99. Stro lita. f llubllait, i poinbljek, 3. maja 1915. XLVIII. lelo. •Slovenski Narod* vdja ▼ LJoblJaU na dom dostavljen: . v upravnlStvu prejeman: cdo leto naprej • • • • K 24 — 1 ćelo Icto naprej . » « • K 52*— pol leta m • • • . . 12*— 1 pol leta . • • • . # U*— četrt leta , • • • • . 6*— 1 četrt leta „ • • • • # 550 u$ mcsec m > • • • w 2-— 1 na mesec w • • • # # 1*90 Dopisi na} se franktrajo. RokopisI se ne vračajo. Vredmišfvo s Kaallova ulica it ft (v pritllćju levoj fteltfon ŠL 34. Iitafa vuk tat sveter IzvzmAI nedel)6 In prsutlfcft. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vio., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pnrte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se poSiljnjo naročnine, reklamacije, Inserati i. t • • 2*39 " ćelo leto naprej • . . . & 3aW Vprašanjem plede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnice ali zttem&g. Đpravništvo (spodaj, dvorišče I evo), Kaafiova ulica St 5, ieteScm dt. 9ft» Osvojeno rusko oporišče pri Ostrem vrhu. — Razstreljeno rusko municijsko skladišče pri Zaleszczykih. — Bombardiranje Reimsa in Dunkerque. — Nemški uspehi v Flandriji in v Argonih. — Nemci prodirajo proti Mitavi. TOPOVSKI BOJ V ZAPADNI GALICIJI IN V KARPATIH. — RUSKO OPORISCE PRI OSTREM VRHU ZAVZETO. Dunaj, 2. maja. (Koresp. urad.) Uradilo razglašajo dne 2. maja: V ruski Poliski snio potisniH na-sprotnika v nekaterih odsekih iz sprednjih pozietj. Pri tem so dospele naše čete mestoma do zaprečnih črt sovražne glavne pozicije. Na fronti v zapadni Galiciji in v Karpatih živahen topovski boj. Na višinah med dolinama Ora-we in Opora so naše čete odbile nove srdite ruske napade, vjele 200 mož in končno pričele z napadom ter zavzele po hudem boju neko moćno rusko oporišče, vzhodno od Ostrega vrha. Pri tem smo vjeli več sto Rusov ter vplenili strOine puške. V jugo - vzhodnji Galiciji in v Bukovini nobene izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pJ. H 6 f e r, fm!. ODBITI RUSKI NAPADI OB ORAVVI IN OPORU. Dunaj, i. maja. (Kor. urad.) Uradno razglašak): V ruski Poljski živahen artiljerijski boj, ki traja mestoma tuđi po-noči. Iz več pozicij smo prepodili ruske varstvene čete. Na fronti v zapadni Galiciji in v Karpatih nohe-nih izprememb. Proti višinam, kl smo jih osvojili med dolinama rek Orawe in Opora je sovražnik tuđi včeraj opetovano naperil svoje napade ki pa smo jih zopet odbili z velikim! izgubami za sovražnika. Pri tem smo vjeii 500 mož. V jugozapadni Galiciji in Bukovini semtertja artiljerijski bcj. Ena naš'f] b3tenj ie razstrelila in vpepelila južno od Za-leszczykov rusko municijsko skladišče. Na Sužnem boiišču razeti po«am-nega topovskega ognja ob meji v zadnjem času nobenih pomembnih dogodkov. Vzhodno od Treb'nia smo z artiljerijskim ognjsm razpršili crnogorske čete, ki so si upa!e preda-leč, ter razdejali njih bivališča. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. RUSI SE UMIKAJO PROTI MITA-VI. 100C RUSOV V.IETIK. Berolin, 1. maja. (Korec-p. urad.) Pcro;"1o \Vn?ffove^3 iraća: Veliki glavni stan ćnz !. tra?a. Vzhodno boiišče: Spopad pri ?av!ih se je končal za nas ugodno. Po močp*h izgubah so Rusi pobesrnii', ko so Šavie zapa-flli na vseh št?rrh koncih, v smeri na Mitavo. Zasledovanje nadal'ujerno. Doslej smo vieli okrog 1000 mož, poteg tega pa smo vplenili 10 strojnih pusk, veliko množino bagaže, municijskih voz, zlasti msiogo na mu-nlcfie. Sovražsn napad pr! Ka!wariji in tugozapadno od iod smo odbili z vel?kimi izgrbami za F.o--T.rv/niVa. Pri tem smo zopet v;e!I 350 Rusov. Na-sprotno pa se je Rusom j^gozanadno od Avgustowa posrećilo ponoći napasti stotnno neonskih predstr^7: in )\ povzrojUi težko izgubo. Vzhodno od Plocka in na iužneni bre^j Pil'ce smo odbili slabe ruske navale. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKE PRVE ĆETE SO DOSPELE V OKOLICO SEVERO-ZAPADNO OD MITAVE. Berolin, 2. maja. (Koresp. urad.) VVolfr'ov urad jav!ja: Veliki glavni stan dne 2. maja. Vzhodno bojišče: Naše operacije v severo - zapadni Rusiji dobro napredujeio. Pri £avlih smo vjJli nadaljnih 400 Rusov. Na zasledovanju bežečih Rusov so nemške prve čete dosnele v okolico jugozapadno od Mitave. Ruske napade v okolici Kalvarije smo od!:in z težk'mi izgubami za sovražnika. ,?00 vJciniKov je ostalo v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. * NEMŠKI SUNEK PROTI RUSIJI NA SEVERU. Največjo pozornost vzbuja seda] silni nemski sunek proti Rusiji na scveru. Zatrjuje se, da je to zopet Hindenburgovo delo in da je pri tem šunku udeic^enih prav mnogo naj-boh'sih ncmšk'h cet. Te čete so brez boja prišle v hrbet utrlenim ruskim pozicijom ter so s svojimi prednjimi četami dospele do že'eznice Ov'nsk-L'bava. Pri Savliju so se ruske čete. ki so se tam ustavile, urnakniie \ smeri proti Mitavi. Gotovo je, da bc-do skušali Rusi z vso naRiiJO postaviti Nemcern nasproti močna arma-ćo. Nrs«:nrofro pa nritiskn'o K'usl pri Kalvariji in Avrn«.fovu proti 7->!irHi. Kako se hrs k^n.:a!a ta vcl?1"a Iv'ka, ki se tu priprnvPa. borno slišali mor-da že v par dneh. Italijanski vojnški kritiki vidio v tem najnovejšem dcjzodku prolog za razvoj novili velikih načrtov, toda tuđi oni si rnco na jasnem, kako bi se mogla razrešiti ta situacija. Bombardfrao'e Lomze. Petrogra^ska rnrrč;l:i pripove-dire:o, da je 9 rcmškib zrak^p'ovov metalo na Lomzo 120 bomb. r:na borr^a ie naHin v rc^o cerkev. v ka-teri ie bilo F00 vojakov pri božji službi. Ka kor vsled čudeža ni bil no-beden ranjen. * Topovski boji ob fronti N;emen-Bohr Poročcvalec »Lokalanzeiserja^< poroča 28. t. m. iz Suvalkov: Ob fronti Njemen - Bobr je vladal zadnjih 8 dni kijub lepemu vremenu mir. Sovražniki leže ponekod samo 300 korakov od naših pozicji. Sovražnik je svoje pozicije prav dobro utrdil in z bodečimi žicami zavaroval, iz če-sar se da sklepati, da se pripravlja na daljše pozicijske boje. Dan na dan prihaiajo ruski begunci, dasiravno naše ovire si!no otežkočajo približa-uje. To je jasen dokaz, da so se ruski vojaki naveličali vojne. V ruskih vrsta h stoje tuđi novinci letnika 1915. Dne 28. aprila ob 4. zlutraj se je na obeh stranch pričela huda kanonada na celi fronti, ki je trajala tuđi še 30. aprila ob 6. zvečer. Več krajev. ki so jih zasedii Rusi, je zgorelo. Ruska artiljerija ne strelja več tako dobro, kakor prej. KIlub temu, da so stre-lja.Ii cei dan, ni na naši strani prav nobenih izgub. Ko je naša artiljerija napad zadostno pripravila, je naša infanterija z bravuro naskočila. Rusi so se le slabotno ustavljali ter v begu zapustili svoje pozicije, pri čemer smo zajeli mnogo vojnega materijala. Predvčerajšniern smo vieli dva ruska Ietalca z letali. Ni še dognano ali sta ta dva metala bombe na Sol-davc. Neidenburg, Gumbinen in In-sterburg. BITKA V KARPATI«. Petrogradski porocevalci londonskih listov porocaio: Nova av-striiska ofenzi\ra v Karpatih se koncentrira vedno bolj na okolico pre-laza Lzsok. »Times« pravijo. da je na tej točki računati z cdločilnim napadom na ruske poziciie. Ruski generalni štab bo skrčil fronto. Po naših poročilih je položaj na frontah v jngo - vzhodnii Galiciji, v Karpatih ter ob Ounajcu in Nidi v ce-Iem stacijonaren. Petrogradski listi zopet naglaša-jo veliko silo avstriiskih napadov, da se silna bitka pri Str\ ju. ki se je pričela dne 24. aprila, z vso močio na-daljine. Dne 30. aprila so poročali poro-čevalci: Tuđi preteklo noč so po-skusali Rusi šunke v dolini Opora in Orave. bili pa so zavrnjeni. Ker je pri armadnem zboru Hoffmanu prodiranje naših čet proti gališki ravnini najdeij napredovalo, so Rusi vedno ponavljali svojo protiofenzivo, ki pa se ie vedno zopet ponesrečila. Na drugi fronti mir. Nczadovoljnost z ruskim vrhovnim poveljnikorn. Iz Sofije porocaio, da so v pe-trogradskih dvornih krogili zelo nevoljni na velikega kneza Nikolaja zaradi nepovoljnega izida bojev v Karpatih. Prebiti Karpate, smatrajo kot blazno početje, ker bi zašla ruska armada tuđi v slučaju, da prodre na Ogrsko, v past. Če bi imela za hrb-tem Karpate kot oviro, bi ji grozilo popolno uničenje. Množe se glasovi, ki označujejo velikega kneza kot ne-zmožnega. Tuđi položaj na Poli-skem smatrajo za brezupen ter so mnenja, da se bo ta vojna kenčala za Rusije podobno, kakor vojna v Mandžuriji. Ruske vesti o karpatskih bojih. VVoIfiov urad poroča: Petro-gradska brzojavna agencija je dne 27. aprila izdala poročilo, katerega naj bi bilo v Karpatih več konjer.i-ških divizij oddalo svoje kopje artiljeriji in so se tako izpremenile y pe-horne oddelke. Ti prejšnji konjeniki pa da nimajo baionetov, kar da je velik nedostatek, ker pri večini bojev prihaia do boja inož proti možu. To odkritosrčnost so, kakor se zdi, zamerili brzojavni agenciji. Zato po-šilja sedaj nevtralneniu inozemstvu poročilo, v katerem trdi, da petro-gradska agencija ni nikdar razširjala take vesti, temveč da ]o je poslal v svet \\olfiov urad,da bi tako odvrnil pozornosr od znanega dejstva o »strah vzbujajočem zmanišanju- ste-vila konj v nemški armadi. Ta otročji poizkus tajitve ima tem manj upanja na uspeh, ker seveda na Danskem, v Švici in drugod dobro vedo, da je ta brzojavka prišla iz Petrograda, ne pa iz Berlina. Torpediran ruski parnik. Reuteriev urad poroča iz Londona: Neki ruski parnik s premo-gom na krovu je bil pri otokih Bla-sketo od nekega nemškega podmor-skega čolna torpediran in se je poto-pil. Posadka se je resila na otok Va-lentia. — Od nemškega podmorske-ga čolna torpedirani ruski parnik je najbrže >Svorono«, ki je vozil med Portom Talbos in Archangelskom. Posadka 24 mož je imela komaj toliko časa, da je zapustila parnik, predno so Nemci torpedirali parnik. V 12 minutah se je parnik potopil. LISTEK. Smerihanlta. Francoski spisal Pierre d e C o u -le vain, (Dalje.) Marki si je mislil, da ima več upanja najti vojvodinjo samo, če gre pozneje k nje]. Sklenil je, da mora zvedeti resnico o Ludviku de Chal-lans. Toda obljubil in prisegel si je, da je ne vpraŠa ničesar drugega in da ji ne pusti slutiti svojih lastnih čutil. Ko je vstopil Jacques v palačo Blanzac, je hišnik že zapiral vrata. Bil je brez dvoma zadnji gost. Stre-žaj, ki je stal v predsobi, ga je povede! v rdeči salon. Kristijana je bila že odšla v svojo sobo. Ko se je Jacques nahajal sam v tem tako mu domaćem salonu, so ga prevzela doslej neznana čuvstva Njegova ljubezen je prešla na vse predmete, ki so bili last Kristijane, kakor da so dcl njenega bitja. Slast-no je srkal v se vonj njenega parfu-ma, ki je polnil zrak. Mali kanape", ki ji je redno služil za Dočitek, bla-zine, na katerih je bilo opaziti odti-sek njenih ramen in rok, pisalna mi-za, kier je urejcvala svojo družabno korespondenco, stari klavir, ob katerem je pela izbrane pe^mi. vse *o je videl že stoterokrat; danes je ob-čuti! vse te predmete, zdeli so se mu sveti, izvanredni. Ta docela subjektivni pojav. ki je imel svoj izvor v Ijubezni in ki mu sicer ni bil neznan, ga je tako presenetil, kakor da ga doživi prvič v svoicm življenju. Na-enkrat se je stresel na celem telesu. V ogledalu nad malo mizico, stoječo v kotu ob desni velikih steklenih vrat je zagledal kip, — kakor se mu je zdelo — z dvema glavama. »Kaj naj to pomeni?« je dejal in se živahno približal kipu. Presenećen je obstal pred tem zagonetnim umet-niškim delom. Bil je to kip srednje-velike žene, sloke in nežne, ne iz mramora izklesan, ampak vlit v neko voščeno snov mesene barve. Na prvi pogled je bil to JJubek, skoro otroški obraz, poln veselja in zmago-slavja. A ta obraz je bil v resnici le krinka, katero je držala v levi roki, spretno zakriti po pajčolanu. Za tem pa je skrivala svoj pravi obraz, lah-no vznak nagnjeno glavo z zaprtimi solz polnimi očmi in trdimi ustmi, ki so nosile znak smrtne bolesti. Krče-vito stisnena desnica je skušala spraviti v red gubančasto obleko na njenih mladih in sočnatih prsih. Učinek je bil silovit. Spodaj na dokaj viso-kem postavku je bila vklesana bese- da: Addofnrata. ob strani pa na-slednji stihi Baudeiairjevi: Dan na dan, kakor mi vsi, plaka na veke . . . Ker je živela in ker živi; A. kar ji stresa telo, kar jo boli. Je, da. žal, mora živeti do konca dni. Jacques se je skionil in čital te besede na glas. Ko se je zopet vzravnal, je v zrcalu videl prihajati ! knjeginjo. Ždela se mu je večja, než-' nejša in izredno bleda. Kakor hipnotiziran je zri, kako se mu je približe-vala s tisto prekrasno hojo, ki je bila le njej lastna in ni se premaknil z mesta. Še-le. ko je stala tik pred njim se je obrnil. Tedaj so se srečale njune roke, njune oči. njuni duši in prevzeta od razburjenosti nekaj se-kund ništa mogla spregovoriti bese-dice. Kristijana se je prva pomirila in njene tresoče se ustnice so se za-okrožile v nasmeh. — Občudovali ste mojo Addolo-rato? je dela. — Da, pretresla me je do srca. Ta žena strašno trpi. Kdo je ustvaril to mojstrsko delo? — Kipar Ringel. — Toda ideja je vaša, stavim. Vojvodinja je zardela in pogledala v stran. — Ne, ne, je odvmila živahno. Nekega jutra pred dvema letoma sem se sprehajala po Tuilerijskih vr-tovih. Tedaj se mi je oko ustavilo na Christolfovem kipu »Maska«. Mordc ga nikdar niste videli. Kip predstavlja ženo. ki drži, kakor ta, v roki masko, njena vznak nagnjena glava pa nosi tak bridek izraz bolesti, da sta me prevzela pomilovanje in so-čutje. Hotela sem ga vzeti iz tega javnega vrta. Zdelo se mi je, da trpi pod pogledi množice. Večkrat sem se k njemu vračala,neka neznana sila me je privlačila. In glejte to nakljnč-je. Nekaj dnij pozneje odprem Bau-delairjevo knjigo in naletim na stihe, ki mu jih je udahnil prav ta kip. Pes-nik je imel še mnogo idealnejši pogled kakor kipar. Tedaj me je prije-la želja, da posedujem njegovo vizijo. Obrnila sem se na Ringla. Prepričana sem bila. da je nihče ne more bolje ponarediti kakor on, zakaj v svojih deiih ne išče samo lepote, ampak tuđi dušo. Osnovni nacrt sva napravila skupno. Obema je prišle na misel isto ime: mondenna Addrvlo-rata. Zelo zadovoljna sva s svojo masko. Škoda, da je Baudelair ne more videti. Jacques je obrnil kip v profil in stopil za korak nazaj. Nenadno pre-senečenje se mu je bralo z obraza. — Vam je podobna, je del pol-glasno. Vojvodinja je bila v očividni za-dregi, silila se je na smeh. — To trdi gospod de Nozav. Vidva edina sta to opazila. — Ker morda finejše čutiva kakor većina vaših prijateljev. — Na vsak način je ta podobnost, če sploh obstoji — kar zanikam — docela slučajna: Ne priđe mi na misel, da podarim svoje lice ženi, noseči krinko. Bila bi to poza, ali priznanje. Tako slabega okusa ni-mam. — Vem . . . vem. Sicer je podobnost skoro neopazljiva. Bolj ču-tim jo, kakor vidim ... V celoti leži ta podobnost . . . Da more ta žena hoditi. tedaj bi se vedla kakor vi. Obe ste istega tipa. Od nepremagljivega hrepenenja prevzet je marki s tresočimi prsti sledil prekrasno valovanim linijam Addoloratinega telesa. Kristijana se je stresla od glave do nog, kakor da čuti to božanje na svojem Iastnem telesu. — Ta kip je namenjen moji de-lavnici, katero zdaj popravljajo, je dela. Veseli me, da ste ga videli. Zdaj pa mi povejte, kaj je novega, je pristavila vojvodinja s trdnim glasom in se napotila na drugo stran salona. Vsedši se na kanape, je ponudila markiju naslanjač. — Kako se počutita Annie in bćbć? (Dalje prifcođnjič.) Stran 2. .SLOVfcNMO NAKUD*. dne 3. maja iyi5. 99 stev. Iz Galicije in Poljske. Przemvslski okrajni glavar Za-leski, ki je bil zbolel za pegastim le-garjem in o katerem se je govorilo, ca je umri. živi ter so sra poslali z drugimi državnimi uradniki v notra-njo Rusijo. »Slov. o Polskie« poroča, da imajo v galiških petrolejskih skladiščih 1120 milijonov kiiogra-mov petroleja. Ruska vlada naniera-va odpraviti carino na r^trolej. Isti list priobčuje poziv lvovskega magistrata na prebivalstvo, da naj odštete tekom 7 dni ruski finančni upravi le - le davke: Zeniljiški davek, hiš-no - najemninski, pridobninski davek, dohodarino, rentni davek, pen-zijski in podjetniški davek. Ruski mestni poveljnik v Tarnovu objavlja škodo v mestu, nastalo vsled vojne. Do 25. inarca je bilo uničenih kakih 20 poslopij in skoro ravno toliko močno poškodovanih; 20 civilnih oseb je bilo ubitih in ravno toliko ranjenih. Iz urr.dnega cenika živil je posneti, da vlada v Tarnovu huda draginja. Kilogram soli stane 40 vin., 1 kg surovega masla 5 K, 1 kg slad-korja 1 K 50 vin., liter mlcka 60 vin. Iz Pjotrkova ooročajo, da je edino le kolodvor se poškodovan, si-cer ni večjih sledov vojne. Vse prebivalstvo je v mestu. Ruske cerkve so zaprte, gledališča in kinematografi skrbe za zabavo. Mesto je dobilo dobro plinovo razsvetljavo. Na dnev-nem redu je vprašanie kanalizacije m cestne železnice.Avstriisko upravno ozemlje na Poljskem je razdelje-no na 8 vojaških okrožnili poveljni-štev, na čelu katerih stoje štabni častniki, katerim so podložni vsi politični organi. Ta poveljništva imajo dodeljene upravne urađnike in so vsa razdeljena na skupaj 30 okrajev z enako upravo. Zlasti marljivo se studiralo ruski zakoni, da se ustvari harmoničen prehod iz preteklosti v sedanjost in bodočnost. Nemške represalije na Ruskeni. V vračilo za grozoviiosti in od-vzetja lastnine nemškim državlja-iiom pri vpadu Rusov v Vzhodno Prusijo je ukazal vrhovni poveljnik na vzhodu civilni upravi za rusko Poljsko, naj zapleni v svojih okrajih se nahajajoča takozvana donacijska posestva. Gre tu za posestva, ki jih je ruska država zaplenila pri raznih poljskih revolucijah in jih potem prepustila ruskim vojakom in uradni-kom v užitek. Ko izumro rodbine umrlih, pripadejo posestva zopet ruski državi, prav tako pa tuđi v drugih slučajih, posebno če ni dediča pravoslavne vere. Zaplenitev je se-daj bistveno izvedena in se razteza na kakih 232.00 pruskih oralov. Na-jemniki, ki so Poljaku Nernci ali ne-nacijonalni Rusi so ostali nernoteno v najemsčini. Najemnino morajo pla-Čevati državni blagajni in so pod trajnim nadzorstvom civilne uprave. Ostala je tuđi na svojih mestih ve-čina poljskih in nemških upravite-Ijev. Le tam, kjer je manjkalo zanes-liivih uradnikov, so bili nameščeni nemški in poljski upravitelji. Ruski izvoz in uvoz. fz Ženeve prihaja vest, posneta po neki statistiki. da je obsegal ruski izvoz prva dva in pol meseca 1915. leta 21,004.000 rubljev napram 254.958.000 rubljem lanskega leta, uvoz pa 44,150.000 rubljev proti 386,113.000 rubljem. NEMŠKI USPEHI V FLANDRIJI IN V ARGOMii. Beroiin, 2. maja. (Koresp. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan dne 2. maja. Zapadno bojišče: V Flandriji \e nasprotnik po ze!o močni artiljerijski pripravi zopet po-skusll udariti proti naši novi poziciji, severo - vzhodno od Ypema, in sicer so napadli Francozje zelo energično med Kanalom in cesto Ypern - St. Julien. slabotno pa Angležf, vzhodno od tod. Te težnie so bile zlasti vsled našega zeio učinkovitega ognja v boku in hrbtu iz okolice Zroodseinde in Veldhoik popofooma brez«ispe*ne. Vplenili smo 3 strojne puške. V Argonih je naš napad, severno od Le Four de Pariš dobro napredovah KUub srditemu odporu so Francozi izgubili več jarkov in 156 vjetnikov. Med rekama Maas ki Mosel so se razvili ljuti boji samo v Pretr-skem gozdu, k}er so Francozje već-krat izvršili napad v velikih masah. Z vetikitni izgubami za sovraž-nika smo odbili te napade, ki so me-stoma dospeli do naših jarkov in smo zajeli zopet 90 vjetnikov. Uničill smo zopet dva aeroplana. Eno letalo smo razstreiili pri Reimsu, drugo smo pa iz srede fadjevja, severo - zapadno od Verdssna, prisilili, da se je jadrno moralo spustiti na tla. Vrbovao armadao vodstvo. NA ĆELI CRTI PONESRFCENI FRANCOSKI NAPADI. — BOMBARDIRANJE REIMSA IN DUN-KEROUE, Berolin, 1. maja. (Koresp. urad.) Porceilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan dne 1. maja. Zapadno bo]lš£e: Včeraj javljeni boj] ob kanalskih bregovih, severozapadno od Vperna, so se končali s sovražniko-vim neuspehom, združenim z veliki-mi izgubami. Vzhodno od Kanala, severno od Yperna, je sovražnik iz-vršil već fcrezuspešnih navalov. Trd-niavo Dunkerque je tud; danes ob-streljevafa naša artiljerija. Med rekama Maas in Mosel so se vršili pe-hotni bc*i samo v okolici Aillvja in .4premonta. Vsi francoski napadi so se ponesrečili z velikim! izgubami. Z ozirom na obstreijevanje naših, za bojno fronto se nahaiajočih krajev, smo vrgli dn~ 29. sprila nekaj granat na Reinis. Ker sovražnik dobro pozna pomen te^a našega postopanja, bs bilo zanji lahko obvarovati Relms pred obstreljevan^etn. Sovražnik je vceraj zopet izgubit 2 letalt. Angle-ško letalo sn'o sestrsliH na tla. jugozapadno od Thilda. Drugo leta!o smo strmoglavili na t!a severo - zapadno od Vperna in ?e razstrelili. Tretje letalo smo iz sredine sovražnega bro-dovra orisiliH. da se \e spustilo na tla pri Niedersulzfcachu v Alzaciji. Vrhovno armadno vodstvo. Francoska uradna poročlla. Iz Pariza javljalo »M. N. Nach-richten« z dne 30. aprila: Komunike ger.eralnega štaba z dne 29. aprila ob 3. popoldne se glasi: V Belgiji smo neprestano prodirali proti severu na desnem bregu Iserskega kanala in sicer v zvezi z belgiiskimi cetami. Vjeli smo 150 mo in vplcnili 2 strojni puški. Ma vi sin ah ob reki Mas in v Vo-gezih se ni privodilo ničesar novega. Sovražnik je obstreljeval z bombami odprto rnesto Epernay, kjer so na-stanieni izključno samo sanitetni od-delki. Zanesljive vesti poročajo, da se je Zeppelin. ki je pretekli teden metal bombe na Dunkerque, ponesrecil pri Bru^esu. Zračna ladja je popolnoma izgubljena. Komunike ob 11. ronoči pravi: Dan je bil miren. V noči na četr-tek smo z lahkoto odbili dva nemska napada. Prvi je bil naperjen proti belgijskim četam severno od Yperna, drug pa proti našim pozicijam pri Epargesu. Poročilo generalnega štaba z dne 30. aprila ob 3. popoldne se glasi: Napredujemo severno od Vperna v okolici Steenstraate. Na Reims je padlo 500 granat, ki so zažgale mnogo hiš. vendar se je nam posrećilo požar omejiti. V Champagni je sovražnik ob-streljeva! ambulance in ranil nekega zdravnika. Nemške vojne ladje so se pojavile ob helgijskem obrežju. Na Dun-kerque je pacllo 19 granat velikega kalibra. 20 oseb je bilo ubitih, 45 pa ranjenih. Več hiš ^e bilo razdejanih. Poročilo franeoskega generalnega štaba z dne 1. maja popoldne ob 3. pravi: Odkar je izšlo včerajšnie večer-no poročilo nimamo z naših front po-ročati nobenih izprememb. Kakih 10 granat je snoči padlo na Dunkerque. Več vseb je bilo ubi-tili in ranjenih. OBSTRELJEVANJE DUNKER-QUA. Vesti o obstreljevanju Dun-kerqua si nasprotujeio še nadalje. »Dailv News« pravijo, da se je bombardiranje pričelo kmalu po 11. do-poldne in se je nadaljevalo ob 3. popoldne. V mesto je padlo 60 granat kalibra 30*5 cm. Granate so napravile veliko škodo. Ena granata je razbila vojašnico; 150 oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Nad 2000 beguncev je dospelo v Calais. Iz Roterdama poročajo: Neki nemški zrakoplov je nam-reč metal na mesto več bomb in isto-časno je veliko nemško brodovje bombardiralo trdnjavo z morja sem. Dva dni je trajalo to obstreljevanje. To so rotterdamska poročila. Nasproti tem poročilom pa pri-poveduje »Lokalanzeiger« preko 2e-neve, da se je vršilo bombardiranje s kopnega in z 19centimetrskrmi topovi, ki so jih Nemci narnerili na Dunkerque, ker so bili Nemci vsled uspehov v zadnjih bojih prodrli tako daleč, da jim je bilo mogoce s težki-mi topovi doseći trdnjavo. Uradno poročilo govori samo o ognju topov, ne pove pa, ali so stre-ljoii topovi s kopaego, ali z. morja. Treba je torej tuđi glede tega dej-stva pod-akati uradnin razjasni!. Iz Amsterdama poročajo: Ob-strelievanje Dunkerqua je napravilo na Holandskem velik vtisk in to tem bolj, ker je prišlo popolnoma nepri-čakovano. Nieuves van den Dag piše: Dasiravno ni nobenih porocil o kaki podmorski bitki, je vendar naj-bolj verjetna resitev, da se obstreljevanje ni vršilo s kopnega, marveč iz težkih Indijskih topov. Francoski mornariški minister Augagneur zopet zatrjujc, da so ob-streljevali Nemci Dunkerqtie s kopnega. DITKA OB YSERL Wolffov urad poroča: Nasproti trditvi Angležev moramo konstatirati, da se nahaja St. Julien na Flan-drskem trdno v nemških rokah. Naše prednje pozicije se nahajajo šc par sto metrov bližje pri sovražniku. Angleška poročila pravijo, da je sedaj ob Yseri kakih 50 letalcev, ki pregledujejo nemške pozicije. Vedno še prihajajo na obe fronti nova oja-čenja. Boji so silni, ker skušajo Nemci predreti fronto. V boj posegajo topovi najrazličnejšega kalibra od naj-težjih topov pa do metalčev bomb. Pogosto priđe tuđi do balonetnih bojev. V Calaisu je vsled nemških po-skusov, predreti fronto, angleški poveljnik prepovedai civilnemu prebi-valstvu, prihajati in odhajati iz utrd-benega rajona brez vojaškega sprem-stva. Sobojevnik v bitki pri Ypresu poroča v »Timesu« o poteku te znamenite bitke: V četrtek popoldne, nekako ob pol petih, nam je poročala patrulia, da se francoski naši zavezniki nena-doma umikajo na levem krilu kanadske divizije ob potu od Ypresa v Langemarck. Oštri veter s severo-vzhoda, ki je prihajal s sovražnih za-kopov proti franeoskim pozicijam, je prinašal s seboj dušeč plin, ki je pro-vzročal slabost. Dim se je valil ka-kor velik, živ. zelen zid, nekako 4 čevlie visoko ter se je raztezal kakih 180 metrov daleč od skrajnega leve-ga krila. Dim se je nato še bolj dvi-gal ter zakrival razgled ob ćeli fronti. Ogenj pušk, ki je bil doslej le sla-boten, se je poostril in razširil, kar se dogaja vedno, če streljajo vojaki na slepo, brez pravega cilja. Kmalu je bilo slišati čudno kričanje iz zelene megb. ki pa je pobgoma oslabelo i a končno prenehalo. Vojaki, ki so prihajali iz tepa dima, so se opoteka-li in ko -o prišli do naših vrst, so po-padali na tla. Većina ni bila ranjena, na njih obrazu pa je bil brati smrten strah. Vojaki, ki so se tu umikali, so spadali med najboljše na svetu, njih hladnokrvnost in hrabrost v tej vojni je bila že naravnost prislovična. Medtem se je bližal sovražnik. Umaknili smo se na svoje oporišče. Bilo je kmalu po 5. in Nemci, ki so brez odpora prodirali, so se mrzlično zakopavali v razdalii 800 metrov in vzporedno s potjo Poel Chapelle. Pozneje smo slišali, da se le vršil pri St. Julienu ljut boj in <3a se je tam 14. kanadski batalion žilavo ustav-Iial sovražniku. Tuđi iz Ypresa so prihaiala poročila o hudem obstreljevanju. Videli smo, kako so Nemci mesto obstreljevali in obsuli pot ob Kanalu s kroglami. Vsa pot je bila polna poginjajočih koni in razbitih vozov. Nemci so očividno namera-vali preprečiti, da bi dobivali naši municijo. Prestrašene žene in otroci iz Ypresa so zbežali na polja, kjer jih je mnogo izgubilo življenje. Poročevalec opisuje nato posa-mezne boje, katerih se je udeležil in ki so se vsi končali z bajonetnimi na-skoki. V gozdovih so se vršili silno ljuti boji moža poti možu. Boji so se vršili vedno le v manjŠih skupinah. Ko je bil boj najbolj ljut, pravi poročevalec, in smo Nemce gonili pred seboj nazaj, je posijala naenkrat luna skozi oblake. Bajoneti so se svetili kakor srebro in obrazi so se zdeli kakor obsevani od električne luči. Pri prodiranju smo dospeli do v na-glici napravljenih okopov. BOJ V ZRAKU. »Temps« poroča: Neko nemško letalo je letelo dne 29. aprila preko tovorne postaje v St. Denisu pri Compičgnu. Letalo je prihajalo očividno iz Lassignyja. Dve ali tri bom-he je vrglo proti signalnim aparatom in brzojavnim crtam. Skoda je ma-lenkostna. Promet ni bil moten. Dva »goloba« sta letela v noči od 29. do 30. aprila čez Dunkerque. Nemški letalci nad Belfortom. »Nationalzeitung« poroča yl Bazla o uspehu nemškega poleta nad Belfort: V Petit Fontainu je zgorelo veliko poslopje, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo. Znatna zaloga živine in sena je zgorela. Domneva se, da je požar provzročila bomba, ki jo je vrgei letalec. ^Cenzura je prepove- dala v Belfortu priobčiti podrobnosti o vzroku škode. Nemški letalci nad Anglijo. Reuterjev urad poroča: Izmed bomb, ki so jih vrgli sovražni letalci na Ypswich, je padla ena na streho neke niše, v kateri stanuje rodbina, obstoječa iz treh članov. Bomba je padla v spalnico 121etne hčerke, ki pa se je resila. H'Sa in dve sosednii poslopji sta zgoreli. V Burv St. Ed-mundo so zgoreli istotako tri hiše. »Times« poročajo: Nemško letalo, ki je danes ob 12. uri 20 minut po-noči preletelo Yps\vich, je vrgla 5 bomb, med temi dve požigalni bombi. Deset minut pozneie so gorele tri hiše. Nikdo ni izgubil življenja. Ga-silci so le s težavo pogasili ogenj. Kolikor je znano, ni bil nobeden po-škodovan. Iz Burv 'St. Edmunda so izvedele »Times -: Proti 11. uri ponoći je neko nemško letalo letelo proko mesto. — Neki pasant je slišal motor in takoj uzrl plamen, ki je prihajal iz neke prodajalne. Takoj nato je zadela druga bomba neki h!cv, ki je tuci takoj zgorel. Potem je letalo letalo proti periferiji mesta, kjer je vrglo še tri bombe. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz Kristijanije poročajo: Norveški parnik xlrma<' iz New - Castla je dospel s potniki v Stavanger ter so potniki pripovedovali, da so med potjo srečali dva nemska podmorska čolna, od katerih je eden priše! prav blizu parnika in ga zasledoval. Parnik je hitro odplul ter ušel zasle-dovanju. K temu pripominja VVolffov urad: To je značilen slučaj napačne-ga ravnanja nevtralne ladje napram podmorskemu čolnu. Parnik bi se bil moral ustaviti, ker bi bil nemški pomdorski čoln sicer upravičen torpedirati Iadio. Kako bi bilo inozem-sko časopisje obsojalo ta slučaj :ie-korektnega postopanja, posebno še, ker so bili na krovu potniki?! Izklju-čeno ni, da so se nahajale na krovu osebe, ki so se bale preiskave s strani nemškega podmorskega čolna. Reuterjev urad poroča iz Londona: Neki nemški podmorski čoln je torpediral parnik »Edale«, ki je imel 15.000 ton in je vozil iz Južne Amerike. Posadka se je resila na otoke Silli. \VoIffov urad pripominja k temu: Po Llovdovem seznamku ima parnik »Edale« samo 3100 ton. * Ustavljeni holandski ribiški parniki. Iz Hamburga poročajo: Ribiška družba, katere Iast je holandski ribiški parnik >-Berta Elisabeth«, ki je bil 22. januarja zaplenjen in 25. janu-arja zopet izpuščen. zahteva cdškod-nino za 58 izgubljenih ribiških ur v znesku 885 goidinarjev. Mornariško sodišče je priznalo družbi odškodni-no v znesku 565 goidinarjev in 4°c obresti od 1. februarja. Tuđi glede ustavitve holandskih ribiških par-nikov »Sidney Albert« in ^Bieter Janv so zahtevale družbe odškodni-no. Za obe ladiji se je dovolila od-škodnina 3598 goidinarjev. Zajiteva ustavljenega parnika ^riasenkamp^ po odškodnini je bila od sodišča od-klonjena, ker je bila ustavitev upra-vičena. Nov francoski naddreadnought. Iz Bordeuxa poročajo, da so spustili 1. t. m. v morje novi francoski naddreadnought »Langudoo« v navzočnosti mornariškega ministra, številnih senatorjev, poslancev kon-zulov in grške misije. Vsled sile, s katero je zdrčal naddreadnought v morje je na nasprotnem bregu razbil neki čoln, pri čemer so bile tri osebe ubite. • m Setveni dopusti na Francoskem. »Agence Havas« poroča, da je francoski vojni minister zabrani! vse setvene dopuste pod orožjem stoje-čih vojakov. »Matin« sklepa iz tega dejstva, da rabi franeosko armadno vodstvo vse mostvo za ofenzivni su-nek proti Nemcem, ki ga je v krat-kem pričakovati. * Finančno stanje Francoske. Neki berolinski list piše: Dasiravno je zlati zaklad Francoske banke varovan vsled prisilnega kurza, kaže vendar zadnja bilanca pri-manjkljaj 25 milijonov frankov. Ta denar je šel v Angleško banko, ta pa je nakazala od svojega konta v Ottawi 5 milijonov dolarjev na New York kot plačilo za vojni materijal. Najbrže je storila enako tuđi Francoska banka. Francoska je izdala že večkrat zakladne nakaznice v Londonu in New Yorku ter je sele začet-j kom aprila dala nekemu sindikatu 1 50 milijonov dolarjev v 5%nih eno- letnih zakladnih bonih. To vse pa še nikakor ne zadošča za dobave iz inozemstva. Trgovska bilanca je za Franeosko slabša, kakor je bila kdaj. V prvem četrtlet u je presegal uvoz izvoz za 834 milijonov napram 672 milijonom in pri tem mora skrbeti Francoska še za Rusijo in razne inapjse države. Tuđi ne more proda-jati preko morja ameriških vrednot, kakor Anglija in Nemčija, ker ima le malo takih vreclnot in se dado še te težko realizirati. Kljub vsem posoji-lom in cdpiranju kreditov ni bilo mogoče preprečiti, da bi kurs dolarjev ne poskoči!, zlasti tuđi ker mora Francoska p!ačati naročila žita v Ar-gentiniji preko Severne Amerike. Tuđi čekovni kurs na London je po-skočil, ker dobavija tuđi Anglija mnogo predmetov. kakor premog in razni vojni materijal. Zaloga zlata se je tuđi zmanjsala za 15*5 milijonov f im tov v prvem četrtletiu, tako da znaša kritje sedaj samo 19%. Žito iz Ru5i}e za Franeosko. Glasom vesti pctrograđskih li-stov, je dovolila ruska vlada za april izvoz 60 milijonov puđov žita v vrednosti 100 rnilijonov rubljev na Franeosko. Andrew Carne^ie o Nemčiji. ->Nordd. Alig. Ztg.<; označuje vest dela inozemskega časopisja, da se je Andrew Carnegie izrazil, da mora biti Nemčija še pred sklepa-nicin miru pGpolnoma uničena kot skoz in skoz izmišljeno. Brzoiavil je to neki odličen član ameriškega Car-negicjevega zavoda. Premog iz Anglije. »Times«: so izvedele, da name-rava vlada imenovati komisijo za kontrolo nad izvozom premoga. Angleško pridelovanje premoga je tako padlo. da je nujno potrebno imeti premog na razpolago za lastno po-rabo. Zmanjsanje produkcije se ceni za prvo leto vojne na 40 milijonov ton, kar je po pretežnem delu posle-dica vstopa 150.000 rudarskih delav-cev v armado. Potrebščina admira-litete je dvanajstkrat večja nego v inirnem času. m m NAPAD NA DARDANELE. Zavrnjeni francoski napadi na Gali-noli. — »Henri Qimtre« zadet. — Demonstracija ruskega crnomorske-ga brodovja. — Potopljen podmorski čoln. Carigrad, 2. maja. (Kor. urad.) Agence telegraphique Milli: Glavni stan poroča: Vsled naših napadov, ki se razvijajo nam v prilog, se sovražniku ni posrečilo izpremeniti svojega nevarnega položaja na obali polstoka Galipoli. Ogenj naših bate-rij na anatolski obali proti sovražniku na koncu polotoka pri Sedilbaru, je prav uspešen. Včeraj je bila francoska oklopnica »Henri Quatre«, ki je pričela močno obstreljevati te baterije, zadela od 10 krogel. Danes ladja ni dospelana bojišče. Včeraj po noči od sovražnih torpedovk proti morski ožini izvršeni brezpomembni napad smo z lahkoto zavrniii. Rusko črnomorsko brodovje je izvršilo danes zopet demonstracijo pred Bosporom, kakor ono, v kateri smo zadnjič poročali. ter se je čez eno uro hitro umaknilo v severni meri. Danes zjutraj se je potopil neki sovražni podmorski čoln, ki je hotel priti skozi morsko ožino in ki smo je obstreljevali. Zadel je ob mino. Ker je takoj izginil v valovih, ni bilo mogoče resiti moštva. « • Tursko uradno poročilo od sobote. Carigrad, 1. maja. (Kor. urad.) »Agence Milli« poroča: Včeraj je po-sktisilo levo sovražno krilo, ki smo je bili z opetovanimi napadi vrgli iz njegovih pozicij pri Kaba Tepe v severni smeri proti Ari Burnu, prodK rati, da se izbegne ognju naše artiljerije, ki ga je uspešno obstreljevala z boka. Naši vojaki pa so pognali sovražnika z bajonetnim naskokom zopet v njegove poprejšnje pozicije ob obali. Pri tej priložnosti smo vple-nili 2 strojni puški z municijo in nekaj drugega vojnega materijala. Sovražne čete, ki so se izkrcale v Sedilbahru na zavarovanil tockah, so se mogle podati sicer v krite pozicije, nahajajo pa se sedaj radi ognja naših baterij ob anatolski obali v ne-vzdržljivem položaju. Naše vojne ladje so pred par dnevi potopile avstralski podmorski čoln »A - E 2«, ki je poskusil pro-dreti v Marmarsko morje. Posadko, šestoječo iz 3 častnikov in 29 mož, smo vjeli. Neki sovražni aeroplan, ki le preletel zaliv Alexandrette, je padel od naših strelov poškodovan v inof^ 99. Ste*. (5LUV£iNSKi NAKUU*, uuc 3 maja it»i5. suan 3. je. Neka, ab obali patrulirajoča kri-žarka je pobrala njegove razdrtine. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo iričesar bistvenega. Carigrad, 2. maja. (Kor. urad.) Kakor se zanesljivo poroca iz Dardanel, so ostale sovražne vojne ladje iz strahu pred učinkovitim ognjem turskih baterij v veliki oddaljenosti in so streljale v velikih intervalih. Sovražne čete, ki jih vojne ladje nišo mogle dovolj varovati in ki so se nahajale v majhni oddaljenosti od obale v zagozdi, so imele vsled ognja otomanske artiljerije in infan-terije velike izgube. Carigrad, 2. maja. (Kor. urad.) Sovražni letalci so obstreljevali vče-raj z bombami Maditos, zlasti tam-kajšnjo bolnišnico »Rdečega polume-seca«. Nekaj bolnikov je bilo ranjenih, v ulicah sta bili ubiti neka žena in neko dete. Sovražni letalci so razmetavali po Galipoliju proklamacije, ki naj Turke premotijo. Privatna turska poročila, Carigrad, 2. maja. (Kor. urad.) Privatna poročila iz Darđanel jav-ljajo: Turske čete so potopile včerni več čolnov, v katern sa bili zbežali sovražni vojaki. Sovražne vojne ladje, ki so hotele ščititi infanterijske Čete, so se opetovano zadete od turskih granat, morale umaKniti. Neki turski avijatik je uspešno bombardira! sovražne ladje. Carigrad, 1. maja. (Kor. urad.) Ranjence. ki so jih iz Dardanel sem-kaj pripeljali, so dali v različne vo-jaške bolnišnfce in v avstro - ogrsko bolnišnico. Napram časnikarjem, ki so govorili z ranjenci, so ti enodušno naglašali, da so turski voiaki pogum-ni, hrabri in da se ne boje smrti. Pri bajonetnih napadih so trdovratni. Neki častnik, ki je bi] z dum - dum-kroglo zadet. je rekel, da sovražnik često uporablja te krogle. Več ra-njencev je pravilo, kako sovražnik, da premoti turske vojake, poje v strelskih jarkih muzelmanske molitve, s čemer hoče takorekoč reci, naj ne streljajo proti muzelmaneem. V Ari Burnu so zapuščali voiaki časih strelske jarke ter pridigovali turskim četam v aranskem jeziku. Neki ranjeni sovražni vojak je vrgel proti turškemu sanitetnemu vojaku, ki ga Je hotel pobrati, zavoj z dinamitom. Carigrad, 1. maja. (Kor. urad.) Včeraj semkaj 'dospeli očividec iz Dardanel poroča v »Ikdamu« o prvih bojih na kopnem: Dne 24. aprila ob 4. zjutraj je pričelo sovražno brodovje strašno obstrelfevati okolico Kaba Tepe. Eno uro pozneje so sovražniki pričeli izkrcavati čete. Predno so se še čete popolnoma iz-krcale, so jih napadle naše čete. Boj je bil pri Kaba Tepi v polnem teku, ko se je sovražniku posrečilo, izkr-cati svoje čete tuđi pri Sedilbahru, Sighinderu in KumkaliHi. Pa tuđi tamkaj so zadeli sovražniki na hud odpor ter nrso mogli napredovati. Pogum turskih čet je bO tako velik, da se je eni stotniji posrećilo, en in pol bataljona sovražnikov vreči v morje. Boji so se vršili cei dan in del noči, končno pa se je posrečilo na-Sim četam, z občudovanja vrednip naskokom pregnati sovražnika in večji del sovražnih čet potisniti v morje. Dne 26. aprila je sovražno brodovie zopet pričelo bombarde-ment. Boji na kopnem so trajali cei dan in ćelo noč. Tekom dopo-ldneva so turske Čete zopet napadle sovražnika z bajonetnim naskokom ter pre-gnale sovražnika pri Sighinderu. Sovražni vojaki so s tako naglico be-žalt, da so pohodili mnogo tovari-žev. Samo majhnemu Številu se Je posrečilo doseči Čolne. Dne 26. aprila, po izkrcanju novih sovražnih čet, so se boji obnovili. Neki torpedni ru-Šttec, dva transportna parnika in ena ladja za hidroplane so se potopili, dve križarki sta bili poškodovani. — Očividec ceni število ubitih sovražnikov na 10.000, medtem ko so Tur-ki imeli primeroma le malo mrtvih in ranjenih. » » • Angleška poročila. London, 30. aprila. (Reuterjevo poročilo.) Poročila o napredovanju v Dardanelah do 29. aprila pravijo, da so izkrcane čete zaveznikov odbile veliko turskih protinapadov, ki so polagoma oslabljali.^ Izgube zaveznikov so seveda težke. London, 30. aprila. (Kor. urad.) V uradnem opisu bojev v Dardanelah med 25. rn 29. aprilom se pravi: Za izkrcanje vojske smo upora-bili šest različnih krajev ob obali in vse brodovje je podpiralo operacije. Uspeh prvega dne Je bil, da so se močne angleške, avstralske in fran-coske bojne sile ustanovile na treji glavnih krajih, namreč Avstralci in Novozelandijci na pobočju Sarit-baira, severno od Kabatepe, angle-ike čete ob Tekeburnu in Francozi na azijski obali pri Kum-Kaleh. 26., ko je napočil dan, se je držal sovrai- nifc v vaši Sedd-il-Bahr, ki je poina podzemeljskih votlin, zakopov, in pregraj. To postojanko so AngleŽi zavzeli s frontalnim naskokom preko še ne uničene žične zapreke. Naša postojanka na tem koncu poluotoka je bila tako definitivno zasigurana. Dne 27. aprila zvečer so zavezniki zasedli crto zakopov, ki se začenja severno od Kum-Kaleh in šega do baterije Totts (?). V tem pa so Avstralci in Novozelandijci prodirali z največjo drznostjo, vedno se boreč s sovražnikom, in so neprenehoma odbijali sovražne protinapade. 23. zjutraj se je vršil srdit boj z neko tursko divizijo, ki je bila po težkem artiljcrijskem streljanju vržena proti Saritbairu. Avstralci in Novozelandijci so odbili vsak napad in so končno prešli v ofenzivo. Tuđi Francozi so bili pri Kum Kaleh štirikrat napadeni, a so se vzdržali v vseh svojih postojan-kah. Izgube armade in brodovja so položaju primerno težke. Kralj Juri častita dardanelski armadi. London, 30. aprila. Reuter poroča: Kralj Juri je poslal admiralu Ro-becku in generalu sir Hamiltonu sle-dečo brzojavko: »Z največjim zadovoljstvom jemljem na znanje uspehe, ki ste jih dosegli, in hrabri odpor pri kombiniranih operacijah v Dardanelah. Prosim, da sporočite mostvu vseh čino\\ tuđi zavezniškemu, moje čestitke na njihovih sijajnih činih.« Optirnizem franeoskega ministra. Pariz, 1. majnika. Mornariški minister Augagneur je izjavil: Zase-denje galipolskega polotoka je eden najslavnejših činov franeoske zgo-dovine. Odločilni dogodki se boco sedaj naglo izvršili. Izid treba pri-čakovati z največjim zaupanjem. * Cesarjeva čestitka sultanu. Carigrad, 30 aprila. (Kor. urad.) Casopisie priobčuje brzojavki, ki sta si jih povodom obletnice sultanove-ga nastopa vlade poslala Nj. Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef I. in Nj. Veličanstvo sultan. Brzojavka Nj. Veličanstva cesarja se glasi: »V posebno radost mi je, da upo-rabim priliko, ki mi jo nudi obletnica nastopa vlade Vašega Veličanstva, da Vašemu Veličanstvu najiskrenej-še voščim srečo kakor tuđi otoman-ski državi. Najtopleje želim, da bi bili napori naših bojnih sil na kopnem in na morju v skupnem boju, vsilje-nem nam po naših sovražnikih, oven-čani s polnim uspehom in da bi bile po zmagoviti vojni usojene našim narodom dobrote dobe miru in blagostanja.« Sultan se je prisrčno zahvalil ter izrazil željo, »da bi Vsemogoči po-clelil naši pravični stvari s splošno zmago naših hrabrih zavezniških čet popoln uspeh.« Turske priprave v Trakiji. Iz Sofije porocajo: Turski notra-nji minister Talaatbej in general Ja-hid paša se mudita že teden dni v Odrinu, kjer nadzorujeta utrdbe. Po-data se tuđi v Kirkilise ter v druge strategično važne kraje. Prihodnje dni dospć v Sofijo predsednik turškega senata Rifzaat-bej, ki se zavzema za tursko bolgar-sko entento. * S kavkaškega bojišča. Iz Petrograda javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 30. aprila: Generalni štab kavkaske armade objav-Ija: Dne 27. aprila so se vršili onkraj Čoroha neznatni boji. V Azerbezid-žanu so naše čete prepodile Turke iz Kotura. Na ostalih frontah ni nobenih izpremcmb. IZ NEVTRALN1H DRŽAV. Itali]anski mlnlstrskl svet Rim, 2. maja. (Kor. urad.) Kakor poročajo časopisi, se je ministrski svet bavil s tem, da se zopet prične parlamentarično delo. Ministrski svet je dal ministrskemu predsedni-ku Salandri pravico, da se tozadev-no sporazume z zborničnim predsed-nikom. Novi ruski veleposlanik v Rimu. Novi ruski veleposlanik v Rimu Giers nastopi svoje mesto prihodnje dni. Nahaja se že na poti in je prispel v soboto v BukareSto. • • • Regulacija italljansko - franeoske meje v AfrikL Rim, 30. aprila. Listi favljajo iz Pariza: Italija in Francija sta se spo-razumeli glede regulacije tuneške meje. Regulacija je v prid Italiji, ki dobi važno karavansko cesto ob tri-politansko - tuneški meji. Razpust grsKega parlamenta« vNeue Freie Presse- javlja, da je grški kralj Konstantin podpisal dekret, s katerim se razpušča parlament in se razpisujejo nove volitve na dan 31. junija po starem koledar-ju. Nova zbornica se bo sestala juli-ja meseca. Vlada bo izdala obširen volilni program, za katere^a bodo ministri osebno po shodih agitirali. * Nova vpoklicanja v ŠvicL Iz Berna poročaio: Švicarski zvezni svet je sklenil na predlog vo-jaških oblasti vpoklicati na dan 10. majnika 6. divizijo, ki je bila v novembru odpuščena domov. Promet med Angleško in Nizozemsko. Angleška admiraliteta naznanja, da se more zopet prićeti tovorni promet med Anglcško in Nizozemsko. Promet s potniki še ni dovoljen. Japonska in Kitaiska. Petrograd, 2. maja. (Kor. urad.) »Rječvc poroča iz Tokia: Končne, od japonskega cesarja potrjene zahteve Japonske napram Kitnjski so slcdc-če: Politične predpravice v južni Mandžuriji, vzhodni Mongoliji, Žan-tungu in Futsiangu. Kot japonske želje se stavili: Japonske svetovalce v administrativnih, financielnih in vo-jaških zadevah Kitajske, pravico za nakupovanje posestev za japonske sole, bolnišnice in templje. Ustano-vitev skupne kitajsko - japonske policije, 50?r vsega kitajskekra vojnega materiala naj se kupilo na Japon-skem ali pa naj se ustanovi arzenal. ki naj ima le japonske tehnike ter vporablja japonski matcrial. Nadalj-ne elje Japonske se ticejo pravic za zgradbo železniške proge Učon, Nančang, Nangčou. Svatou in prista-nišč, Iadjedelnic in eleznic v Fest-sangu, kakor tuđi pravic svobodne-ga razširievanja budizma, Casopisjc v Tokin poudarja, da je položaj re-sen, ter kritizira odredbe vlade, ki hoče vse le diplomatičnim potom doseči. Na Japonskem se vrše zbo-rovania, na katerih se zahteva:o energične odredbe proti Kitajski. To-zadevno peticijo, ki zahteva katego-ričen odgovor od Kitajske, so izroči-ii zunanjemu ministru. Dnevne vesti. — Nemški svobodomiselni postanci dunajski so pisali ministrskemu predsedniku, naj z ozirom na raz-širjenje črnovojniške dolžnosti skliče državni zbor. — Iz ogrskega državnega zbora. Zadnje razprave v ogrskem dr-žavnem zboru se je udeležil tuđi slo-vaški poslanec Ferdinand Ju riga. .Slovensky Dennik" z dne 29. m. m. je prijavil ta govor po stenografičnem zapisniku. Juriga je govoril o žrtvah, ki jih v sedanji vojni doprinaša slo-vaški narod za skupno monarhijo in za ogrsko domovino in dejal, da za-služijo Slovaki, da «e jim to povrne. Ko je Juriga končal, je predsednik izjavil: Slavna zbornica! Nisem hotel prekiniti govora gospoda poslanca, toda da bi ne nastala nesporazum-ljenja, sem prisiljen omeniti, da se je gospod poslanec, če sem ga prav razumel, nekolikrat imenoval poslan- ca slovaškega naroda. Dovoljujem si konstatirati, da so v tej zbornici ražen hrvatskih poslancev samo ogrski (ma-gvarski) poslanci. (Klici: Tako je!) — Skupna m rtistrska konfe-renca radi preskrbe »nvalidov ter vojaških vdov in sirot. V soboto se je vršila v Budimpešti skupna mini-str. konferenca, katere so se udeležili oba min. predsednika, grof Stlirgkh in grof Tisza, oba finančna ministra, ba-ron Engel in Telebky, domobranski minister baron Georgi in hon^edski minister baron Hazai ter vojni minister vit. Krobatin. Konferenca je trajala od 11. dopoidne do 4. popol-dne. Ministri so se posvetovali o no-vem zakonu glede priskrbe vdov in sirot v vojni padiih vojakov, oziroma glede preskrbe onih, ki so postali vsled vojne nesposobni za delo. Med udeleženimi činitelji je prišlo do po-polnega sporazuma. Avstrijski ministri so se Še v soboto vrnili na Durnj. — Ogrski moratorij in vojno po-sojilo. Iz Budimpešte poročajo: Ko-munike ogrskega finančnega rninistr-stva glede bodocega ogrskega vojr.e-ga posoiila se popravlja v tem smislu, da bo finančni minister na pod-lagi sect^ss:a moratorija in pravice, ki mu Jo da ta moratorij, odredil, da se smejo dvisrati vloge pri finnnčnih zavod ih samo do visine 25^ vrejra z^r^ka vlog oh času subskribcije in kvrčjc.TU do 2r>y in ne 207r subskri-biranegn znrska. — Prci;Icdovan!e druge^a črn?>-vojn^škega poziva. Kakor javlja >NT. Wr. Taghl.« ohjavlja zakon o dru-^em črnovojniskem pozivu v naj-kraj^em času. Pregledovanje zd čr-nf/vojnike drugega poziva (171etne in 43—SOletne) se bo vršilo v mesecih junriu in avgustu. Za sposobne spoznani bodo peklicani pod orožje koncem avgusta, oziroma začetkom septembra. Starejši letniki se bodo uporahljali za lokalne službe, v na-doTneščenje onih čet, ki odk!ejo na fronto. — Imenovanje inžen»rjev za Častn-ke. Naredbeni list za c. in kr. armado objavija sledeči najvišji od-lok : Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z odlokom dne 22. mar-ca 1915. 1. r.a:mi!ost!jiveje blagovolilo odobriti podelievanje čina črnovojni-škega inženirskecra poročnika za čas vojne onim inženirjem in arhitektom, ki so absolvirali tebnično visoko solo in se tekom vojne uporabljaio v službi vojne uprave primerno svojemu strokovnemu znanju. — rZlato za železo-, Oiicljalna zbirka dragih kovin (zlata, srebra, platina), ki se izvršuje z creslrm »Zlato za železo« — se ne sme za-meniavati z nedavno uvedeno zbirko kovin. ki so potrebne za izdeiovanje vojnega gradiva (baker. med, kositar, cink itd.) — se nadaljuje brez prestanka in zagotavlja s tem vojni oskrbi vedno nova pomožna sredstva. Vedno širši krogi prebivalstva se udeležujejo zbirke, odkar je znano, da dovaja ta zbirka svoje zalede zlata in srebra kovinskentu zakladu avstro - ogrske banke in da prispeva s tem, segajoc čez svojo vojno - humanitarno nalogo. da se okrepi naša finančna pripravlienost za vojno. — Mnogi, ki so se že udeležili drugih pomodnih del in so tako zadostili svoji požrtvovalnosti. izročajo sedaj zbirki, kar lahko pogre^ajo kovane-ga in nekovanega zlata in srebra. Iz-redno lepo bi bilo. ako bi se ti zgledi patrijotičnega delovanja. dobrodel-nega mišljenja in gospodarske raz-sodnosti posnernali v najširših kro-gih. Nikdo naj bi ne opustil, posvetiti urico časa. da pregleda svoje omare in škrinje in da poišče to, kar počiva tam zlata in srebra, nerabljene-ga, po sebi maihne vrednosti. in ga izroči zbirki »Zlato za železo«, spo-minjajoč se, da se s tem v dvojnem oziru služi občnemu blagru. Opozar-jamo na to, da se drage kovine, v nasprotju z zbirko kovin, ki se rabi-jo za narejanje vojnega gradiva, ne nahirajo od niše do hiše in da bi bilo torej darove dragih kovin v Ljubljani, Knaflova ulica št. 7. slej kakor prej oddajati pri predstojniku podružnice Avstro - ogrske banke gospodu Ivanu Gregoriču. — Darlla »Rdečemu križu«. Solsko vodstvo na Krki pri Zatičini 13 K 43 vin.: realčni profesor v pok. Josip Wentzel 100 K; društvo no-tarskih kandidatov 23 K (in sicer so darovali: g. Burger 20 K in g. Ko-Ienc 3 K); občina Vrhnika, zbirko c. kr. davčnega urada 21 K: Neimenovan »mesto cvetlic za gdč. Lau-rin« 4 K; šolsko vodstvo v Vel. Podlogu pri Leskovcu, 17 K; odvetnik dr. Danilo Majaron iz neke kazenske poravnave 50 K; vodstvo ljudske sole na Breznici, zbirko šolskih otrok 11 K 58 vin.; tvrdka Čuden, skupilo za prstane, 50 K; šolsko vodstvo osemrazredne cesarja Franra Jože-fa I. ljudske sole v Spodnji Šiski. 5 kron (in sicer so darovali po 1 K: učitelja Franc Lavtižar in Josip Wagner in učiteljice: Marija Novak, Roza Krapš in Milena Vencajz); župnik Jo6id Lavrič na Breznici za kat. j slov. izobraževalno društvo 4S K; hranilnica in posojilnica v Trebel-nem po gospe Bogomili Susteršič, soprotfi deželnega giavarja, 20 K: ju-velir Ludvik Černe 5rr od zaslužka pri vojnih prstanih 38 K 65 vin.; slovensko katoličko izobraževalno društvo v Dol. vaši pri Kočevju, 10 K; odvetnik dr. Tominšek iz neke kazenske poravnave 10 K; darilo neznane gospe ->skupilo za prodano rake v«, 30 K; okrajno sodišče v Ljubljani U III. 3102/15 3 5 K; šolsko vodstvo Peče pri Vačah, zbirko 12 K 15 vin.; -Slovenski Narod« 56 kron 10 vin. (in sicer so narovali: Chrf-stofov zavod, popust pri papiriu, 6 K 10 vin., odvetnik dr. Albin Smola, iz neke neravnave, 40 kron; Jadviga Sare 10 K); donesek 150 K pri iz-žrebanju naslednjih daril: s srebrom okovana pipa (darilo gospe Rebek), oljnata slika (slikana in darovana od gesp. Karla Luckmanna na Jeseni-cah) in punčka z opremo in poste-liico (darilo j?dč. Rabitsch); od iz-delkov iz razglednic po gospe Kun-čič in gdč. Ogrinc 10 K. — Darila za mesec april: učiteljski zbor učitelji-šča 42 K 25 vin.: konceptni uradniki finančne proktirature 15 K 56 vin.: učno osobje državne obrtne sole 67 kron 92 vin. (od teh polovico za ■ Rdeči križ in za rodbine vpoklica-nih); konzistoriialni svetnik profesor dr. Perne $2 K 69 vin. in učiteljski zbor I. državne gimnazije 2S K 45 vin.: okraini nadkomisar v pok. Anton Klein 2 K; učiteljici Tonica, Kračman in Zinka Fabjan v Št. Le-nartu pri La^kem trgu po 2 K; osob-ie postnega urada Ljubljana I. 45 K 70 vin. — General Pcneracz de Szent Miklos et Ovar, poveljnik 3. brigade, ki se je v jeseni uspešno borila na crnogorski meji, je dobil dopust s ča-kalnimi pristojbinami. — Z železnim ^rižem odlikovani slo er.ski časln k. Pred enim tednom je došlo obvesiilo, da ;e cesar Viljem odlikoval z železnim križem našega ljubljanske?ra roiaka ma-jorja Milana viteza Dleiweisa Trsteniške^a, j^eneralšt-bncara načelnika przemvsclske domobranske divizije. Major vitez Bleiweis in pol-kovnik Friderik Sirca, ki je v elasbe-nih krogih znan po imenu Risto Sa-vin, sta menda edina slovenska carinika, ki sta dobila to visoko nemsko odlikovanje. Vitez Bleivveis se bori sedaj v Karpatih. — !z ruskega v etništva. Prejeli smo sledečo dopisnico: Julče FIniclak, Peter Hmelak, Ignacij Bolks in Anton Soban iz Lokavca na Goriškem se naha amo nepoškodovani v vjetništvu v Ruski Ravi ter pošiljamo vsem znancem prijazne pozdrave. — V ruskem vjeiništvu se nahaja rezervni kadet Ctibor B 1 o u d e k, sin stavbnega nadsvetnika gosp. Bloudeka v Kranju. Interniran je v mestu Kazaiinsk ob reki Jaksartes v južni Sibiriji — iMoka \n kruh v L]ubljanL Oraski »Arbeiterwille^ prinaša v svoji včerajšnji (nedeljski) številki nekaj notic o moki v Ljubljani in sploh o razmerah z živili. Ker našemu listu ni dovoljeno, beležiti take stvari, opozarjamo na rečeni list. — Ljubljanski kavarnarji so zvi-.šali ceno kave in čaja. Ce je to zvi-šanje utemeljeno, je venko vpra-šanje. — Aprovizacija Trsta. Aprovi-zacijska komisija za Trst in Primorje je imela v soboto sejo, v kateri je naznanil namestnik, da je ukrenil sporazumno z ravnateljem javnih skladišč, da se bodo odslej vse pošl-Ijatve moke, krompirja in drugih ži-vil, ki prideio za aprovizacijsko komisijo v Trst, skladale v c. kr. skla-diščih in se tamkaj hranile. Ravnateljstvo javnih skladišč bo nadalje nakupno ceno in prevoz. izdatke pla-čevalo kot predujm in oskrbovalo iz-dajanje blaga po naročilih aproviza-cijske komisije. Neka tukajsnja industrijska tvrdka je pripravljena, v svr-ho olajšanja zmletja in da bo stvar bistveno cenejsa, postaviti v enem skladišču električni mlin. Komisija le Stran 4 .SLOVENSKI NAROD-, dne 3. maja 1915. 99. štev. sklenila nadalje, da se prične takoj prodaja krompirja pa enotni česi 20 vinarjev za kilogram na trgih in prcv dajalnicah, ki se označilo prebival-stvu s primernimi oznanili, dočim se prične prodala moke za pofento po zmerni ceni tekom tedna. SklenMo se ]t nadalje, da se posebne komisije za aprovizactfo mesa in rib združijo z aprovizacijsko komisijo in se delo razdeli med posebne odbore, ki naj sestojajo iz dveh do štirih oseb. — Končno se je naložilo izvrševalnemu odboru, da poizkusi v Trstu z uvozom in prodajo danskega mesa. — Stranke se vnovič opozarjajo, da se krušne karte za vsak bodoči te-den dobivajo izključno samo ob pet-kih in sicer pri ravno tistih komisijah m ob ravno tistem Času kakor prvič. Na želje strank se med tcdnom ne bo oziralo. — Jutrajšna prodaja kruha v mestni vojni prodajalni. Jutri in pri-hodnje dni — dokler se kaj dmgega ne ukrene — dobi v mestni vojni prodajalni kruh na krušne znamke še vsak do. Na vsako krušno karto se — kakor danes odđaja za 10 odrez-kov f/4 hleba za 50 vin. Kdor ima od magistrata izkaznico za mestno vojno prodajalno, dobi lahko V* hleba kruha na eno krušno karto, seve-da za 20 odrezkov in za 1 krono. — Cena ^etroleju. Vojno mini-strstvo je naročilo vsem avstro-ogrskim rafinerijam mineralnega olja, naj svoje odjemalce pri sklepih za nakup petro-leja pogodbenotakoobvežejo, da cena petroleja v detajlni prodaji v mestih ne bo višja nego 62 vinarjev, na deželi pa 64 vinarjev. Prestop-ki te odredbe naj se sporoče vojncmu ministrstvu. — To pa seveda ne velja za nas. Pariški »Figaro« poroča, da je imel bivši francoski mvnister Reinaer dne 24. aprila govor, v katerem je rekel: ^Pijančevanje se mora preganjati ne samo v aonadi in pri mošklri, ampak tuđi pri ženskah, pri katerin se je od začetka vojne pijančevanje posebno razvilo. To potrjuje ministrska naredba, da ženske ne dobe podpor, Če se vdaio pijančevanju. Mnogo žensk zaprje Pobijene podpore in dajo javnosti slab izgled. Edino radikalno sredstvo bi bilo, da se alkohol sploh prepove. — Tako je govoril bivši francoski minister. Za nas to seveda ne velja. »Domollub« je sicer pred nekaj časom nisal, ci a tuđi pri nas žene vpoklicanih vojakov pijančujejo, a ie že v raslednji šte\ilki to pre-kiical. — Nikar žganja! Iz vojaških krogov se nam piše: Ljubljančani so dobrega srca in radi pogoste vojaka, kadar gxe na bojno polje. Toda — prosimo jih — nai pri oclhajanju maršbatalionov ne goste vojakov z žganjem. Dajte jim raje pomaranč in limon. Te lahko neseio seboi in te jim na potovaniu pogase žejo. — Poš l'atve vo noDOŠtnih za-vitkov k amadi na bo išču. Vojno-poštne zavitke v obliki, ki jih na-tančno določajo pri vsakem poštnem uradu nabiti razglasi, je dovoljeno od 3. majnika do 7. majnika pošiljati vojnopoštnim uradom s sledečimi šte-vilkami: 8, 9, 11, 12, 15, 18, 19, 30, 33, 35, 39, 40, 42, 47, 51,52, 53, 55, 57, 63, 68, 71, 75, 81, 84, 89,93, 99, 103, 107, 108, 111, 112, 118, 127, 128, 150, 154, 186, 189, 191, 201, 207, 211, 301. 305, 307, 308, 315, 316, 317, 320, 351, 352, 353, 354, 355, 501, 502, 503, 506. — Imenovanje. Gospod Stipo Knežević je imenovan računskim svetnikom pri računskem oddelku v Sarajevu. Rodom iz Like, blizu bosanske meje, je on vri in navdušen Hrvat, a tuđi velik ljubitelj in prijatelj Slovencev. 2e mnogo let član slovenskega kluba sarajevskega z veseljem podpira težnje slovenskega naroda, tako Ciril - Metođovo družbo, »Slovensko Matico« itcL Gospa soproga mu je vrla Slovenka - Go-renjka. Skromeri in Ijubeznjiv v ob-občevanju, a vesele narave, se ude-ležuje vsake klubove prireditve ter kot pevec pripomore k živahnosti iti razpoloženju družbe. V uradu na-tančen in marljiv, si je pridobil naklonjenost podrejenih in višjih ter res zasluži* gornje imenovanje, na katerem mu čestitamo. — Pogreb sodnega svetnika Ivana Nabernika. Včeraj popoldne ob 5. se je vršil pogreb sodnega svetnika Ivana Nabernika. Pred mrtva-škim vozom, ki je bil pokrit s števil-nimi venci, so bih* vpreženi štirfe konji. Pogreba so se udeležili dvorni svetnik Fran Hubad kot predsed-nik »Glasbene Matice«, predsednik Ijubljanskega deželnega sodišča Elsner, dvorni svetnik P o 1 e c , podpolkovnik M i I a v e c kot predsednik »Narodne ČHalnice«, zastop-niki »Družbe sv. Cirila in Metoda,«, »Radogoja«, »Društva slovenskih časnikarjev«, »Gopodarskega in iz-obraževalnega društva za dvorski okraj«, »Ljubljanskega Zvona« m drugih korporacij, katerih nesebičen dobrotnik je bii plemeniti pokojnik, moogo pokojnikovih sttmovskih lo- va rišev sodnih svetnikov in sodnt-kov ter mnogo narodnega občinstva, ki je hotelo izkazati zadnjo čast ple-menitemu možu, žarkemu rodoljubu in kristalno cisternu značaju na njegovi zadnji poti. Ko so krsto položili na mrtvaški voz, so pevci »Glasbene Matice« in »Ljubljanskega Zvo-na., ki se je udeletfil pogreba z aa-stavo. zapeli staro, a še vedno učinkovito, v srce segajočo žalostinko »Blagor mu«. Mrtvaški sprevod se je na to pomikal po Gradišću, Kon-gresnem trgu, VVolfovi ulici, Miklo-šičevi cesti, Komenskega in Rad«c-kega cesti na pokopališče. Na Marti-novi cesti so pevci zapeli pokojniku zadnjo pesem v slovo. In na to so položili pri sv. Križu ob turobnem zvonenju mrtvaskega zvona k več-nemu počitku prah inoža, ki je bil vzor delavnosti in rodoljubja, zgled značajnosti ideal srčne dobrote in nesebične požrtvovalnosti. Večen mu spomin! Tiha dobrotljivost svetnika Nabernika. Včeraj smo položili k več-nemu počitku blagega gospoda Ivana Nabernika. Koliko je storil dobrot, se bo pač sele počasi izvedelo, kajti pri vsakem darilu je zahteval, naj se njegovo ime ne razglasi. Izvedeli smo doslej, da je poleg 420O K, ki jih je dal društvu slovenskih časnikarjev, daroval MDružbi sv. Crla in Metoda11 5000 K in „Glasbeni Matici" 2000 kron. Podpiral je tuđi vedno različna dijaška podporna društva in mnogo posameznih di akov in tuđi nekaterim slovenskim ljudskim kn! žnicam daroval po 200 K. Sam zase ni skoro ničesar rabil, živel je nad vse skromno in svoje imetje porabljai, da bi pod-prl in pospešil slovensko stvar. — »Giasbena Matica« ie prejela nadalje naslednje darove: Rodbian G 1 a n a č po g. nadpost. SI. Ravni-karju 40 K: gde. Darinka Franke, učiteljica 3 K; g. Ivan Kremen-š e k , c. kr. vladni svetnik 6 K; Ivan O k r e t i č , generalni advokat na Dunaju, s Članarino 10 K: g. Peter vitez G r a s s e 11 i, ravnatelj užitnin-skega zakupa. 20 K; g. dr. Alojzij Ko ka 1 j, odvetnik 10 K; g. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju 10 K; g. primarij dr. Ivan J e n k o 10 K; g. Ivan Šesek, magistratni ravrtatelj 5 K; g. S a d n j a k, župnik pri Sv. Lenartu pri 7 studencih (K^roško) s članarino 10 K, eksc. dr. Fr. S e d e j, nadškof v Gorici, 20 K; g. Frole, prem. kntr. j. žel. v Št. Petru na Krasu, s članarino 10 K 10 v: Z- dr. T r e o, odvetnik v Gorici 6 K 20 v; g. prelat Fr. S m o 1 e j v CHovcu, s članarino 20 kron; prof. Hvba-šek s član. 20 K: gf. dr. VI. Foer-ster. sodnik v Metliki, s članarino 10 K; g. dr. J. Tominšck, c. kr. g;mn. ravnatelj v Mariboru s članarino 8 K: g. J. A I j a ž , župnik in konz. sv. na Dunaju, 20 K; g. dr. Karol Podgorni k. odvetnik v Gorici, s članarino itd. 20 K; g. dr. A. P r i m o ž i č , c. kr. dvorni svetnik v Zadru, s Članarino 10 K: g. Fr. H u b a d 20 K; g. dr. Janko B a b -n i k, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju, s članarino 20 K; g. Fr. S 1 a n c , veleposestnik v Litiii 6 K 20 v;g. dr. Vilko Maurer, Krško, 6 K 20 v; g. M. Hubad, koncertni vodja, se je odpovedal nagradi za nadure od 1. oktobra 1914. do 29. februarja 1915. za 229 K; g. A. K o r i t n i k , prof. v Št. Vidu, s članarino 22 K. Hvala jim! Se nadaljuje. — II. Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« se vrši dan po koncertu, t. j. v nedeljo 9. maja zve-čer ob pol 8. uri v veliki dvorani Na-rodnega doma. — Vstopnice za III. dobrodelni koncert »Glasbene Matice« se dobivajo od danes naprej v trafiki v Pre-šernovi ulici. — Popra vek. V sobotni noti ci o | sporedu koncerta »Glasbene Matice« dne 8. t. m. se mora glasiti, da je spisana pesem gosp. Fr. Grebića v »narodnem« ne v navadnem duhu. — Malo gledalisče. V četrtek, dne 2. maja vprizori Malo gledali-šče sijajno burko: »Ha, moja žena«, spisala P. Binšt in A. Hennequin, Prevela Minka Oovckarjeva. Pri tcj predstavi gostuje prvikrat v Ljubljani g. Josip Pastire, komik hrvatske-ga dalmatinskega gledališča in debu-tantka gdč. Maja Novetova. ZaČetek predstave; vpoštevaje sedanji po-mladni čas, ob 8. uri zvečer. — Pomanikanie drobiža je vedno bolj občutno in ovira promet. Vsaj deloma bi se dalo odpomoči tej neprilHd s tem, da se porabijo poštne marke kot drobiž. — Pozor nabiralcem sifonsklh glavić. C. in kr. voino ministrstvo je pozvalo ljudstvo, da naj nabira kovine v vojne svrhe. V tem pozivu je tuđi omenjeno, da bi m©d drugim prišle v prid sifotiske glavice in tuđi posebno naročeno, naj bi zlasti šo-larji nabirali te kovine. Proti temu porivu nrmajo soda\ičarji na Kranj-skem nikakega pomisleka, pač pa proti modusu* ki se je z naturanjem sifonskih glavić vpeljal, kateri pač kaže, da se nekateri nabiralci ne za-vedajo, da je tuđi žanje 7. božja za-poved: »Ne kradic< istotako veljavna, kakor za druge in da je tako ravnanje tuđi v kazenskem zakonu kazm-vo. V zadnjem času so se namreč po eeitfu Kranjskem prigodili slučaji, da !io res šolarji in druiii nubiralci ko-vin hodili okoli gostilničarjev ter s pretvezo, češ, da ta aJi oni sodavi-čar nima časa priti sam po stekleni-cc in da jih je poslal, naj mu jih ti na dom pripeljejo ali prineso. Ker je to v tem času, ko nianika delavnih moči, t'idi verojetno, so nekateri gostil-ničarji res izročHi dotičnim nahiral-cem steklenice, ki so jih pa, namesto da bi jih v resriici lastnik(>m - soda-vičarjcin izročili, sami kar pobili, glavice pa nahruli v vojne svrlie. — Ako pomislimo, da stane vsaka si-ionska stcklcnica sodavičarja kompletna 1 K M) vin. do 2 K in da se to protipoavno uničevanjc teh stckle-nic v večji meri izvr^ujc, teđaj smelo trdimo, da se mora na ta način sodavičarska obrt popolnoma uničiti, kajti sodavičarji svoje izdelke sploh po zelo nizkih cenah proda ja Jo in se siioiiske steklenice že itak pemalo upoštevajo, tako da si mora vsak so-davičar vsled tega na leto po veČ tisoč novrih steklenic nabaviti, kar stane posamezuika gotovo prcce]>nji kapital. Dognalo se je, da se Je vsled javnih oklicov pri županstvih, cerk-vah in solah to protipostavno uniče-vanje sifonskih stekienic v veliki mc-ri še ćelo pospesilo. — Da se obvaru-jeio sodavičarji na Kranjskem zlih posledic te^a brezvestne^a nvna-nja s steklenicami, ki so le njih last-nina in ki so edinole sami upravičeni, razpolagati ž njimi. so sklenili na rednem zadružnem občnem zboru dne 27. aprila 191.S v hotelu Lloyd zbrani sodavičarji, da naprosijo visoko c. kr. deželno vlado, c. kr. drž. policijo, mestni magistrat, cerkvene in šoteke oblasti ter županstva na cel«m Krani^kem, da izvolijo ljudstvo opozoriti na gori omenjene nedostatke ter oštro posvariti, da je tako ravnanje protizakonito, v slučaju pa, da se take storilec zasledi, naj izvolijo pristojna oblasrva iste najstrožje kaznovati. — Sodavičarji se bock) po možnosti sami odzvali pozivu c. in kr. vojnega ministrstva s takimi in sJtčnimi prispevki v vojne svrhe. — Tuđi slavno občinstvo ter ziasti še gostilničarji se opozar-jaio in naprošajo, da naj steklenice ne pobijajo in ne izročajo drugim, kakor edinole lastnikom - ^odavičar-jem ali njihovim uslužbenjem, nika-kor pa ne tuii osebi, ker je sicer vsak dolžan, škodo za pobite steklenice lastniku povrniti. Istotako na] tuđi trgovci s kovinami ne kupujejo sifonskih glavić od drugih nepoklica-nih prodajalcev. temveČ edinole od Iostniko\r - sodavičarjev samih. Ker je tedai treba na vsak način šk->d-liivcem sodavičarskega stanu to po-četie preprečiti. se bo potom pristojnih oblasti vsakogar, ki bi take steklenice uničeval, strogo zasledovalo in kaznovalo. — Deželna zadruga iz-delovalcev sodavice na Kranjskom, v Ljubljani, dne 29. aprila 1915. — Iv. M or e, načelnik. — V. občni zbor „Društva usluž-bencev mestnega užitninskega zakupa v Uubljani" se je vršil v nedeljo, dne 18. aprila v restavraciji pri „Novem svetu". Predsednik tov. Rebolj je v primernem nagovoru pozdravil navzoče ter podal ob enem na mesto obolelejsra tajnika poročilo o društve-nem delovanju. Posebno je povdarjal, da je društvo po sklepu zadnie^a občnega zbora pristopilo k „Narodno-socijalni zvezi" ter se ima največ tej združitvi zahvaliti za svoje uspehe. Zaradi tepa se bo društvo zopet okle-nilo „N. S. Z.tt, kakor hitro bo ta začela zopet delovati. Društvo je pre-bolelo krizo ter je bilo četrto društveno leto zelo živahno. Izreka iskreno zahvalo gotovim odločujočim faktorjem, ki so izrazito pokazali svojo naklonjenost tej mladi organizaciji. Iz bla-gajniškega poročila tov. Jezerska po-snemamo, da je imelo društvo v pre-teklem letu 483 K 60 v dohodkov in 184 K 10 v izdatkov. Med izdatki so vračunane tudištiri podpore-posmrtnine po 40 kron. Društveno premoženje znaša 994 kron 50 vinarjev, ki so na-ložene v hranilnict. Na predlog pre-gledovalca računov tov. Zajca se izreče odboru zahvala in absolutorij. Enoglasno je bil zopet izvoljen za predsednika g. Rebolj, v odbor gg. Župan, Detela, Jezeršek, Lozej, Lukman in Zajc, pregl. računov pa gg. Miklavčič in Pajk. N#sreča ob mostu čez Savo pri Št. Jakobu. Tozadevno notico v listu z dne 2$. aprila popravljamo, da se nesreča ni zgodila pri glavnem sav-skem mostu, marveč v blizini neke>-ga drugega mostu, ko je šel hlapce napajat konja. Iz Rattć na Gorenjskem. Tuđi v naš, skrajno severozapadni kot Kranjske prihaja pomlad. Dne 6. apri- | la so priletele prve lastavice in dne j 19. aprila ie bilo stišati prvo kuka- J vico, dasiravno je bila dolina še vsa bela in senčna stran Juliiskih alp nad poklrug meter zarnetenn. Južno vre-me in sedaj krasni ix>niladni dnevi so pa ostanke letošnje, nad 2 metra debele zime pregnali iz doline in sneg se vidno timiče proti vrhovom, od-koder drče plazovi v nepristopne prepade. Pričck) se ju z delom, trav-nike rušajo, na njive se dovaža gnoj rn kmetič že reže bra/Jo, da bo do-bil preje kaj pridelkov, katerih že občutno primanjkuje. \ se, mlado in staro, je pri delu, kajti jako mnogo gospodarjev in sinov je pod orožjem, ki nist) dobili dopusta za pomladan-ska dela, dasiravno so zanj prosili. Vsled izvanredno visoke živinske ce-ne, je bilo prodane sila mungo vprež-ne živine, zato si pomagaio sedaj s kravami in junčki. Na vse'i koncili in krujih je pomanjkanje, bodisi vprež-ne živine, bodisi delavnih moči in ži-vil — posebno moke. Ker prebivalci nišo navajeni na koruzni kruli, mnogi bolehajo na želodcu, zato si pa vsi žele skorajšnji konce teh hudih časov. Umri je v Škofji Loki učitelj g. Janko Pianccki za pljučnieo. Pogreb je bil danes, v poneucljek, bo 5. popoldne. Umri je na Rakeku gosp. Jakob (i a s p a r i po daljši bolezni, star 6S let. Rajnki je bil oče gosp. Maksa Oasparija v Ljubljani. Naše srčno so-žalje! Iz Celja. Pred nekaj dnevi je dobila vojaska patrulja lnletnega fanta v — vojaški obleki. Povedal je, da ga je neki vojak naprosil, naj rnu po-sodi svojo civilno obleko, ker gre domov, a sam da naj obleče vojaško. Plačal mu je zato 30 vinarjev. — V celjski bolnišnici je umri vrtnar Viz-iak iz Gaberja, doma na Studenem pri Krškem. Dol)ma kot zavetišče za gaiiške beguace. Viada je najela deželne toplice Doberno pri Celju, kjer bo nastanila premožnejše gališke begunce. I:no poslopje ostane reservirano za rekonvalescentne častnike in najbrže bodo mogli tuđi drugi letovišearii poseeati Dobrno. Odveiniško pišamo le otvoril v Trstu gosp. dr. Ernest R e k a r, bivši koncipijent v pisarni g?. odvet. dr. J. Gregorina in dr. E. Slavika. Nacrt za prezsdavo kolodvora na Opčinah v razvrstilni kolodvor. — Uprava državnih železnic namerava prezidati državni kolodvor na Opčinah v razvrstilni kolodvor. Projekt je železniško ministrstvo že odobrilo, politični obhod in obravnava za iazlastitve se \tši dne 18. aprila. Pomanjkanje vžigalic v Zagrebu. Zagrebški listi javljajo, da je nastalo v Zagrebu občutno pomanjkanje vžigalic. Posredovala Je trgov-ska in obrtniska zbornica, kateri se je na merodajnem mestu obljubilo, da se bo poskrbelo za to, da dobi Zagreb Čim najpreje zadostno količino vžigalic. Prvi ljubljanski kinematograf. Vsestransko priljubljeno podietje kino Ideal, v zasebni rokah gosp. Poč-kaja si je zagotovilo za mesec maj nrvovrstne filme s sledečimi umet-niki: Bassermann, Psvlander, Hennv Porten, Ritta Sachetto. Treuman Laarscn. Jutri >Smej se Baja?:zo« in krasna hurka lepi Albert. — V petek otvoritev predstav na vrtu z dramo iz življenja artistov »Crna družina«. Meteor, mesečni pregled. Mi-noli mesec mali traven ali april je bil srednje topel in dovolj moker. — Opa-zovanja na toplomeru dado povprek v Cclzijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 5'9§, ob dveh popoldne !4*3°, ob devetih zvečer 9'1°, tako, da znaša srednja zračna toplina tega mesca 9*8°, za 0*1° nad normalom; naiveč, t. j. 22'6° je bilo dne 30., najmanj, t. j. —1*2° dne dne 14. zjutraj. — Opazovanja na tla-komeru dado 734*2 rnm kot srednji zrečni pritisk tega mesca, za 1.7 mm pod normalom; najvišje, namreč do 742.0 je prišlo dne 1. zvečer, najnižje namreč do 7251 dne 8. zjutraj in opoldne. — Mokrih dni bilo je 10, padlo je pa \ssega skupaj 76*7 mm dežja, največ, namreč 376 mm dne 8. — Vreme je bilo za razvitje vegetacije jako ugodno, splošno hladno in zavirajoče, ob pravem času deževno; drevje je le počasi poganjalo, že vzbu-jeno rastlinsko življenje je moralo nekoliko potrpeti, mnogošlevilne pomla-danske cvetlice so le skromno živele, dokler se ni v zadnjem tednu vreme zelo ogrelo in je narava hitela zamudo poravnati. Letina obeta biti zelo dobra. — Nevihto smo imeli ob dveh dnevih, megla je popolnoma izostala. Razne stvari. • Čestitka prestolonasiednikovi soprogi iz mskeua vjetništva. Zelo ^inljivo in nepričakovano poklonstvo je prejela nadvojvodinja Žita povodom svojega godu dne 27. aprila od avstro - ogrskih častnikov, ki so bili vjeti v Przernvslu in se sedaj naha-jajo v Saratovem. Poslali so sledečo brzojavko nadvojvodinji: »Castniki-vojni vjetniki iz Przemvsla 51 Sara- tovem prosijo, da srnejo izreci svoje najspoštijivejše čestitke h godu Vaše cesarske visokosii.^ — Nadvojvodinja Žita, ki je bila zelo vesela in gi-njena zaradi tega poklonstva, je odgovorila na poklomtvcno brzojavko na i'.ajmi'ostljivejsi način. Cesar, ka-teremu >m predložili brzojavko, je bii zcio vzradoščen, da je dohil vest o Častniki'- - vojnih vjetnikih. * Fi-ebivslstco Krakova. Sta-tistični urad mesta Krakova je izdal poročilo o stanju prebivalstva koncem leta 1911. Glasom tega poročila je štel Krakov koncem decembra 1914. 168.324 duš. Med prebivalci je bilo 83.248 katolikov, 35.532 pa Židov. * SccijaHstični kongres v Fer-rolu prepovedan. Pariški wTemps* poroča iz Madrida: Socijalistični kongres v Ferrollu v prilog miru je špan-ska vlada prepovedaia. Ministrskt predsednik dalo je izjavit, da je ta odredba potrebna, ker udeležniki kongresa ne bi nasionali za mir, ampak iskali samo priliko za motitev miru. Meščanska garda nekega okraja je bila poklicana v Ferrol. * Anglija in pomorska plovba. Iz Berlina poroča Wolfov urad: Zna-čilen za mišljenje nevtralnih držav o pritožbr.h Angležev glede napadanja tr^ovskih ladij je neki članek ^Nieuwe Couranta.4* Ta članek pravi, da je an-glcška admiraliteta razpisala za informacije o sovražnih ladijah premijo 20.000 mark. To je nekaka vzpodbuda za tr^ovske ladje, da naj razvijejo živahno vohunstvo. Ziasti pridejo pri tem v poštev mali ribiški parniki. Ce nemški podmorski čelni potem potap-ljajo te ladje, je to sicer za posadko strašno, a pravično. * Denar vo;nih vjetnikov. Na Ruskem dajejo našim vjetim vojakom za 10 K v zlatu 3 rublje 90 kopejk, za 10 K v srebru le 2 rublja 25 kop. in za 10 kronski bankovec le 1 rubelj 15 kop. V odrneno so naše oblasti odredile za tabore ruskih vjetnikov, da velja 1 rubelj v zlatu 2 K 60 vin., v papirju 1 K 60 v., in v srebru 1 K. Ta preračunjevaini kurz pa se seveda ne nanaša na denar, ki ga pošiljamo čez Švico v Rusijo. Te pošiljatve se že pri nas preračunajo v franke in v Rusiji tuđi v irankih izplačajo. Razmerje med frankom in rubljem pa je ostalo normalno, t. j. 1 rubelj = 2-7 frankov. Ker se računa pri pošiljatvah za vojne vjetnike 1 frank = l'20 K. Za 1 K, ki jo pošljemo preko Švice v Rusijo dobijo torej naši vjeti vojaki izplacanih 31 kopejk. irzoleno pornčiio. Boj? ob Sue*Uem prekopu. Carigrad, 2. maja. (Kor. urad.) Na kavkaski fronti smo vzhodno od Mvlo povsod z izgubami za sovraž-riika odbili napad sovražnih Čet. Dne 2js. aprila je eden naših oddelkov v okolici kanala napadel z mitraljeza-nii oboroženo stotniio Moharis in jo po polurnem boju pregnal v beg. — Vjeli smo 3 ranjene sovražne Moha-rise ter vplenili množino pušk in opremnih predmetov za velblode. V doči od 2^. na 29. aprila Je naša artiljerija iz neznatne daliave pol ure ob-streijevala v kanalu zasidrano ladjo ter jo težko poškodovala. Istočasno snio s krvavimi izjjubami zavrnili 2 eskadrona sovražnih konjenikov, ob-oroženih s sulicami. V tem boju je imel sovražnik 60 mrtvih in ranjenih. Zasledovali smo ga z ognjem naših topov in mitraljez. Naše izgube zna-šajo 9 mož. Obstre!jevan»e Dunkerqua. London, 2. maja. (Kor. urad.) Po-ročevalec lista >Times« na severnem Franccskem poroča o obstreljevanju Dunkerqua v četrtek popoldne, da 50 se sočasno s prvo granato, ki se je razpočila ob pol 4., pokazala 3 ^err.ška letala med mestom očividno z nalogo, da vodik) ogenj. Posadka rriesta ni mogla odgovarjati na ogenj, ker ni mogla naiti, kie so bili nemški topi postavljeni. Končno je iz-bruhnil velik poar, ki je pregnai le* tala.. Pogin »Leona Gajp.bettc« in pariška borza. Berlin, 1. majnika. (Kor. urad.) Preko Basileje javljajo, da je napravila vest o poginu oklopnice »Leon Gambctta,:; v Parizu globok utis in je vplivala na raznoloženje pariške borze zelo neugodno. — „Ljubljanska kreditna banka". V mesecu aprila se je vložilo na knjižice in na tekoči račun K 1,853.213-43, dvignilo pa K 1,209.114*30. Stanje koncem aprila K 15,085.506-68 — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1915, je 121 strank vložilo K 44.577.64, 106 strank dvig-uilo K 27.675.47, 2 strankam izplačalo hip. posojil K 1.000.—. Stanje hranil-ničnih vlog K 2,107.101.45, stanje hi-potečnih posojil K 1,594.051.88. De-narni promet za mesec april 1915 K 185.299.07. 99. štev. „SIOVhNSKJ NAKOU* dne 3. ratja 1915 Stran 5. Občni zbor „ljubljanske kreditne banke". V soboto dopoldne ob 10. se je vršil v bančnih prostorih občni zbor »Ljubljanske kreditne banke«. Pred-sedoval je občnemu zboru T. pod-predsednik gosp. Špitalsky, predstavi! zastopnika vlade gosp. K r e -m e n š k a in notarja Plantana ter konštatiral sklepčnost. Za verifi-katorja protokola in za skrutinatorja je imenoval gg. Mejača in H e j-n i c a. Poročilo upravnega sveta se glasi v bistvu: Lansko leto se je izrazilo, da bo pričakovati po izravnanju dife-renc med balkanskimi državami mir-nejših časov, bolj sposobnih za gospodarski napredek v vseh strujah narodnega gospodarstva. Izbruh svetovne vojne v prvih dneh meseca avgusta je vse te upe uničil in temeljito izpremenil podla-go vsega gcspodarskega življenja in stremljenja. Zatvoritev dunajske borze dne 27. julija 1914, rapidno zvišanje obrestne mere avstro - ogrske banke dne 27. julija na 5~, dne 1. avgusta na 6% in dne 3. avgusta ćelo na 87c* naval vlagateljev na vse denar-ne zavode v monarhiji, dekretiranje splcšnega moi-atorija v monarhiji in drugih državah, ustavitev kakršne-koli kreditne kupčije ter oinejitev reeskontnih in lombardnih kreditov, so bile neposredne posledice vojnih napovedi med evropskimi državami. Umevno je, da je »Ljubljanska kreditna banka« s svojimi stevilnimi podružnicami v precejšnji meri ob-Čutila posledice teh kritičnih časov, zakaj viagatelji, zlasti pa hranilnice in posojilnice, so dvignili znaten del svojih vlog; kupci ja z vred~ostnimi papirji je popolnoma prenehala, kur-z\ vrednostnih papirjev, posebno rent in obligacij, so močno padli. kar je seveda neugodno vplivalo na končni uspeh celotne bilance. Čisti dobieek za leto 1914. zna-ša po odbitku vseh stroskov in bre-men 429.122 K 81 vin. in vštevši 11.314 K 65 vin. prenos dobička iz leta 1913.. 440.437 K 46 vin. skupno, kar odgovara 51/25^nemu obresto-vanju delniške glavnice per 8 milijo* nov kron. Doseženi čisti dobiček za vojno leto 1914. je za 113.256 kron 50 vin. manjši cl lanskega. Razlika bi bila še precej večja, ce ne bi bili našli nadomestila v visoki obrestni meri v eskornptu in pri kreditih v tekočem računu. »Ljubljanska kreditna banka« se je udeležila sindikata za396.000.000 K 41 2% davka prostih avstrijsklh za-kladnic. Nadalje se je udeležila banka meseca novembra sindikata za sub-skripcijo 51 2/£iiega avstrijskega vojnega posolila iz leta 1914, pri zavodu se je subskribiralo 2,494.000 K SVs^enega avstrijskega vojnega po-sojila v pretežni večini od vlagateljev. Oddelek za razredno loterijo posluje uspešno, četudi zanimanje za tretjo razredno loterijo vsled vojnega časa ni več tako živahno kakor pri prvih dveh Ioterijah. Notranje poslovanje je trpelo v precejšnji meri, polnih 50 /& moške-ga uradništva banke je moralo takoj v začetku vojske odriniti na bojno polje in zahvaliti se je le požrtvoval-nosti nekaterih članov upravnega sveta in doma ostalega uradništva, da se je poslovanje banke v teh kritičnih mesecih sploh moglo nada-ljevati. Izreci je zahvalo podružnici Zivnostenske banke na Dunaju in podružnici Avsto - ogrske banke v Ljubljani, katera zavoda sta podpi-rala tuđi v najbolj kritičnih časih zavod z reeskomptnim in lombardnim kreditom. Primeren znesek naj se dovoli posebni vojni rezervi, nasprotno pa naj se dividenda za leto 1914. temu primerno zniža. V imenu nadzorstvenega sveta je predlagal njega predsednik gosp. đr. Ko kalj absolutorij upravnemu svetu. Čisti dobiček se razdeli tako-le: 5%na dotacija rednemu rezervnemu zakladu, 22.021 K 87 vin.; 10%na tantiema upravnemu svetu, 12.710 K 09 vin.: nagrada nadzorstvenemu svetu 2500 kron, te postavke vse glasom pravil; dotacija pokojninske-ga zaklada 10.000 kron, dotacija posebni vojni rezervi 100.000 kron, 3V2% dividenda od 20.000 delnic po nomin. 400 K, 280.000 K. Na novi račun leta 1915 se prenese 13.205 kron 50 vin. Izvršile so se nato razne izpre-membe pravil, in sicer se Je doloeilo, da mora vsak član upravnega sveta vložiti 8 dni po izvolitvi 50 delnic po 400 kron z nezapadlimi kuponi za Čas poslovne dobe, vsak član pred-Uojništva banke 25 delnic in vsak Član nadzorstvenega sveta 25 delnic. Za udeležbo na občnem zboru se bo-do smele delnice vložiti 8 dni pred občnim zborom tuđi pri podružni-cah ali drugih bankah, katere določi upravni svet. Občni zbor določa visino dividende. Rezervni fond služi v pokritle izgub, se uporablja za bančne kupčije in obrestuje po 5%, ter se srne uporabiti za izplačevanle divident do 5T, v kolikor prečega }0r< delniške glavnice. V slučaju, da želi vlada kake izpremembe, se dovoli upravnemu svetu, izvršiti le bi-stvene izpremembe. Izpremcmbe pravil se tičeio?§ 24, 83, 21, 13, ^9 in 40. V upravni svet so bili izvoljeni gg.: Ivan Knez z 819, dr. Karei T r i I! e r, Fran M a 11 y in Urban Zupa^necpaz 679 glasovi. V nad-zorstveni svet so bili z vzklikom zo-pet izvoljeni gg.: dr. Alojzij Ko-k a 1 j, Fran Chrobath, dr. Fran Cerne, Ivan M e j a č in Nikola N o v a k o v i ć. — Po kratkem raz-rnotrivanju položaja je gosp. Š p i -t a 1 s k y zaključil občni zbor. Umrli so v Uubliani: Dne 1. maja: Marija Thomann, sodnega pristava vdova, 81 let, Knaf-lieva ulica 5. — Mihael Šraj, bivši hišni posestnik, 78 let, Krakovski nasip 8. — Janez Matoš, bivši premo-£ar, 37 let, Radeckega cesta 9. Y deželni bolnišnici: Dne 28. aprila: Marija Jamšek posestnikova žena, 57 let. — Fran Žnidar, hlapec, 57 let. Dne 29. aprila: Peter Eržen, poljski dninar, 32 let. Danasnj list obsega 6 sto ni. IzđajaieH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Msteoro!o$!tno noročno. V!«Iot aađ raftrjem 30«--' Sred« t iracoi tlak 734 m« ._J čas i*"'«1 S« ! j S opazo- inetra S-S Vetl0vi Nebo van^a f mm £ 2 1. 2.popJ737 5 21 9 i pm. jzah. del. oblač. t, 9. zv. I 737 5 i 13 3 i si. jzah. jasno 2. 7. zi. 7374 90 sr. svzh. „ 2.pop.'73"-8 ; 201 moč.jzah! jasno „ 9. zv. 7363 12 7 sr. jzah 3. 7. zj. 7367 118 si. jzah. del. oblač. Srednja temperatura sobote 147°, norm. 12 1, nedelje 139\ norm. 123a. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0-0 mm. Zalostnim srcem javljamo vsem sorodmkom, prijateljem in znancem falostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod 3akob Raspari po daljSi, mučni bolezni, previđen s svetimi zakramenti za urnirajoče, dne 1. maja v 68. letu mirno v Gospodu zaspal. 1126 Pogreb blagega pokojnika se je vrši! v nedeljo, 2. maja iz hi§e žalosti na pokopališče na Rakeku Svete rr.aSe zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Dražega rainika priporočamo v b!ag spomin in molitev. RAKEK, dne 1. maja 1915. Žalnfoii ostali | IO minut od Celja, blizu M^idičevega mlina, 1800 sežnjev (klafter) zemlje, BV" se cenb proda. "W Izce -<- nri: ANTON MBIĆ, ' Spodnja Hcđinfa žt. 72. p. Celfe. Prešernove slike prodaja in pešilia po poštoeio povzelio Iv. Bonač v Ljubljani*. Tena slik« 5 kron. '72 f epo staaovaoje ■ s4 sobaml, kopalno sofeo, ■ a predsobo, shrambo la mš klot^o, se ođda s 1. av- gnstosi. ini Natančneje se izve pri A. Sara" bona, Zslošba cesta št. 1. Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 1. t. m. izplačuje se na kupon st. 14 v 1 * & ' I 1 kot 3!|2 °|o dividenda, poeen^i z dnem 3. maja 1915 pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podru/.nicah V Splita, CelOVCU, TrSfU, Sarajevu, Gorici In Celju. V Ljubljani, dne 1. maja 1915. 1152 Upravni svet. 25 4ai. ft* i ^V &. ti j &> se spre'mefo nos ^ laički u»ic! št. L Na]&cij zanlmlv in najbcl's! £lO7. HsstrersnJ iijđBis soi ki pnobčujcjo vsak teden mno^o zanimivih slik z boUšč \n o drugih važnih aktualnih domačih in tunh dogodkih, ter ubilo z^nimivega čt va: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovia, tehnike m sploh vst-h *-trok roljudnega znanstva 55 »TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku »TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročenn vs3ka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica vsako društvo itd. Zahtevajtt »TEDENSK£ SLlKE« povsod in pridobivajte naročnikov, »fEDENSKE SIJKE« stanejo četrt leta K 2*50, pol ;eta K 5— in ćelo leto K 10*—. Naročniki dobe kot nagrade velik iiustrovan koiedar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in ASkerca ter tud; lepc zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE« takoj! Novi naroin'ki dobe Se vse letošnje številke. Pošljite n^m svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE« brez-nlačno in coštmne prosto na ogled. 3tf4 Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" LjnM ana, Fraailihacska clica 10 I. C. fer. avstri'ske 0% đi?ža^^e ž@!@sist€3. — ---------._ IzvFeček z velia^nostjo od 1. septembra 1914- «- ■ '■=* Z vcljavnosiio od 1- septembra 1914 <-ud- vu/ili do prekllca v o^ aju tukajšnega ravnatelistva s oiaj navedeni v!aki po od 1. ma;a 1914 velinvnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahlco roslužujejo vsi civilni potnifci torez prisilnoga !8fjitim:^an5a. Civilni potniki. ki ss pel"e:o ▼ Pali, isorafo imati Isgiti" acije od c. i. kr. povel^stva vojne "u&e v Piil a« ODHGD Iz ItfubHene gl-vr,! I'Olcdvor, samo osebnl vlalil: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbi?. 8-O5 dopoldne v Grosunlie KoČevje), Trebnje (S>. Janf), Novo mesto, (Straža- T"'rMcf\ Bi3^n:arci. 11-30 dopoidne v Krani, Jesenice, Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novr. mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 6-30 ivečer v Krani, Tržič, Jesenice, Ce- Mvec čez Salcburg na Dunaj. 6-39 zveterv Grosurlje (Kočevje), Treb- n7e, Novo mesto, Bubnjarci. PRIROD ▼ MnbUano glavni kolodvor, osebnl vlaki: 7-35 dopo5dlne iz Jesenic, Krania (Tržiča). 8-56 dopoldne iz Novega mesta, Treb- niega (St Jaeža), Grosuplja (Kočevja). 11-1S dopoSdne 12 Trbiža, J .senic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubni^rcev, Novega mestn (Str?.^e-Toplic\Trebnjega, Grosupfja 8-2O ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, ( 1 :2ic?.). 9-23 ponoći iz Novega mesta, Stra2e-Toplic), Trebnjega (SCJanža), Grosuplja, (Kočevja). SCarnimiška SeSe^nica. 9D20D z državnegi kolodvora v Kamalk z me^anfrni vi a kl 7-40 dopoldne, 230 popoldne in ob 7*^5 zvečer- PRIHOD iz Karrnika v Lfnbliano ob 6*42 ziutraj, 1t-00 dopoldne in ob 6ai§» zvečer. C. ks*. državso-ž@ieoEnš!io ravsa s©I|stvo v Trsta. St. 6967. _______ 1124 Do sfdaj se je oglasilo za kupovanje Ž;vtt v rrestni vojni prodajalni nad 1000 rodbin (okroglo 5000 ljudi). Mestna obiina pa lahko na srečo pre-skrbuje z živili še večje število ljudi. Aprovizačni odsek obSinskega sveta ljubljaoskega je radi tega sklenil na novo sprejemati • • • • i • 1 da se tako omogoči nakupovanje živil še vsem onim, ki se dosedaj iz katerega* koli vzroka nišo oglasili za vojno prodajalno. Pravico do kupovanja v občinski vojni prodajalni imajo vsi v Ljubljani, vsaj od 1. avgusta 1914 narrej stanujoči prebivalci, ki dokažejo, da trpi njih ali njihove rodbine redna prehranite?. Na stan in poklič kot tak se pri izdajanju izkaznic ne ozira. Zelo merodajno pa je Štavilo nepreskrbljenih otrok, bolezen, brezposelnost in druge socijalne okolščine. Umevno je da se s prijavo še ne pridobi pravice do izkaznic, ki se bodo izdajale sele pozneje. Kdor hoče i?.kaznico, naj se zglasi na mestoem magistratu in sicer v tr£nem nrađnf pritličje nasproti mestni posredova'nici za delo, kjer sprejema najkasneje do 7 maja 1915 prtglase v to določeni uradnik vsak dan od 3.—12. in od 2.— 6. ure. : Seboj fe prinestl krušne znamke, brez katerih mestcl magistrat ne izda. izkaznic. Mestni magistrat I|nb2janskly dne 1. maja 1915. Stuchly - Jy[aschke JmJUuljCtnCC Priporoča: največjo hbero slammkov Židovska ulica&. 3 Dvorski trg t " damm *• d*li"*tlTb°9at° * v ~ " + * zalogo valnih klobukov. Popravila točno in vestno* Ki Solidno blago* 9C?" Jsvosofevanje jalnih khbufov. ^'f tPrfcnano nhke cene. Stanovanje v IL nadstr., obstoječ iz 3 sob s priti-klinami ter s porabo vrta se OfBđ« za avgnst — Kuhcova eesta 23« poleg nove domobranske vojasnice. — VpraŠati je v pritličju, levo. 1130 1 iHB ^b9 B^ HV M ^^ VHi^ft ^k HHf ■■ ^HH H H ^l ^bh 4 sobe z bojjatimi pritiklinami irr ko- paloico B^F* se odda. HH| ^e^ pri hiŠnem oskrbmku V SnbiČOVl ni-Štev. 3, pritl!6ie. Ravnotam se odda hlev za 5 konj. dirut 6« »SLOVENSKI NAROD-, dne 3, naja 1915. 99 štev. Pripofoča •• ^W^l ffcrf ^1 "i ^&^l 1 #""¥^"1 ipeelalao rtamalrtli In otroiklh slamnikov solidna tvrdka ***»**-*****<*•*»*-*• ^9MLM.M^n^WM.M. |6r „^mn čep|C ¥ nalnoTeJših obllkah. MARIJA GOTZL. Židovska ulica stev. 8. Vnania naroftlla obratom oolte in na izbero. F.LIB . puškar LJUBLJANA 1 Mntaim ika». i "lp.t.l^:i:^rhto pušk, samokresov, lovskih potrebščin Vakor tad i umetalni ogenj po mlaliflii eeaah. : Popravila puik, irnknu* t>a«a !■ Mlltfa«. Canovnflc zastonj in poStnine prosto. Cenovnik zastonj In poStnine prosto. i Advokat dr. Ernest Rekar vljudno naznanja, 1125 da je otvoril svojo odvetniško pišamo I v Trstu, ulica Caserma št 5 (nasproti c. kr. policijskega ravnateljstva). | Telefon št. 22-99. Telefon št 22-99. \ SANATORIUM • EMONA / i ZA NOTRANJE IN KlHURGlCNE -ĐOLEZN1 I • PCRODNIBtNilCA 7 LvJUBLUANA komenskega ulica A f / P£F.7TKKj*m wn*ai.nR FR nF.RGANC \ Trgovski pomoćnik ipeo«ri|ske !■ meiine stroke, ▼•|ASČ1đ6 prOStf želi službe v mestu Ali na dcželi. 1119 NasloT pove oprar »SIot. Nar.« ■»■ yidnja -«■ drogerija in fotoaannfaktara Ljubljana, Selenbargova ul. 5 priporo6a veliko zalogo desisfekci jskia preparatov kakot: Lysdlf Lysoform, Kreolin, Formalin, Formaiinove pastilje, Varbolova kis- lina, karboiovo apno. Potrobftitno %m postraftbo bolnikov in ranjencov, obv«x Im g«HUUitoga blaga, konjaka, ruma in čaja. ^(eroforBL fkhtinii. ferolia. J^in^pštna darila. Za birmance modre in bele oblekce za dečke in deklice. Največja izbera damskih in moških oblek. Priznano najnizje cene. 199, Ljubljansko preje Angleško sk/adišče oblek O. Bernntovič* Ljubljana, Meslni trg .5—6. Ovčjo volno U50KC ur5te, oprane in neoprano popisi) po najui$ji eeni! PreTzamtm vsako množino proti gotovini. %2 Vouiino po iolozBid ali pošti plaćam sam. J. uKUuLLINIIV, Mestni trg 22. V pomoćnik star 27 let, vojaSčine popolnoma prost, ieU »rofo shilko prtmenltt in sicer naj-lajc kje na dežcli. Pismene ponudbe naj se poSiljaio na apravn. »Slov. Naroda«. 108! - i Kapi se dobro obranjeno kolo ■toiko, ieasko In za ilečka. Ponudbe oa upravništvo »Siovenskega Naroda« pod „prosti tek/111311. Vaprođat to 2 napol krfte Kočije io 1 lanđaner TSC ▼ dobrem stanjtL Izve se pod „3 voiOTi 1088" na aprav. »Slov. Naroda«. 1088 Elegantni iivi 0U9 obstojeće iz 4 sob, kopaloice in x vsemi drugi mi pritiklinami, dmgO iz 3 sob, kopaloice in drugimt pnti-JriiDami, z električno razsvetljavo na solnčtti legi, z lepim razgledom M da takoj alt pozneje v najem. Poilpnlno stanovanjg 2. sob, kuhinje z drugimi pritiklinami M da takol alt poznefo v na|em- To stanoTmnje se labko porabi za skla- iJiSč^, —- Naslov se izve v upravništvu »Siovenskega Naroda«. 1103 A. ŠARC i.^keaaPc, UOBlll, SeUnrp ni 5. Prvovrstna trgovina perila ■V za dame PflP za gospođe BV za otroke Vedno novosti spodnjih kril iz svile, klota io 1 istra. Velika izbira nogavic za dame! ~V8 H^ za gospode! leđne modemi vzoni cefirja, iiatista, tetra. Platno, sifon, \ švicarske I vezenine, ' prti, :: :: kavne garniture, brisalke. Kompletne nevestne opreme — od K 380— dalje. —— ; SV Službo spreime "98 mladenka v kaki pivovarni ali gostilni. Znanje ima tuđi v Špecerijski trgovini. 1082 Cenj. ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod nPošten)e velJa/108211. Išče se 1112 opefcarsln aknrilaiit I z 20—25 delavci za strojno opekarstvo. Opekarnlca Celje. Zenitna ponudba. Vdovec v najboljših letih, posestnik • večjih hiš v naivečjem industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem, se želi poročiti takoj z gospodično ali vdovo, ne staro čez 35 let, ki bi imela tuđi precej pre~ moženja. Ker je pa v eni hiši trgovina, gostilna ter tobačna trafika, imajo prede-nosi one, ki so v tem izučene. Fonudbe je poslati, će je mogoče s sliko, na naslov A. lurjom št. 29511123 na upravništvo „Slov. Nar" H23 Fodčasinik fetf znanja 3 gosoico v dobi do 35 let, imožno deželnih jesikov 5 nekolikopremoženjem. J^esne ponudbe s sti^o je prosijo pod „tfodočnostl959" na upravn. „Siov. Jiaroda". 959 Đtskrecvcc Častno zajamčena. JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani. i Centrala v Joto. podružiicc u taaji, t MroTnOm, Kotora, JKetkovićn, Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadru. 60 I ^ Hv*M nm x ■■nHi ■ DelniMui glavnica K 8,000.000. Makadla v Am«rlko Io akredlttiL 1 Sprejema nove vlo«ey m kateriml sa zamore vedno raspolagati, E_ 1 0 i brez ozlra na doloobe moratorya far jlh obrestuje po čistih ■" 2 ®