Izhaja vsak dan rasaa naéalj Ii praznikov. Issued daily axcapt Sundaya and Holidaya. GLASILO SLOVENSKE NÁRQDNE PODPORNE JEDNÖTR Uredniški ln apravnlški pro«torti MAT B. Lawndala Ava. iff tea of Publication : SAAT South Lawndala Ava. Talaphona, Rookwall 4904 CUcsgo, 111., četrtek, 3. julij» (July 3), 1930. far laWfaa UM, Act al Oat. A. 1I1T, aathorlaad m Jena 14. MIA. Subaoriptloa MOO V^imÊHà STEV.—NUMBER 15ft Nakane bankrotiranega elektrar-skega sindikata razkrinkane Preiskava je dognale, da eo se FoHhayjevl interesi hoteli polastiti kontrole nad malomeščanskim časopisjem ter s tem vplivati na ljudstvo Washington, D. C,—(FP) — Pregled memorandumov in pisem Foshayjevega sindikata javnih naprav, ki ae nahajajo v posesti Federalne obrtne komisije, dokazuje, da je imel Foshay velikopotezne načrte za kontrolo malomeščanskih časopisov, s katerimi je nameraval vplivati na javno mnenje ter pripraviti vo-lilce posameznih okrajev do tega, da bi bili voljni prodati evqje vodne sile in naprave njegovemu koncernu. Foshay se je celo ba-hal, da so mu njegovi agentje zagotovili prosto publiciteto v vrednosti več milijonov v enertt samem letu. Magnat je uposleval posebne veščake v ogrevalni atroki, da so pisali reklamo za njegov sindikat. V aprilu 1929 je R. F. Pack, podpredsednik in glavni upravitelj Northern States Power Co., in biv&i upravitelj National Elec- Predsedaik ameriškega ačffitta e Marksa Pravi, da je bU Marks največji veleum naše dobe Walla Walla, Waah.—(FP)— Karl Marks Je moderni Titan in njegova ofconomska in socialna teorija "h* j bolj važna momen-talna zadevVna svitu," je izjavil S. B. L. Penrose, ki je predsednik Whitman učilttča, pred str-mečimi juriati, ki so se zbrali na letni konvenciji v Walla Walli. "Mož devetnajstega stoletja," je nadaljeval Penrose, "katerega vpliv se najbolj občuti v dvajsetem stoletju, ni Goethe, kakor tudi ne Darwin. Nekateri možje se dvignejo tako visoko nad svoje sodobnike, da njihov pojav vrže senco,, ki sega daleč nazaj v preteklost. Jaz verjamem, da je bil Karl Marks mož, ki je zasenčil vse sodobnike. Sovjetska Rusija je uresničenje njegovih napovedi. Zato je potrebno, da ga vsak proučevatelj sodobnega trie Light associacije, ki je zi-1 življenja dobro razume." belka vsemogočnega elektrar-skega trusta, odkril, da W. B. Foshay poakuša pokupiti 200 manjših lokalnih časopisov. Pack je takoj pisal Foshay ju ter ga posvaril, češ, da je bila pozornost jaynosti pravkar vzbujena vsled odkritja, ki je prineslo na dan dejstvo, da je Interna^ tional Paper & Power družba kupila list Boston Herald in dvanajst drugih mestnih časopisov. Njegovo mnenje je bilo, če bo Foshay nadaljeval s svojim poskusim, doseči kontrolo ja, tla se bo javnost r¡ in da jo bo potem težko pomiriti. Foshay se ni dal preplašiti. V maju je pisal Henleyju, podpredsedniku ene izmed svojih; družb, da namerava pokupiti malomeščanske časopise. "Ce bi mi imeli 200 do 300 teh časopisov pod kontrolo," piše Foshay, "potem bi lahko kontrolirali javno mnenje v malih mestih na deželi, katerih prebivalci lahko o-mogočijo ali onemogočijo naše načrte." Henley se je ravnal po navodilih svojega šefa in koncem maja je imel zagotovljene oi>cije na 15 časopisov. V novembru je Foshayjev sindikat bankrotiral. . Eden izmed Foshayjevih ekse-kutivnih uradnikov je dne 23. maja 1929 pisal, da je bil neki l.eigton pooblaščen, da se pogaja za nakup časopisov in da so Foshayjeve družbe ta načrt za organiziranje verige časopisov 1 »od p i rale. Najbolj pa preseneča il< nleyjeva spomenica, ki se tiče tedenske poročevalske agen-ture. ki je pošiljala poročila ča-Kopisom v 34 državah ter jih informirala o podvzetjih sindikata. Poročila »o bila seveda pobarvana, da so odgovarjala interesom sindikata. Poleg teh poročil, informacij in Mljrugega podobnega materiala, ki se je pošiljal direktno časopisom, je sindikat u posili tri znane člankar-je. katerih naloga je bila pizetl rupagandistléne členke, jih dostaviti časopisom ter izposlovstl njihovo priobčitev. Mesecs julija lí>29 je Edson R. Waite, eden i/med treh ptíblicijskih sgentov. začel iskati stike s čssoplsjem v državi New Hampshlre ter Jih Hkuftal pregovoriti, da bi objav ljsli njegove propagandistične članke. V septembru je poskusil i ato v Vermontu. V oktobru -bal pred katastrofo—Je pisal Foshay, da bo Waite preskrbel »indikatu telo ceneno publiciteto v domačih in tujih driavah Vsa korespondenca, ki se tiče Fofthayjevega sindikata, doka-*eje, da je Foshay posnemsl In-"ulla. General Electric in druge •¡"ktrsrske t niste, ki rsvnoUko «kušsjo navdati volllee s predsodki proti Javnemu lastništvu ^«•ktrnrn. DELODAJALKA OBSOJA KAPITALISTIČNI SISTEM Pokazala je na koncentracijo bogastva, ki ga kontrolira mala skupina ljudi K Pueblo, Colo. — (F. P.) — Na konvenciji državne delavake federacije so bile izrečene tx>lj žgoče besede, ki so obsojale obsto- vskih unij.1 Izgovorila jih je Josephine Roche, predsednica Rocky Mt. Fuel Co., ki Je edina premogovniška družba v državi Colorado, ki uposluje unijske delavce. "Mezde," je dejala, "so bile znižane v vseh industrijah vzlic konferenci, ki so jo imeli industrijalci s predn.- Hooverjem prošlo jesen, in na kateri so obljubili, da ne bodo znižali mezd, dokler traja industrijska depresija. Dve tretjini dohodkov se steka v roke male skupine ljudi in en odstotek ameriškega prebivalstva kontrolira 60% bogat-stva." Roche je urgirala delegate, naj se zavzamejo za odpravo o-troškega d^Ia, priznanje unij v vseh industrijah in za zavarovanje zoper brezposelnost. Povedala Je, da je povprečna mezda rudarja v njenih premogovnikih $2,104 letno, ali devetsto dolsrjev več kot prejems rudar pri drugih družbah. Wagfcington je "suh"; u-službenci ne dobe plače Washington, D. C., 2. jul. —Ns tisoče vladnih uslužbencev v kapitolu je šlo včrt*j na delo, ne da bi zanj dobili kako plačilo. Diatriktna blagajna je prazna, ker ni kongres ob zaključku fiskalnega leta sprejel leftslacije, ki bi določevala aproprlacijo za plače vladnih nslpibeneev. V zvezni zakladnici ae sicer nahaja deset milijonov dolarjev distriktnega denarja, ki pa se ga ne sme porabiti brez posebnega dovoljenja od kongreaa. Stalin temeljito po-metel z opozicijo Napovedal je, da bo stranka v bodoče še strožje postopsls proti nasprotnikom Moskva, 2. jul.—Joseph Stalin, diktator sovjetsko Rusije, in centralni komitej komunistične stranke so na strankinem kongresu temeljito porazili opozicijo. Vse Stalinove akcije, ki jih je v prošlih letih pod vzel proti nasprotnikom, so bile odobrene po delegatih. Pred leti je bilo pet glavnih nasprotnikov, Vel se niso strinjali s taktiko centralnega ko-jniteja in so se upirali Stalinu: Leon Trockij, Leninov tovariš v prvih letih po revoluciji; Aleksls Rykov, dolgoletni uradnik komunistične stranke; Mihael Tomski, član eksekutivnega odbora; N. A. Uglanov, delavski komisar, in Nikola Buharin, bivši urednik "Pravde," uradnega lndufltrijsirt sistem, kot so komunistične stranke, "ravnjrnf JÎftortrWegiïtjr ñ** sezüaj Indijske šolska mladina ae pri-dražila rebelom Bomba j. 2. jul.—Na tisoče Indijskih dijakov in dijakinj Je včeraj zapustila šole ter se pridružilo rebelom v boj kotni armadi. Aretacija Pandlt Nehra. voditelja nacionalističnega gibanja, je podžgala nejevoljo med rebeli, ki so se odločili za odločen bojkot angleškega blaga. O-krog angleških trgovin imajo rebeli razpostavljene pikete, da tako preprečijo vstop v prodajalne. Včeraj je po vsej Indiji zastavkalo 80,000 delavcev, da tako protest i rs jo proti sretsci-jsm nacionalističnih voditeljev. Ameriški Inženirji zboljSaj« ruske premogovnike Moskvs, 2. jul.—Pet odličnih smeriških rudsrsklh Inženirjev je prišlo zadnje dni v Moskvo. Sovjetske vlada jih je najela, da pomagsjo Instalirat najmodernejše smer. sisteme organizacije. uprave in nadzorstva v ruske premogovnike. Druge skupine smeriških inženirjev slede. Na-loga inženirjev je. ds povečsjo produkcijo ruskegs premoga, ki je Še danes zelo revna. nahaja v Izgnanstvu na Turškem; Buharin je preklical svoje "zmote," da je tako še ostal kot dober član stranke, in Rykov, Tomski in Uglanov so se pa na včerajšnjem zborovanju podvrgli nizkotni proceduri In prosili opro-ščenja za svoja dejanja, a so vzlic temu naleteli pa zasmeh in odprto zaničevanje pri delegatih. Na U način je Stalin triumfi-ral in zatrl vsako opozicijo. Na vrhuncu svoje slave in veseleč se uspeha je diktator zagrozil, da bo stranka v bodoče še bolj ostro postopala z vsemi, ki se ne bodo strinjali ali pa nasprotovali smernicam, ki si jih je začr-tala. Češka tovarna v gozdu Praga, 2. jul. — Cevljarsks družba Bata v Cehoslovakijl je kspils prostran gozd pri Puho-vu, v katerem zgradi svojo novo tovarno. Bata poskuša poplaviti vso Evropo s svojimi čevlji in pošilja jih tudi v Ameriko. Green o mdanii ekonomski krizi Predsednik AVL izjavlja, da je današnja kriza povzročilu Izgubo dveh milijard In da je situacija aek» resna Waahington, D. C,—(FP) — "Delavske razmere z ozirom na brezposelnost se v juniju niso nič izboljšale In v tem pogledu stojimo na isti točki kot v maju," pravi W. Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Brezposelnost v> prvih šestih mesecih letošnjega leta je povzročila izgubo $2,000,000,000 samo na plačati, deželi v splošnem pa še večjo izgubo, ker ti možje in ženske bi bili produci-rali raznih potrebščin v vrednosti, ki bi daleč presegala omenjeno vsoto. "Totalno število brezposelnih v maju je po naših cenitvah znašalo 3,600,000. V to število niso bili uključeni pisarniški nameščenci in poljedelski delavci. Ta preliminarna oenltev pokazuje, da se je število brezposelnih od februarja, ko je znašalo 3,700,-, 000, znižalo samo za tri odstotke. Padec nakupovalne zmožnosti milijonov delojemalcev pa je bil velevažen faktor z ozirom na podaljšanj^ industrijske depresije. "Upanje, da se bo položaj izboljšal vjuniju, se ni uresničilo. Poročila strokoinih unij iz' 24. raznih mest se glase, da se število nezaposlenih članov ni nič skrčilo. Število brezjx>selnih znaša dvajset odstoty<>vf to je prav toliko kot v januarju. Navadno je ena tretjina delavcev, ki so bili odpuščeni v tem času, bila spet zaposlena v juniju, kar pa se letos nI zgodilo. Nasprotno Je lotos brsz dela toč kot dvakrat toliko delavcev kakor v Istem razdobju lanskega leta. "Naše štovilke za junij dokazujejo, da je situacija zelo reina. Vendar pa zaraditega ne smemo obupa vati, Odpuščanje delavcev iz raznih Industrij Je običajno v začetku poletne sesone, ko v industrijah vlada večji ali manj-šl zastoj, zato lahko upamo, da bo konec poletne sezone prinesel večjo zaposlenost v vseh Industrijah. "Poletni meseci bodo prinesli mnogo trpljenja stotisočem delavcev, ki so brez dela Že po tri do šest mesecev. Istočasno pa bo nizka nakupovalna sila teh delavcev ovirala splošno izboljšanje razmer v industrijah in trgovini. Šestmesečna brezposel-nostna kriza Je jMunnožila število dolžnikov in Je odgovorna za številne bankrote v vrstah raznih trgovcev, ki so bili odvisni od zaslužka delavcev. "Položaj v Ktavbinskl Industriji se Je malf izboljšal, vendar P> je še vedno dvakrat več stavbinskih delavcev brez dela HOOVER SPET D02IVEL PORAZ VSENATU Senatorji so zsvrgll njegova priporočila Washlngton, D. C., 2. jul.— Senatorji so se ponovno uprli prodsedniku Hoover ju in ignorirali njegova priporočila glede predloge o vladni odpomoči veteranom svetovne vojne. Pred logo, ki je Imela predsednikovo sankcijo, so tako amendirall, da se bodo stroški odpomoči sviiall za $641,000,000.' Predloga i a-mon(tynentt je bila sprejeta « 66 glnacrtl proti 11. Predloga določuje, da se bo v (iskalnem letu 1931 It plačalo $58,000,000 vojnim veteranom, nskar se bo vsota vsako leto s vi j šala tako, da bo v petih letih potrošenih $641,000,000 v to § vrh o. Dočim je senat nastopil direktno proti predsedniku, je nitja zbornica prošll teden sprejela njegove nasvete. Pristaši administracije pričakujejo, da bodo kongresnlki stali na strani Hoo-verja in ga podprli. Sedaj so v teku konference, ds se predloga, ki Je bila sprejeta v senatu, tako amendlra v nižji zbornici, da bo soglašali? s predsednikovimi priporočili. Ako se to ne zgodi, potem je gotovo, da jo bo Hoover vetiral. Magnat je se ns brigajo za bres-poselnoatno krizo J Akron, O.—E. L. Msrting, predsednik tukajšnjega mestne-gu sveta, je ¡'povabil voditelje industrije kavčuka, 1(1 Jo konci nt rlrans v Akronu, na diskusijo glede sedanje breiposslnost-no krize. Msrting se pritožuje da so msgnatje poslali na neki poprejšnji sestanek, na katerem se Je razpravljalo o istem problemu, samo podrejene urednike, ki niso mogli ničsssr u-kreniti. Trgovsks zbornica, ks-tere člani so zarili svoje glave v pesek "prosperltote," as ne ups polotiti tožsvnegn problema nezaposlenosti. Mestni svst je pozval kongresnika S. Selberllnge is Akrona, naj podpira Wagner-jovo predlogo, katera ss zdaj nahaja pred nižjo zbornico. kot v juniju Isnskegs leta. Brezposelnost v kovinski In tiskarski industriji narašča; poletni za-j to J v teh industrijah js prišel bolj zgodsj kot nsvsdno V prej. šnjih letih. Brezposelnost | v žl-vežni Industriji, ki js v msju že nszadovala, spet narašča. Neža-poslenost v prevoznih strokah j« začela naraščst! v juniju. Brezposelnost v oblačilni Industriji je narsstls za 12 odstotkov." Cene amerlikim potnim listom znižane Washington, D. C„ 2. jul. »—Pristojbina za potne liste Američanom, ki potujejo v inozemske države, je bila sni-tana od dssetlh ns šest dolsrjev. Hoover je včerej podpisal OVonnellovo predlogo, ki snlžuje ceno ln podaljšuje veljavnost potnik listov od dveh na šest let. Zakon določa, da se mori Potni llet obnoviti vsaki dvs leti v dobi šeetlh let. ki Je v vsljsvt Zs obnovi-tev ni treba plsčstt ničessr. Ponovni izbruh gangeške vojne Vosnik ulične šelsenlce ubit v Chlcago, 2. jul.—Sinoči Je zopet završala gsngešks bitka ln to v glasnem delu mesta v prisotnosti velike mnoilce ljudstva. Pri tem js bil ubit vosnik ulične železnice, neki nočni čuvaj pa je bil ranjen. Trije gangeti so so pripeljali v avtomobilu ln nspadll Četo policajev, ki jo je vodil poročnik Oeorge Barker in katera je I-mela v svojem varatvu Jack Zu-ts, znanega člana Moranove gange, kateri ae prlpiauje umor Tribunlnega reporterja "Jake" Lingla. Zuta se je baš vračal la detektivskega biroja, kjer je bil zaslišan radi obtotbe nespodobnega obnašanja. Zuta Je očlvld-no pričakoval napad, aato Je po-proail poročnika Barkerja, naj ga spremlja ekost «lavni del me-sta, da pride na varno. Ko Je Zuta v varstvu policije dospel do State in Quincy ulico, ss Jim Je približsl avto a trsml gangešl, ki ao takoj sačsli streljstl na Zu-to in policaja. Pričels Js prsva bitka ln krogle so padals od o* beh strani. Zuta js v Um pobegnil in se lagubll med ljudmi. Ušli so tudi gengeži v svtu potem, ko Js krogls zadela voanlka ceatne železnice Klbert Lusader-Ja, ki Je eno uro pozneje umrl v bolnišnici. Oangeška krogla je ranila tudi Otaf Sveneona, nočnega čuvaja poslopjf Standard kluba, toda rana nI nevarna. Senator Reed bo nasledil Dswsas7 London, 2. Jul.—V diploma-tlčnln krogih ae širijo govorice, da bd sedanji ameriški poslanik v 1/ondonu v kratkem podal re-signjM^Jo In da bo njegovo mesto zsvzel senstor I)svld Rsed Is Pennsylvsnlje. l)swes ss Je bsjs naveličal diplomstlčne službe In hI se rad vrnil v Združene dr žsve, ds se posveti flnsnčnlm zadevam In politiki. Nadalje pre vi Jo, da sa je Dewes ts posvsto-val rsdltega s predsednikom lltMjverJem, ko ae Je j>red par tedni mudil na obisku v Ameriki. INSSLLOVI INTERESI ZDAOAU PRI VOLITVAH Trskeljeka pogodba sprejeta i veliko večino glasov Chlcago, 2. jul.—Pri včerajšnjih posebnih mestnih volltvsh so bili Insullovi interesi, ki imajo kontrolo nad ulično in nad-ulično železnico, zmagoviti. Volile! so a veliko večino 267,266 glasov odobrili trakcljako pogodbo. Volitev se je udeležilo 383,680 volllcev, od katerih je le 68,212 glasovalo proti pogodbi. Pogodba daje novi komptnlji, ki Ito ustvarjena la konaolldaoijs družb ulične* In nsdullčne železnice, "franehise" za nedoločeno dobo, Nova drutba je obljubila, da bo potrošila $66,000,000 v dobi treh let In $186,000,000 naslednjih aedem jot sa laboljšanje tranaportacljakega sistema in sa podaljšanje prog. Poleg tega bo mesto samo potrošilo $100,-000,000 za gradnjo podaemake železnice v glavnem delu meata. Kakor hitro Je bil naznanjen rezultat volitev, je Samuel In-muII podal JaJavo, v kateri pravi, da bo prevzel naee odgovornost za hitro konatrukeljo tranaportacljakega alstems, kot to določa pogodba. Progo noduličns železnico ae bodo podaljšale aa 64 milj, ulične želeanlce pa aa okrog 800 milj. Da ao volllii odglasovall aa novo pogodbo a tako večino vtlle dajatvu, da ao jih nekatere organizacija in poaameaniki svarili, da ae bodo a njo okorlatill elek-travakl magneti, se more tolmačiti edino a tem, ker ao propa-gatorjl pogodbe obljubo vali ta« eiulek delsvcem pri konetrukpiji novih prog ln podaemake železnice. Pogodba daje velike privilegije magnetom, ki kontrolirajo tranaportaoljo v Chloafu, stroške konatrukeljo bo pa moralo končno plačati Ijudatvo. Iznajdltelj toftttl !/>s Angeles, Cel., 2. Jul. — Frsnk H. Miller. stsr 46 let, je delsl že več kot deset let ns lz-nsjdbl, o kateri Jenipsl, ds bo zrevoluclonirsls glsaovni spre. Jemnik ns rsdiospsrstlh. Bil Js še blizu uspehs, ko mu Js pošsl densr In nI motfel nadaljevati z delom. Ds zmsnjšs izdstke, se j« preselil v slsbo Ntsnovsnje, kjer gs Je pol^Ue včersj našla mrtvrgs. Obesil.se je ns prečni tram. Zdrsvnišks prelaksvs Je dognaln, ds je bil, predno Je Izvršil' samomor,, Izstradan do nmrtl. v - ' UmIImIi aa #rta (»e«ra|>. M P»M Uula lela le ■>•*•* p« »«IM* Klagal«rd4keMl, ki Ja p«sd kratkim mkmh •»#<•. Ma aHU |a ledi priUui Ailaatifc la Iraka v Al Tornado podrl cerkev OkUhome City, Okla., 2. Jul. |*Torn«fo, kJ Je\čeraJ pridi v-Jsl nad to okolico, je prevrnil neko metodlstičn, ki Je poslsl Baeca in Vsnzi ttijs ns električni stol. Detsvre odpuščsjo, dragim pe-dsljšujejo delovnlk Kan Prsnrlsco, Cel.—Neki tukajšnji izučen delavec, trideset let stsr in zelo marljiv, je lani zaslužil po en dolar na uro. Zdaj kolekta odpadke no mestu, dela od 11 do 14 ur tfnevno In dobi 60 eentov sa uro. Njegov slučaj je tipičen za tukajšnjo okolieo, kjer so mnogs podjetje odpusti-ts det svojih namsščsneev in po> daljša I u delovni čas ostalim. NAROCNUON I» 1 praznika Pruoveis Jutri (v petek j, M ČBTBT8E, S. JULIJA. ovi ¿z naselbin prohveta Pok&qje Jutri je četrti julij in Amerik« sprt stre-Ijs. Precej milijonov dolarjev bo spokalo in zgorelo in izgine v dimu — in obenem poj de prteej prstov, rok. čeljusti, oči in tudi življenj. Seveda, to mor» biti. To Je narodns zabava. Brez brups ne gre. Imamo "krenke", ki agiti-rsj« za "zdrsv In varen četrti," ¡"»»jo P* toliko sreče kot suhači. ki agi tirs jo za vodo. Dokler je v pokanju dobiček za barone, ki imajo tovarne za "fireersekerje," toliko časa bo hrup in truič vsakega 4. julija. Pokanje nas spominja, da je tega dne rojstni dsn Združenih drŽav. Preteklo je 154 let, kar sončetje izjevfli, da eo "vsi ljudje rojeni enaki", vsled česar nI angleški kralj nič vsč kot so amerižkl kolonisti in kralj gre lahko k vragu, kolikor se kolonij tiče. PoeleJ bo ameriško ljudstvo neodvisno in svobodno. Ljudstvo je postalo neodviano od Anglije, to je ree, toda svobodno? Kako je bilo t ameriško svobodo, je pokazala civilna vojna 87 lat kasneje. Tskoj od leéetka je bila svoboda privilegij onih slojev, ki so posedovali semljo in črne sužnje. Ko je prišlo na dnevni red vpra-čanje telesne svobode sužnjev, je morala trajati štiri leta kruta vojna prodno je bilo vprašanje rešeno. Črni ljudje ao dobili telesno svobodo, ampak politične svobode na jugu še danes nimajo. Kje je ostala proklamacija, da eo vsi ljudje rojeni enaki?. Besede o enakosti ob rojstvu, zapisane v ameriški iijavi neodvisnosti, so bile in eo še danes velika iluzija. Ta enakost se razume, da morajo vsi ljudje imeti enake pravice Hi enake priložnosti. Pa Jih nlnjajo! Zakaj ne? Zato, ker ameriška revolucija nI bila popolna — niti ni mogla biti v takratnih razmerah. Ameriški revolucionarni očetje so hoteli, da bodo enaki s angleškim kraljem, da bodo aa-mi kralji. Nad seboj niso marali nikogar. Torej enakost na vrhu. Spodaj, pod seboj pa niso marali nobene spremembe; pod njimi Je o-stalo vse pri starem. Voditelji revolucije so bili velepoeestniki, ki so se nsveličall plačevanja davkov materi Angliji ; bili ao obrtni in trgovci, ki so hoteli Imeti prost trg bres naklad. V tem Je bilo njihovo pojmovanje enakoeti ln svobode. Ekonomski vzr*edovanJu ameriškega bogastva, v socialitaciji vaeh aredatev produkcije, distribucije ln izmene. Predno je to mogoče, mora ameriški delavec opuetiti pokanje ln «levitve mrtve preteklosti ter obrniti svoje oči v bodočnost. Spoznati mora, da se ne rodi enak in ds še ni resnično svoboden. 1 : _ • 4 ..I»» l ii ■ ■ .lil 1 li lil ¥___-iL nt J s j| ¿lu aaj preminul josepn Grobelnftk. rojen leta 1871 v E-briach Voelkmarkt. Koroško, ln ie prgil v Ameriko lota 19«. Pogreb je je vršil dne ¿6. Junija. Iskrena hvala vsem fta obiske sa fesa bolezni ter za nude-»o pomoč v urah UmUi dru-Itvu št 47 8HPJ sa podarjeni venec in vsem drugim sa «vež-' jice; lokalu št 404 UMWA, *n pevskemu društvo "VorwalHjT, Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro PresveU v Jugoslaviji.) KAKO SE LJUBLJANA PRE-l HEJ A IN KAKO 8E ZIDA L j ubij dna, 2. junija 1980. Ljubljana se je v zadnjih letih tako preuredila in tako apreme-nila svoje zunanje lice, da bi je rojak, ki ga dolgo že ni bilo v Ljubljani, malone ne spoznal več. To bodo brikone občutili tudi ameriški izletniki SNPJ, ki že dolgo niso bili tu. Vemo na primer, da so lani prišli iz Amerike rojaki, ki so odpotovali tja pred desetletji in so se vrnili v Ljubljano z nekako podzavestno sliko Ljubljane, kafcržna je bila po potresu. In s to sliko v sporriinu so stali začudeni v tej beli Ljubljani, ki je postala čisto drugačna. Ze če vas ni bilo pet let v Lju-vljani, pa pridete sedaj, boste o-pazili polno novih stavb, novih trgov, novo preurejenih ulic, nove javne palače, zidane v mogočni arhitekturi, kopališča, velese-jem, cela predmestja vil, nove tovarne, trgovine, novi parki, drevoredi I. t. d. Vsako pomlad, čim pride gradbena sezona, gibljejo zidarji na vseh koncih in krajih Ljubljane, zidajo, preurejajo, lepšajo, dozi-davajo, parcelirajo — iz pustih ulic rasto lepe hiše, na tratah v predmestjih rsstejo lične vile, tam nekje spet so se zbrali revnejši ter postavljajo zase barake, vse zida in postavlja streho nad seboj. Toda Ljubljana ima vsako leto tudi mnogo svojih velikih gradbenih načrtov. Lani je končala veliko stanovanjsko hišo na Poljanski hiši, tako zvano "rdečo hišo", letos pa imajo mnogo posla s proučevanjem novih načrtov, ki naj jih tu nekaj naštejemo. Nova carinarnica naj bi bita ograjena severno od železniške proge, blizu postaje. Do nje bi vodili posebni tiri, ceste do nje bi bile tlakovane in u-rejene, hitrejši bi bil promet blagovnega pošiljanja, ustreženo bi bilo trgovcem in industrije«m (ne rad» carin, ki bodo prav ta* ko visoke, ampak radi brzega poslovanja). Nočelno odobrenje za zgradnjo nove carinarnice je bilo izdano želani junija in sicer za zgradbo, kf 1)1 stala do 20 milijonov dinarjev. Ker pa se je med tem program še razširil, so dobili še dovoljenje za 6 milijonov Din, tako da bi vsa zgradba stala do 25 milijoAov dinarjev. Načrti so že narejeni, so v Beogradu, in čim jth Beograh potrdi, bo mestna občina razpisala dela. Upati je, da bo kmalu rešeno vse in da bodo že letos zapeli krampi in pripravljali teren za 25 milijonov stroškov. Naša Ljubljanica pa že tako dolgo čaka, kdaj bo smela spet vsa steči po sredi me-"ta, da se ne bi večno valila po Klobokem in neprijaznem Gru-barjevem prekopu. A vsa dela lK>civajo, regulacija se je ustevi-la pred dolgimi leti, v strugi Ljubljani leže tračnice, tiri, va-Končki, stroji — a vse stoji in po kanalih v strugi se pretaka le toliko vode, da spira umazanijo in odtoke iz hiš. V tej zadevi ni nič novega, čaka se, čaka Ljubljanica, čakajo prebivalci, čaka obči-"a, čakajo predvsem Barjani, ki bodo od regulacije Ljubljanice i "'"¡"tuli naj več, kar bo o tem mnogo osuteno Barje, pa jih zato hočejo odreti za posebne pri-"i^ke za regulacijski fond. Tu 1*> treba torej še celega novega lakona. — In tako čaka vse, kdaj ,MI *trugs »kozi mesto Imela spet »voj «misel. Ljubljanski tramvaj J' res tako majhen in preprost, se tujci, ki so vajeni drugač-tramvajskega prometa in tramvajskih vozov, res lahko na-hnejo, ko zagledejo naše Majhne trsmvajf. Tudi je proga '•notirna, vožnja ni bogvekaj hitra in mnogo predmestij je brez * tram vejem. Zato je razu-m,Jivo, da so načeloma vsi za r**Alritev tramvajske linije ln *s nabavo novih vosov — s kaj d'4očnega se doslej še ni ukrenl-lo Nsčeto je bilo to vprašanje. m**anl so se oglašali i besede-K <*k. da skozi našo oSko ulico ni Pripraven tramvaj, pa spet ds £ u,»cs Uko obljudena, da ni tre-** tramvaja za gnečo l. t. d. Avtobusni podjetniki so «pozna- li pomanjkljivosti v osebnem prometu po mestu in okolici ter so osnovali avtobusna podjetja ter vozijo iz mesta v vse smeri in imajo polno obiskovalce v-pot-nikov. Tudi mesto samo je osnovalo avtobusno linijo mod Ježieo in Vičem in se je izkazala sa dobro. Le naše ceste so slabe in avtomobili trpijo pri tem mnogo ter zahteva režija mnogo stroškov. Električna centrala ljubljanska se je razširila in Ima dovolj toka tudi če se omrežje tramvaja razširi. 8 tem je ena točka u-rejena. Zdaj se bo še izrekel občinski odbor za ali proti posojilu za razširitev tramvajske proge — nakar bo zadeva za letos rešena. Ali se bo začelo z novimi programi ali pa bomo še počakali leto, dve. Univerzitetna knjižnica je sicer tudi že zagotovljena in bo stala v bližini univerze in i-lirskega spomenika. Kdaj se bo začelo z graditvijo, pa še ni določeno. Tudi je skoro gotovo, da bo Pokojninski zavod zidal veliko palačo ob Kreditni banki v centru mesta, palačo, ki so ji nekateri nadeli ime ljubljanski ne« botičnik, a bo imela le 8 nadstropij, kakor je predlsgal Plečnik in če bo dovolilo mesto, ki bo moralo svoj gradbeni zakon itak spremeniti. Po tem redu bi ns-mreč 8-nadstropne hiše sploh ne smeli zidati v mestu. Tudi Zvezdo bodo vsekakor preuredili, toda ne še letos. Posekali bodo stare kostanje — sicer jih bo vihsr ob prvi priliki podrl — ter zasadili novo drevesa po novem Plečnikovem načrtu. , Tako se preureja in tako se bo preuredila Ljubljana. Zidamo mnogo in vsako leto ima Ljubljana drugačno, lepše lice. PRVA LETOŠNJA NESREČA NA TRIGLAVU Eden mrtev, drugi težko ranjen Ljubljana, 14. junija 1930. Odkar imamo tako lepo pomlad ln lepo jadramo V poletjo z vročino in kopanjem, je nastopila za turiste sezona. Tudi za velike ture in visoke planine je nastopila sezona številnih izletov. A komaj se jo začela, že moramo zabeležiti prvo smrtqo nesrečo v naših planinah. Skupina 16 nemških akademikov iz Monakovega je prišla za binkošti v naše planine, ki so jih hoteli vse prehoditi. V ta namen so se že poprej obrnili na Slovensko planinsko društvo v Ljubijsno za pojasnlls o stanju nsših planinskih potih, ker so hoteli prehoditi Karavanke, Triglavsko pogorje in Kamniške planine. Vodja skupini je bil Heinz Müller. Akademiki so res prišli, prehodili Karavanke ter potem . prestopili v Triglavsko skupino. Dosegli so vrh Triglava, nato pa se spustili do Stanlčeve koče, kjer so hoteli prenočiti. Proti večeru pa se je odločil Müller z nekaj tovariši, da še enkrat stopijo na Triglav preko ledenika naravnost po strmih snežiščih. Dospeli so skoro na greben, ko je MUllerju spodrsnilo in je zdrsel navzdol. S sabo je'potegnil še enega svojih tovarišev. Oba sta zletela po strmini prav do roba Severne etene. Müller je pri padcu udaril z glavo ob skalo ln je bil tpkoj mrtev. Tovariš pa si je močno poškodoval obe noge. z njima je bila privezana na vrv tudi neka akademičarka, ki pa se je par trenotkov pred nesrečo k sreči odvezala. Ta je takoj obvestlls ostale turist« o nesreči, ftll so ju Iskst, megls je isksnje selo ovirala, vendar so ju našli, oba Še privezana na vrv. O nesreči so bili takoj obveščeni tudi vodniki SPD v .Mojstrani. Takoj je od-Šla reševalna ekspedlclja, da preneso težko pobitega visoko-1 iolca Erwlna Lüdecka v dolino, j Tudi reševalni avto so naročili. • Smrtno ponesrečeni Müller | je bil star jedva 21 let. Bil pa je izkušen planine is se je nesreča zgodile le po nearačnem naključju, «ekaj Müller je bil na vaeh svojih turah selo p^evl- Tako so naše planine zahtevale letos prvo žrtev. M Kranju spet poAar Ljubljana, 14. junija 1930. Komaj so vaščani ob Savi pri Kranju malo pozabili na pošar-no katastrofo na binkoštno nedeljo, Še je spet izbruhnil požar v Drulovki v noči od četrtka na petek. Nekaj po polnoči je začelo goreti v podstrešju s slamo krite hiše posestnika Franca Trilarja, po domače "pri Poletu*'. Požar je naznanil domačim domači pes, ki je začel po polnoči cviliti in lajati. Domači so spali pod gorečo streho, prebudili so se na pasje lajanje in opasill s strahom, da jim nad glavo gori hiša. Hitro so pohiteli na piano — zadnji čas je bil, zakaj pred vrati se je takoj nato sesulo nekaj hiše in zaprlo izhod. Ogenj je rastel, skočil tudi na poleg stoječi hlev ln se zagrizel v slamnato streho- ter jo uničil. Streha hiše ln podstrešje je pogorelo, ogenj je švignil tu pustil pero leto dnQeŠati, je Izgubilo vso maščobo ln je bik* dosti bolj po-rabno. Velikokrat so rajši rabili peresa Is desne poroti, ker so bila taka peiftfa za pissnje pripravnejša. Za pisanje na pergamen «jo bilo potrebno na vso moč dobro pero. V tem primeru je elužilo alasti labodje pero. Maajio ceno so imela vra-nova ln petttaanova peresa. Dobro narejeno gosje ali labodje pero je bilo dolgo porab-no. Nič nenavadnega ni bilo, če je rabil kdtt eno in isto pero celo desetkJtja. Kanoelar Sebas tlan Brant, ki je bil najplodovl-tejši pisatelj svoje dobe. je pl sal več ko trideset'!* s enim sa-mlm gosjem peresom ln je jokal, ko ga jo Isgubil. Umrl je leta 1621. , Kako je bilo čislano gosje pero, nem pričajo številni slavospevf, ki oo bili njemu po- Skoraj " poldrUgO stotetje je obdržalo gosje pero avojo veljavo. v Sredi šestnajstega stoletja so začeli v NUrnbergu In po drugih mestih Južne Nemčije Izdelovati kovinsks pisna peresa iz modi, srebra sil želesa, ki so pa gosje pero le polagoma izpodrivala, ker so se prehitro obrabil« vsi le visoki svoji ceni. Zeto so ljudje potlaj rsdi rabili staro pisno orodje, ki je ostalo v precejšnji veljavi še v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Te Na tračnicah je voz obtišnl in rACm4r€ „.se «spremenilo, ko so ni mogel dalje. Voznik Je vedel da bo pripeljal po progi« kmalu vlak, ter je radi tega letel ne grosupeljsko postsjo, ds bi, opozoril uradnika, naj ustavi vlak. Mislil Je, da bo to še utegnil. Vendar je med tem vlak Že pripeljal, zadel vos na tiru ter ga dobesedno prerezal sa dvoje, tako da je ležal en del voza na «ni, drugi del voza na drugi Strani voza. Konji k sreči niso HI« po-škodovssl, le eden je dobil nevarno rano v stegno. Vlak Je vozil dalje do Grosupljs, kjer so u-gotovi)l, da Je tudi lokomotiva dbtolčena. Na lokomotivi je bilo mnogo opeke, ki Je ob sunku popadala nanjo. Projektll Is pet rose e vrat.-V Skočijanu se je posestnikov sin. 30-letni Jude Jerman baš bril, pol»* "J*ffo pa Je sedel njegov 17-letnl brat Lojze ter se igral s petronami. Prijel je s; kleščami polno patrono kalibra 7 mm Ur tolkel po njem s kladivom. Ne ta način je patrons eksplodirala, projektll po je no le čuden način odletel v vrat brata Jožeta, ki se je ves krvav zgrudil na tla. Prepeljali so gs v kandijako bolnico, kjer bo operiran. prišla na trg Jeklena peresa, izdelana v tvoralcah v velikih množinah in po nizki ceni. Jeklena peresa oo omenjena prvič v zapisniku magistrate«-ga uslužbenca J. .Janaeena v A-henu, ki jrbeje leta 174«. tsumil Jekleno pero In jih raapošiljal v Inozemstvp.' Lets 17S0. Je napravil ključavničar Samuel Her-rison v Rlminghamu Jekleno pero, o katerem pa n« moremo reči. ali j« izvirno ali posneto po vsorcu Jansaenovega peresa Istotako oš ne de dognati, ali je učitelj pisanja H. Burger v Kraljevcu pisno Jekleno pero samo izpopolnil sli eelo izumil, kakor trdijo nekatarn zgodovinska poročila. Toliko je po goto-vo, da je Al. Henefelder, mojster V litograf i ji. Izumil posebna pr resa ss umetna dela ter izboljšal tehniko «lede isdelave Jeklenih peres, n U v saga, kar smo agorej poje jasno, ds so oe pisno izdelovala z roko. zaradi tega so bila tudi Uho draga, da ao nI as splošno rabila. Zs Izdelavo jeklenih perce ao bili potratni stroji. Prve take stroje so imeli na Angleškem. Ta Industrija ao je silno ko je leta 1830. James Perry svoje rascepljeno "Perrisn pen" snatno izpopolnil. Z njegovim izumom, ki je bil čez nekaj let patentiran, je bila angleški industriji dana prilika sa najlepši rasvoj. In Uko so bili Angleži nekaj Časa edini narod, ki je isdeloval jeklena perpea. Prva tvomica jeklenih peroa je začela obratovati na Nemikem leU 1866., in sicer v Berlinu. Pozneje eo se ps tudi v drugih mestih in deželsh zgradile Uke tvornice. f Zadnja leU poizkuša polnilno pero, da bi prišlo v splošno rabo. A polnilno pero ni tako novo pisalno orodje, kakor marsikdo misli,..,Ii.jlarlh potopisov jo namreč razvidno, da so se neka Uka polnila peresa rabila na Francoakem Že proti koncu se-demnajsUga stoletja. Nekako sto let kasneje je neki mehanik v Lipskem izumil flnejšo polnilno pero. To je bila rošOna cevka, ki je imela na debelejšem koncu odprtino s pokrovom, na drobnejšem koncu pa poro in luknjico, kaUra je puščala toliko tinte, kolikor se je ravno potrebovalo. To pero je bilo narisano in popisano v dvornem koledarju, ki Je isšel v Got hI le-U 1791. Nekako v IsUm čnsu so zečell izdelovati polnilna po resa tudi na Laškem In Angle-škenfc. V začetku devetnajstega stoletja so napravili na Angleškem še mnogo poizkusov, ds bi is-boljšali tedanja še vedno preoej primitivno polnilno pero. Tudi na Francoakem se je pojsvljala težnja ss Isboljšanje polnilnega peresa. AH pravega uspeha niso dosegli ne na Angleškem ne na Francoskem. V* resnici dobro, porabno polnilno pero Je izumil leU 1843. neki Američah in zato Je zavzemala Amerika daljšo dobo glede Izdelovanja polnilnih peres prvo mesto na svetu. Ameriške Združene države imajo še dandanes največ tvornic za Izdelovanje polnilnih peres. Prod kakšnimi tridesetimi loti pa se je pojavila v mladi nemški industriji močna Uk-movalka ameriški peresni industriji, ker nemška polnilna peresa prav nič no zaostajajo sa najboljšimi ameriškimi fabrl-kanti. Znamenje današnjega časa je raba stroja namesto človeike delovne sile. Tako vidimo, kako izpodriva pisalni stroj nsj-boljše polnilno pero. Imenitno sesUvlJen pisalni stroj se v u-redih in v zasebnih plsnrnkaii veliko rsbi. Celo sssebnlkom dobro služI pisslnl stroj, kakor Je praktična njegova poraba, vendar ne bo nikdar popolnoma izpodrinil pisnega peress. Zme-rsj bo med ljudmi veliko takih, kt bodo pisali samo ln edino s pisnim peresom. Pahnil na rastline Vsakemu Jo znano Ime Bur-banka. ki je ustvaril toliko novih rastlin potom cepljenja in mešs-nja semen. Burbanki bodočnosti bodo uživali za svoje nove rastline poluUnke Isto zaščito zakona. kakor drugI ianajditelji. ako bo kongres sprejel zakonski predlog, ki ga priporočajo rasni odlični mošje in važne organi-sacije. Pričakuje se, da ta zakon bo sprejet. Po tem zakonu ustvaritelj nove vrste rastlin smo ssprositi za patent, ravno tako, kakor da bi Šlo za kako mehanično iznajdbo. Ta zaščiU pa bo veljala lo za o-n« poluUnke, ki se morejo pomnožiti potom spolnih ali ra-atlinsklh sredstev. Vrste rastlin, ki se pomnožujejo potom semen so izključeno. Nsdeljna omejitev velja glede rastlin, pomnoženih potom gomoljev. Vrtnarji"fco se dolgo borili sa tak sakon. Kakor stvari danes stojijo, ustvaritelj nove (n važne rastlinske vrste, je mogel nekaj saslužMi le, ako jo svoje prve rastline prodal sa vJsoko oe-no. Sevedai je mogoče, da bo kdo plačal preoai denarja sa prvega pol tuceta nove vrste jagod. Po-< tem pa ni lianajditelj dobival nič ln kdo drugi jo utegnil obogate-ti s njegovim Izumom. Sedaj pa bo užival saščito patenta kakor v#ak isnaj4itelj. t(^ameraMani sakon pokriva razsežno polje. Izmed rastlin, ki se dajejo .patentirati, so vsake nove vrste s*dnlh dreves, grmov, plazilk, rož itd. ftitne vrsts so isklj učen«, ker se pomnožujejo potom semen. Thomss Alvs Edison, kakor tudi vdova po pokojnem Bur-banku sU se zavsela ss novi ss-kon.—Flls. Tudi v drugih industrijskih deželah so krize VVashington, D. C—Skoro vse industrializirane dežele kažejo posledice zastoja v trgovini in industriji, ki se očitujejo v na-kopičenju sirovi nin medtem, ko se polutaj v severni Ameriki polagoma zboljšuje, pa posUja depresija v Evropi hujša. Tako |H>roča Foderal' Reserve Board, ki se opira ua izjavo angleške go*|Hxlarake revije "l^ondon E-conomiet." SVOBODA IN KRUH (Nadaljevanja s I. strani.) . Nlotzache lahko Še Uko ssnl-čujo "bedno manljo evropskega zapada" ln lahko pretokuje, da bodo liberalizem, paclfizem ali humanlUU uničile civilizacijo. Evropa ima danes trikrat toliko prebivalstva kakor pred francosko revolucijo. In da more to prebivalstvo živeti, ao morata Evropa in Amerika posluževati orodja moderne Uhnlke, moraU delati nevtrudno ln po najnovejših metodah. Da more skupina delati, kakor dela danes JI Jo treba podariti vse tisto, ksr Je Nletzsche zaničeval. Tudi se Ji ne ame pustiti neka določena svoboda delovanja In gibanja. , To je veriga ki nas vele. Niti domišljije pesnike, ki si Je u-stvaril vse prikazni na prlspo-dobah bogatega Jezika, Je nI mo. gla pretrgati. PacIfisU dobila smsrttko držav. IJanstvo • New York, 1. Jul. — Reverend Douglas Clyde Macintosh, profesor teologija na Yale unlversi, In Jsčo Mary Averill Bland, bolničarka, bila prošli pondeljek ukradena iz Bivši prohibtčnl agent aretiran Chicago, 1, Jul. — Včeraj Jo policija navalila na Roma Inn, obcestno gostilno v Evergreen Parku, kjer je zasegla opojno pl-v vrednosti $30,000, ki Je ki sU zaprosila sa ameriško odelil državljanstvo, Je butlegarjl. Healy Je nadalje Iz-Isjsvll, da svobodo vesti gsrsn-.Jsvll, ds js bil Rome Inn glavno tira ameriška ustava In Jo vlads zatočišče gangežev, ki so kradli sil družbs ne sms krstiti amerl- opojne pijače Iz vladnih »kla-škemu državljanu. JK- dlšč. , " Bivša prohibična agenU obtožena tatvine opojnih pijač Chicago, 2. Jul.—V pondeljek je bil aretiran James E. Fern, ker je kradel opojno pijačo Is vladnega skladišča na 6210 S. Wabash ave., naslednji dan pa je bil aretiran Paul Perry. Oba sta bivša prohibična agenta, ki sU ■ svojimi pomagači ukradla alkoholnih pijač v vrednosti sto-tisoč dolarjev. Poleg njiju so bile aretirane še drugo osebo, ki so jima pomagale pri Utvlnah. Komisija preiskuje Greenville, S. C. — Posebna komisija, sestoječa is članov dr-Irvne legislature, preiskuje ob-dolžltve o odslovltvah unljsklh delavcev v tukajšnji tekstilni tovarni. Organisato* John I*ecl I-ma zapriseženo is Jave od petnajstih delavcev, ki so bili odpuščeni, ker oo bili Člani unije. Komi-slja bo poročala o svojem delu governerju Rlchardsu. ■............ * Anekdot« Pavel je dobil dolo pri sUvbe-nlku. V pondeljek jo pričel, a še v sredo Je prosil za isplsčllo sa cel teden, kur ni imel denarja. "Kako to T" se Je začudil blagajnik, "saj delate samo Šele tri dni." "Vem," Je odvrnil Pavel, "a če sem Jas vsm zaupal prvo polovico tedna, tudi vi lahko meni drugo polovico." a Zdravnik: "Ali sto se držali mojega navodila t vsak dan tri praške ln vsakokrat pošlrek konjska?" / "Da, gospod doktor, le da som i praški za en teden Mostsl, ■ konjskom som pa sa tri tedne prehitel." a Zdravnik (notarju na ulici) t "Zdravo, drsgl prijatelji Ksm ps hitiš— mords dels t ksko oporoko?" "Zelo rod bi to storil. Ali Imaš mutla zopet kskega pacienta, kl si gs sprsvll Uko dalsč?" a "Čudovito majhni ročici imate gospodična t" "Da 7" "Da. dsl Mislim, «s bi zasdo-3 *ll, bi si morali usta pokati s bems rokama." U Halle, lil.—Kot povsod Je tudi tukO v naši naselbini precej brezdelja, ljudi, kl tavajo sem lu tja sa delom a le žal ga dobiti ne morejo in najmanj ne kaže, da se bodo razmere v kratkem kaj izboljšale. Pa kaj pomaga vse tarnanje? Nič. Poletje Jo tuksj in imamo hudo vroče In smerno hladne dneve. SIcer če ravno Je bilo hudo vroče, ae moji prijatelji Uga niso ustrašili, napravili so ml lep domač xabavni večer v 8. Domu. Nikdar bi niti ne mislil, ds Imsm toliko prijateljev in da bodo tudi meni kaj takega priredili. Torej na Um mestu Vam isrekam, najlepša hvala va«m skupaj, ne bom Vas poxsbil, kadarkoli bo prilika nan< «la. Vam tudi Jas povrnem s prot I uslugo.—Fr. ln K. Drnarh.—(Adv.) mt - gJ jrw ? vJPiT^I*^ m k SBweif ft ' % m Halané «I» M ja skd s briiaa I0S aH) m ar« aa fc«ee|i»e4 — 1,11. f " '¡rmw PBOBTKTX ROSA Porsot o dveh tmak Spisal Angelo Corkrtnfk (Povest, Id Je Mis Vedno hujie je bilo njuno šlvljcnje, vedno neznosne jše njuno medsebojno raimerj«. Rosa, ki je bila vajena prisrčnootl In prijateljstva, ni mogla več pn-nainti njegovega molčečega in temnega obraza. Zazdelo se jI je naenkrat vse tako brezzmiselno. Sama sebe ni mogla razumeti. Na kaj čaka še? Na rešitev? Odkod? Kako? Upanje? Vedela je, da je upanje prepogostokrat najbrezobzirnejši slepar, ki se mu mora človek upreti, če hoče uživati sadove življenja. Baš, ko je jela »klepati o svojih ukrepih zoper ta način življenja, je prejela Tanjino pismo. "Laže mi je, Rosa — ji je pisala — zdaj, ko sem tukaj, daleč od vsega, kar se Je zgodilo z menoj, teboj In Bojom. Pozabila sem nanj. Prav za prav nisem nanj pozabila v pravem pomenu te besede. Sprijaznila sem se nekako z dejstvom, kakršno je. Tukaj sem blagajni-čarka v neki večji trgovini perila. Ne morem se pritoževati. Ne gre mi slabo. Mnogim emigrantom je življenje mnogo težje. Tam pred postajo čisti čevlje bivši guverner . . . Niti malo se mi ne smili. Nekdaj je bil brezobziren in hudoben. Danes se Je užlvel v svoje novo življenje. Bsš včeraj mi je rekel: — Zsdovoljen sem, srečen sem. Čudim se, kakšen vrsg «noti te delavce, da hočejo sedeti ns guvernerskih stolčkih. Toliko romsntike je v tem življenju, toliko interesantnega, toliko pikantnega ... da, da, gospodičns, verjemite ml: mnogo piksntnega! To delo niti ni težko, gospodična i. . Uživam, ko ss ml posreči tsko ščititi Čevslj, ds vidim v nJem slehrno aristokratsko potezo svojega obraza . . . Obraz guvernerja, mademoi-selle , • , Da, da, časi se menjajo, guvernerskl obrazi pa ostanejo guvernerskl obrazi. Ko sem bil še guverner, sem se v svoji Izbi gledal v ogromnem zrcalu, tukaj ss gledsm v čevljih. Mslo spremembe nam vedno prlja . . Včasih so takšnile čeveljčki na prelestnih no-žicsh, kakršne so n. pr. vaše, mllostivs ... O, ko b! smel tskšnele tačke objeti ,. . mon dleu, mon dleu ... semtertjs povem: Ali veste, ma-dame, da sem bil nekdaj guverner v S ...? Smejal se Je. AH je srečen, res zadovoljen? Neka moja sošolka je v javni hiši. — Ljuba mojs, mi je dejsls, vss Evrops je v jsvnl hiši. Rszliks med menoj in med vami vsemi Je v tem, da se vi igrate slepe miši, jaz pa odkrito povem, kako si služim svoj kruh. Prosim te, povej mi odkritosrčno, kakšna razlika je med menoj in med tisto Ksenijo Ivsnovno, nikdar se ne nsje . . . zs borne nov-člcs prodaja svojo kri, svoje telo, svoj mozeg.,. zlodej, pa ss Jsz le draše prodajam. Cinično ss Js zasmejsls. — Ko ps boš ostarela? — Tudi v tem smo pametnejši od vas. Me znamo pravočaano umreti. Le veruj mi: ženske grešijo sploh in poglavitno v topi, da predolgo živijo. Cs bi jaz kdaj predolgo živela, moj Bog ... No, saj gospod Bog skrbi cslo za ptičke in črvlčks •. . Prsvijo, da niti najmanjši las ne pade plešcu z glave, Če Gospod noče. Nerodno je samo to, da Gonpod hoče, da mu izpade tako zelo mnogo las . . . Zaamejala se je, zažvižgala ter odšla. Največkrat ju vidim s stsrim guvernerjem, ki čisti čevlje. Včasih sta oba pijana, pojeta in požvlž-gujeta kakšno moskovsko poulično predmestno kvantarsko popevko . . . Neka emigrantska familija se je zastrupila a plinom. Nalašč? Sam Bog bi to mogel vedeti. Trdili so, da Je bila vsa družina zeloi bogaboječa, da bi, zategadelj, bilo kaj takšnega docela izključeno. Čudno naključje! Nič manj čudna ni Mia ugotovitev, da Je družina že ves mesec gladovsls, ds ni ves mesec uživala nič toplega, razen čaja brez slsdkorjs. V družini so imeli krasno hčerko. Zakaj ni fila v javno hišo? Mnogo je bogatih med njimi. Živijo srečno in v vsakovrstnem izobilju. Karkoli si po-želijo, vse imajo. Za svoje revne sorojake se presneto malo brigajo. Sredi vseh teh tako zelo različnih ljudi sa mi godi doksj dobro. Poskusila sem dobiti dovoljenje, ds bi mogla potovati domov — v Rusijo. Do zdaj gs še nisem mogla dcfeiti. Ne vem, kdaj mi bodo dovolili... samo obljubljajo ... Tako živim, dtaga Roša, iz dheva V dan in ml niti ni dolgšas. Novosti je ttinogo. Pred tremi dnevi so me zaslišsH zsradi moža. Govorila sem tsko, da ga bodo mogoče oprostili. Upsm, da se bo spametoval. Saj g* ne šovra-žim; le bojim se ¿M. Nasilen Je. Mir sem našla, mir brez sreče, Rosal To Je kazen za greh. Ponoči mi je včasih bridko in neznosno v srcu ... Dovolj.... mogoče kdaj pozneje več!" Rosa je pokazala pismo Boju. Roke so se mu tresle, ko je držal pismo... Težko je vzdihnil: — Mir brez sreče! — Ds, Bojo! — Tako zelo Je revna ... Mir brez sreče! — Bojo, jsz bom odpotovala! — Odpotovala? Zakaj? — Ker ne morem več živeti poleg tebe! — Me več ne ljubiš? — Bojo, to vprsšanje ni niti lepo, niti pametno. —. Ne razumem te! — Svobodna sem In morem oditi! — Svobodna si! Skorsj rszvezelil se je. Ssm bo. Ssm bo sedel vse dolge noči, joksl bo, rjul bo, če se mu bo ljubilo. Nihče mu ne bo ns potu. Vsaj za mesec dni naj odide in ga pusti samega, da bo obračunal s samim ssboj. Sploh bi bil tako zelo rad sam. Sam, čisto sam. Mogoče bo lzaledil tisto rešno misel, ki jo nekje čuti, pa Je v zamotanosti čuvstev in vtlskov ne more odkriti. — Pojdi,'Rosa, za mesec dni sli za dva meseca in potem se vrni! — Ns, Bojo, nikdsr več se ne povrnem. Le tedaj bom prihitela, ko ml boš sporočil, da me potrebuješ. — Rosa, neskončno si dobra. Veruj: Ta-njS ne bo sem,- 4 — Ne obljubljaj! — Clovsk sem. — Ssj to je tisto, ksr me moti! — Čudno in nerazumljivo govoriš danes. (Dsljs prihodnji!.) Edini prijstelj Dinko Js prišel s svojimi bolnimi očmi ns dvorišče, ds se poslovi s menoj. Se mi je ponujsl srsdstvo zs tra-hom, če bi gs pozneje potreboval, a nisem hotel. "Torej sršč-no pot v Rusijo," Je šepnil in I>r. Ivan lah: ODHOD I: 'Knjige upominov\ ('Fronta') Končno je prišel naš dan. Bilo je 23. marca leU 19lY Na dvorlAču starega "mashauna" je »tal na* maršbatsljon pripravljen za odhod. Vsi vojaki v novih sivih uniformah, v visokih »kornjih z rjavimi goleni-caml, a polnimi nabaaanlmi nahrbtniki, nekateri celo s šopki na novih čepicah. Na videz lep marftbataljon, a če al pogledal od blizu, ni videl blede vmte »labotnih sestradanih vojakov, med njimi nekaj mladenlčev pod 2<> let in nekaj starcev, ki «o se bližali ie |x*temu križu, ftaržl so letali med vrstami in urejali svoje čete, (la bi izgledale kar najlepše, oficirji ao stali v kro-»ni in se pogovarjali. Na hodnikih ao sloneli vojaki, ki ao že ostali na Dunaju, da jih uvrate v nov msržbataljon, ki pride za nami. Fotograf, ki nas Je opol-dne fotogrsfirsl pri zadnji du-nsjski mensži, je prodajsl slike, ki so jih kupovsli vojaki zs *|m>. min, ds jih pošljejo svojim znancem in sorodnikom. Pokupili so jih tako hitro, da nis«-m mogel nobene več dobiti. Poleg sel* nem zaslišal češko govorico. Videl sem. da s« je v naši četi zbralo precej Cehov, kar me je zelo razveselilo.. Rili so vnčinoma iz južne Mora ve in dunajskih predmestij. Tudi o-nl so me s veseljem pozdravili, ko sem Jih nagovoril po češko. __ ___ Sk*r M*m bil popolnoma *am. slabšala, da ne bi odšel k bolni oe. Tako se Je prišel poslovit od mene. Videla se nisva več. Podaljševanje bolezni je postslo sanj usodno. Ko sem po vojni leta 1021. prišel v Split, ds ga oblščem, sem zvedel, ds je v blaznicl v Slbenlku . . . Očesns poljubila svs se. Moj zlsti deč- bolezen je postala neosdravljl- ko. Bil je it Splita. Kot čla* nacionalne dijaške organizacije je prišel v začetku vojne pred sodišče In preživel dve leti v grsšklh zaporih. Od Um je prišel v naš tabor v Mlttergra-bernu, od koder je bdšel ns Du-nsj k vojakom. Tu svs se zopet sešla. Bil Je lep, vitek, črnolaa fant, pristen Dalmatinec. Da se reži fronte, je dobil od doma "trave". Vsi Dalmatine! so si fkušali pomagati a "travo". To je trava, ki raste baje samo v Dalmaciji. Ce se nekoliko raniš in si deneš na rano to travo. oteče noga tako, da si "dober" za nekaj tednov. Tako se lahko rešiš vsaj zs enkrat fronte. Tudi meni so dali to travo, s ni nič pomagalo. Ranil aem si nogo, navezal na rano auho travo — s nič. Mogoče zato, ker nisem bil Dalmatinec. Tudi Dinku ni pomagala. Zato si Je preskrbe! trshom. ki so ga nosili Italijani v lepih prav tako ka-kor Dalmatine! travo. To je pomagalo. Njegove lepe črne oči ao ae pordečile, sačele ao o-tekati in prišel je v bolnico. Tu se je zgodila nesreča. Ugajal je mladi uamiljeni sestri, ki je bila hčerka nekega poljskega zdrav nika, in ko se je Imlesen obračala na bolje, sta jO zopet po- ra in vplivala na njegovo duševno stanje. A takrat pri aktttsu svs blls šs obs polna nad,'A* se po vojni sopet vidiva. Medtem so prišli na dvorišča višji oficirji. Edsn is njih js stopil ns mizo in govoril nsvdu-šsn vojaki govor. Štiriindvajseti dunajski strelski regiment je baje dokazal doalej čudeše Junaštva. V svoji miroljubnosti je Avstrije ponudila sovražnikom mir. toda oni so'to velikodušno ponudbo odklonili, zato se mora vojna nadaljevati do zmagovitega konca. To nam nI težko, kajti vsi narodi dršavs tako Šslijo, njih svesti sinovi ss bije-jo hrsbro na vseh frontah in J. ko prihaja pomlad, ss sa-čsnjajo novo ofenzive, ki bodo nam v kratkem prinesle zaželeno zmago, kajti — kakor vse kaše—Je sovražnik utrujen od boja In alt po raso v, ki so mu jih prizadejale naše hrabre čete. Gotovo ss bo torej tudi ta šs sedemindvajseti maršbata-Ijon v polni meri izkazal vreden svojih prednikov. "Naprej proti sovragom**, Je končal govornik avoje besede In poalval, sakličemo Avatrijl in eesarju "hoch", Zagrmelo je med vrstami "Hoooch", dasi v teh glasovih ni bilo čuti nikakega navdušenja. Med njimi je izginil tudi naš pritajeni "na zdar" in "ži-vio", ki seveda ni veljal niti Avstriji niti cessrju. Oglasila so se težka povelja šariev in bataljon je odhajal na ulico. Bil je meglen pomladanski dan. Dunaj se je že davno navadil voj»ke, tako da odhod maršbataljona ni vzbujal nika-ke pozornosti. Nasprotno: zdelo se mi je, ds nss z nekakim prezlranjeni gledajo ženice, ki so v dolgih frontah stale pred prodajalnami in čakale na kruh. Spremljalo nas je le neJcaj mater in žensk, ki so se prišle poslovit od svojih sinov in mož. Polelr mene je stopal liaš četo-vodja, Že prileten mož, trdih korakov in mrkega obraza. Ob njem je atopala njegova žena in mu nosila kovčeg. Videlo se ji ms je, da sta oba iz delavskih slojev. Mož Je bil molčeč in čemeren. 6ele pozneje sem zvedel, zakaj je bil tako redkobeseden in do mene nenavadno prijazen. 'Bil je po poklicu mizar in pristaš Friderika Adler-Ja, ki je ustrelil leta 1916. avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stdrghka. Ko smo bili nekaj mesecev nato v Grubieszowu in je Friderik A dler stal pred dunajskim sodiščem, je pristopil stari četovod-ja k meni in mi pokazal "Arbei-ter.Zeltung", ki mu jo je poslala žena. "Tu čitajte," je rekel in pokazal poročilo izpred sodišča. Tam je Adler razkril vso gnilobo države in zločine prvih vojnih let. Stari četovodja se je takrat dobrovoljno smehljsl — on, ki je bil vedno tako resen in strog. Ko sem mu vrnil časopis, svs še spoglsdala in razumela. Govorila sva potem še mnogo■— bil je to lep pomladan ski večer v Volhiniji — in takrat mi je priznal, da je dobro vedel, kdo sem, In da je to "schweinerei", če mora on, ki ima skoraj petdeset let, ženo in otroke, hoditi po fronti. Tako smo dospeli na kolodvor, kjer je stal dolg vlak, da nas popelje na fronto. Kam? Tega ni nihče vedel. Vsi so se bal le enega — da ne bi šli na Sočo Začeli smd se vkrcavati v va- Sne. 2e rimo se, dogovorili hi, da se'spravimo skupaj kak kot, kar pride narednik in ukaže, da spadam v vagon za prostovoljce. Tsko sem priše v vagon, kjer je bila zelo živahna dru£|&a, kakih dvajset prostovoljcev,' ki so ravnokar dovršili oficirsko šolo in so zda, kot praporščaki, četovodje in korporall odhajali na fronto Pozdravili so me takoj s bratskim "ti" lnae čudili, da nimam šarže. Povedal sem jim, da sem sicer navadsn vojsk, a mo. doktorski nšslov jim jš i m po ni ral tako, da so me sprejeli tako. medse, češ da se že še seznani mo. BiH so* sami mladi dečki ki so komsj dovršili srednjo šolo in so bili še na pol otročji Zunaj so se še poslavljali od svojih mamle in sestric, sicsr so se delali zelo junaške. V vagonu je nastal pravi boj za prostora in sedeže, a meni so dali na razpolago prtator po izbori. 0-ni, ki so bili bolj izkušeni, so^a-čeli napenjati preko vagona svoje šatore, Ig katerih ao se dale napraviti prav ugodne gugalniče. Vedeli so, da bo pot dolga, sato se je bilo treba pripraviti Nesli ao s seboj precejšnje loge s domačin notese, da bodo sapieovali važne dogodke. Nekateri ao jih aačeli zspisovst takoj. N. pr. odhod s Dunaja ob . . . "A ti nič ne zapišeš?" "Nič." Res nisem* zapisal nikoli ničesar in vendar so vsi ti dogodk šs dsnes živa pred mojimi očmi Bog ve, kje ao njihovi popisan notesi in kj4 ao oni. Med njimi je bil najglasnejš neki 2td. k| je še enkrat videl fronto. Bog ve, kako ae je imenoval, a Imel je tako vidne lastnosti svojega rodu, ds ga nI mogel satajiti. j Bil je še kedetasp! rent ih je imponlral svojim tovarišem s ravnodušnostjo, s katero je odhajal na fronto. Zače je odpirati svoje zaloge cigaret in alaščic in jih ponujal _ naokoli z darežljiv ostjo, ki je bila v teh teftkih časih vos nenavadna. A izkazalo ss K da ao tudi drugi preeej zaloteni s rasnimi dobrotami vsaj sa nekaj razdeljevanje in ponujanje. Tudi jaz sem bil vsega deležen. Posebno moj židovski tovariš me je naravnost obsul s svojimi dsrovi. A jsz Židov od nekdaj nisem ljubil. Zato se mi ni mogel prikupiti, dasi je bil nadvse [irijszen in skorsj vsiljiv/ Medtem je vlak lezel počasi mimo pustih postaj dunajskih predmestij in kmalu so izginili za nami zadnji sledovi cesar skega Dunaja. Vozili smo se proti vzhodu. Vse je kazalo, da rremo na rusko fronto. Kam? Kdo bi to vedel. "Preteklo leto je bilo ravno tako," je pripovedoval 2id. "Rusi so začeli ofenzivo pri Kovnu Naenkrat je prišel ukaz: vse, kar je razpoložljivega, na fron to. Predor se je posrečil v Ro-kitniških jezerih. Položaj je postajal zelo kritičen. V treh dneh smo bili tam. Komaj so nas izvagonirali, že smo bili ognju. Zasedli smo neki poro-bek, proti kateremu so Rusi napadali. To ni bila šala, dragi moji. Eden naših tovarišev je bil poslan pred črto kot izvidna straža. Preden se je mogel vr niti, so morale začeti delovat strojne puške. - Prerešetale so na popolnoma, Bog Ve, koli ko *trelov jg dobflT V haJflRT je bilidbit." j f^u "fa niso ^gU nolsitlf toli ko, 4a bi sefrešil, eden iz mlafcničev. "A, kje! na fronti se ne čaka če gre za uspeh. Kdo ga bo ča kal! No, ta je izgledal! Stre pri strelu ga je preluknjal." Nastala je trenutna tišina, kp-kor da plava nad nami vpraša nje: Kaj ps vi? Kako pa vi?" "No, sedaj ni nevarnosti, sa ni ofenzive," je izpregovoril den iz njih. "Sedaj ni, a je lahko jutri. Kdo ve, kaj ae pripravlja. Sedaj začenjamo mi . . •" je razlagal 2id. Začela jih Je zanimati tudi moja usoda. Videl sem, da le malo poznajo svojo' Avstrijo in da so jim razmere na jugu čisto neznane, dele ko eem jim pojasnil, da ao Slovenci skoraj isto kot Srbi, so razumeli, zakaj grem na fronto kot navaden vojak. Pa nič zato! N*s to ne briga. Mi ostanemo dobri prijstelj i in kameradi. Dobro. Proti temu nisem mogel ugovarjati. Počasi je jel padati mrak. Vozili smo se po onem toftnem moravsksm polju, ki počasi prehaja v griče na meji Ogrske. V vagonu je bilo čim dalje bolj veselo in živahno. Končno smo obstali na velikem kolodvoru. Pošun! Stopili smo iz vagona, da ae mak» prehodimo. Vss je hitelo proti restavrseiji. Tam je nastala srašna gneča. Zagledali smo bel kruh. Čudo božje, koliko časa ga že nismo videli. Ali je to v naši državi? Je, toda v ogrski polovici. Vojaki so pritisksli proti buffstu, sto rok e dvigalo zmečkani papirnati denar nad glavami, ato glasov e klicalo: kruha, kruha! Mize n pregraje so pokale. Natakar-i so vpili, šarži odrivali moštvo. Nič ni pomagalo. Vrli dunajski "štiriindvsjsetniki" so prvič po dolgem Času zagledali iel kruh, o katerem so mislili, da ga ni nikjer več na svetu. In glej, tu je, na prvi madžarski postaji. Gladna množica je pri-tisnils proti stekleni steni, o-graje so popustile, šipe so za-žvenketale, čul se je samo strašen šum in hruŠČ, vse se je lomilo in pokalo in iz prvih vrst so letele bele štruce v ozadje, kjer so jih grabile nad glavami moleče roke, in to je trajalo vse dotlej, dokler niso šarži in oficirji z največjo silo izrinili gladne množice vojakov iz Restavracije. To je bil prvi naskok in prvi junaški čin naših vrlih "štiriindvajsetnikov", ki so s slastjo uživali pridobljeni plen. Kdo je plačal škodo, Bog ve. Kot kazen za prepovedani aad Je sledilo povelje, da ne sme brez dovoljenja nihče več iz va gonov. Objela nas je temna noč in tudi naš živahni vagon je počasi umolknil. Oni, ki so si iz ša-torov napravili gugalnice, so cSu lepi po tleh. Počasno premikanje vozov in škripanje koles nam je pelo uspavankp po lepi zemlji ogrski. SEST DNI PREKO OCEANA '"'T^Ti. ** **** T1" *" - llsds Ffsscs, 11.|sliia-l7a¡^ta PARIS, 18. ¡iiíifs -16 aiig. FRANCE, 25 julija-20.aug. — Hiato ta »'■«Jr. M», ■tavM FRENCH LINE lit N. Mefcifss A t«. CUcago. 111. naroČite slike jožeta ZAVERTN1K A Gl. upravni odbor js dsl izdelati velik« sliko pokojnega brata jofcfc atvertniks.. Slike so lepo iideli* i» primerno velike ter pripravne, d« se jih obesi v druitvenih dvoraaafc sli privatnik domih. Upravni odbor ieli, da se kmsla priglasijo c naročili vsi tisti, ki ss sani»ajo In iele ¡««i slike. Cena poaamesni sliki je $2£|, to je na mehkem papirju in bres okvirja. < , VINCENT CAINKAR, predi. SNPJ. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (June 30, 1930) po. . meni, da vam je naročnina ps- sijajno, drugi pa smo po^ftekla ta"dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako Ueta ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je va list piska in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen valeči napačnega naslova, pišite nam dopisnico ia navedite etari In novi naslov. Naši zastopniki so vsi dni-štvsni tajniki in drugi zsstopni-ki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je $6.00 in za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za leta za pol leta $2.40. Za mesio Chicago In Cicero n leto $7.50, pol leta $3.75, sa člane $6.80. Za Evropo stane za pol leta $4*50, za vas Isto pa $9.00. Tsdnik stana sa Evropo $1,70. Člani doplačajo samo 50c n poštnino. Naročnino lahko todl aiml pošljete na nsslov: ' Ufcravništvo "PROSVETA" 2657 S. Lawndale A ve., Chicago Misa Kathrjm Sellers, ki bo tasto-pala svesal driavni department na panamerlški mladinski konferenci, ki as bo vriila ts mesec v Umi, Peru. Ali ste naročeni na dnevnik "Proiveto"? Podpirajte svoj list! Brza Zveza V EVROPO preko Hsmbnrga na naHh modernih parnikih HAMBURG > DEUTSCHLAND ALBERT BALON NEW y ORK Redna tedenska odplntjs. Zmerne cene. Dlrketaa železniška • svets s Jofoslsvijo. Redna odplotja tudi ns naših snsnlh kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zs navodila vpraiajte lokalnega agenta all Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue ♦ ♦ Chics« SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA sa TtaoHca in ahodt, rizitnlce, Ampfr«, knjiga, kole-uai jo, icissv itd. ▼ slorefifckem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-škem, mglaikam Jeziku in dragih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajt vodstvo tiskarna. Cona unljsko dalo pnr» vrste. & N. P. J. PRINTERY 2SS7-6S CHICAGO, ILL TAM SB DOBS NA lEIJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA