskih zahtev, tndi če se na dajo tako hitro uresničiti ia so v nasprotji posam-nih „3p Barjev", ne pridejo do cilja. Priznati treba, kar je priznanja vredno, ne pa zametavati tuli vse dobro, ker se imenuje narodno ali socijalno demo -kratsko.  Ttditi, da so socijalnodemokratski nauki že davno ovržoni, je istotako smelo,  kakor misliti, da so vse Mtrksove premise in konklnzije prave, da je Marksov „Kapital" njegov in Engelsov „Ko-nainističen man.feat", Eiaenacbški, Got iski in Er< furtski program dogma, katera je j -d n * neovržna in neovržena rešitev iz sedanje socijalna bede, iz sedanjega Bgn;ilega družabnega nereda".  Ne, socijalna demokracija je izprožila mnogo, jako mnogo koristnega, potrebnega, rešilnega in izvedljivega za nove rtznere, ki so nastale vsled razvitja tehnike, gospodarskega liberalizma, velikega kapitalizma, socijalne anarhije. T*ga rasen človek na more tajiti, tega  Idrijski narodnjaki ne ta/- ('jalika je prav redka ▼ tem žitu), temveč oni so rectpirali vse, kar je dobrega ohranil ali učil liberalizem in socijalizam. I) ka.-, temu beBede in dejanja od pr/ega začetka semkaj ; dokaze navedem pozneje. Kakor je pa mnogo hvalevrednega v socijalni demokraciji, tako tudi ni vse zlato, kar se sveti. Ravno na svetovnih vsouči liščih, ravno nepristranski učenjaki, kateri sicer socijalizem bvsl jo, s l marsikateri  nank marksistov, alemanstov, francoskih nezavisnih in angiežkih so cjejlstjv kot napačen in jednostranski ovrgl i. In mi, Slovenci, katerim stoji  že ogromna socialistična literatura — pro in contra — na ra spol-igo, m;, ki lahko sjoznamo ne li teorije, teimveč tudi prakso, in različno taktiko nemških, francoskih in angleških ste j.ilistov, mi naj bi brezpogojno sprejemih kot Čisto zlato vj9, kar ne j« tudi bedastega skuhalo v vsaki kodrasti, krivonosi glavi?!   — Glavni vzroki so.-ijal stičnega gibanja so sicer precej slični, toda narava, potrebe, razmere so drugačne ori Nomcib, drugačna pri Slovanih, drugačne pri Francozih in Angležih, drugačne pri Italijanih, drugačne pri — Judih . . .  Toda, pst! — že vidim, kako se n.u .a „Narodov", kako se huduje »Delavčev" dopisnik, ker  pravim „Jod".   Jaz  pa socijalno demrkratake stranko ne smatram specijalno židovsko, sosebno nima niena teorija judovskega značaja, kljabu temu j i pa noovržen ftktum, da ima za glavne voditelje, katerim sa mora vsak socijalni demokrat brezpogojno pokoriti,  Žide   To mi bo verjel tudi .Delavčev" dophnik, če je prečital le tisto številko, v kateri  je njegov dopis; kajti ondi naveJeni so-drugi Popp, Diamand, H rseb, Kolin, L^bner, Al Ser, Ivtenbogen in drugi so deloma še židje, deloma so bili pa še njihovi roditelji židje; a značaja „judov« Bkega* jiJi tudi krst ni vzel,   ker ta je v krvi. Judovski orijentaluki in krisbjtnskt zahodni značaj se razi.kujeta kakor noč ia daa. Z<to ja »iudokra cija" že z-lo in bo ša bolj zapeljala socijalno de ruokratski vez v pogub) evropsko ljudstev, pa v blagor Abrahamov.h potomcev. Kapitalizem je sicer mejuaroden,  toda največji kapital je v židovskih rokab, treba je sedaj le še tega,  da bo žid vodil zraven najdebolejši mošnje še maso ljudstev, potam bo žid zopet absolutni vladar narodov, kakoršea je hotel postati po liberalizmu; ta je napravil benkerot, ker so židje in njihovi hlapci tudi blage liberalne ideje zapeljali na kriva pota. Toisto ae bo zgodilo s socijal o demokracijo, ako a i bode zapodila iz Bvojega vodstva Abrahamovcev in njihovih kupljenih zagovornikov.   Sicer ne zato, ker imajo židje dru ga-mo vero kakor mi, temveč zato, ker je njihov orijentalski in gospodarski značaj pogubsn, zato ker so se židje le iz sebičnih namenov vtihotapili v so cijaino demokratske, in žalibog v prve vrate. IS -u, da slovenskih soc jalnih demokratov na vodijo neposredno ž dje, a vodijo jih posredno s tem, da so podvrženi abaolut zmu osrednjega vodstva, v katerem imajo glavno bes-jdo židje. Ne smemo sicer b ti antisomiti v istem pomenu, kakor klerikalci, ki vidijo povsod 'e žida in židovski kapital, krščanskega pa ne, ki vidijo samo krščanski, po Z'.dih izrab'joui proletarijat, ne pa tudi Židovskih proietarcev: ne, kapital in proletarijat sta mejna rodna,  lastna sta vsem  veram in narodom, toda žido?ski kapital je v primeri z njegovimi posestniki ogromen, židovski proletarijat je pa v primeri s Šte vilom Židov minimalen, in znnno je, da socijalno demokracije ne vodijo židovski proletarci, temveč pri nas bi se imenovalo take ljudi — boržrazijce — Toda konec besed: demokracija ima mnogo do brega, judokracija premnogo slabega v svoji taktiki in — programu; demokratsko se je kazala narodna stranka v Idriji od zibeli do namišljenega groba, hoteč priboriti delavcem najprej  zmožnost za di hanje, potem šele prepeljati jih k „športa", katerega lahko uganjajo dunajski, barolinski, londonski de lavci, ki so plačani z 2—5 goldinarji na dan. Sto taktiko je postopala, ker je našla mej njimi precej
nezrelosti in ni hotela storiti posameznikov nesrečnih brezplodnih žrtev pa splošnost, na kar se pa ju lokracija, ki sama pri tooa nima skoro ničesar izgubiti, ne ozira. Tako je delovala, k -r a prs -nigljeniari, nepremišljenimi dsjaaji ni kotalk d iti klerikalizma najatrošjega orožja v roke, ki se sploh more iznajti pri naših razmerah. Tako je delovala narodna stranka v Idriji, in tako postopanje je bilo tako aa teorijo, kakor za prakso koristno in pošteno. Da ni našla odmeva in morala« podpor« v osrednjem voditva, vzrok je nepoznani« idrijskih razmer, kar se pa, upam kmalu spremeni, in narodna stranka postane prava, demokratska, praktična stranka. Da so idrijski narodni stranki nekaterniki obrnili hrbet in šli deloma v tabor rabine« v, deloaia v tabor jeza vito v, to j« zakrivilo veterojaštvo in is nevednoBti izvirajoče krih.bir-stvo dotičnikov, • čimer pa pošteni nauisai strank« n česar ne izgub jo, teaeveč še pridobijo. Narodni stranki t Idriji ne more nikdo odrekati bagobotaih namenov, radikalnih ciljev, in previdne, toda aipešae taktike aa dosego socijalnšh reform, to j« tistega socijaliima, kakoršaega go/- skoro v h i idrijski socijalisti. — Toliko za danes v odgovor na nekatere trditve obah omenjenih dopisov. Na ostalo, sosabno na vprašanja: kakšen je idrijski socijalizam, kio je njegov oče in rednik itd. pozneje — ako se m) ž) zdaj n« ekskomunicira. Independent.
Občni zbor »Zveze slovenskih kolesarjev"
v .Narodnem doma" dne 29. junija.
Dan sv. Petra in  Pavla  je  bil pomemben praznik za vse slovensko kolesarsto. Ljubljanska svoje tovariše posetili so v tej priliki d a41 bratje od sinj« Adrijs in iz dičnega slovenskega Cilja (mij njimi gg. dr. Abrant is Trsta in dr. Vrečko iz Cilja). Deputacija tržaškega k! iba, katera je bila že daa 27. junija navzoča pri blagoslivljanju zastave pev-sksga društva aL;nbliane", napravila je d je 2 5. junija v oprem it vu kakih 20 članov »Kluba slovanskih b c.klHcov »Ljubljana" mal popolniaaski islet na gorenjsko stran, kateri ss je jako dobro ob nesel in na občo aadovoljnost šele v pozni ari s povratkom v Ljubljano ztvršil.   Ciljam pripeljali pa so se dne 29. juaija opoldan v L abtjaao. Njim ss je podala naproti kakih 15 čianov brojača deputacija ,Z /eze slov. kolesarjev", katera j h js v Blagovici srečala in s« ž njimi vrnila v središis slovensko.   Ko so prestopili cenjeni goitje ii Cilja prag našega »Nar. doma", pvidravilt so jih v vsli zbrani ljubljanski kolesarji z burnimi ,2 vio"-klici. Na to poprijel je besedo predsednik „Z/eze", gosp. dr. Josip Kušar, kateri je, povdarjajoč, da ga is srca veseli tolika udeležba in zaaimanje si kolesarsko stvar, ofijijalao pozdravil zastopnika v*ah »Zvezi" pripadajočih klubov, zlasti  pa slovanska brate iz Trata in Celja, kateri so s svoji n obiokona zopet tako lepo pokazali, da vedo dejanski izvršavati slovensko vzajemnost,  tuli kadar se gre za šport.   Tem besadam sledili so zopet živahii klici Živio Trst" in »Ž.vio Cilje".   Na to vršil se je po kratkem odmora skupni obed.   Za obod bilo je prav  dobro skrbljeao v apodaji kavarni .Narodnega doma". Sadaj šele se je moglo približaa prešteti število adeležeacev. Našteli h a o nad 60 gospodov ia S dame (vseh članov, ki so so udeležili slav-u isti. je bilo okoli 100). Ob primernem trenutku poprijel je za besedo zvezni predsednik dr. Josip Kušar, kateri jo vnovič pozdravil došle goste ia navzoče dame in končno napil naši mili slovenski domovini, katero vsi jednsko ljubimo,  bodisi  da smo Ljubljančani, Tržačani ali Celjani.   Za pozdrava so se potam zahvalili zastopniki raznih klubov, najprej g. dr. Sernec, starosta celjsk h Slovencev, kateri je  obžaloval,   da je predsednik celjskega kluba, g. dr. Majer, vsled male nesgods zadržan, udeležita se današnje slavnosti, in izrekel nado, da se krmi 1 vidimo v Calju.   Poudarjal je potrebo žilavosti ia vstrajnosti v narodnem dolova nji ter jako sreč .10 primerjal kolesarja narodnemu  boj umiku. Kakor koloear, kateri hoče, da preide raznovrstna ovire na potu, uporabi v to svrho svojo moč osobito v kritičnih momentih, tako je treba, da narodnjaki 1 vso svojo močjo delujejo, baš kadar b« jim kažejo največja nasprotstva.   Končno nazdravil je slovenskim kolesarjem kot vedno zvestim narodnim bori-teljem. Za njim vstal je g. Alojzij Grebene, kateri je kot predsedaik tržaškega kluba slikal boje, katere imajo Tržačani bi i za obstanek slovenske narodnosti, in rekal, da  je zlasti ta ideja vodila Slovence, da so s« pričeli učiti Športa kolesarskega, kateri jim prav mnogo koristi pri prebujanji naroda;  v kljub tema pa da prav tako ljubijo ta šport, kakor kolesarji, katari se vozijo le za zabavo. Kot v boju in razmerah tržaškim Slovencem jednakim pripija celjskim narodnjakom, nenatraša-nim in vstrajmm bnditeljem naroda slovenskega v zeleni Štajerski. Na to so govorili v imenu „Kluba slov. biciklistov Ljubljana g. dr. Kap u s", vimena »I. splošnega  kolesarskega  draštva  v Ljubljani" g. Fran Primožič, katera oba sta nazdravila gostom v imena takajšnjih klubov. — Po obeda ogledali 80 si gostja .Narodni doaa*  po vseh prostorih, in zapisali ovoja imena v krasno spominsko knjigo. — Ob pola 4. ari pričal se je občni zbor. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. julija.
— (Iz občinskega sveta Ljubljanskega) Občinski svet ljubljanski  imel  je včeraj ob šastih ivečer izredno javno sejo,  katere se js pod predsedstvom župana Hribarja udeležilo 22 občinskih svetovalcev.   Zaradi poprave mestne dvorans vršila se je seja v telovadnici  prve   mestne deske Bole v Komenskega ulicah.   Na dnevnem redu bilo je kot jedina točka pravnega odseka poročilo o c. kr. deželne vlade za Kranjsko razpisu štav. 8269 z dne 15. junija 1897., zadevajočem rešitev Viljem Treo-vega priziva proti sklepu občinskega sveta. Petra Koslerja dediči prodali so svoj  svet ob cesti na Budolfovo železnico raznim kopcem; jeden del sveta kupil je stavbinski  mojster Viljem Treo,  ki namerava zgraditi na njem skladišče za stavbinaki materijal ter je v ta namen vložil prošnjo za stavbin-sko dovoljenje. Mostni magistrat prosilcu ni podelil stavbinskega dovoljenja,  marveč je pozval prosilca in Koslerjeve dediče, naj si za parceliranje omenjenega evela isposlnjejo odobrenje občinskega sveta, kakor to zahteva § 4. stavbinskega reda za Ljub Ijano. Viljem Treo, ki bi bil vsled parcelacije moral g?asom § 9. stavbinskega reda tisto zemljišče, katero Be potrebuje za projektovano podaljšanje Pre-dilnih ulic do  nove Bleivveisove  ceste, brezplačno odstopiti občini, vložil je proti magistratnemu odloku rekurz na občinski svet, kateri pa je rekurz v >i ji dne 16. marca  letos odklonil.   Treo  vložil je potem pritožoo na c. kr. deželno vlado,   ki je re-kurzn ugodila  ter mestnemu magistratu naročila, naj Treovo prošnjo za stavbinsko dovoljenje v svojem delokrogu meritorno raši. V imena odseka poročal je  obč. svet. Gogola, ki j« v obširnem referatu obrazložil, da je dotični razpis deželne vlade neutemeljen in neopravičen, ter predlagal, naj se z ozirom na to, da mora občinski svet varovati javne koristi z vso eneržijo, nloži proti deželne vlade razpisu pritožba  do ministeratva notranjih del. Ob finski svet pritrdil je brez debate  soglasno temu predlogu.   Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključil je gospod  župan sejo  ob pol sedmi uri zvečer.
— (Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko) imela bo jutri, v petek dne 2. julija t. I., ob 3. uri popoludne v telovadnici I. mestne deške šolo v Komenskega ulicah javno sejo. Daevni red: 1 Čitanje zapisnika zadnjih dveh sej. 2 Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o načrtu zakona glede davčnega zneska, potrebnega za svojstvo polnopravnega trgovca ; 4 Poročilo o n&črtu ukaza gltde uravnave obsega pravic nekaterih trgovskih nbrtov na drobno. 5. Poročilo s nasvetom za imenovanje trgovskih prisednikov pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mesta. 6. Poročilo o prosnjeh za podpore k slaanopletarskim tečajem. 7. Poročilo o prošujah za javno tehtnico v Lescah. 8. Poročilo o prošnji za podporo k avstrijski razstavi blagostanja na Dunaji. 9. Predloga zborničnega računa za leto 1896. 10. Poročilo o ustanovitvi državne obrtne tole mehaniško-tehniške smeri v Ljubljani. 11. Poročilo o prošnjah za semnje v Krškem, Turjaku, Kostanjevici in Kranjski gori. 12. Poročilo o podpiranji prošnje za napravo novega osobnegi postajališča v Belipeči. 13. Poročilo o vlogi za pospe šitev zgradbe Železnice T rebnje Mokronog-Sernica. 14. Poročilo o dopisu, če naj se davka prosto dobivanje bencina dovoli za gonite v motorjer sploh.
— (Usmilite se šolske mladine) Naučni minister baron Oantech je svoj čas ukazal, da je vso Šole zapreti, kadar je vročina 18° R. Po naši otaejeui podaniški pameti izdaja ministerstvo svoje ukaze zato, da so izvršujejo, in je zategadelj umevno, da ae Čudimo, ker se Šole navzlic vladajoči, uprav kanibataki vročini ne aapro. Šola je pri taki vročini prava tortnra za učence in zi učitelje. Da "o otroci nič ne nče in se tudi ne morejo učiti, je pač naravno. Včeraj na pr. je bilo vročine 22° R! V prvi mestni ljudski Šoli je več otrok vslej vročine padlo v nezavest, drugim je postalo slabo, Še drngim je tekla celo k r i iz nosa. Kdor je videl otroke, ki so prišli iz šole, si je mislil, da prihajajo iz kake mučilaic«, ne iz učilnice. Na mali gimna ziji so razmere takisto neznosne. Prostori so itak vsi veliko premajhni, povrh pa so še obrnjeni proti solncn, tako da vlada v njih grozovita vročina, dočina je zrak vsled slabih stranišč v celem poslopju tako slab, da slabši Se more biti. Ker obiskovanje šdl v taki vrcčini nima prav nobenega smisla, ker je le Škodljivo zdravju otrok in učiteljev, opozar jamo merodajne kroge na rečeni ukaz ministra (aautscha.
— (Izlet „S kola" ▼ Škofjo Loko) v nedeljo dne 4. t. m. obeta prav lepo in živahno narodno slavnost. Ialeta se udeleži tuli »Gorenjski Sokol", ki 88 pridruži na Škofjeloški postaji, iz Ljubljane pa poleti s Sokolom petsko d-aUvo .Ljubljana" korporativno s svojo krasno novo zastavo. Vse torej kaža, da sa bode v nedeljo predvečer slov. blagovestnikov ev. Cirila in Metoda prav slovesno obhajal v Škofji Loki, ter da se gotovo tej narodni slavnosti pridrnžijo bi žnja gorenjska drnštva. — Pevsko društvo »Slavec" je zaobljubilo svoja sodelovanje za isti dan pri Ciril-Metodovi elavnosti na Drenikovem vrba in se torej izleta ne more udeležiti. — Pevskega društva „Ljubljana" odbor naznanja članom, da je j a tri dne 2. t. m. običajna h k u A n j a in sicer točno ob 8. uri. — Redovne vaje za člans »Sokola", ki se udeleže izleta, so danes zvečer od 1/a9. do 1 ,10. are.
— (Tamburaški klub „Zvezda") priredi v nedeljo dne 4. t. m. ob 4. ari popoludne vrtno veselico pri g. Fr. Frlinca, pri kateri sodeluje iz prijaznosti slavno persko društvo »Ljubljana".
— (Res postalioae) Z Gorenjskega ss nam piše: Prišel sem v ponedeljek  popoludne  v Ljubljano.   Hotel   sem  govoriti  s prijateljem, katerega sem upal najti v znani gostilni. Čakal sem ga tam, a zaman. Sklenem toraj pismenoga obvestiti. Pismo vržem v najbližjo nabiralnico, prepričan, da najdem prijatelja drago jutro ob določeni uri na naznanjenem mu kar ju. A prijatelja ni bilo, in vsled v    u ti druzih opravil sem moral odpotovati. Popoludne pa pride moj prijatelj za menoj na Gorenjsko. Pismo sem bil oddal v ponedeljek ob 7  uri 35 m, pisma bb pa dvigajo is nabiralnika ob 7. uri 30 m. zadnjikrat, in drugo jutro ob 10. ari, ob istem času, za katerega sem bil prijatelja povabil. Koliko vlakov odhaja zjutraj  do 10. ure na  vse strani vetrov ! Primeren poštni obrat za Ljubljano  to pjč ni. A tudi dostavljauje pisem  se  v  Ljubljano približno tolikrat ne vrši, kakor bi bilo ne ie umestno, nogo tudi potrebno.
— (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca jnni a t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljub -ljanbko 457 strank 284 962 gld. 47 kr„ 492 strank pa uzdignilo 360 693 gld. 301/« kr. V drugem četrt letju dovolilo a« je 191 prosilcem posojil na zemljišča v sknpnem znesku 117.755 kr.
— (Glas iz občinstva.) Ljubljansko bi to je teli slovito, da je oduševilo že pisatelja; menda pa se na motimo, ako čakamo, da napravi kak slovenski pesnik dskadent cdo še na — ljubljanski prah. Sni so pa tudi ti velikanski oblaki prahu, ki Be vlačijo sedaj po naših ulicah, res nekaj posebnega! V drugih mestih pometajo prah in strgajo prah zgod»j zjutraj, da ne nadlegujejo ljulij. Bi tganja ee potem ponavlja često mej dnevom, ne da bi provzročalo prabo. Pri nas se pa pojavijo počasni pometači le sporadično; s c-r leži prah, blato i. dr. na kupu sredi ceste, drkler ne pr»de odkod bnzgal-nca ter izpremeni vse skupaj v vnaj?*pše" bato ter dviga v srak ogromne oblake prahu. Gorje človeku, zlasti pa dami, ki zaide v tak vrinec! — Ali sem res le siten, če prosim one faktorje, katerih didžtiost j« to, da se malo bolj brigajo za grozne naše ceste ?
— (Iz £kofjeloke) so nam brzojavki: Ob činski zasiop izvolil je županom soglasno g. notarja Lenčka; svetovalci pa so dr. Arko, Valentin Sušnik, Bogomir Krener in Avgust Sušnik. — Novemu narodnemu g. županu in njegovem gg. svetovalcem sporočamo svoje čestitke!
— (Nemoi so vedno jednaki!) Nemški listi in mej njimi tudi graška »Tegespošta" se silno bu-dujejo, ker so pri električni železnici na kralj. Vi-nobrad.h v Pragi vsi napisi narejeni samo v Češkem jeziku, Češ, .v Vinohradih je mnogo tisoč Nemcev, kateri niso prioiljeai znati češki, in tudi na znajo. .... Najaavadnejši ozir na javno varnost zahteva, da se napisi in svarila narede v obeh deželnih jezikih." Izvrstno! Slovenci na Štajerskem tudi niso prisiljeni znati nemški, in na tisoče jih je, ki tega jezika ne tnajo ; tudi na Štajerskem, slasti na Spodnjem Štajerskem, in posebno v Savinjski dolini, koder žive sami S'ovencv, zahteva najnavadnejši ozir na javno varnost, da se napisi in svarila narede v obeh deželnih jezikih, ali vsaj v slovenskem jezika, v jeziku prebivalstva, a vzlic temu je dež. odbor štajerski svoj čas napravil samoaemšks napisa pri savinjski lokalni železnici, dasi žive tam kompaktno sami Slovenci in bore malo Nemcev. Ti Nemci s? pač čudni patroni ! Zase zahtevajo najnežnejšo obzirnost, koder pa imajo moč v rokah, nastopajo vselej skrajno brutalno. Pa se bodo že odvadili, Če ne is lepa, pa iz grda.
— (Razpisane službe.) S početkom šolskega leta 1897/98: 1 ) Na troraaredai ljudski šoli v Škocijanu drugo učuo mesto 8 plačo 450 gld.; 2.) na dvorazrednici v Čatežu drugo nčno mesto 8 plačo 450 gld.; 3) na jednorazrednici v Št. Jurji pod Kumom mesto učitelja in voditelja a plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem; 4) na jednorazrednici v Dobovcu
jednako mesto s jednako plačo, funkcijsko priklado in 80 gld. stanarine. Prošnje za vse te elnžbe do dne 31. julija okr. šolskemu svetu v Krškem. — Pri deželoem sodišču v Gradcu, evantavelno pri kakem okr. sodšču mesto vcditelja zemljiške knjige v X. čin. ratrsdn. Prošnje do dne 10. julija predsedstvu dež. sodišča v Gradcu.
* (Ćuden svetnik) je bil nedavno umrli krpar Francis Schlatter. Pojavil se je 1. 1895 v Denveru (v Coloradu). Bil je trdno preverjen, da je božji sin in se je nosil prav tako, kakor Jezus Krist. Ko je ozdravil s polaganjem rok neko slepo dek ieo, razširila se je njegova slava po vsej deželi. Storil je nestevilo „čudežev". Neki železniški magnat, katerega je tudi ozdravil, mu je hotel darovati krasen železniški voz, sličen mali palači, a svetnik ga je odklonil. Hjs, gologlav in strgan je hodil od kraja v kraj, pa zdravil s polaganjem rok ljudi in živali. Pošta mu je prinašala vsaki dan na tisoče pisem, v katerih so bili navadno robci in prošnje, naj blagoslovi robce, ker so ljudje mislili, da bodo tudi robci zdravilni. Nakrat pa je dejal Schlatter, da je njegova naloga izvrtana in sel je v puščavo, kjer je živel sila skromno. Nihče ga ni videl dolgo časa. Sedaj pa ga je našel neki pastir v Sierri Madre — mrtvega; glava je ležala na sv. pismu. Ta »svetnik", katerega so imeli nekateri za norca, drugi pa za božjega sina, ni sprejel nikdar nobenega plačila za svoje „čudeže", katere je menda izvrševal s sugestijo in z životnim magnetizmom.
* (Stara ljubezen) V Laportu, v Severni Ameriki sa je 86ieten starček poročil z 80l*tno ženico. Ljubila eta se v mlad h letih, a S9 morala raziti. Miž jo v tem pokopal tri ženo, nevesta pa štiri može. Zdaj ju je usoda zop«t pripeljala na isti kraj, stara ljubezen je zopet razgrela npjn srci ia šla sta res pred altar.
Darila b
Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani
so v zudmih treh tednih poslali: G. Josip Rijšp, uč't'ilj v Ormoža 5 J[ld. 50 kr., nabranih pri sv. Miklavža bbzu Ormcffi povodom pvmladnoga izleta Učiteljskih društev za ormoški in ljutomerski okraj.
— Pri pugrebu g župnika Petra V zo zbrani duhovniki ntimeeti venci 17 gl. 25 k?, po g. M. Šk^ta v Št Jaou. — Č. gpsp Augustsn Stočir, kurat v Gradcu 5 gld. kot mesečni prispevek za junij. — Zbirka Slovencev v Kočevju 17 gl — Vuhrad ma-renbeiška podružnica po č. g. Jos. Č*-rnku 8 gl. — Žalski diletantje v veseli dražbi v „Naroda* m domu" v Olju nabrali 1 gl. 25 kr. — Podružnica za Va-likovec in okolico 28 g;. 16 kr. udnine. — Podružnica za Ojsč^ in okolico 22 gl 50 kr. — Mjška podružnica v Gorici 41 gi. po g V. Kanclerju. — Izvtnakud. podružnica v Grtd.u 152 gl. — G. Ha-rambsša v Rijbenburgu 1 gld. 60 kr. iz čitalnčne puaiee in 3 gld. 40 kr., katere je rabrala Haram-tašictt pri čitalničnem izletu k Sv. Mohorja potom liciticje za ukraden klobuk. — Nam h:o venca na krst'.- v Tr^tu umrle tašče oziroma m taro H dene Kalieter redbina g03p. Greg rja Pikelna v Postoj ini 10 gl —Podružnica pri S . Št-f*nn ni Ztlji 15 gl. 63 kr. — Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 35 gl. — Gos p. Vaao Petričič, trgovec v Ljubljani  100 gld. pokroutaljnine.
Ž nska podružnica v Laščah 5 gld., nabiana o priliki godovanja g- n-tarja Janka G'obo-mka. — ČJ. g. J F. Bab v Ameriki 6 dolarjev: 4 75 je darsval g. 1/. Pakiž in 125 g. L*. Burgar. — Šmklavško-fraučiškMuka ženska podružnica v Ljubljani 43 gl.
— Bog živi požrtvovalno slovensko rodoljubje 1 Naprej !
Blagajništvo drožbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon", štev. VII prinaša prinaša jako raznovrstno pemiško, pripovedno in znanstveno vsebino, katero objavimo Hitri.
Brzojavlro.
Dunaj 1. julija. Cesar je danes zjutraj odpotoval v Ischl, kjer ostane več tednov.
Dunaj 1. julija. Danes je bil v Toplicah shod, na katerem je bil nemško napredni poslanec prof. Pftrsche proglašen izdajalcem nemškega naroda. Povod temu je dal načrt uredbi jezikovnega vprašanja na Češkem, kateri načrt je Pfer8che skupno s prof. Ulbriehoai izdelal, in v „Neue Prele Pr.u objavil. Pfersche odloži svoj mandat.
Dunaj 1. julija. Posl. W o 1 f je danes nastopil kazen 10 dnevnega zapora.
Praga 1. julija. nllias Naroda" potrja, da pripravlja vlada konference glede sprave mej Cehi in Nemci. Konference se bodo vršile v Pragi. Vodil jih bo Češki dež. maršal knes Lobkovic, a nanašale se bodo tudi na Moravsko.
Carigrad 1. julija. Ruski car je pisal novic sultanu in ga prosil, naj od jenja od svojih zahtev glede grško turškega miiu.
Zalivala.
Požrtvovalnost tukajšnjih mladinoljnbov omogočila je prireditev Šolske veselice o praznovanji sv. Alojzija, dne 22. junija t. 1.
Podpisano Šolsko vodstvo v imenn hvaležne Šolske mlarline najtopleje zahvulja vrh veselični odhor, v»lecenjtne sodeluj« fe damo, Smartnsko tamburaša in vse one, ki bo, bodisi 7, denarnimi in drugimi pridne1, ki, hodisi z zabavali je m mladim ia ■ tvojo Baviočaoatjo pripomogli, da se je omenjena vaaatica Jarrlila«
Vo«1k* \-«» IjiKls-ilto Aole v Litiji dno '24. junija 1897.
Joh Verblfi, z;u\ Šolski voditelj.
Yt. \\v*\i\negB lista.
ImvrslliK«   ali   ■ 1. -,»• Kn c i» n t*   «lra*l»e: Janeza
Laha posestvo v Gradišknn, oenjtnc «12 gld, 60 kr., dne 5. julija in 1. avgusta v Ložu.
Janeza Ha !» lana posest n v ali tliki, cenjeno 2488 gld., dne F), julija in .r>. avgoal i v .Metliki.
antena Maleckarja star. zemljišče v Praven, cenjeno 1170 gld„ dne B julija iti 'J. avgusta v Ilir. llistrici.
Jožefa Frana Palme graMina v Dolu, cenjena 38.021 gld fitJ kr., dne f>. juliju in 9. avgusta v Ljubljani.
Umrli .so v I JuMjaui:
Dne 35, junija: Alojzij Fabijan, posestnikov sin, 8 dnij, Vod mat St. H7, božjast.
Dne 26, junija: Albina Bizjak, krčmarjeva hci, 16 mrs., Triaikfl cesta It 19, davica
Dne 27. junija: .Jožefa Stratznig, sprevodnikova žena, 84 let, Kolizej, jetika. — Fran Oblak, krojačev sin, .*) mcs., Vodmai It, 52, želodci.i in črevesni katar. — Antonija Sa-gadin, usmiljena sestra, *<i9 let. Radaokega cesta It. 11, jati k*.
Dne "2.H. junija: Frnn Alić, umirovljeni železniški urad« nik, 7ti let, K&rlovika cesta H 16, oitareloat, — Fran Edar, hranitelj v zastavnici, 87 let, Rožne ulice St. t>3, otrpnenje možgan. - Kudolf 1'ančur, krojačev sin, 3 mesece, Žabjak fit. 5, božjast.
V deželni bolnici: Dne 28. junija: Vekoslav Zavrl, kajžarjev sin, 11'j leta,
suSica.
DnA 24, junija. Marija Ostermaier, dekla II let, jetika. — Jurij JanežiO, postao", 8f> let ostarelost. — Janez Cerne, dimnikar, 6H let, splošno otrpnenje.
Dne 25. junija: Jernej Valenćić, hlapec, 38 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
		Stanje
B	Čas opa-	baro-
S <->	zovanja	metra
		v mm.
30.	9. zvečer	73»JTj
1. 7.	7. zjutraj	735-0
n	2. popol.	733 7
Tempa-ratnri
v C
Nebo
VJokriua v mm. v
24 arah
Dne 30. junija 1897.
«•/„ državne srečke iz 1. 1864 po ?50 gld. — gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 eld..   . 189 „
Dunava reg. srečke 50/0 po 10O gld.   .   . li*8 ,
Zemlj. ob«, avstr. §•/«•/, slati zaat. listi    . 1*9 ,
Sredit ne srečke po 100 g!d...... 199 ,
Ljuhljanske srečke......... --' .
RudoKove srečke po 10 gld...... 2a „
fikcije anglo-avstr. banke p-> 200 gld. .   . 157 ,
IVauQwa7-drašt. -#elj. 170 gld. a. v.   .   .   . 440 a
Papirnati roheb    .   . ...... 1 ,
— kr.
80
25 25 75
26"/4
V naši knjigarni se vzprejme kot
volonter
mladenič iz dobre hiSe, ki je vsaj spodnjo gimnazijo dovršil in mora hiti nemSke^a in slovenskega jezika v govoru in pismu vešč — Več se izve istotam. (943—lj
Ign, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Vzprejme se takoj
trgovski pomočnik
Stanovanje
se o »h In h 1. avgustom  *■ '- 1111 e*oljm
*kl oe»ti it. 72 (773—6^
in sicer: s t. 33 (soba, knhinja in drvarnica).
Majhna soba
(936—3
Kje
se takoj odda.
pove upravniatvo „Slovenskoga NarodaM
Na prodaj je v Šmartnem pri Litiji
v trgovino z mešanim blagom, niltvn „S'ovenukega Narod*".
Ponudbe uprav-
(950-9)
Hd wjM«'|!iM' v i 11U it I Nil Jo s |m-<<-r I j si. o trnovi no. Imeti mora potrebno šolsko naobraže-nje. biti vešč obeh deželnih jezikov in zdrav ter imeti poleg tega hrano in stanovanje pri svojih roditeljih. — Več pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". <940—3)
24-6
si. jzah.  skoro obi.
si. vzjvzh. del. jasno sr. jzah. i jasno
00
Srednja  včerajšnja  temperatura 246°,   za  5*5° nad normalom.
TD"va.n©.jsIsa. "borza
dne 1   julija 1897.
Sknnni dr*s.vni dolg t srebra
Ogerska kronska renta I*/, Avstro-ogerske bančno dolnice
Nemški drl. bankovci ta 100 mark
10 mark......., .
30 ■::,iik( v........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
102	gld. 10	
102		-
128	■	15
101	4	—
122	a	90
100	■j	05
9f)l	9	—
368	9	SO
119	1	50
58	tt	65
U		72
9	H	52
45	t	50
5		*5
kr.
i
so in nilainjo vedno
Premier-ibicikli
ker so le ti jedino i/.
%f Helical-blaga ^|
izgrajeni in združujejo
z največjo trpežnostjo popolno precizijo (566—10) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek.
The Premier CyclBGo.Ltd.<Tc.DPif):b,rt
Tovarne:
llck (Eger)     CoveiUrj ]|oo§
ičeško). (Angleško),    (pri Norimbergu).
Letna produkcija 00 000 komadov. — Katalogi brezplačno in poštnine pronto.
?-*mii<> i>r-«xlii j o sata Iv i-ji ii j      <> ima
Pran Čuden
v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš. štev. 25.
(933-4)
z vrtičem.   pripravna za vsaktero obrt, ležeča tik <l- /hIne ceftte in blizu farne cerkve katera slednja se botln v kratkem času nova gradila. Cena je 2500 gld — Več se izve pri A. Cerar-ji, gostilničarji v Litiji,
Mesečno sobo
(tudi brez oprave) išče samec za dalj časa v ljubljanski c kolici (do 5 kilometrov) ali na kaki bližnji železniški postaji dolenjske, gorenjske ali kamniške železn'ce. — Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda" pod »Mesečna soba". (948—2)
V pil „Pri zlati rili"
dobć se -v --ii K
sveži rn l^i.
S BpoStovanjem
(929—3) Franjo Rozman, goitilnisar.
Odda se takoj v najem
s 14 mebliranimi sobami, steklenim oalonom, ledenico in blevom. — Natančneje izve se pri posest-nici Ani Jeklcr n» i;i«>ilu. (951—2>
"Vintgarl
Žumrova restavracija
ae p. n. turistom in obiskovalcem te sloveče divjeroman--tičue  soteske priporor-a ■ «loi»ru In <>«>ii«k  i»ostn /i»o
Dobiva se  ve«lno sveže  ]»{%<>, prlHtuis viu»., parala lu »orka |«'dila. (833—9/
Lepa gostilna
odda se
na Poljanski cesti h. št. 7Z
Več se iz\6 tam. (872—4)
Najtečnejša umetna hrana otrokom
je, kakor Bplosno priznavajo zdravniki, popolnoma nkrolm pr<»-.tn
Frana G-icLcomelli-Ja.
I. dunajska otroška redilna moka
dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih
o^ioinnu   m no/I li n  s|iiiiimhI   1||   |.i i 7 Hiil n i h piHOlll.
gftgr Velika Sk^tlja 80 kr., majhna 45 kr. -^aj (880—6) Zalogu pri g, lekarnarju II. tl«r«li'l«*«lil«i'u«i--ju ,pri zM.em orlu" v I.|ulil|nui, i*i fsirmu itn At.       i »i i j * ■ v vseh lekarnab in drogarljah,
Za neko večjo tovarno se išče
spreten korespondent.
Zahteva se, da je kristijan, 22—25 let star, samec, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, temeljito in splošno trgovinsko izobražen, stenograf, da ima lepopisavo, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delovanje.
Pozneje pride lahko do potovanja. (9442)
Obširno izdelane ponudbe s fotografijo in prepisi spričeval pod R. G\ 3636 naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler, Dunaj, I.
*±±±±±±±±±±*±±*±±±±±±±±±±±X
S E. a^aa- Smekal j*
4f Ccch, Moravska
M c. k. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev H
4^ priporoča (914—3) H*
2 vsake vrste brizgalnic, cevij za ognje- U
SI -m v ■ ■      ■ j* aa>
^   gasna društva ter kmetijske stroje Jr
M
po najnižji ceni tudi na obroke. ^ Podružnica: R. A. Smekal v Zagrebu. &
v
Štejem si a čast, naznaniti, da sem ninoril dne I. julija t. t. svojo
*3r$ pisarno #s*
o Sorici na SKorntt (Maačičeaa hiša).
Odvetnik
dr. ^lofeij žranko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskamo".