o same zna številka 30 vinarjev. Slev. 291. v LlDhllanl, v sredo, dne u. decembra «18. Leiu EVI, m Vel j« po polti i m m Mit tate uprti., k 60- - n ea dum t,n M »aafiljo MleUtne . m »V- U ostalo taor emstro. „ tO - V Ljubljani aa dota U »BID letu uprt).. & U *■ BUH „ .. K <•— 1 i|r») mlisit tndn „ 3 U ■s Sobotna Izdajat aa Sa «•>« le!« . .... g JO — n B»mfii|« u«lole'w>. „ 11'— u Mtal« lasstmttve, „ M — SBE39 tnserati> Krni Ssoitoipa« ptUiTMU (i* m« Urok« !a 3 m vlitk* lil ij» pmt<»i) m ukrit .... p« 80 v ia Iti- Iv iiili tl . „ 4i „ pri tečjlh sarv^Mh popust p« 4«fl9*ens. tk «o&«t» k (Tvoful tsrfL i Poslano i »esras Eno«(c!pni pititvrat« & 1* i»U*|i TSlk ii« ISTiflOŠ! *»• <»l)e Is ptaulke, ob X »r! pcp. ttittt l»tr* prtlcgA «*ul r*4 Bretalitvo Is t ririt*r|iTi allol IU*. S/Ul. Hoknplsi ii a« vrata!«; Lulrankiraua si c* »prajunajo. — Urcdnidasj« teleiua« šler. 50 «=■ Političen list za slovenski ffpri7illtv» 1« t 5»pMsrj«vl allol It L - itia pettas kr»r'!^!j.6 naWJ»>.» it 24.767, «»rtk« IS^II, ko*m.-km 7."M. — Uprtvaift««!* teleteia it, M. c Ob krizi. Kriza vlado v Belgradu še trajn; traja pa tudi še kriza o vprašanju našega slovenskega Primorja, našo Goriške, Trsta in Istre. Kakor je upati, da se prva kriza ugodno in kmalu reši, tako upamo, da bomo tudi sedanji odločilni stadij za naše okupirane kraje srečno prestali. VVilson ne odneha od svojih zahtev, ne priznava londonskega pakta in Francija ter Anglija pritiskata na Italijo, naj se temu nesrečnemu paktu odpove. Ravno te dni sc mudi v Rimu tudi predsednik češko-slovaške republike j\lasaryk, kjer deluje baje za ugodno rešitev jugoslovanskega vprašanja po Wilsonovih načelih. Ko je bila razglašena prva jugoslovanska vlada, smo zaznali, da l>o zastopal našo stvar pred zunanjim svetom dr. T r u m b i č, predsednik »Jugoslovanskega odbora« v Londonu. Vemo, da jc dr. Trumbič eol čas vojske zunaj zastopal jugoslovanske koristi, a vedno smo imeli pri tem vtis, da vprašanje naše Goriške, Trsta in Istre smatra on za podrejeno vprašanje. Nikdar nismo iz njegovih ust čuli odločne zahteve po teh najvažnejših kosih slovenske zemlje. Ko se jc dr. Trumbič mudil v Rimu, kjer se je sklepal takozvani rimski pakt, tedaj jc podal neko izjavo, v kateri sc je izjavil v tem zmislu: Ko bi eden ocl obeh sosedov (Jugoslavija ali Italija) moral odstopiti drugemu kak kos svojega etnografskega teritorija, mora za to drugje dobiti kompenzacije. Ker ni mislili, da bi Italija kedaj hotela del svojega teritorija odstopiti Jugoslovanom, in ker oficijelua Italija niti tedaj, niti pozneje podala podobne izjave od svojo strani, je jasno, da je dr. Trumbič imel v mislih le odstop jugoslovanske, in sicer slovenske zemlje, in da je na to svojo izjavo vezan. Prav zato se nam zdi, da dr. Trumbič nc bo mogel več uspešno zastopati naših zahtev napram Italiji. Zato je tudi on za Slovence kot zunanji minisler težko razočaranje. Danes se kriza v Belgradu šc razmotava, gotovo jc, da ne bodo vsi člani prve vlade prišli v drugo. Želimo in pričakujemo, da bi zastopstvo naših zunanjih zadev bilo poverjeno možu, ki ni vezan po nobeni izjavi in ki je pokazal dovolj zmisla tudi za našo Goriško, za naš Trst in Istro. Če pa tega ni več mogoče pre-meniti, naj vlada poskusi, da bo špe-cijelno naše slovenske zadeve na mirovnem kongresu zastopal posebni iz- redni poslanik in pooblaščeni minister. To naj bi bil mož, ki jc prepričan, da je Trst z Goriško in Istro za celotno jugoslovansko državo prav tako velikanskega pomena, ko za nas Slovence. Izpeljati se ta stvar da; naj se torej izpelje I Naše stvari ne stoje slabo. Ravno danes prihajajo tudi programatične mirovno zahteve ameriško republikanske stranke. Tudi te nam nudijo nade, da sc bo vse ugodno rešilo, če bomo lc mi sami svojim zadevam dali dovolj povdarka in če nas bodo zastopali možje, ki so pripravljeni na najodločnejši boj za nedotakljivost slovenske zemlje!) Srbska ustava. Dr. Ivan Ž o 1 (i c r, II. V VIII. poglavju (čl. 146—159), ki sc nanaša na sodno oblast, je povdarjati določilo, da sc nikdar in naj si bo pod katerim koli imenom, ne smejo ustanavljati izvanredna ali pteka sodišča ali kake komisije s sodno kompetenco. Redna sodišča so pa: prvovrstna ftu-di porotna), dalje npelacijska sodišča in ka-sacijsko sodišče, ki je eno za cclo kraljevino. Le-lo razsoja tudi o kompetenčnih sokobih med upravno in sodno oblastjo. Predsednik kasacijskega sodišča ima či'i državnega svetnika. IX. poglav je (čl. 160—169) govori o okrožni, srezni in občinski samoupravi, ki je v bistvu osnovana na istih temeljih kakor pri nas. V okrogih poslujejo poleg državnih upravnih oblasti kot samoupravni organi' okrožne skupščine in okrožni odberi. Njihova zadača je, da delujejo v prid prosvetnih, industrijskih, prometnih, zdravstvenih in finančnih okrožnih interesov. Občiuska samouprava se vrši po občinskem tucfu, občinskem odboru in občinskem zboru. Za voli'no pravico v okrožni in občinski zbor velja kakor pri skupščinskih volitvah cenzus 15 dinaijev neposrednega lelnega državnega davka. Zadrugarji volijo tudi tu ne glede na količino davka. Kakor pri nas so tudi v Srbiji okrožja. sre>.i in občine dolžne, poleg svojih poslov opravljati državne posle, ki se jim po zakonih odredijo. Tedaj tudi v Srbiji se razločuj« med lastnim (domačim) in »prenesenim« delokrogom občin. Tudi glede imovine, premoženja in do klad veljajo ista načela kakor pri nas. Določila X. poglavja (čl. 170—178) sc nanašajo na dr/.a^ne Sinance, državno ekonomijo iu državno premoženje. Glede državnega proračuna je omeniti da — drugače kakor v bivši Avstriji ■— velja tudi v Srbiji konstilucijonalni prircip, da srbska skupščina ne niGre predloženih k.ccilnih poslavk zvišati, pač pa zmanjšati. Budžetni provizorij ludi nc vsebuje, kakor je bilo lo v Avstriji praksa, neomejenega pooblastila, ampak pomenja le >privremeno produženje bud žela iztekle računske godine«. Tudi velja ustavno načelo, cla se ne sme nobena penzi-ja, milostinja ali nagrada« nakazati iz držav- LISTEK. t Msgr dr. Evgen Lampe. Kdo ga ni poznal na Slovenskem tega majhnega moža, še manjšega vsled telesne hibe, a z Napoleonovo glavo in živimi, pronicajočimi očmi? Tudi na Dunaju v ministrstvih in raznih odsekih so ga dobro poznali. Marsikak birokrat je nevoljno in prezirljivo skomizgnil z rameni, češ, kaj pa ta hoče med nami? A ko je izpregovoril v zboru dr. Lampe, se je birokrat čudom čudil in pošepnil sosedu: »Ein ganz gc-scheiler Kopf!« S svojim nastopom je dr. Lampe vsem dokazoval, da je duh nad materijo. Dr, Lainpc je bil talent prve vrste. Imel je pa šc strica, dr. Fr. Lampeta, ki ga jc navajal že izmlada na vse, kar more pripomoči k izobrazbi. Tako jc prišel že v semenišče temeljito naobražen, tu se je izobrazil še v bogoslovnih vedah, potem v filozofiji — bil je zlasti blesteč dialektik — iu, kar je odločilo tok njegovega življenja, navdušil se je v Krekovi šoli za socialno in politično delo. 2e kot bogoslovec je pisal v tedanjo dijaško »Zoro« apologetične članke, lei so se jim vsi čudili, za »Rimskega katolika« (1897) je pa napisal kritiko o Aškercu, ki je še vedno klasična v svoji vrsti in pa jako značilna za njegovo narav: duhovita, krepka in neustrašena. Ko je prišel iz se- nc blag; jne ,u! o r.i osnovana na zakonu. Tudi proti temu načelu sc je v Avstriji konstantno grešilo. Od državnega premoženja se razlikuje krabevo privatno premoženje, s katerim kralj lahko med živimi in za slučaj smrti razpolaga po določilih občnega civilnega prava. Gtecle tega premoženja so tudi za kralja kot obtoženca pristojna redna sodišča. Razen tega privatnega premoženja uživa pa kral| tudi ono državno premoženje, ki se mu ie v to svrho dalo na razpolago. To premoženje (večinoma nepremičnine) ostane last države. Za vzdržavanje tega premoženja mora krali na svoje stroške skrbeli. Glavna kontrola (računski dvor), o kalen se govori v XI. poglavju (čl. 179—181) je od ministrstva neodvisna ter sestoji iz predsednika in štirih članov. Predsednika kakor člane voli skupščina iz kandidatne liste, sestavljene po državnem svetu. Kakor državni svetniki se tudi člani in predsednik kontrole proti njihovi volji nc morejo odstraniti ali pa vpokopti. Predsednik kontrole ima čin državnega svetnika. XII. poglavje (čl. 182—188) se nanaša na službeno pragmatiko državnega uradniška, Pa na cerkev, šolo in dobrotvorne zavode (čl. 189—193). Kralj je zaščitnik vseh priznanih veroiz-povedauj v Srbiji. Notranja uprava iztočno-pravoslavne cerkve pripada Arhijerejskemu Saboru, drugih veroizpovedanj pa njihovim duhovnim oblast-■ om. Duhovne oblasti kakor iztočno - pravoslavne cerkve, tako tudi vseh drugih priznanih veroizpovedanj stoje pod nadzorom ministra za cerkvene posle, Korespoudenca duhovnih oblasti tako -ravoslavne cerkve kakor ludi drugih veroizpovedanj s tujezcmskinii cerkvenimi oblastvi, abori in sinodami, se vrši -z odobrenje® mi-istra za cerkvene posle. Službenih dopisov ali naredb, ki prihajajo ^d duhovnih oblaslev, saborov in sinod izven Irbije, ne more nobena cerkvena oblasl v Srbiji razglasiti in izvršiti >brez znanja in odo-renja« ministra za cerkvene posle. VXIV. poglavju (čJ. 194—199) so ugo-ovljena temeljna načela glede vojslie, v XV. a predpisi glede revizije usfeve. Predlog, da e v ustavi nekaj izpremeni ali dopolni ali aztolmači, more slavili kralj tt!i skupščina. / predlogu sc morajo izrecno navesti vse toke ustave, ki naj se izpremenijo, dopolnijo li raztolmačijo. Če je predlog stavljen od kralja, se skup-čina, ko se ji jc predlog sporočil, razpusti in najdaljšem roku šlirih mcsecev pozove veka skupščina. Če je pa predlog izšel iz skupščine in je il od skupščine v dvakratnem glasovanju z ečino vseh poslancev, kolikor jih ima skup-čina, sprejet, poleni se skupščina istotako azpusti in_ velika skupščina pozove, ki ima dina pravico končnega sklepanja o reviziji. V prvem kakor v drugem slučaju sme ve-:ka_ skupščina sklepati le o izpremeni, dopol-itvi in interpretaciji onih določil, ki so navedeni v predlogu, ki je bil povod njenega se-iva. Revizija je pravomočna, če jc sprejeta d večine vseh poslancev, ki imajo pa zako-u sedež v skupščini in sankcijonirana od ralja. Že ta sumaričen pregled srbske ustave edoči, da veje v nji zares duh pravega kon- menišča, je Ze po par leli'^ za stricem pre vzel uredništvo »Dom in Sveta«, ki ga je poslej z dr. M. Opeko urejeval celo desetletje. Skrbel je zlasti za umetniško plat, pa pisal literarne kritike, vedno takisto značilne: duhovite, neredko žgoče, ločeče idejo in formo in boreče se za prvenstvo ideje. Pisal je tudi prelepe črtice s poti, ki pričajo o njegovi svetovni naobrazbi. Poleg lega jc sodeloval tudi pri Slovenskem Učitelju«, ki je bil tedaj v prvih težavah, z lepimi članki vzgojne vsebine. Z vsem tem literarnim delom je dokazal, da bi bil lehko eden prvih naših književnikov, ko bi bil nedeljen literaturi posvetil svoje moči. A tedanja mečna politična struja ga je potegnila s seboj v drug tok. Njegovo literarno delo, kakor mu je bilo ljubo, je bilo le postransko. Življenje njegovega življenja je bila politika. Obenem z »Dom in Svetom« je prevzel tudi glavno uredništvo »Slovenca« in je postal tako, ko mu je še dosti manjkalo do tridesetih let, eden prvih voditeljev naše politike. To zanj ni bilo dobro, gotovo je pa, da je izpolnjeval svojo težko nalogo, kakor bi jo bil malokdo kljub dolgim skušnjam politične prakse. Prakso mu je namestoval bister um, pronicav pogled, nagel sklep. Boji so segali neredko iz javnosti tudi v zatišje privatnega življenja. Ne da se tajiti, cla je ludi po -Slovencu« zavladal tedaj časih le pre-oduren ton. Kolika je bila sila, kolika krivda, jc težko presoditi, kakor tudi, kdo je pravzaprav zanesel v list ta ton. Lam- slUucitouaUzma ter du je ustava odkrit in odločen izraz islolako odkrile in odločne volje za konstitucijonalno vladanje. To se kaže v določilih glede državljanskih pravic, ki so al>-solulen, brez pridržka in pogojev. To velja pa tudi glede diuamike leprezentativnega ustroja, ki je tako urejena, da pride narodna Volia zares na ccli črti do odločilne veljave, da so pa v to dinamiko vdelani oni zavori in za-gozde, ki j/, samega sebe in avtomatično zadržujejo, da velik ustroj narodne svobode* ne zabrede s pravega pota. Mirovna p&eaSsmia, Wilsoftevi Račrii, Nev«>ork, 17. dec. Dopisnik Nev.-york Worlds< poroča iz Pariza: Splošno se upa, da se bo posrečilo \Yilsonu v splošni zmedi izdelati načrt za red v mirovni konferenci. I.loyd George in Balfour bosta odpotovala v ponedeljek ali torek v Pariz. Pri razgovorih se bodo najbrže držali vrste 14. NVilsonovih točk. Pred vsem bodo odločili vprašanje, ali bodo delali javno nli tajno diplomacijo. Zdaj se govori, clo bodo cenzurirali vse, kar se bo tiskalo o konferenci v Franciji, Angliji in v Italiji; v Ameriki pa se cenzura odpravi. V diplomatskih krogih se govori, da so sklenili v Londonu angleški državniki, Orlando in Clemenceau tri pogodbe, vsled katerih sc bo konferenca zelo skrajšala. Besedilo pogodb še ni znano. Pravijo, da gre v sklenjenih pogodbah za sledeče pozitivne točke; 1. Kazen cesarju in drugim krivcem, naj si žc bodo Nemci ali Turki. 2. Gospodarska odškodnina v najvišji meri, ki jo more utrpeli Nemčija, ne da bi jo gospodarsko uničili. 3. Nemške kolonije sc ne vrnejo. 4 Četrta točka obsega določila o nadoblasti Anglije na morju. Sodi se, da so prehiteli Wil-sonn glede njegovih 14 točk. Ženeva. 16, dec. Francosko časopisje piše, da je Wilsonov prihod v resnici navdušil le socialistično časopisje, medtem ko piše meščansko časopisje zelo previdno. Listi izjavljajo, da ila Anglija in Francija glede na bodočo razdeJifev moči že sklenili tajne pogodbe, ki jim bo moral Wilson pritrditi. Pač pa namerava ententa prepustiti Wi?sonu odločitev o bodoči obliki bivše Avstrije. Amsterdam, 17. (Lj. k. u.) >Algcmcen Ihiiidelsbladu« poroča londonski dopisnik lista Manchester Guardian«, da je izvedel iz verodostojnega vira, da hoče predsednik vVilson s svojim potovanjem v Evropo doseči mir v smislu svojifi 14 točk. Wilson ima pred o . čast Amerike in svojo lastno dolžnost iu je I prišel, da izvede svoj program, ako Irebu, ln-j di z najkrepkejšim pritiskom na zaveznike. ' Pariz, 17. dec. (Lj. k. u KB.) Agence | Havas« poroča: Predsednik \Vilson in njegova žena sla se šla davi izprehajat v boulonjfJcc.n gaju in dalje do Versailicsa. Medpotoma so ju nekateri spoznali in ia pozdravili z iskr- -n i >ti i vzkliki. Po povratku je šel predsednik \Vilson s predsednikom 1'oiiicarejem in s spremstvom v svečanem izprevodu v iMesInt j dom. Množica je živahno pozdravljala oba predsednika. Čete so izkazale vojaške č.?sli. j Vojaške godbe so svirale amerikansko himno ; in marzcljezo. Na Mestnem trgu je množica ■ priredila predsedniku Wi!sonu živahne c..-j cije. Neprenehoma pozdravljana sta vstopila oba predsednika v Mestni dom, okičen z /i,- ic:tovo pero ni bilo sirovo, a bilo je rezko a v polemiki tudi strupeno. Temu sc pa e bo nihče čudil, če pomisli, kako so mla-lega, šc ne utrjenega moža z vsemi sred-tvi napadali, Opočitali so mu neplemenito udi lelesno hibo in ga izkušali tako tudi / samozavesti zadeti. Tu je naibrže psiho-oški razlog, da jc dobil Lampetov značaj, io naravi pogumen in neustrašen, neko rdoto, neko brezoozirnost, ki se je mar-ikomu ?dela prevzetnost in trma. Bodisi vakorkoli, tedaj jc bilo, ko je moral ne-kajkratov pred tožniki in sodniki po sve-u. Begal je okoli, ko bi se bile dale z iiajhnimi brezpomembnimi izjavami stvari poravnati, A nič ni vpraševal, kaj bo z njim — sodniki so ga obsodili v težko je--0 —, vpraševal je le, kaj zahteva interes stranke. Stranka mu je bila vse, svoja oseba nič. Stranki je bil pripravljen vse žrtvovali, svobc.do, bodočnost in življenje. To je bd najčistejši idealizem, ki pred njim hibe kot malotne pege izginejo. Kajpada je bila la vernost do stranke prevelika. Stranke niso načela, v stranke sc lehko vseli tudi slrankarstvo, ki ni več vredno lake ljubezni. Lampe je pa stranko tako ljubil, da tudi pozneje ni mogel na njej priznati nobenih napak. Ko jc pisec teh vrst v »Času« opozoril na lo, da v stranki ni več vse, kakor bi moralo biti, da je prvi idealizem začel giniti, mu ni tega poleg dr. Kreka nihče bolj zameril kakor Lampe. Delo pri v Slovencu« je pa bilo le en kos njegovega političnega dela, Lampe je i bi! povsed, kjer se je delalo za naše ljudstvo. Hodil je med delavce, hodil je na kmete, časih, zlasti ob volitvah, od shccla do shoda. Bil je imeniten govornik, posebno s svojo neusmiljeno logiko strah nasprotnikov. Obenem se je neumorno trudil za socialno organizacijo, za zadružništvo in sploh za napredek ljudskega gospodarstva. Seveda zlasti pri gospodarstvu sam še tako velik talent brez natančnega oznanja razmer in oseb ter brez stroge kontrole ne zadoščuje. To je izkušal dr. Krek, to tudi dr. Lampe. Tako pri Gospodarski zvezi, pri Završnici, pri Centrali. Kljub temu so pa njegove zasluge za pov-zdigo našega ljudskega gospodarstva ne-prerečne. O njegovi vnemi za verski in kulturni preporod slovenskega ljudstva priča že to, da je bil pri dveh katoliških shodih (1901 in 1907) za glavnega tajnika. Ko je prišel v deželni zbor in deželni odbor, se ie začela nova doba njegovega delovanja. Bil jc brez dvoma najpridnejši odbernik. Suklje je opetovano hvalil — tudi še pozneje, ko mu ni bil več prijatelj — njegovo nadarjenost in pridnost. Tudi dr. Krek je bil ponosen nanj. Kolikokrat je s smejočimi očmi govoril o Evgenu. Ko je pl. Šuklje odlagal mesto deželnega glavarja, jc bil Krekov kandidat za to mesto — Lampe. O njegovi izredni delavnosti ?o pripovedovali njegovi prijatelji tudi še med vojsko, Dasi bnlehcn. it. neštetokrat prevozil pot med Ljubljano in Dunajem. V vseh težkih zadevah jc sani hodil na Du- stavami. Ondi ju ic sprejel predsednik mestnega sveta. Wilson je odgovoril na pozdravni govor predsednika Mestnega sveta: »Ameri-kanski narod je bil tembolj ogorčen zaradi nepravičnosti te vojne, ker je vedel, kako so jo zakrivili. Ogromna širina oceana nas ni ovirala, da bi se ne preverili o nujnosti, udeležiti se vojne. Zedinjene države so se udeležile vojne, vedoč kako globoke rane so zadobila pravna načela, pa tudi, ker so načela osrednjih držav užalila srca, kakor tudi moja pravna načela. Predsednik je končal z izrazom veselja, da je mogel ugotoviti trdno zvezo mišljenja in idealov francoskega in velikega amerikanskega naroda.« — Nato so odšli v arkadno dvorano, kjer jc bil pripravljen zajtrk. Predsedniku Wilsonu so poklonili zlato kolajno, soprogi njegovi pa zlato brožo z diamanti. Predsednik se je vpisal v zlato knjigo. Na zahtevanje množice sta se pokazala VVilson in Pershing na balkonu. Pozdravili so ju z živahnimi ovaci-janii. Nato je obiskal predsednik Wilson predsednika Poincareja v vojnem ministrstvu. Mudil se je tam deset minut. Vozečega se so pozdravljali ves čas. Naposled je Wilson sprejel Venizelosa. Dunaj, 17. dec. Bernska korespondenca poroča: Splošno prevladuje mnenje, da Wilson nikdar ne bo dovolil uresničenja londonskega pc.kta. Francija in Anglija pritiskata na Italijo, ne.i se odpove londonskemu paktu. Rotterdam, 17. (Lj. k. u.) »Nieuvv Rotter-damscht Courant« poroča iz Pariza, da namerava predsednik Wilson obhajati božične praznike z ameriškimi četami v Trierju. Pariz, 16. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Matin«, je predsednik \Vilson sprejel povabilo kralja Jurija, naj ob svojem povrat-ku v Ameriko obišče London. Bogumil Vošnjak v Parizu. Ženeva, 18. dec. (Zas.1 Istočasno z Wilso-uom se je pripeljal iz Washingtona Bogumil Vošnjak. Mirovni pogoji Amerike. Ženeva, 18. decembra. »Matin« poroča: Senator Lodge, voditelj republikanske stranke, je predložil senatovc-mu odseku za zunanje reči 21 mirovnih pogojev, ki so za centralne velesile zelo trdi. Poravnati morata vso škodo, plačati vojno odškodnino, podvreči se finančni kontroli. Alzacija Lorena ostane Franciji. Nemčija ne dobi svojih kolonij. Vojne ladje osrednjih sil se izroče ententi. Osrednji velesili se popolnoma razorožita. Obsodil in kaznoval se ne bo samo nemški cesar, marveč vse osebe, ki so odgovorne za vojsko in da se je kršila liaaška konvencija. Zavzema še tudi za mednarodno razsodišče in za ligo narodov. Za nas so pa najvažnejše te le točke: 6. Italija dobi dozdaj še ne osvobojena ozemlja. 9. Srbija, Albanija, Rumunija in Grška dobe ozemlja, ki odgovarjajo željam prebivalstva. 10. Poljska, češko-slovaška država in jugoslovanska država postanejo neodvisne in bodo obsegale vse uele, v katerih prebiva njih prebivalstvo. Amerika za male narode. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Berliner Tugeblatt« poroča iz Monakovega o ameriškem mirovnem kongresu: Eifflov stolp razširja .iastopno brzojavko: »Vsem! Državni tajnik za mornarico Daniels je izjavil v lSaltirnoru, da \merika na mirovni konferenci ne bo zahtevala ne ozemlja, ne vojne odškodnine. Mali narodi morajo dobiti iste pravice kot veliki. Odstraniti je treba vse vzroke, ki bi utegnili imeti za posledico novo vojno. Zahtevali bodemo jamstva za svobodo in za zvezo naredov, ki bi imela moč, preprečiti vsa nasilstva.« fitaSija priznam va načeSa. Curih, 10. decembra. (Lj. k. u.) Italijanski senat je sprejel proračun in se je nato odgo- dil. — V debati jo izjavil ministrski predsednik Orlando. odgovarjajoč na različna vprašanja: Italija ne moro demobilizirati, marveč mora radi težkoč, ki bodo sledilo vojni, vzdrževati svoje čete. Kar so tiče italijanskih aspi-racij, so podrejene vprašanjem splošnega značaja. katerih rešitev pristoja edinole mirovni konferenci. Pri končni ureditvi vseh spornih vprašanj bodo merodajna VVilsonova načela, katerim ostane Italija zvesta. Ministrski predsednik pa ne more reči, do katere mejo. V praksi bi utegnila imeti \Vilsonova načela ovire, ki bi zavlačevala uresničenje naših aspiracij. Glede vprašanja vojnih odškodnin, ki jih izključuje predsednik \Vilson, bo Italija zaVzela isto stališče, kakor ostali zavezniki. Med aliiranci vlada popolna solidarnost, ki izvira no samo iz pravice, za katero se bojujejo, marveč tudi iz skupnih izgub. V tej za iias odločilni uri, je končal Orlando, gojimo čut globokega zaupanja napram našim zaveznikom ter čut lojalnosti in prijateljstva. Dobro vemo. da se moremo opirati na obojestransko zaupanje in smo overjeni, da bomo srečno premagali vse težkoče. — Senat je nato soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje zaupanje, da bodo italijanski delegati na mirovni konferenci delovali v duhu uresničenja naših duševnih in materijelnili aspiracij. Rcvolucijski pokret v Italii. Monakovo, 17. dec. Italijansko časopisje poroča, da izvaja železniško osobje ostro ob-strukcijo in da je zato promet na železnicah zelo oviran ter da vozi pošta z velikimi zamudami. Preskrba italijanske armade v zasedenem ozemlju zalo zelo trpi. — Na svojem zborovanju v Milanu je italijanska socialistična stranka proglasila svojo zahtevo, naj se Italija preosnuje v socialistično republiko pod diktaturo proieisrijata. (S tem je pojasnjena naša v čerajšnja vest.) Masaryk v gtimu. JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. Praga, 17. dec. Prihod predsednika Masa-ryka se je za en dan zakasnil Prišel bo v Prago v petek. Bern, 17. dec. »Agenzia Štefani« poroča: Danes dopoldne je dospel v Rim predsednik češkoslovaške republike Masaryk. Na kolodvoru ga je sprejel italijanski kralj. Spreiet ie bil z vsemi vojaškimi častmi. Masaryk in njegovi spremljevalci so gostje kralja. Dunaj, 17. dec. Bernska korespondenca poroča: Masarykovo potovanje v Rim je v zvezi s sporom med Jugoslovani in Italijo. naj, da bi se potegoval za kmeta proti hudemu pritisku militarizma. Obenem je doma namestoval deželnega glavarja, ki je bil zadnja leta mnogo z doma, dokler ni v težki bolezni onemogel. Tu se pa začenja tragika. Kljub vsemu delu, kljub vsem velikim zalugam za slovensko ljudstvo je bil dr. Lampc zadnja lela osamljen, in potrt in osamljen je tudi umrl, V žalostnem domačem razporu se je ločil od dr. Kreka in šel za dr. Šusterši-čein. Njegova tragična krivda je bila prevelika vera v Avstrijo. Vedno je ponavljal misel, da je započela boj zoper Avstrijo loža in da bi bila zmaga entente katastrofa za cerkev in narod. Do zadnjega je pa tudi veroval v zmago Nemčije in Avstrije. Zmota ni greh, ne zvestoba zločin. Vendar se je pa v boju za to politično vero še er.krat rezko pokazala tista trdota, ki jo ;'e bil v težkih borbah zadobil njegov značaj, in žalil je čuvstva, ki bi jih ne bil sme! žaliti, in odtujil si. srca, ki bi si jih ne bil smel odtujiti. Bodi pa tu še enkrat ugo»ovljeno, da tistega nesrečnega članka, ki je z odurno sotistiko tako grdo napadel neki anonimni spis v »Slovencu«, češ da ne napada osebe, da torej tistega članka ni pisal dr. Lampe. Bil je tedaj na Dunaju in tudi dotičnega spisa v »Slovencu ni bil čital. Če je bila krivda, je bila, da je molčal, a molčal je tudi, ko so članek podtikali njemu. Z Avstrijo, ki je v nje bodočnost kljub vsem nje velikim hibam še vedno trdno veroval, je legel tudi on v grob. Naj v miru počiva, očiščen svetovnega prahu, osvobojen svetovnega hrupa, deležen lepše in srečnejše domovine! A. U. Ženeva, 17. »La Serbie«, polslužbeno glasilo srbske vlade objavlja 9. t. m. članek pod naslovom »Proti partikularizmu«, kjer se _ izjavlja za edinstveno državo in pravi: »Mislimo, da ima upravna decentralizacija vse znake avtonomije. Samouprava je najbolja rešitev notraniega problema. Ta decentralizacija dejansko že obstoja. Serbizem in Kroatizem sta pojma, otvorjena od naših neprijateljev. Kar nam je treba, je poedinstveni nacionalizem. ki temelji na ravnopravnosti ter absolutnem spoštovanju vseh delov našega naroda. Političnih, gospodarskih in kulturnih interesov naroda ni mogoče varovati drugače kot s složnim sodelovanjem vseh. Enotna demokratska vlada bo omogočila narodni razvoj vseh individualnih sil. Ta sistem pomenia sintezo in ne zapreko ter edino isti more zajamčiti notranje in zunanie varstvo dežele.« Regent Aleksander za svobodo in ravnoprav-nost Jugoslovanov. Zagreb, 17. decembra. (Li. k. u.) Starče-vičeva stranka prava je dobila na svoj brzojavni pozdrav od regenta Aleksandra iz Bel-grada nastopni odgovor: »Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za česlitke, ki mi jih ie poslala skupščina Starčevičeve stranke prava ob priliki krstnega slavlja moje rodbine. Zagotavljani Vas, da se bom, zvest tradicijam hrvatskih in srbskih kraliev ter idealom Ante Starčeviča z vsemi močmi trudil, da se združi naš narod v jugoslovansko državo na svoiem celotnem, etnografskem ozemlju. S to svojo politiko gradimo no načelih, ki iih je oostavil umni predsednik severoameriških zedinjenih držav, Wil-son, ter smo prepričani. da bodo ta načela zmagala in prinesla tudi našemu težko preizkušenemu troedinemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev ponolno samostojnost. Sporočite vsem članom Starčevičeve stranke prava in vsem volilcem strankinih poslancev moj pozdrav. Sooročite iim. Ha hočeva moj oče in iaz vladati samo svobodnemu narodu in da bodeva nad vse spoštovala ravnopravnost vseh treh plemen. — Aleksander.« Regentov rojstni dan. Zagreb, 17. decembra. (Lj. kor. ur.) Današnji prvi roistni dan regent* Aleksandra kot vladarja uiedinjene države SHS se ie v Zagrebu obhaial na slovesen način. Mesto je v zastavah. V prestolnici ie nadškof dr. Bauer daroval svečanostno mašo, ki so se ie udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, odposlanstva. društva itd. Pr. končanem cerkvenem obredu je bila na Jelačičevem trgu parada vse zagrebške posadke, približno 5000 mož. Svečanost se je končala s sprejemom v banovi palači. Belgrad, 17. decembra. (Lj. k. u.) V proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Aleksandra se je darovala v tukaišnii prestolnici slovesna zahvalna služba božia, ki so ji prisostvovali načelniki civilnih in vojaških uradov itd. Srbska skupščina. Belgrad, 17. dec. (Lj. k. u l »Večerne Novosti« priporočaio v svoiem danaJniem uvodniku, nai se skliče skupščina začetkom 1. 1919, dn oromulgira sklepe glede uiedinjenja države SHS. Zahteve socialistov. Zagreb, 17. decembra. ILi. k. u.. KB.) Srbska socialistična stranka obiavlia svoi program, ki se izreka za vzpostavitev internacionale in za zagotovitev uspehov socialne revoluciie. Stranka se izjavlja za jugoslovansko enotno državo in zahteva uveliavlienje sledečih zahtev: Odstranitev fevdalnih prednravic. konfiskacija vsega cerkvenega premoženja, ločitev cerkve in države, splošna volilna pravica za oba spola na podlagi strogega proporca, sestavitev os^ednie vlad" in združitev Bolgarske z jugoslovanskim ozemljem. Narodni praznik v Korčuli. Split. 17. Iz Blata poročajo: Kljub italijanski prepovedi so praznovali narodni praz- nik v Korčuli izredno sijajno. Vse hiše so bile okrašene z narodnimi zastavami. Povsod je vladalo velikansko navdušenje. Francozi v Dalmaciji. Split, 17. Iz Bula na otoku Braču poročajo: Včeraj je nenadoma priplula francoska križarka »Soniali«. Mesto je bilo v hipu v zastavah. Občinski odbor je korporativno prišel na krov priplule francoske križarke. Francoski poveljnik je vrnil obisk v prostorih Narodnega veča. Prebivalstvo je Francoze navdušeno pozdravljalo in jih obsipalo s cvetjem. V Čitalnici so francosko posadko pogostili. Župan in francoski poveljnik sta menjala zdra-vice. Popoldne je križarka zopet odplula. Srbska vlada pošlje na Ogrsko živež. Belgrad, 17. Srbska vlada se je odločila, da bo poslala v ogrsko ozemlje, ki je zasedeno od srbskih čet, veliko živeža. V kompenzacijo bo zahtevala vozove in konje. Te dni odpošlje vlada 7 vagonov žita in 10.000 prešičev. Koridor med Češko in Jugoslavijo. Belgrad. 17. Pariški »Temps« z dne 28. novembra objavlja članek, da je treba rumun-ske in srbske interese na Ogrskem spraviti v sklad ter uravnati meje. Članek se zavzema toplo tudi za koridor med Češko in Jugoslavijo, ki je potreben iz narodnih, trgovskih in političnih interesov. Bosanci in Čehoslovaki. Zagreb, 17. (Lj. k. u.) Narodna vlada v Sarajevu je sklenila, naprositi čehoslovaško republiko in poljsko narodno državo, da smejo slovanski uradniki ostali še nadalje v bosanski službi. Cenzura na Reki. Zagreb, 17. (Lj. k. u.) Italijani so uvedli na Reki cenzuro za vse zagrebške liste. Položaj v Reki. Zagreb, 17. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo iz Reke, mora vsak, ki prihaja ali odhaja iz okupiranega ozemlja ileke in okolice. imeti prehodnico, vidirano po mednarodni vojaški policiji. Prehranjevalna kriza v Bosni. Sarajevo, 17. decembra. (Lj. k. u ) Narodna vlada poroča, da je pretirana prebivalstva v Uosni in Hercegovini zajamčena do srede januarja. Za naslednje mesece pa preti resna kriza zaradi prehrane, kor nezadostna prometna sredstva jako otežujejo redni dovoz živil in drugih potrebčin in ker je dežela po povračajočih se avstro-ogrskih četah popolnoma izropana. Davčna prostost častnikov. Zagreb, 17. decembra. (Lj. k. u.) Narodno Veče jc izdalo naredbo, po kateri se odpravlja koncem tega leta davčna prostost, ki je pristajala častnikom po doslej veljavnih zakonih. Jugoslovani na Koroškem. Celovec, 17. dec. (Lj. k. u.) O aretacijah v Borovljah se uradno poroča: Po poročilu jugoslovanskega poverjeništva v Borovljah je nekdo ustrelil iz hiše na jugoslovanskega častnika in ga lahko ranil. Nato so odvedli kot talce župana Ogrisa, tvorniškega ravnatelja Hoiniga, ravnatelja strokovne šole Kessnerja, davčnega upravitelja Hochtla in nadučitelja Kusternigga. Po obvestilu jugoslovanskega poveljništva so jih pa davi zopet izpustili. Laška nasilstva. Trst, 16. decembra. Dr. Poščič, dr. Cukar, dr. Mogorovič so še vedno v zaporu. Goriško slovensko inteligenco, med katero posebno dr. Podgornika, držijo še vedno v Krminu in jih menda nameravajo odvesti v Italijo. Dosedanje intervencije njim v prilog so bile brezuspešne. Pulj, 16. decembra. Dr. Zuccon je tožen pred vojaškim sodiščem. Ob priliki pogreba zdravnika okrajne bolniške blagajne v Pulju, Hrvata, so na tamošnjem Narodnem domu razobesili hrvatsko zastavo na poldrogu.. Laška fakinaža je vdrla in je zastavo sežgala. Laški častniki so nato predsedništvu Narodnega doma izrazili svoje obžalovanje. A vkljub temu je sedaj dr. Zuccon kot predsednik Narodnega doma tožen radi kršenja naredbe, ki prepove duje izvešanje naših zastav. Rimski župan v Gorici. Ivim, 17. decembra. Rimski župan knez Colonna je dospel v Gorico, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Praga, i7. (K. u.) »Bohemia« poroča iz Libercu: Ob petih zjutraj so dospele prve čehoslovaške čete v Liberec in razorožile tamkajšnjo vojaško stražo. Vojaško kolodvorsko stražo so Čehi nadomestili s svojim moštvom. Druga češka krdela so ob 6. uri zjutraj zasedla razna poslopja ob hiestni periferiji. Mir se ni kalil, ker je prebivalstvo sklenilo, da se vkorakanju čeških čet ne bo protivilo. Rctz, 17. (Lj. k. u.) Mesto Mikulov je zasedlo davi 160 Čehoslovakov. Malo prej je on-dotno okrajno glavarstvo preložilo svoj sedež v Lavo ob Diji (Nižje Avstrijsko). Praga, 17. (Lj. k. u.) Kakor poroča čeho-slovaški tiskovni urad, so čehoslovaške čete zasedle mesto Fricdland. Zasedeno mesto je popolnoma mirno Bilin, 17. (Lj. k. u.) Včeraj zjutraj je prišlo na tukajšnji županski urad devet članov čehoslovaškega narodnega odbora. Zahtevali so sklicanje mestnega sveta. Ko se je ta sestal, so ga razpustili in namesto njega imenovali komisijo šestih Nemcev in šestih Čehov s češkim predsednikom. Mestni svet je protestiral proti temu. Čehi so zasedli Dobersberg v Nižji Avstriji. Praški »Kmen« zahteva, da naj se pridruži podonavska kotlina češkoslovaški državi. Dunaj ne sme v nobenem slučaju ostati Nemški Avstriji iz čeških narodnih in iz gospodarskih vidikov. Preklicani preki sod. Jablonec, lli. decembra. (I.j. k. u.) Štacij-sko poveljništvo v Jnbloncu je H. t. m. razveljavilo preki sod. čchoslovaška brigada. Line, 17. (I.j. k. u.) Nocoj je šel skozi Line prvi oddelek čehoslovaške brigade, ki se je bojevala na italijanski fronti. Bilo je 500 mož pod poveljstvom italijanskih častnikov. Kolodvorski orožniki so imeli paziti na to, da izostane vsaka demonstracija zoper češke povratnike. Poljsko. Poljaki in Nemci. Berlin, 16. decembra. (Lj. kor. ur.) Kratka poročila o prekinjeniu diplomatskih odnoša-jev z Nemčijo po poijski vladi kažejo, da se je poljska vlada ob utemeljevanju tega koraka opirala zgolj na brezpommbne pretveze. Ako trdi poljska vla-da, da nadaljevanja pogajanj z Nemčijo nimajo nobenega pomena in da so v gotovih razmerah notranjemu redu Poljske celo škodljive, se temu nasproti opozarja, da sta bila mir in red v deželi, dokler je trajala zasedba Poljske po Nemcih. Takrat ni bilo niti boljševiških nemirov, niti pogromov. Nepošteni elementi so se pojavili šele tedaj, ko so se umaknile nemške čete. Preikone poljska vlada ne more premagati tega gibanja in zato izkuša, zvaliti krivdo na Nemce. Dokazov za trditev poljske vlade gotovo nobenih ne bo na razpolago. Kakor kaže položaj, nimajo Poljaki popolnega zaupanja v mirovno konferenco ali pa pričakujejo večji dobiček, kakor jim pristaja po načelih Wilsonovih, in si hočejo s prekinjenjem diplomatskih odnošajev ustvariti priliko za nasilstva. Poljaki zasedejo vzhodno Nemčijo. Berlin, 17. decembra. Poljaki se pripravljajo, da anektirajo vzhodno ozemlje Nemčije. Pričakuje se vojnih operacij poljskih čet proti Nemčiji. Poljska vlada je razpisala volitve v konstituanto, in sicer tudi za doslej nemško ozemlje. Poljske čete na Ogrskem. Budimpešta, 17. decembra. V Lublo na severnem Ogrskem so vkorakale prve poljske čete. Iz Češke. Čehoslovaki zasedajo. Liberec. 16. decembra. (I.j. k. u.) Čelio slovaške čete so davi zasedle mesto Liberec Ob šestih zjutraj jo prvi oddelek čehoslovn-škili čet dospel pred mestni dom. Čehoslova-ški častnik je zahteval vstop in predajo Mestnega doma. Poveljnik mesta je odgovoril, da ne more ugoditi tej zahtevi. Dejal jc, da so pravi zastopniki mestni pravkar zbrani in da bi se radi pogajali. Nekaj minut pozneje je močnejši oddelek čehoslovaških čet pod vodstvom' stotnika prihitel z nasajenimi bodali pred mestni dom in postavil dve strojnici proti poslopju. Tudi stotnik je zahteval vstop in predajo mestnega doma; mestni glavar je to odklonil. Na povabilo mestnih zastopnikov je šel stotnik v mestni dom, da bi se pogodil z županom in zastopniki. Zahteval je prednjo v imenu čehoslovake države. Po protestu župana je stotnik zapustil mestni dom-Dopoldne sta prišla dva svetnika namestništva, prej omenjeni stotnik in francoski stotnik; v imenu čehoslovaške države in entente so se jeli pogajati z županom. Ta je poudarjal, da se umakne le sili, da stoji na stališču VVilsonovo formule in da zahteva za nemški narod pravico samoodločbo in da l>o glede tega zanj merodajna odločitev mirovno konference. Popoldne so se pogajanja končala; svetnik namestništva Marschner je bil imenovan vladnim komisarjem. Zupana so odstavili, razpustili mestni svet in določili upravno komisijo 7 Nemcev in 4 Čehov. Odredili so, da se mora narodna obramba razpustiti v polili dneh. Popoldne so čohoslovaški vojaki ob burnih »Slava«-klicih izobesili na mestnem domu helordečo zastavo. Ko sc je na balkonu pokazal francoski častnik, je prikipehi navdušenje Čehov do vrhunca. Med tem so prihiteli Nemci in jeli peti »Die Waclit am Rhein«. To pesem so preglasili »Slavil«, klici in petje Čehov. Chomutov, IG. decembra. (Lj. k. u.) Davi ob doselili so čehoslovaško četo zasedle mesto Chomutov. Brno, 17. decembra. Danes je 150 čeških vojakov zasedlo Mikulov. Mažari. Ententa na Ogrskem. Budimpešta, 17. decembra. Poveljnik ru-nninskili čet je obvestil mesto Kološ, da je bo zasedel. Mestno zastopstvo je protestiralo in izjavilo, da bo mesto branlo z orožjem. Ententa smatra rumunske čete za svoje in bodo le čete v zvezi s francoskimi četami zasedle tudi Veliki Varaždin, Debrecin in Budimpešto. Budimpešta, 17. Francoske kolonijalne čete — 400 maročanskih vojakov — je pod vodstvom 4 častnikov došlo v Budimpešto. Danes je došel sem oddelek angleških mornarjev. Francoski oddelek 250 mož je došel v Požun. Budimpešta, 17. Semkaj je došla pod vodstvom francoskega polkovnika Lamberta mešana komisija, v kateri je tudi 1 rumunski general. Posvetovalo se bo o razdelitvi rumunskega plena. Kako so Mackensena v Budimpešti razorožili in internirali. Dne 16. dec. se je pripeljal v Budimpešto ob 11. dopoldne nemški vojaški vlak: 40 tovornih in 3 salonski vozovi. Z vlakom se je vozil tudi maršal Mackensen s častniki svojega štaba. Poveljnik francoske vojaške misije je zahteval od ogrskega vojnega ministrstva, da nai maršala in njegovo spremstvo aretira in internira. Ko so to maršalu naznanili, je naj-odločnejše protestiral, da bi ga internirali. Sledila so dolgotrajna pogajanja. Ob pol 1. je prišel major G.ro kot odposlanec ogrskega vojnega ministrstva v maršalov salonski voz in je rekel: »Gospod maršal! Deset minut časa Vam še dovolim, da se premislite. Ko pretečejo, Vas bom pozval, da mi sledite. Z avtomobilom se odpeljemo v Narodni svet. Čez deset minut Vas pričakujem.« — Ne da bi bil čakal odgovora, se je častnik obrnil in zapustil salonski voz. Medtem so vse ukrenili, da maršal ni mogel pobegniti. Kolodvor je zastražilo 200 mož. Pripeljali so šest strojnic in odpeljali lokomotivo. Deset minut čez pol 1. uro je prišel Mackensen iz voza in je majorju izjavil, da je sklenil ugoditi pozivu. Veliko operaterjev kino-gledališč, katerim je dovolila ogrska vlada, da smejo fotografirati, kako bodo maršala ujeli, so na maršalovo željo odstranili. V majorje-vem spremstvu se ie odpeljal Mackensen v vojno ministrstvo. Nemški vojaški vlak so strogo zastražili. Oblegovalno stanje na Ogrskem. Budimpešta, 17. decembra. Vsled izgredov in plenitev je po vsej Ogrski razglašeno oblegovalno stanje. Ogrska za diplomatično zvezo s Švico in Nizozemsko. Budimpešta, 17. Državni tajnik za zunanje zadeve bo odpotoval v Švico in na Nizozemsko, da obnovi diplomatične z vere med Ogrsko in tema državama Nemška Avstrija. Osemurni delavnik v Nemški Avstriji. Dunaj, 17. (Lj. k. u.) Narodno-gospodar-ski odsek je predlogo državnega sveta glede osemurnega dela v tovarniških obratih sprejel z izpremembo, da se uvede osemurni delavnik tudi za državne, deželne in občinske obrate in da je dovoljeno mladostnim delavcem in ženskam v tovarniških obratih praznovati v sobotah popoldne. Nato je bil spreiet tudi že svojedobno v poslanski zbornici obravnavani zakonski načrt glede ureditve dela otrok in dela doma. Vojaški morilci. Dunaj, 17. (Lj. k. u.) Vojni državni urad javlja: Od vojnega državnega urada za pregled vojaškosodnih aktov imenovana komisna je predložila 12 vojnoogleclniških aktov XII. armadnega zbora, ki jasno dokazujejo, kako so razni častniki in višji poveljniki zlorabl]ali vojaško pravosodstvo. Več primerov kaže, v kaki obliki in iz kakih razlogov sta dala podmaršal pl. Ljubičič in njegov ogledniški častnik, stotnik generalnega štaba Josip Wild, 1. 1914. in 1915. usmrtiti ljudi, dasi ne bi bila po rednem postopanju proti njim nastala armadi niti najmanjša nevarnost. Nemcšfa. Nemčija štirih nemških republik. »Kolnische Volkszeitung« poroča, da so 4. decembra sklenili na shodu v Kolnu, naj ustanove mesto prejšnjih 26 zveznih držav v Nemčiji štiri velike republike. List poroča, da je smisel zelo užgala, ker bi bilo brez pomena valovati za sicer tekom let priljubljenim pojmom nemške države, čez katero je šla svetovna vojska in njene posledice. Razvoj ne •>re nazaj, marveč naprej in odločno se mora korakati po novih potih. Nove štiri nemške republike morajo imeti take meje, ki odgovarjajo kulturnim in narodnim gospodarskim vidikom. Imenovale naj bi se: Porenska-vvestfalska republika, ki obsezaj porenske dežele, in sic. province Reno, West--talsko, Hesensko-Nasavsko, veliko vojvodino Hesensko, Badensko in porensko Falco. — Podonavska republika, ki naji obsega Wirtem-berško, Bavarsko, Nemško Avstrijo (Tirolsko do Bolcana, Solnograško, Koroško, Štajersko, Zgrnjo in Spodnjo Avstrijo, Nemško Češko. — Tedaj odločno malo preveč apetita.) — Republika severno-vzhodnega morja, ki obsegaj 01-denburg, Hansaška mesta, Slezvik - Holštajn, Mecklenburško, Pomorje, Zahodno in Vzhodno Prusko. Srednjenemška republika naj bi obsegala vse ostale osrednje nemške države, kraljevino Saško, Branibor, Šlezijo, Poznanjsko. List beleži, da je nemški zahod pričel prvi z novim korakom, in da naj sledi ostaja Nemčija, ker s sedanjo revolucijsko Nemčijo ententa pač ne bo sklenila miru. Ententa bi tudi ne dopustila, da se ustanovi ena sama nemška republika, ki bi obsegala tudi Nemško Avstrijo in bi štela 90 milijonov prebivaj-cev. Nove državne tvorbe v navedenem^ smislu priporočajo tudi zastopniki ententinega časopisja. Štiri nemške republike so edino mogoča pot, da se reši Nemčija pred berlinskim boljševizmom. Predlog je tembolj zanimiv, ker ga pri poroča »Kolnische Volkszeitung«, ki |e med vojsko, žal, se zelo zelo ogrevala za sanjave velenemške načrte, ki se jih sicer še ni popolnoma otresla, ker urisuje v svoj objavljeni zemljevid tudi pokrajine, do katerih imamo pravico Jugoslovani, Čehoslovaki in Poljaki. Zanimalo bo morebiti naše bralce, da se je že zdavnaj pred sedanjo svetovno vojsko narod v nameravani porenski-vvestfalski republiki ogreval za Francijo in da je francoščina tam v tistih krajih občevalni jezik v srednjih meščanskih slojih. Za prusko nad-oblast se pa pravzaprav razven junkerjev in aktivnega častniškega zbora ni nihče navduševal. Dr. Solf odstopil. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) Na današnji seji državne konference delavskih in vojaških svetov je bila sprejeta ostavka državnega tajnika dr. Solfa. Kautzky, ki mu je bila poverjena naloga naj preišče akte državnega ministrstva, je poročni da ni mogel najti nikakega sledu, da bi bil izginil kak akt. Rekel je, dn rabimo naprej preliminirani mir in potem hitri definitivni mir. Predlog, naj se ponovno glnsuje, ali je pripustiti l.iebknechta in Rozo Luxemburgovo na mirovno konferenco -i posvetovnlnim elasoin. je bil s pretežno večino odklonjen. Nadaljnja razprava se je od-godila na jutri. Revolucija v Nemčiji. Berlin, 16. decembra. (Lj. k. u., KB.) Kakor poročajo večerniki, se je ob dveh popoldne pomikal sprevod stavkujočih delavcev z Liebknechtom in Rozo Luxemburgovo na čelu z rdečimi zastavicami proti poslanski zbornici. Množica ie ogorčeno vzklikala, ko je izvedela, da je kongres odklonil zahtevo odposlanstva demonstrantov, dovoliti Liebknechtu in Luxemburgovi dostop k posvetovanjem. Neki govornik je izjavil, da bi utegnili sveti skieniti sklicanje narodne skupščine. Stvar proletarijata je, da v očigled tej možnosti ukrene vse potrebno. Obračunali smo s knezi in potentati, premagali bodemo tudi narodno skupščino. Nato je govoril Liebknecht in zahteval razoroženje častnikov in generalov in ustvaritev rdeče garde. Pravo gnezdo proti-revolucije je vlada entente: Scheideinanna in Haaseja. Sedaj je Nemčija kapitalistična republika. Ne smemo dopustiti nikake narodne skupščine, marveč le oblast delavskega in vojaškega sveta. Kongres mora podati ruskim bratom svojo bratsko roko. Končno je Liebknecht zahteval vesoljno revolucijo in združitev proletarijata vseh dežela. Od poslanske zbornice se je pomikal sprevod demonstrantov proti ruskemu poslaništvu v ulici Unter den Linden, kjer je Liebknecht v govoru zahteval, naj se Rusi povabijo h konferenci svetov. Berlin, 17. decembra. (Lj.k. u., KB.) Kakor poroča »Abend", se je v Neukollnu seja špartakovskega delavskega in vojaškega sveta, zahteva, da ententine čele zasedejo važne točke v Nemčiji, med njimi Berlin. — Od dru-je strani pa poročajo, da sta 9. decembra v Berlinu ena saperska divizija ter divizija konjeniške garde prisegli zvestobo nemški republiki in njeni provizorični vladi. Izgredi v Draždanih. Berlin, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Berliner Tngeblatt« poroča: V Draždanih jo prišlo v nodoljo ponoči zopet do krvavih izgredov, ki so jih povzročili špartakovci. Oddanih je bilo tudi mnogo strelov. Devet oseb jo bilo ubitih, 40 težko ranjenih. Trierska pogodba. Pariz, 16. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Ob podaljšanju premirja v Trierju podpisani finančni protokol ima nastopne določbe: 1. Nemčija ne sme ne s svojimi kovina-iii'. ne z vrednostnimi papirji, ne s terjatvami v inozemstvu, ne z inozemskimi neprimičnimi posestvi razpolagati, najsi bodo v rokah vlade ali v javnih blagajnicah, ali pri zasebnikih ali družb-ih, preden se ne domeni z zavezniki; 2. Nemčija mora z zavezniki ukreniti vse potrebno, da se povrnejo interesentom v ozemlju, zasedenem po Nemcih, izgubljeni ali pa ukradeni vrednostni papirji in zaplenjena posestva; 3. Nemčija se zaveže z gotovimi pogoji, da prebivalstvu Alzacije in Lorene ob plačilnem roku izplača vse terjatve in da ne bo lemu prebivalstvu ovirala prostega razpolaganja s svojim imetjem v Nemčiji. Francoska vlada v Alzaciji. Beigrad, 17. (Srbski vojni tiskovni urad) V francoskem parlamentu sta poročala Clemenceau in Dechanel o utisih svojega triumfalnega potovanja po Alzaciji in Loreni. Parlament je vzel poročilo z odobravanjem na znanje. Sprejem francoske vlade v Strassbur-gu je imel triumfalen značaj. Vse hiše so bile v zastavah. Deževalo je cvetje. Navzoča so bila vsa društva. 2000 mladih deklet v narodnih nošah se je udeleževalo sprejema. Ententa zaseda Nemčijo. Beigrad, 17, (Srbski vojni tiskovni urad.) Dne 11. t. m. so vkorakale prve francoske čete v Mainz. General Leconte, poveljnik 33. armadnega zbora, je prijezdil v mesto na čelu konjeniškega švadrona in 237. pešpolka. Angleška kavalerija je došla v Bonn ter zasedla most čez Reno. Ameriške okupacijske čete so zasedle Koblenz in dne 13. decembra prekoračile Reno. Tega dne so Američani prevzeli popolno kontrolo. Korupcija v Berlinu. Berlin, 18. dec. Meščansko časopisje po roča, da je porabil delavski in voiaški svet do zdaj 18 iniliionov mark, o katerih ni znano, za kaj so jih porabili. Predsednik izvršilnega sveta Rihard Miiller si je dal izplačati zase, za svojo ženo in otroke predujema v višini 80.000 mark. Viljem II. Pariz, 17. Nizozemski ministrski predsednik je izjavil, da ne morejo kratiti nemškemu cesarju Viljemu pravice azila. Nizozemski vladi bi bilo ljubše, ko bi Viljem sploh ne bil prišel na Nizozemsko. Sicer ie pa njegovo bivanje na Nizozemskem itak le začasno. Haag, 17. Nizozemski listi nadaljujejo svojo propagando zoper bivanje Viljema na Nizozemskem. Pozivli»io vlado, naj odstrani Viljema in njegovo rodbino. Rusko zlato v Parizu. Berlin. 1(5. decembra. (Lj. k. u ) Rusko zlnto ki ga mornio Nemci glnsom točko 19. v poeodhi za premirje oddati je dosnolo 7. de-comhrn v Pnriz. Spremljali so ga štirje nemški izvedenci in se nastanili na nemškem poslaništvu v Parizu. Prednja in preiskovanje zlata bosta trajala dlje čnsa. Stroški znašajo 10.000 funlov šterlingov in se-bodo pokrili s prostovoljnimi prispevki. EŠasrsa porociSa, Zveza narodov, Amsterdam, 16. decembra. (Lj. kor. urad.) V članku o zvezi narodov veli »Standard«: Sedaj ne streme po nič drugem, nego ustvariti močno zvezo med narodi. Narodi, ki so za vojne tvorili entento, se hočejo tudi po miru združiti v zvezo in hočejo trajno utrditi svojo moč in oblast na kopnem in na morju. Kar je zunaj entente, se mora klanjati tem narodom in se ravnati po njihovih določbah. To pa nasprotuje težnjam zveze narodov. Demonstracije v Parizu. Bern, 16. odecemhra. (Lj. k. u.) Francoski listi poročajo: V torek popoldne so je zbrala v Parizu na skrajnem koncu Roulevnrda in na Montmnrtru volikn množica vojnih pohabljencev in se jo strnila v sprevod, ki so je jel z vzklikanjom pomikati po ulicah. Občinstvo ni odobravalo nastopa demonstrantov, zlasti ker so mnogi nosili tablice z napisi: »Dol z vojno! Zivio \Vilson!« Demonstranti so sku-šnli prodreti do Wilsonovega stnnovanja. V Rue de Raonne se jim je posrečilo prodreti policijski kordon zavrnila jih je pa republi-itanska garda pred predsednikovim stanovanjem. Sprevod se je nato proti večeru pomikal proti Plače dolin Bepublirpic. kjer so demonstrirali z vskliki: »Živel mir! Dol z vojno!« Prepevali so tudi delavsko pesem. Prišlo je do spopnda z redarji in republikansko gnrdo, ki je nnstopnla zolo brutnlno in aretirala štiri osebo. Več oseh je bilo ranjenih. Venizelos v Parizu. Beigrad, 17. Belgraiski vojni tiskovni urad poroča: Venizelos in Politis sta 12. t. m. dospela v Pariz. Ameriška mornarica se vrnila domov. Amsterdam, 17. (Lj. k. u.) »Central News« poročajo, da je ameriško vojno brodovje zapustilo angleško vodovje in se povrnilo v domovino. Rumunska vlada. Jassy, 17. decembra. Bratianu je ;-neno-van za ministrskega predsednika. Morilec portugalskega predsednika. Amsterdam, 17. (Lj. k. u.) Kakor dozna-vajfi »Central Nevvs* iz Lizbone, se imenuje Dnevne novice« — Rojstui dan regenta Aleksandra. Dno 17. decembra je praznoval regent Aleksander svoj rojstni dan. Narodna vlada mu jo odposlala oh tej priliki slodočo brzojavno čestitko: Njegovi Kraljevi Visokosti regentu Aleksandru, Beograd. Narodna vlada SHS v Ljubljani sporoča Vaši Kraljevi Visokosti oh priliki Vašega rojstnega dneva najprisrčnejšo čestitko. Ko praznuje slovenski narod prvikrat Vaš rojstni dan, izreka iskreno željo, naj Vam dodeli Bog mnogo let. srečnega in blagoslov!jeni.ga vladanja. — Predsednik Pogačnik. — Slovenska dijaška menza na Dunaju. 1 od tem naslovom so se zbirali v Ljubljani o počitnicah prispevki in nabralo se je baje okoli 9000 K denarja in nekaj živil. Natančnih podatkov ni bilo še nikjer objavljenih; pričakovati bi bilo, da se naša javnost, predvsem naše dijaštvo, o tem javnem skladu obvesti potom izkazov v dnevnem časopisju. Sklepati bi bilo tudi treba, kako se naj porabi ta slovenskemu dijaštvu namenjeni denar. Slovensko občinstvo in dijaštvo ima pravico zahtevati natančno poročilo od pripravljalnega odbora, posebno še, ker se menza na Dunaju ni mogla ustanoviti in denar leži mrtvo naložen pri odboru — Vojni kurat Ludovik Šavelj. Gradec, Mariengasse štev. 48, je v italijanskem ujetništvu. — Poverjenik zn javna dela in obrt ing. V. Remec radi bolezni do preklica ne sprejema strank. — Imenovanje. Narodna vlada SHS je imenovala poštnega kontrolorja Božidara Kei-le in poštnega nadoficijala I. razreda Josipa Grudna v Ljubljani za poštna nadkontrolorja istotam. _ _ — Odbor okrajnega Narodnega sveta v Litiji za okraj Litija protestira z vso odločnostjo proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italijanih in prosi Narodni svet, Narodno vlado in vse činilelje jugoslovanskega ujedi-njenega naroda, da se z vsemi silami zavzame za to, da Italijani čimprej izpraznijo okupirano jugoslovansko ozemlje in se isto ujedini z jugoslovansko državo. — Hrvatsko časopisje. Glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatska Riječ« ter dr. Novakov »Glas SI1S« sta se združila. — Vse štabne osebe jugoslovanskega po-kolenja pripadajo, dokler se še niso odpustile, še vedno vojni mornarici in so podrejene poveljstvu vojne mornarice v Zagrebu. Predvsem se poživljajo vsi aktivni zdravniki vojne mornarice, da se takoj javijo poverjeništvu za vojno mornarico v Zagrebu. To velja ludi za do-tične, ki se že nahajajo v službi področja Narodne vlade v Ljubljani. — Poveljstvo vojne mornarice v Zagrebu. — Prijava častnikov. Vsi na Kranjskem stalno bivajoči neaktivni častniki, vojaški uradniki in praporščaki prejšnje skupne vojske, domobranstva in črne vojske naj takoj pismeno javijo »Vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani« sledeče podatke: ime, čin, polk, leto nabora ali prebiranja, rojstno leto, kraj in okraj, dalje pristojno občino in okraj, bivališče, svoj civilni poklic, lel ie dohodke, stan ter število otrok. — Vsi slovenski zobozdravniki v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju se poživljajo, da naznanijo zdravstvenemu referatu narodne brambe pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni v svoji privatni ordinaciji sprejemali ambulatorično-vojaške zobozdravniške slučaje. — Civilna obleka padlih vojakov se oddaja samo proti potrdilu pristojne občine, da je mož res mrtev in da je prosilec upravičen civilno obleko umrlega sprejeti. — Kader ljubljanskega pešpolka. — Iz laškega ujetništva. Kakor poroča »'1 agespošta« z dne 15. t. m., je narodno obrambno kidelno poveljstvo št. 2 (Volkswehr-balaillonskommando Nr. 2) v Gradcu objavilo nekaj imen častnikov 27. pešpolka, ki se nahajajo v laškem ujetništvu v Campo concen-tramento v Castcll d Azzano, pokrajina Vero-na. Med njimi sta tudi nadporočnik v rezervi Ivan Pokorn iz Škofje Loke in poročnik v rezervi .jos-p Hafner. — Kupčija s prešiči in teleti prosta. Kakor doznamo, je Narodna vlada SHS sklenila, da je zanaprej kupčija s prešiči in teleti prosta. — Promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske namene je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani prost. Izvažati tako živino izven območja Narodne vlade SHS v Ljubljani more se samo z dovoljenjem te Narodne vlade. Ta naredba ne iz-preminja nikakor predpisov o prometu s klavno živino in živinskih potovalnih listih. Vsled tega se odreja, da se vsaka prodaja in vsak nakup plemenske goveje živine ali goveje živine v gospodarske namene naznani županstvu in zaupniku »Vnovčevalnice za živino in mast«. Ljubljana, 16. dec. 1918. — Prelat Kalan s. r. — Narodni dobrotnik. V Pragi je v starosti 80 let umrl mestni svetnik Jožef Vo-dička, ki je zapustil Matici Školski 120.000 K. lmtni. Vse naredbo pa so no bodo mnogo basnijo. Stanovanjsko vprašanje se bo rešilo lc z zgradbo novih stavb. Začasno pa bo stanovanjska mizorijn nekoliko odpravljena, če se porabijo za stanovanju poslopja, ki so dosedaj niso rabila v ta namen. To so predvsem vojašnico. n. pr. domobranska vojašnica, ki je največje poslopje v Ljubljani, prostorno in moderno zidana. S provizornimi adaptacijami hi so dalo napraviti tudi zasilno kuhinje. V smislu novih narodi) hi se dalo pri dosedanjih stanovanjih pridobiti tudi le posamezno sobo brez pritiklin. Takih sob pa je v vojašnicah v izobilju in komodnejših kot po privatnih stanovat jih. Zlasti nuj bi vsi častniki stanovali po vojašnicah. Prosveta. Ljubljanske novice. i\ .----- " ^ , vt i ..m *u|w ->v-t;iiirč]i INCVVS'/ iz. luuuiic, o«; ki ie nepostavno prevzel upravo v Neukollnu, , moriiec predsednika Josepe Rodriguez de Aro prekinila, ker je dospela vcsl.da hoče^64. pojk j jn je pj poi<]jcll trgovski pomočnik. Izjavil je, hoče imenovati ludi svoje sokrivce. ob petih popoldne s silo razgnati sejo. Hkrati je dospela vest. da so čete že zasedle delavsko tajništvo. Vsled tega so šli udeleženci seje tjakaj, da preprečijo zasedbo. Vojaki iz Berlina in frontne čete so zasedli Mestni dom, redarstveno predsedništvo in vsa druga javna poslopja. Zbranih ie mnogo čet, tako da so vsi protiukrepi brezuspešni. Beigrad, 17. Srbski vojni tiskovni urad javlja: Protirevolucijonarno gibanje grozi, da povzroči v Berlinu meščansko vojno. Narod Iz |užne Afrike. Rotterdam, 16 decombrn. (Lj. k. u.) Po listu »Niemvc Rotterdumsc.hc Couront« poročajo »Times« iz Kapstadta z dne 10. t. m.: Nacionalisti so izjavili, da se bo 16. decembra v Bloemfonteinu na kongresu razpravljalo o tem, du bi poslnli odposlnnstvo v Evropo, ki nnj hi se potegnilo zn neodvisnost knpsko provinco, Trnnsvvnnln, Nntnla in države Oranjo. lj V proslavo rojstnega dne njeg. kr. visokosti prestolonaslednika Aleksandra je bila danes ob desetih dopoldne v stolnici slovesna služba božja, ki so se je udeležili zastopniki vlade z uradništvom in veliko vernikov. Ob osmih zjutraj se je v isti namen darovala v šentpeterski cerkvi vojaška maša za tukajšnjo posadko. lj Slovensko katoliško akademično starešinstvo ima svoj sestanek v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Rožcah« v Uni-onu. — B. Remec. lj Dijaki-vojaki! Na zelo važen sestanek se vabijo vsi oni dijaki-vojaki, ki so absolvi-rali 7. gimnazijski odnosno 6. realčni razred in bi v normalnih razmerah maturirali. koncem tekočega šolskega leta. Prosi se, da se sestanka vsi prizadeti zanesljivo udeleže. Sestanek se vrši v Narodni kavarni v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer. lj Pisarna odseka za zasedeno slovensko ozeml:e se nahaja na Dunajski cesti šlev. 31 v bivših prostorih Žitnega zavoda. Vsak, ki potuje v zasedeno ozemlje ali prihaja iz njega, naj se tam zglasi. lj Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. V Ljubljani jo nastalo stanovanjsko vprašanje akutno ter sc skuša rešiti z različnimi nared- pr Iz gledališke pisarne. Dnnes zvečer ob pol 8. uri opera »Prodana nevesta« za »C« abonement. — V četrtek 19. t. rn. so ponovi Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« za »II« abonement. Jožefa Kantorja igra Ignacij Borštnik. — V petek dno 20. t. iu. oh pol 8. uri zvečer so vprizori prvič v sezoni Plunquettova opereta »Cornevillski zvonovi« za »A« abonement. — V soboto dno 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Kralj na Betajnovi« z Ignacijem Borštnikom v vlogi Jožefa Kantorja za »C« abonement. — v nodoljo dne 22. i. m. ob 2. uri popoldne so ponovi Jakob Šplearjova otroška igra »Pogumni Tonček« za »A« abonement. — Zvečer ob pol 8. uri »Prodana nevest^« izven abonementa. — V ponedeljek dne 23. t. m. se ponovi opereta »Cornevillski zvonovi« za »B« abonement.. — V torek, na sveti večer ostane gledališče zaprto. — V sredo dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne otroška igro »Pogumni Ton-, ček« za »B« abonement. Zvečer ob pol 8. uri opereta »Cornevillski zvonovi« za »C« abonement. — V četrtek dno 20. t. m. popoldne ob pol 3. uri opereta »Michujevi hčerki« izven abonementa. — Zvečer ob pol 8. uri »Prodana nevesta« za »A« abonement. — Kolikor jo sedaj razvidno, obvelja ta repertoar za bodoči teden, vendar pa so možne razne zapreke ali nenadno izpremembe, ki utognojo predsto-jočo razpored ho prodrugučiti. — P. n. občinstvo nnj blagovoli zato upoštevati eventuelno izpremembe, ki bodo seveda takoj objavljene v časopisju. pr Gostovanje Ignacija Borštnika v Cankarjevem »Kralju na Petajnovi«. Ivan Cankar jo zatisnil trudne oči za večno in njegova noga no hodi več po kamenju blatne doline Sent-florjanske. Sinoči pa nas jc njegov genij popeljal v Botajnovo in dal za poltrotjo uro okusiti prelostno poezijo, ki nam jo je v glavni ulogi tolmačil gost iz Zagreba Nace Borštnik. Kuntor jo moderna naturalistična figura, ki je porojena iz Nietzsclieja in presajena na slovenska tla. Borštnik jo z vso umetniško vnetno vodil Kantorja preko pečin nasiistvo, tre-notne rosignacije, strahovlado, samovolje in imperialističnega egoizma. Tu jo prehajala ona niansa v drugo, neprisiljeno, neiskano, ponajveč z malenkostnimi sredstvi v mimiki in govoru. Ravno v tem tiči Borštnikova emi-nentna umetnost, da no veš, da si v gledišču, ampak da misliš, da sum doživljaš, kar slišiš kot razodetje raz oder. Vso naravno, vso brez patosa, brez ufekta, ki bi bil iskan. Zatrepcče z očmi in roka so mu konvulzivično strese in zopet je v sredi stavka miren, da ga konča s :,atanstvom pritajene strasti. Njegov Kantor ni brutalen, kot si g h mislim jaz. in vendar jc tako resničen, da smo ga zasovražili, kljub uglajenosti igranja. In to jo umetnost, da nas umetnik šiloma potegne za seboj in nam ne da možnosti, da razmišljamo, kako in kaj. — Da jo imel gost okrog sobo izglajeno igranjo, bi bil prišel še bolj do veljavo. No rečom. da je bila predstava v celoti pod srednjo mero; a neznanje ulog v začetku igro, »realistično« igranje Cankarjevih »sanj«, mestoma docela napačno pojmovnno kreacija, nagajanje ali nepazljivost električarjn, lo vso ko faktorji, ki jih je staviti na nek račun, na katerega, no vem, Nina jo pristna Cankarjeva stvaritev, potološono hrepenenje, porojeno iz sanj. Nožna kot. roža, čuteča kot pomladni dih. Šari-čevu jo jc za moj okus rešila brezhibno. Ustvarila si jo je kot hajko, ki lebdi za pod nad zemljo. Breztelesno in nudzomsko, eterično jo prenesla Nino na oder iu kot rahel dih jo odplavala za Maksom. Mala ulogu Luža rlce (Juvonove) jo bila v maski iu igri umetniško dovršena. Deranžirani lasje, ruta okrog vratu, vsa strast, sovražeče matere lačnih otrok, vos k tlom tlačen ponos, ki eruptivno izbruhne; vso tako naravno, do zadnjo črto v maski, da smo si samo želeli: škoda, da Cankar sam ni vidol to kreacije. Enako dober jo hi I Rasborgerjev Krneč, sarža, ki jo lahko igralec na njo tako ponosen, kot smo jo bili mi veseli. Maksov Zeležnik je morda najtežja figura v celi igri. To jo pisateljev rosonor, Cankar sam. Jaz hi svetoval sploh Cankarjevo masko, kor jo Maks tista nepokvarjena, poštena duša. ki jo kvintosenca Cankarjevih junakov. V prvem dejanju ga je sama pesem, v drugem jo presojen na realna tla. In tega 1 prehoda nismo opazili; poduševljone, eterično kreacijo nam Zeležnik ni znal zvariti v ono samo litino. Zato jo bil samo mestoma dober. Hvalimo pa, da ni nikdar zašel v deklumacijo in ekstazo, kar jo pri tej ulogi prav nevarno. Pa svojo dni tudi Boleška ni bil brezhiben, ker igralci-ljudje, ki hi golo poezijo res dali kot. poezijo, so pač tako redki, kot. prava poezija sama. Bukškova (liana) jo iz svojo nad vso pasivne uloge, iz katero so sploh no da nič narediti, v tnaski in igri storila več, kot jc sploh mogoče. Brotinov sodnik dober v maski, jc bil v igri slab. Francka (Marjonovič.) nam ni ugajala, ker jo v gestah in značaju bila taka kot Majda, dasi Francka nima niti onega Majdinoga lasa na sebi. Cankarjev župnik jo potolesona dobrodušnost, lahkovernost, poštenje, človek, ki ga vso izkorišča, a jc v srcu hlug do iskrenosti. Danilo ni niti eno toli karakternih točk župnlkovega značaja verjetno in naravno izdelal. Bernotovo igranje je prav umestno karaktoriziral sodnik v zadnjem dejanju. Otrori, katerih igra jo vsled nktovih zaključkov silno važna, so bili žo dostikrat boljši. Upamo, da ho ropriza še boljša, kot jc bila premljora, dasi jo bila ta v celoti prav čedna. A. R. Vestnik S. K. S. Z. lj Zveza Orlov (odsek za naraščaj) ima sejo v četrtek, dne 19. decembra točno ob 3. uri popoldne v Katoliški tiskarni, III. nadstropje. Krščansko-socialna zveza, in sicer ženski oddelek, uprizori v nedeljo, dne 22. t. m„ gledališko predstavo v Ljudskem domu. Igrala se bo Anton Medvedova žaloigra »Za pravdo in srce«. Začetek ob 6. url zvečer konec po " uri zvečer. Blagajna se odpre na dan predstave ob 5. uri popoldne. V predprodaii se dobe vstopnice v osrednji pisarni S. K. S. Z., Ljudski dom, dva dni pred predstavo od 2. cio 4. ure popoldne. — Ker je namenjen čisti dobiček za razširjenje izobraževalnega dela, so preplačila kar najbolj dobrodošla. * Zvena Oriov, odsek za ljudsko- in srednješolski naraščaj, ima sejo v četrtek, 19. t, m., ob treh popoldne v zvezini pisarni, Katol. tiskarna, lil. nadstropje. Predsedstvo Zveze Ori.:!om so išče za trgovsko podjetje. Ponudbo pod „Družahn:!t ' na upravništvo ..Slovenca". Mjii i lesenimi peiljilati kostih imamo v -/.ulovi. Cenike pošiljamo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzetju. Na ^ahtovo povzor-> ujemo tudi več parov, čevljarska xa-uruga lz Mirna, sedaj Vrbavec, pošta Mozirje, štajersko. -nt npglriiiliini mesta i.«; letni mla-\Ul |ll uhUuulil denič. absolvent kme-ijske šolo 7. dobrini uspehom, Interventnega značaja, prost vojaščine, vešč lovenskega, hrvatskega in nemškega i lizika. Najraje gre na kako večje posestvo. Cenjene ponudbe z navedbo po-ojev na upravo lista pod »Praktikant i' t5«. Mm in Immk fflfi jugoslovanskih železničarjev'. Plača po dogovoru. Oglasiti se je v četrtek od 5.—0. ure zvečer v »Narodnem domu« pritličje, levo. Mm ponudba. Vr^l pohištvom in 3000 K donnrja, zidarski polir. želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 28—35 let z malim posestvom, kmetijo, gostilno ali spec. trgovino, najraje v domačem kamniškem okraju. Cenjene ponudbe do 31. decembra, pod šifro „Vdovec" 5129 ua upravo »Slovenca". P linija rp Prav f0 ceni: uovo kolo riUufl Ju (Puch) s še staro pnevmatiko, dalje lestenec, stoječa elektr. svetilka, 200 m elektr. žice, 50 vreč, 10 kg motvoza, blaga (cajgu) zu moško obleko, železna peč, otroški voziček, par čevljev na zadrgo št. 41, par škornjev št. 40, 40 iu dolga vrv. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 5113. j/noiij. dobra mlekurica, lepa mlada, Alfllfl, je uaprodaj pri Ivanu S arln na Glincab pri Ljubljani. zelo lepo zunanjosti, (i pr(](ja jg. zimska Jopa in moški čevlji | Št. 10 810. naprodaj v Sodui ulici št. 3, III. nadstropje, vrata 8. ">083 (2) Psica-ptičarka; snage, se proda radi pomanjkanja krme. Vpraša naj se pri g. Praunsels, Dunajska cesta štev. li<$. Mnth flhiph ve"ka, suknena. nova, MUMIll UUiDUu, je naprodaj. Naslov se izve pri upravi ..Slovenca" pod št. 5114. I vsipnprse tak°i sPreJme- vec I IfljBIIIJU se izve na Kongresnem trgu št. 5 v trgovini. išče s 1. januarjem primerne službe kot samostojna gospodinja. Srednjih let, zmožna in vešča tudi večjega kuhanja. Gre tudi v Itako manjšo, finejšo liiso k samski osebi, tudi izven Ljubljane. Naslov pove uprava lista pod St. 5127. dobro idoča, najraje v Ljubljani , ali v bližini Ljubljane, event. tudi na deželi, se sprejme v najetn ali na račun. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod Šifro: ,,Gospodična želi gostilno". !jpHii vešča slovenskega in nem-lullfl, škega jezika želi priti h kak'i rodbini z otroki. Gre tudi brezplačno. Naslov pove uprava Slovenca" pod št. 5119. j cele ali '->/t, cenejše vrste, kUpilSt yU3ll, Ponudbo na upravo ..Slovenca" pod „Gosli". dva revizorja družna aveza v Ljubljani. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja, plačilnih zahtevkov ter s kratkim opisom dosedanjega službovanja naj sc pošljejo do 25. decembra 1.1. ifmslna hattia 80 kupi. Ponudbe z ua-ItUjjdllld Udlljd vedbo cene jo oddati upravi ..Slovonca" poti .šifro .,ban;a". I ali 2 opremljeni sobi, srS" Šiški, na Bleivveisovi, Marijo Terezije upora- v ezije cesti ali v bližini, rabim čim prej. Po nudbe na upravo lista pod šifro „!'-. :!.''• Otipa mlada, bela, s črnimi progomi. i Jud, srednje velikosti, p rop ali Carske pasme, se je zaiekl.i. — Sliši na imo „Zorka". Odda naj se proti nagradi v Prisojni ulici št. 6, Ljubljana. 5117 s trgovsko in gospodarsko nuobruzbo in neoma-deževano" preteklostjo, se želi priženiti na posestvo ali trgovino. Le rosne ponudbo s sliko, ki so takoj vrne, se sprejmejo pod šifro >A. K. 27« na upravo lista. Tajnost zajamčena. 5101 Pripravno božično darilo! Prodam lepo, novo preprogo za obednico in več različnih servisov po zmerni ceni. — Kje, pove upravništvo lega lista pod št. 5099. Prilična darila za boi:^"^0 proge, zastorl in mizna pogrinjala pri tvidki Benedikt & Co. Ljubljana, Prešernova ulica. 5075 Slooenci pozor! Zaradi starosti prodam svojo tovarno za izdelovanje lesenih predmetov (stolov) itd. ter dobro idočo ŽAGO z izvrstno vodno močjo, blizu mesta ln dveh železniških postaj na Spod. Štajerskem. Naslov pove upravništvo .SLOVENCA" pod številko 5002. Popolnoma belo platno morete dobili x vporabo nsSega iiborueud luga PRAŠEK ZU PLATNO. Velik prihranek i malo truda pri pranju. 1 zavo) 150 gramov K 1'-, 450 gramov K 2-50. Najmanj se more naroČiti 10 zavojev! Pri naročilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. 2.vod z« izvoz m. junker Mesto vsakega r°seim®gh obvestilu. Potrtim srcem naznanjamo v.sent sorodnikom, prijateljem tli /.naučeni, da je naš iskreno ljubljeni s!n. ozir. brat, svak, stric, velečastiti gospod slolni kanonik, doktor teologijo, komornlk Nj. Svetosti dne 16. decembra 1918 ob 7. uri zjutraj po prejetih sv. zakramentih za umirajoče mirno v (iospotiu zaspal. Pogreb drdgcga rajnika bo v sredo, dne 18 decembra ob •'!. uri popoldne iz stolnega župnišča, šemeniška ulica 2. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev. V LJUBLJANI, 17. dec. 11)18. Žalujoče rodbine: Lampe, Melliwn, Žilih. 5118 Umrl je v Pazinu v Istri okrog 1. decembra t. 1. nas dragi srčno ljubljeni sin in brat Jože Volaušek nadgeometer. Španska bolozen ga je spravila v preranl grob. Natančnejših podatkov radi sedaj tam vladajočih razmer še nismo dobili. Prežalostno to vest naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem. Žalujoča rodbina iaušeif. Radnapri Sevnici, Iti. dec. 1918. io priEienife. Vljudno naznanjam, da sem se vrnil od vojukov iu zopet izvršujem svojo obrt ter se slav. občinstvu priporočam. FRANC BEDINA, dimnikarski mojster v Kranju štev. 6, Jutri, v čeiriek, 19. t. m. zvečer i Mii listi „Pri ilieii" • nasproti glavne pošle.. SEKPF. svilnato (sanžan) (iSj ž H volnene in žametaste otUOK dalje na; primernejša deri za iisl in seve iolo Volneno btaao sa žsnsii^ otileke in bluze, kamrlk za predpasnike Ni papirnato, ampak pravo blago! Mami fakturna in konfekcijska trgovina S. Kosčr, Ljubljana, Kolodvor, ul. 24. Klavirje, harmonije in vse Mm instrumente prodaja in izposoja HilOSlZ Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO priporoča i A. BERTHOLD, 'otografski umetni zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13, »Ljudsko posojilnica v Lili]', ni • naznauja s leni, da bode od 1. januarja naprej do preklica obrestovala vloge na hranilnih knjižicah po čistih 3V4°/o ter labko oni vložniki, ki ne bi bili zadovoljni s tem obrestovanjem, svoje vloge dvignejo, ltentni davek plačuje posojilnica sama. V Ljubljani, dne 12. decombra 1918. Razglas. Na podlagi naredbe celokupne Na-t odno vlade ■/. dno tj. decembra lf>l8, St. 180, ki dajo ončinam pravico, da poselijo po stanovanjih, in ki je bila i naredbo poverjeništva za socialno skrbstvo z dno 0. decembra 1918, št.181, uveljavljena za občino: mosto ljubljansko, Moste, Vič in Zgornjo Šiško, katere občine tvorijo glede dvojnih stanovanj enoten stanovalni okoliš, so odreja in razglasa sledeče: 1. K d or ima v navedenih občinah kot enotnem stanovanjskem okolišu dvojo ali več stanovanj, mora to naznanili vsaki občini, v lcateri ima eno ali drugo teh stanovanj, vsa svoja stanovanja, in siccr tekom osmih tlni po tem razglasu. To naznanilo mora obsegati: ime in stan imetnika stanovanja, ime in naslov hišnih lastnikov ali njih pooblaščencev, pri stanovanjih, oddanih v celoti ali delno v podnajem, pa še ime in stan dotičnega podnajemnika, nadalje označbo vsakega stanovanja, obseg (posamezno dele), najemnino, odpovedno dobo iu odpovedni rok; pri stanovanjih, oddanih v najem za določeno dobo, in pri tistib, hi so že odpovedana, pa izpovedim, kdaj poteče najemno razmerje. Tako naznanilo morajo podati tudi svojci tistega, čogar je stanovanje, ako žive ž njim v skupnem gospodarstvu iu imajo v ubčini ali v stauovalnem okolišu še posebej svojo stanovanje, V naznanilu je povedati, katero stanovanje potrebuje naznanilec zase. Ce trdi, da potrebuje zase več nego ono stanovanje, mora to potrebo utemeljiti n navesti, katero stanovanje si izvoli. 2. V istem roku je naznaniti občinskemu uradu: a) vsa stanovanja, ki že vsaj štiri tedne služijo edinolo za shrambo stvari, ali katera so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih; b) vsa stanovanja, ki se redno uporabljajo le norazmerno kratek čas v letu; c) vsa stunovanja s štirimi ali več stauovainiini prostori, ako je teh število vsaj za dva večje nego število stanovalcev brez služab-ništva. V to Število ni računati kuhinj, prednih, kopalnih in po aelskih sob ter drugih stranskih prostorov, niti no prostorov, v katerih stanujejo podnajemniki. Naznanilo pod a) iu b) podati ima hišul lastnik, oziroma njegov pooblaščenec, nazuanilo pod c) pa imetni! stanovanja. Naznanila pod 1. in 2. so kolka prosta. Kdor bi naznanil pod 1. in 2., no pocial pravočasno, je po politični oh-lasti (mestnom magistratu) kaznjiv v giubo do 5000 kron ali z zaporom do estih tednov. Kesiai magistrat ljubljanski, dne 18. decembra 1918. HHRBID v vsaki množini v izvirnih zavojih po 50 ali 100 kg za ceno po K 2-70 kg neto franko Bosanski Brod (v zavojih po 50 kg nuplačilo K 3-— za izvod) naroča se pri Bosan. deln. društvu za elektriko, Jajce, Bosna. — Plača naj se naprej po poštni nakaznici v Jajcu, večjo vsote pa potoui Industrijalno banke v Sarajevom na račun gorenje tvrdke. - Primanjkljaj na transportu trpi kupec. Pristno TOALETNO MILO fino dišeče komad 100 gr 3 kosi K 15-— 0 kos. K 28 — 12 kos. K 52-- Prisfno domaČe suho PRALNO MILO za kg kron 20'— Pošilja proti predplačilu M. JflNKER, izvozna tvrdka Zagreb 39, Petrinjska 3. Hrvatsko. Srbečico, šišaše odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« tnazilo. Popolnoma brez duha, nc muže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trj2; Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«! Krema za britje najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, tonček K 7-— 1 tucat 00 K. Milo za britje pristno, najboljše vrsto 3 kosi 9 K 1 kg K 34'— Pošilja proli naprej- poslatvi denarja M. JtlNKLR, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrinjska 3,111. Hrv. ZA KROJAČE! rojni vsorci za mo£ka obfafSia v naravni velikosti se dobijo pri Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, I. nadstropje. Naročajte pri proizvajalcu J. GlGOVfČ, Nova Uradiška, Slavonija. Pošilja nad 5 kg. Denar naprej ali 50» 'o naplačila. P. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno priporočamo svojo Izbrano zalogo najfinejših čevljev za dame in gospode. 4978 Strogo solidno iirtrpežno blago. Vse oblike in barve. Najelegant- ii «n nejša izvršba. Cene zmerne. Postrežba točna, liiio, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 (v bližini hotela IINION In sodne palače). OBLEKE v priznano najbol ši in zanesljivi kakovosti. Vse tsrsfe baru, suhih in oljnatih, maoec Igšps), maslnec &FederiseSil?, strojno olje, pralno olje, harisoSinej, siekBarshi in mizarski hlej, pleskarske, sliliarske in zidarske Copfiče. kakor tndi drage o io stroko spadaioCe predmete ima Se vedno o zalogi turdka H. Zanki sinovi, LJubljana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. Kranjska deželna podružnica ii.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tudi « vojnim lizlkom, otroških do',' rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javon zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastouj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.