Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra— 2. decembra 1987— številka 42 Na 7. mednarodni razstavi proizvodne opreme je bila Iskra edini razstavi-jalec iz Jugoslavije. (Foto LD) Trikrat edini iz Jugoslavije Tako na nedavnem Te/co-mu, svetovni komunikacijski razstavi v Ženevi, kot na pravkar končani Productronici, prav tako svetovni razstavi proizvodne opreme v Mun-chnu, je bila Iskra edini jugoslovanski razstavljalec. Tudi na Forumu, konferenci o temeljnih problemih tehnološkega in ekonomskega razvoja komunikacij, ki poteka v okviru Telcoma, so bili Iskrini razvojniki osamljeni. Osamljeni iz Jugoslavije, čeprav je po mnenju vseh tokratni Forum ’87 prekosil vse dosedanje, in sicer tako po pestrosti in kakovosti, kot tudi po številu in pomembnosti udeležencev. Seveda je to, da je bila Iskra kar na vseh treh prireditvah fdina iz Jugoslavije, za nas vsekakor pohvalno, bolj grenak priokus te osamljenosti pa smo dobili, ko smo tako v Ženevi kot v Miinchnu srečavali množice in množice obiskovalcev iz Jugoslavije. Tudi iz Iskre jih je bilo verjetno preveč. Bilo je skoraj tako kot na recimo Sodobni elektroniki v Ljubljani... In kaj je Iskra odnesla od obeh prireditev? Telcom nas je nedvomno postavil na trda tla, saj je pokazal, da v svetovni areni telekomunikacij vse bolj zaostajamo, čez štiri leta, na Telcomu '91, če že ne prej, pa bomo videli, kaj smo odnesli iz tokratne Ženeve. Bolj samozavestni so bili Iskrini razstavljalci na Produc-tronci. Čeprav smo tam sodelovali prvič, in bili, kot rečeno, tudi edini iz Jugoslavije, je razstava najvidnejših proizvajalcev opreme pokazala, da smo močnejši, kot pa ocenjujemo sami sebe. Številne čestitke in pohvale obiskovalcev kot tudi predstavnikov firm, ki izdelujejo proizvodno opremo, so nedvomno vabilo, da se bienalne razstave udeležimo tudi čez dve leti, seveda z željo, da bi na Productronici '89 sodelovali tudi tisti iz Iskre, ki tokrat v Miich-nu niso razstavljali. Lado Drobež Iskra SOZD Rezultati poslovanja v obdobju januar—september 1987 Gospodarsk| položaj SOZD je nadvse resen. Ob devetmesečnem obračunu prvič po več kot desetih letih izkazujemo negativno neto akumulacijo v višini 11,1 mrd din. To pa zahteva najodločnejše ukrepanje na vseh ravneh, še posebno v DO z izgubami. Letni program SOZD Iskra za leto 1987 je bil pripravljen upoštevajoč večino resolucijskih izhodišč za leto 1987 z izjemo pričakovane inflacije. Le to smo v planu upoštevali na ravni 80%. Za objektivnejšo presojo Iskrinih rezultatov je zato potreben kratek komentar o resničnih gospodarskih gibanjih, tako v Jugoslaviji, kot tudi v tujini v tem času. Splošna ocena gospodarskih- razmer v Jugoslaviji se tudi ob devetmesečju ne razlikuje od tiste, ki je bila podana ob polletju. Vrsta gospodarskih trendov se je le še poslabšala tako, daje ob polletju bilo gospodarstvo vseh republik razen Slovenije neto izgubaš. Inflacija je presegla mejo 100% in ob devetmesečju dosegla, merjeno s porastom življenjskih stroškov 114,1 % (cene na drobno 113,6%). Nadaljevala se je tudi zunanjetrgovinska nelikvidnost države in porazno vplivala na možnost uvoza surovin in repromateriala. Kot posledica disproporcev regionalnega razvoja v Jugoslaviji smo ob devetmesečju priča naglega usihanja pretežnega dela domačih trgov in širjenja vsesplošne nelikvidnosti gospodarstva. V takih pogojih so tudi doseženi rezultati slovenskega gospodarstva skromnejši, saj je industrijska proizvodnja od 0,7% polletne rasti padla ob dpvetmesečju 1987 na samo 0,3%. Nekoliko boljši so dosežki na področju izvoza, ki je dosegel 11,8% rast v celoti, oz 17% na konvertibilno področje. Administrativno odrejanje cen se je negativno odrazilo na možnosti elektroindustirje saj so cene te panoge ob devetmesečju porastle za 81 % v primerjavi s 91,3% kolikor so v tem obdobju porastle industrijske cene. Tako odprte cenovne škarje ponovno dohodkovno slabijo elektroindustrijo, ki je kot velik izvoznik že tako prizadeta zaradi neustrezne politike tečaja dinarja v primerjavi z najpomembnejšemi tujimi valutami. Za obnovo kontinuitete Iskrinega dinamičnega razvoja in nadaljevanje dolgoročne razvojne strategije smo v Letnem programu 1987 opredelili kot temeljne cilje poslovne politike z neposrednim učinkom v letu 1987 izvoz, racionalno zaposlovanje, usklajen nastop na področju naložb. V devetih mesecih leta 1987 smo izvozili v celoti za 184,2 mio $, ali za 3,9% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Čeprav je dosežena rast za 1,6 odstotne točke višja kot ob polletju pa se dinamična rast izvoza ni nadaljevala z enako intenzivnostjo tudi v tret- jem trimesečju leta 1987. Dosežena devetmesečna izpolnitev plana celotnega izvoza je le 58,8% in zaostaja kar za 4 odstotne točke za povprečjem izpolnjevanja planov v prvem polletju 1987. Podobno kot ob polletju je tudi ob devetmesečju uspešnejši konvertibilni izvoz, ki je dosegel vrednost 139,4 mio S in je bil 12,1 % večji kot v obdobju 1.9.1986. Pri tem je bilo izpolnjeno 65,6% letnega plana, ki pa je dokaj ambiciozno postavljen. Za preskrbo proizvodnje smo uvozili za 89 mio S surovin in repromateriala, ali kar 19% manj kot v enakem obdobju leta 1986. Tudi izpolnitev plana je s 62% dokaj skromna zaradi česar se pri nekaterih DO že pojavlja večji problem desortiranja zalog in s tem zastojev v proizvodnji. Glede na dosežene rasti celotnega in še posebej konvertibilnega izvoza smo lahko ob devetmesečju le delno zadovoljni, saj je v znatni meri v tretjem trimesečju splahnela izvozna dinamika polletnih kvartalov. Za nadomestitev tega pa nam ostaja le še zadnje trimesečje. V preteklosti je Iskra dokaj intenzivno zaposlovala, vendar proces prestrukturiranja proizvodnih programov povzroča sproščanje znatnega števila delavcev kot tako imenovani »tehnološki višek«. K temu prispeva tudi padanje proizvodnje zaradi zaostrenih tržnih razmer, kar vse vpliva na umirjanje trenda zaposlovanja v Iskri v letu 1987. Tako je bilo v devetmesečnem obdobju 1987 v Iskri v povprečju zaposlenih 36.001 delavcev, ali 2,9% več kot v enakem obdobju preteklega leta. V primerjavi s polletnim porastom, ki je znašal 3,5% kaže devetmesečni rezultat na hitro približevanje rasti zaposlenih planiranim 2%. Glede na tako gibanje pa je razvidne, da se nadaljjuje trend počasnejšega zaposlovanja tako, da bo predvidoma možno v celoti izpolniti dogovorjena planska razmerja v letu 1987. Dejavnosti, ki so na področju investicij potekale v prvem polletju 1987 so se nadaljevale tudi v tretjem trimesečju z enako intenzivnostjo. V devetmesečju 1987 je bilo v investicije v celoti vloženih 35,0 mrd din oz. investicije v proizvodnjo 31,2 mrd din. Tak obseg investicij je bil le za 82% večji kot v enakem obdobju preteklega leta, kar ob 114% inflaciji pomeni, da so naložbe v Iskri v tem obdobju za 15% realno nižje kot so bile v 1.9.1986. Ob devetmesečju je tudi zelo neugodna struktura investicij, saj se je delež zgradb v proizvodnih naložbah dvignil od 30,2% v obdobju 1. 6. 1986 na 33,1 % v obdobju 1.9. 1987. Posebno izstopajo v tem z več kot 80% deležem zgradb naložbe v CEO, Servisu in In vest servisu. Visok delež pa imajo še Elementi (58,8%) in Delta (38,9%), kar skupaj s predhodnimi podatki kaže, da še ne znamo investirati predvsem v produktno sfero in, da preveč denarja vlagamo v »stene«. Drugi del nalog, ki smo jih v Letnem programu 1987 opredelili kot naloge z dolgoročnejšim učinkom in obsegajo dejavnosti za sanacijo organiziranosti poslovnega sistema, novelacijo interne zakonodaje ter poenotenje informacijskega sistema, se nadaljujejo glede na doseženo raven ob polletju 1987. Največ aktivnosti je bilo na področju novelacije interne zakonodaje, saj se je pričela strokovna razprava o osnutku Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Iskrina proizvodnja je bila ob polletju 1987 znatno nad slovensko industrijo saj je dosegla za kar 6,9 odstotnih točk večjo rast. Težave pri prodaji na domačem trgu pa tudi slabša dinamika izvoza sta ob devetmesečju močno vplivala na nagel padec Iskrine proizvodnje tako, da je le-ta bila v obdobju 1.9.1987 praktično na lanskoletni ravni (rast le 0,5%) in tudi zelo podobno slovenski industriji, ki je v tem obdobju dosegla le 0,3% rast. V strukturi proizvodnje je 8% padec doživela proizvodnja reprodukcijskega materiala pri čemer pa so sredstva za delo porastla 2,5% in proizvodnja široke porabe kar za 17,9%. Seveda je posebno zaskrbljujoč padec proizvodnje reprodukcijskih materialov industrijske proizvodnje in to tudi znotraj Iskre. Pri tem je Iskrina proizvodnja, merjena s stalnimi cenami, v obdobju 1.9.1987 dosegla vrednost 174,1 mrd din, ali le 65,2% letnega plana. Prodaja na domačem trgu je v celoti znašala 433,6 mrd din in je bila za 89,4% večja kot v enakem obdobju 1.9.1986. Primerjava rasti domače prodaje od devetmesečju z rezultati polletja kaže na padanje, razen tega da niti ne dosega rasti industrijskih cen v tem obdobju. Na tržišče izven Iskre smo v obdobju 1.9.1987 prodali za 297,6 mrd din, ali za 96,5% več v primerjavi z obdobjem 1. 9.1986. Znotraj SOZD Iskra je medsebojna prodaja dosegla vrednost 135,9 mrd din vendar le za 75,6%’več kot v obdobju 1.9.1986. To pa pomeni, da je na počasnejšo rast celotne prodaje na domačem trgu močno vplivala slaba prodaja znotraj Iskre, kot posledica izpada pomembnejših Iskrinih sistemskih hiš kot so Telematika, Elektrozveze in Delta. Domača nabava se je v obdobju prilagajala potrebam proizvodnje. Tako smo v tem obdobju kupili na domačem trgu za 184 mrd din surovin in repromateriala, ali za 73% več kot v obdobju 1.9.1986, Od tega smo na domačem trgu izven Iskre kupili za 93,6 mrd din surovin, oz. za 77,6% več kot v enakem lanskem obdobju. Na nabavo surovin in repromateriala znotraj Iskre pa je v obdobju 1. 9. 1987 odpadlo le 90,4 mrd din kar predstavlja samo 68,4% povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986. Dohodkovni rezultati poslovanja so se oblikovali upoštevaje počasnejšo izvozno dinamiko in padajočo domačo prodajo pod vplivom visoke inflacije. Zaradi uvedbe novega obračunskega sistema, ki med drugim izpušča iz obračuna stroškov obresti in tečajne razlike ter uvaja novo revalorizacijsko bilanco, je nemogoče izdelati realne primerjave z doseženimi rezultati preteklega leta. Zato se seveda vse primerjave le orientacijske. Tako je Iskra v obdobju 1.9.1987 realizirala le za 657,0 mrd din celotnega prihodka, ki je bil za 83,6% večji kot v enakem obdobju leta 1986 in je predstavljal 67,7% izpolnitev letnega plana. Struktura formiranja celotnega prihodka se od polletja ni bistveno spremenila saj smo 394,1 mrd din, ali 60% iztržili s prodajo na domačem trgu in 136,1 mrd din, ali 20,7% s prodajo na tujih trgih. Če pa merimo prodajo na tujih trgih v doseženi eksterni prodaji je ta dosegla v obdobju 1. 9. 1987 že 25,7% delež, ali za celo odstotno točko več kot v polletju istega leta. Ker so materialni stroški v obdobju 1.9.1987 rastii hitreje kot celotni prihodek, enako pa tudi amortizacija po predpisani stopnji je doseženi dohodek v vrednosti 160 mrd din le za 80% večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Obremenitev dohodka je bila tudi v obdobju 1. 9. 1987 dokaj visoka tako, da so skupne dajatve porastle kar za 2,5 krat. Ustvarjeni čisti dohodek tako ni več zadoščal za pokrivanje vseh delitvenih postavk od BO D do akumulacije pa so se v poslovanju 1.9.1987 pojavile tudi znatne izgube. Bruto osebni dohodki so v obdobju 1.9.1987 znašali 106,6 mrd din, ali za 127,3% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Katastrofalna je nadaljnja delitev čistega dohodka saj smo v poslovni sklad odvedli le 6,2 mrd din, ali 54,4% lanske vrednosti. Tako je tudi akumulacija z 12,9 mr din in indeksom 78,8% izjemno skromna ob 24,1 mrd din visoki izgubi. » Ti rezultati pa pomenijo, da smo kot sistem v izgubi za 11,1 mrd din kar se ni zgodilo več kot desetletje. Teh 11 mrd din izgube ima ob devetmesečju Tellematika, 6,9 mrd din DO Delta, 3,5 mrd din DO Elektrozveze, 1,1 mrd din DO Avtoelek-trika, 1,0 mrd din DO Baterije Zmaj in 0,4 mrd din DO Elektroakustika. Pri tem moramo upoštevati, da je bruto akumulacija pri vseh teh DO razen pri DO Avtoelektriki, ki ima kljub izgubi v 3 TOZD 3,3 mrd din bruto akumulacije, globoko negativna. Zaradi visoke izgube celotnega sistema Iskre je tudi bruto akumulacija SOZD v obdobju 1.9. 1987 le 7,7 mrd din. Novi obračunski sistem je izdvojil iz delitve dohodka tako imenovani »inflacijski dohodek« (vkalkulira-ne revalorizacijske učinke 103,2 mrd din) in ga neposredno razporedil v poslovni sklad OZD. Če upoštevamo, da so obresti in tečajne razlike vendarle čista stroškovna kategorija in jih je potrebno plačati ter upoštevamo njihov saldo v revalorizacijskih efektih, je uporabljivi »inflacijski dohodek« v poslovnem skladu cca 42,8 mrd din. To pa so sredstva, ki bi jih lahko poleg razpoložljivih rezervnih skladov namenili za pokrivanje 24,1 mrd din izgub. Izgleda, da so se tudi tvorci novega obračunskega sistema zavedali, da izdvajanje »inflacijskega dohodka« v višini 64% prikazanega dohodka marsikatera proizvodnja ne bo prenesla brez posledic in so zato predvideli možnost, da se izgube ob koncu leta pokrivajo iz vka-Ikuliranih revalorizacijskih efektov. če interpretiramo rezultate prikazane z novim obračunskim sistemom so v primerjavi s polletnimi bistveno slabši, saj ob devetmesečnem koeficientu obračanja sredstev 1,19 in 1,2% bruto akumula-tivnosti dosega*mo le 1,4% rentabilnost Iskrinega poslovnega procesa pri čemer pa so povprečne realne obresti že 2,5%. Posebno poglavje so zaloge in njihova rast na katero pa v znatni meri vpliva predpisana revalorizacija. Tako so celotne zaloge ob devetmesečju dosegle vrednost 264,6 mrd din in so bile za 126,9% večje kot v enakem obdobju preteklega leta. Tudi ob devetmesečju 1987 so po obsegu največ porastle zaloge nedokončane proizvodnje in to za kar 2,5 krat v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Primerjava zalog po trimesečjih pa vendarle kaže postopno umirjanje zalog, saj smo ob devetmesečju z dinarjem zalog ustvarili 2,48 din celotnega prihodka v primerjavi z 2,3 din ob polletju 1987. Če pa pri analizi zalog upoštevamo tudi revalorizacijski prirastek pa ocenjujemo, da so ob devetmesečju zaloge fizično manjše kot so bile ob polletju. Osebni dohodki so se v obdobju T. 9. 1987 ravnali, tako po interventni zakonodaji, kot tudi družbenem dogovoru. Povprečni osebni dohodek v tem obdobju je v Iskri znašal 239.708, ali za 121% več kot v obdobju 1.9.1986. Glede na 114,1 % porast življenjskih stroškov so se osebni dohodki Iskrinih delavcev realno vendarle povečali za 3,3% v primerjavi z 1.9.1986. To je sicer manj kot ob polletju, vendar še vedno dokaj ugodno, upoštevaje dosežene poslovne rezultate. Ob upoštevanju rezultatov poslovanja ob devetmesečju ostaja še nadalje aktualno vprašanje dohodkovne uspešnosti Iskrinega poslovnega procesa, ki se realno ni izboljšal. Zato si moramo najodločneje še nadalje prizadevati, da znižujemo vse vrste poslovnih in materialnih stroškov in povečamo realno obračanje sredstev, pri čemer moramo upoštevati spremembe, ki so nastale pod vplivom novega obračunskega sistema. To je ena izmed pomembnih trajnih nalog, ki jo ponavljamo ob vseh kvartalnih obračunih in postaja s slabšanjem splošne gospodarske konkukture čedalje bolj obvezujoča. Sestavil: Janko Šavli Iskra ISKRA ZORIN, o.sub.o. CAOP, b.o. Te? 2?3O213^et3347400 L*ubl*ana (Bri)ona Krajnc) Osnove uporabe osebnih računalnikov (PC) učilnica (K1) Urnik I. Dan: 8.15 — 8.30 Uvod (Krstič) 8.30 — 9.45 Rokovanje s PC (Fabjančič) 10.30 — 11.30 MS-DOS 3.2 (Golob) II. 45 — 13.45 Menu — za računalniško rabo'PC (Fabjančič) II. Dan: jaVpabjančičf Worclstar — osnove popularnega besednega procesor- III. Dan: VVordstar vaje (Fabjančič) 8.15 — 13.45 Lotus — osnove (Fabjančič) 'Lotus —vaje (Fabjančič) Tečaj bo od 9. do 11.12.1987. Magister D. Krstič Iskra ZORIN TOZD INDOK Center Ljubljana, Tržaška 2 Delavski svet objavlja prosta dela in naloge 1. Programerja — visoka, ali višja izobrazba matematične, ali elektrotehnične smeri — 2 leti delovnih izkušenj, znanje COBOL 5 — poskusno delo 3 mesece — približni mesečni OD: 500.000 din — objava velja do zasedbe delovnega mesta 2. referenta za oštevilčenje — visoka izobrazba elektrotehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj v razvoju, tehnični dokumentaciji, ali konstrukciji — poskusno delo 3 mesece — objava velja do zasedbe delovnega mesta — približni mesečni OD: 550.000 din Kandidati naj svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Iskra — Elementi n. sol. o. TOZD SEM - Tovarna specialnih elementov in materialov n. sub. o Ljubljana, Tržaška 2 nalogk sodelovan^u sodelavce za opravljanje naslednjih del in 1. vodovodni inštalater (KV delavec) 2. čiščenje prostorov (osnovna šola) Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA—E-LEMENTI TOZD SEM, kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. 2. stran št. 42., 2. decembra 1987 št. 42., 2. decembra 1987 stran 3 Productronica 87 Iskra Commerce, Elementi, Elektrooptika, Med 1.654 firmami iz 27 držav se je 7. Mednarodne razstave opreme v elektroniki prvič udeležila tudi Iskra. Elementi so v sodelovanju z Elektrooptiko številnim obiskovalcem predstavili laserski stroj za spiralizacijo uporov. Kibernetika je sestavila linijo, v kateri sta bila tampotisk in montažni robot, razstavila pa je še do-zirnik, Kondenzatorji pa so razstavljali stroj za navijanje kondenzatorjev. Prvič na sejmu Productronica v Munchnu »Če boprišlo v hišo samo 5% na- kovni sodelavec za prodajo opre-ročil od ze kar precej konkretnih me in prenos tehnologije v DO razgovorov tukaj v Munchnu, bo to Elementi Stane Močnik, preveč, saj tolikšne proizvodnje la- Iskra se je te, ene najvidnejših serskih spiralizatorjev še ne zrno- svetovnih razstav opreme udeleži-remo,« je bil morda najbolj značilen la prvič. Predlogu Iskre Commerce, komentar Iskrinega nastopa na da bi sodelovali na tej prireditvi, so pravkar končani Productronici ’87 se odzvale štiri delovne organizaci-v bavarskem glavnem mestu, iz- je — Elementi CEO, Kibernetika in rekel pa ga je nekdanji direktor Kondenzatorji, gotovo pa jih je še šentjernejskih Uporov in zdaj stro- nekaj, ki same izdelujejo kakovost- Zahodnonemški strokovnjaki se kar niso mogli ločiti od navijal-nega stroja semiških kondenzatorjev. Trdili so, da tako enostavne in kakovostne rešitve še niso videli. 4. stran št. 42., 2. decembra 1987 Kibernetika, Kondenzatorjih no opremo za proizvodnjo v elek- opreme pokazal, da je bil odveč troniki, na primer Avtomatika, Av- strah v Iskri, češ da so naprave, ki toelektrika m še kdo. jih sami delamo, nekonkurenčne. Sam sejem je kljub udeležbi naj- vidnejših svetovnih proizvajalcev (Dalje na 7. strani) Tampotisk TT 100: enobarvni tisk na ravne ali neravne površine obdelovancev, modulna zgradba, elektronsko krmiljenje, pnevmatski pogon, nastavitev hod tampona in drugi gibi, različni načini delovanja, možnost povezave v programirane proizvodne linije, pregledna in funkcionalna razporeditev elementov za upravljanje, robustna izdelava. Naprava za tiskanje s tamponom TAMPOTISK TT 100 je namenjena za enobarvno tiskanje izdelkov in polizdelkov poljubno velikih serij. Izdelki so lahko iz različnih materialov in raznih oblik. Tiskanje s tamponom poteka tako, da dvojno strgalo pri hodu v eno smer premaže kliše (gravuro) z barvo, pri hodu v drugo smer pa postrga barvo in ta ostane samo v gravuri. S klišeja (gravure) prenese tampon sliko na ravno ali neravno površino obdelovalca. Opis: Tampotisk TT 100 je profesionalna naprava sodobne izvedbe in dizajna. Krmiljenje naprave je izvedeno z elektronskim krmiljem, ki omo-gočatudi krmiljenje posameznih operacij (gibov) pri pripravi oz. prilagajanju naprave. Končni legi hodov tampona v navpični in. vodoravni smeri sta nastavljivi, s čimer je dosežena velika natančnost in ponovljivost tiska. Tu-di ostali gibi naprave so nastavljivi, zato je preurejanje naprave zatiskanje različnih izdelkov enostavno in hitro. Hod tampona v navpični smeri nad klišejem in obdelovancem je zvezno nastavljiv, zato sta lahko na različnih višinah. Hitrost različnih gibov se regulira z dušilnimi ventili. Naprava je programirana za naslednje načine delovanja: večkratno zaporedno tiskanje, dvakratno zaporedno tiskanje, enkratno tiskanje, odvzem barve s klišeja, oddaja barve, izvajanje posameznih faz delovne operacije (navpični in vodoravni hod tampona, nanos in strganje barve, počasen odmik tampona). Tampotisk I1100 je grajen modulno, kar omogoča enostavno in hitro servisiranje. Vsi elementi naprave so lahko dostopni. Elementi za upravljanje na čelni plošči so razporejeni pregledno in funkcionalno. Čelna plošča je razdeljena na polja, kar omogoča še večjo preglednost. Na zadnji strani naprave so priključki za zrak, omrežni priključek, varovalka, konektor za priključitev nožnega stikala in konektor za povezavo naprave v programirane proizvodne linije. Priključek za zrak ima vgrajen standarni ventil za odzračevanje pnevmatske naprave. T ampotisk TT 100 je opremljen tudi z nožnim stikalom za proženje. Tehnične lastnosti: standardne velikosti klišejev — 80 x 80 x 10 mm, 100 x 100 x 10 mm, 80 x 150 x 10 mm, maks. število taktov: 3600/h, pritisna sila tampona: 450 N, hod tampona: navpično 100 mm, vodoravno 140 mm, pogon: pnevmatski, na komprimi ran zrak 0,6 MPa, priključna napetost: 220 V, 50 Hz, masa: 60 kg. Pribor — po posebnem naročilu: izdelamo vpenjala in klišeje iz različnih materialov, posredujemo dobavo tamponov, posredujemo informacije o barvah in pripravi izdelkov za tisk, nudimo inženiring storitve. Dozirnik DN 2: hitro in pravilno doziranje, natančne količine so ponovljive, enostavna in univerzalna uporaba, prihranek doziranega medija, čisto delo. Dozirnik DN 2 je prenosna naprava namenjena za doziranje različnih medijev. Z njim lahko doziramo vodo, olja, barve, lake, masti, pasto za spa-jkanje, kit, lepila in podobno. Naprava je prilagojena za enostavno ročno uporabo, lahko pa se uporablja tudi v sestavu elementov fleksibilne avtomatizacije za avtomatično doziranje. Zaradi majhnih mer in mase je dozirnik zelo priročen in uporaben za doziranje tudi na težje dostopnih mestih. Delovanje: dozirnik ustvarja ustrezen tlak v injekcijski brizgalki, ki potiska medij iz nje. Čas doziranja in tlak naravnavamo z elementi za upravljanje, ki so funkcionalno razmeščeni na čelni plošči. Natančna količina doziranja je odvisna od nastavitve. Vgrajeni kakovostni pnevmatski in električni elementi zagotavljajo nemoteno delovanje in dolgo življenjsko dobo dozir-nika. Ravnanje z dozirnikom DN 2 je zelo preprosto: pred vklopom postavimo nastavitvene elemente v začetni položaj, vklopimo napravo in izberemo način delovanja (trajno ali impulzno). Injekcijsko brizgalko napolnimo z medijem (5...20 cm3) in nataknemo nanjo ustrezno dozirno iglo. S tlačnim ventilom naravnamo tlak glede na viskoznost medija: višji tlak za bolj viskozne, nižji za manj viskozne medije. Naravnamo čas doziranja. Z nožnim stikalom sprožimo napravo. Pri trajnem delovanju traja doziranje toliko časa, kolikor časa držimo stikalo, pri impulznem delovanju pa glede na naravnani dozirni čas. Tehnične lastnosti: volumen brizgalke: 5...20 cm3, volumen doziranja: min. 0,05 mm3/impulz, delovni tlak: 0...0,25 MPa, izhodni tlak: 0...0,6 MPa, dozirni čas: 0,01 s.,.1 s ali trajno, doziranje: maks. 600 cikldv/min, priključek zraka: maks. 0,6 MPa, priključna napetost: 220 V, 50 Hz, poraba: 20 VA, mere: 270 x 140 x 80 mm, masa: 3,8 kg. Pribor: v standardno opremo dozirnika spadajo: injekcijske brizgalke 5, 10 in 20 cm3 z iglami, stojalo za brizgalko, priključni kabel, nožno stikalo za proženje dozirnika. Stroj za spiralizacijo uporov z ND-VAG industrijskim laserjem. Tehnični podatki: število spiraliziranih uporov do 200 na minuto, dimenzije uporov, minimalno 1,7 x 5,5 mm, maksimalno 5x15 mm, možnost Poravnave kapičnih in H profil uporovnih teles, mikroprocesorsko krmiljenje (8080), avtomatična izbira merilnega območja, avtomatsko testiranje podajalnega dela, stroja, testiranje osnovne upornosti pred rezanjem, optična signalizacija vseh funkcij stroja, merilno območje 1 ft—.. 10 Mil, princip meritve Thompsonov mostič — 4 točkovno merjenje, točnost Poravnave — ponovljivost (odvisno od materiala) 1 fl —10fl 0,15%, 10011—1 Mfi0,05%, 1 Mfl—10 Mil 0,1 %, tip laserja Nd YAG z akustooptičnim preklopnikom Q, valovna dolžina 1,064 ^m, način delovanja multimodno in monomodno, največja povprečna moč 20 W, repeticija 100 — 15.000 Hz, dolžina pulzov 300 ns. JIT ;• ; VH/ Cilindrični montažni robot združuje prilagodljivost in hitrost z veliko natančnostjo: velika točnost ponavljanja gibov ± 0,03 mm, LIRA, zelo zmogljiv in enostaven robotski jezik, ki omogoča hkratno vodenje več procesov, konstrukcijska izvedba in dolgoletne izkušnje zagotavljajo zanesljivo delovanje robota. Montažni robot ROKI 200 ni idealen samo za montažo lahkih sestavnih delov (sestavljanje dvoskodeličnih ležajev za električne števce, sestavljanje uamerjalnih mostičev, sestavljanje hibridnih vezij), ampak je primeren tudi za vstavljanje.elektronskih elementov v tiskano vezje, raznih operacij prestavljanj, paletizacije, privijanja, varjenja, spa-jkanja, lepljenja itd. Hiter in točen. Sama konstrukcija robota omogoča zelo veliko točnost pozicioniranja (± 0,03 mm). Osi poganjajo enosmerni servomotorji, ki so preko optičnih dajalnikov pozicije in analogno-digitalnih regulatorjev zaključeni v regulacijski krog. Delovna hitrost vrha robota je nastavljiva programsko. Maksimalna hitrost je 1690 mm/s. Enostavno posiuževanje. Programski jezik LIRA omogoča enostavno programiranje tudi za zahtevne aplikacije. Osnova jezika je Basic, zato uporabniku ni potrebno nobeno predhodno šolanje. LIRA s svojim naborom ukazov omogoča enostavno programiranje kompleksnih delovnih procesov. Programiranje robota za izvajanje določenega delovnega procesa, potem, ko je poznana ureditev delovnega mesta naredi programer na delovni postaji. Na delovnem mestu potem samo še vnese odstopke pri razporeditvi opreme in robot lahko prične z delom. Vse to dela s pomočjo standardnega alfanumeričnega terminala, skratka omogoča enostavno vključevanje v CAD/CAM sisteme. Vgrajena avtodiagonostika. Robot ima vgrajeno avtodiagnostiko vseh funkcionalnih sestavov, kar zagotavlja zelo varno in zanesljivo delovanje in tudi enostavno vzdrževanje ter odpravljanje napak. Komuniciranje z zunanjimi sistemi. Za povezavo z drugim računalnikom, alfanumeričnim terminalom in pisalnikom ima robot ROKI tri RS '232 priključke. Opcija je tudi komunikacija preko IEEE 488. Robot ima za komuniciranje s periferno opremo 40 vhodno-izhodnih linij. Prek njih koordinira delo v delovnih celicah. Tehnični podatki — Robot: delovni prostor cilindričen, radij 234—534 mm, višina 120 mm, kot zasuka 290°, ponovljivost ± 0,03 mm, hitrost konice robota maks. 1690 mm/s, masa bremena 2 kg, vodoravna os 300 mm, hitrost 1400 mm/s, navpična os 120 mm, hitrost 120 mm/s, rotacija 290° hitrost 103°/s, rotacija glave 290°, hitrost 150°/s, način gibanja od točke do točke, simultano, priključki v glavi robota 2 nadtlačna izhoda 1 vakuumski izhod, krmiljenje izhodov elektropnevmatsko 24 V, priključek zraka 5...6 x 10 Pa. Krmilnik: na VME vodilu z dvema mikroprocesorjema 68000 in 68008, glavni računalnik 68000, - ROM 128 kB, - RAM 128 kB, - 3 serijski vmesniki — 1 paralelni vmesnik — 10 vhodno-izhodnih linij, podrejeni računalnik 68008, — RAM 64 kB, — ROM 512 kB, — 40 vhodno-izhodnih linij — 40 izhodno-vhodnih linij, programski jezik LIRA, priključna napetost 380 V, 50 Hz. ANM 236 je navijalni stroj za metalizirane poiipropilenske kondenzatorje. Navitje je na plastičnem jedru. Med navijanjem pritiskata na navitje dva gumijasta valja in s tem stiskata zrak, ki je morebiti ostal med plastmi. Tako naprava povečuje trdnost navitja kondenzatorja. Navitje na to naprava zaščiti še s polipropilenskim filmom. Vse operacije na ANM 236 so vodene z mikroprocesorjem, v mikroračunalniku pa so shranjeni tudi vsi tehnološki podatki. Stroj je opremljen tudi s prikazovalnikom napak. V trenutku, ko se namreč napaka pojavi, se pojavi na prikazovalniku. Osnovni material, na katerega stroj navija jedra, so plastična jedra. Njihova maksimalna dolžina je 130 mm, premer pa 12 mm. Minimalni premer navitja kondenzatorja je 15 mm, maksimalni 58 mm, minimalna dolžina 36 mm, maksimalna dolžina pa 128 mm. Kibernetika se je odločila za zanimivo predstavitev dveh svojih naprav: tampotisk je manjšo na Zmajevo svetilko natisnil ime proizvajalca in še nekaj poda tkov, robot pa je svetilko izročil obiskovalcu. To, da se je obiskovalcev kar trlo, verjetno ni potrebno omenjati... '-■n R etra n Po mnenju strokovnjakov iz omenjenih proizvodnih delovnih organizacij m Iskre Commerce, je Iskra celo močnejša kot pa to sodimo sami o sebi. Seveda to ni neka samohvala, pač pa so jo narazstavi v Miinchnu ob številnih čestitkah in pohvalah izrekali Iskrinim predstavnikom tuji strokovnjaki, med njimi tudi mnogi potencialni kupci. Za Productroni-co je namreč značilno, da si jo ogledajo predvsem strokovnjaki, pa naj bo to proizvajalci ali kupci opreme. Iskra je bila tudi edini jugoslovanski razstavljalec na munchen-ski razstavi, seveda pa se je treba ob tem zavedati, da sta vzhodna in jugovzhodna Evropa v svetovnem merilu precej nepomemben proizvajalec sodobne opreme za proizvodnjo v elektroniki. To je na Pro-ductronici dokazovala tudi udeležba iz delež Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč: iz Sovjetske zveze ni bilo nobenega razstavljal-ca, po eden sta bila iz Češkoslovaške in Nemške demokratične republike, po dva pa s Poljske in Madžarske. Za primerjavo naj navedemo, daje bilo iz Zvezne republike Nemčije kar 940 razstavljal-cev... Letošnja Productronica je prvič zasedla vse razstavne dvorane na munchenskem razstavišču in je tako potekala na 105.000 m2 površin. Razdeljena je bila štiri področja — na proizvajalce opreme za izdelavo komponent, proizvajalce opreme za tiskana vezja in sektor kemikalij za proizvodnjo v elektorniki, tretje področje je prikazovalo opremo za montažo in iz-delavo strojev, četrti sektor pa je bil rezerviran za avtomatizacijo in opremo za kontrolo kakovosti. Kot podobne prireditve je tudi 7. mednarodni sejem opreme v Mun-chnu spremljalo več konferenc, simpozijev in drugih strokovnih srečanj. Zlasti naj omenimo Konferenco o tehnologiji izdelave mask v mikroelektroniki, zatem Simpozij o PCB tehnologiji in Konferenco o polprevodniški tehnologiji. Naj se povrnemo k prvemu Iskrinemu nastopu na Productronici. Elementi so skupaj z Elektrooptiko razstavljali novi laserski spiraliza-tor uporov, Kibernetika je sestavila linijo, ki sta jo sestavljala naprava za tampotisk TT 100 in montažni robot Roki 200, poleg tega je razstavljala tudi dozirnik DN 2, Kondenzatorji pa so predstavili napravo za navijanje kondenzatorjev ANM 236. Ne bo odveč, če ponovno poudarimo, da je bilo za vse Iskrine naprave izredno zanimanje med tujimi strokovnjaki, da so v Iskri Commerce, Elementih, CEO, Kibernetiki in Kondenzatorjih prepričani tudi v prodajne uspehe na tujem, vsi štirje razstavljalci pa so tudi že zdaj obljubili, da bodo čez dve leti — Productronica je bienalna razstava — ponovno sodelovali na razstavi v Munchnu, seveda z novimi napravami, privoščili pa bi jim lepšo stojnico kot pa je bila ta na pravkar končani razstavi. Lado Drobež št. 42. 2 nenAmhra 19R7 c+»"3n 7 Ni zgolj slučaj, da so bili jubilejni študijski dnevi prav v Novi Gorici in to v mogočnem izobraževalnem središču naše Iskre Delte, ki je prijazno odstopila svoje prostore, ki so kot nalašč za taka srečanja, saj je prav v goričkih krajih začel svoje aktivno delo prezgodaj umrli Mitja Gorjup, eden izmed najbolj briljantnih peres slovenskega novinarstva. Žal je moral svoje plodno delo končati že v 34. letu starosti, ko mu je pred 10. leti v Ljubljani prenehalo biti plemenito srce. In v spomin nanj potekajo vsako teto študijski dnevi. Zbrane novinarje je najprej pozdravil Boris Bergant, predsednik društva novinarjev Slovenije, sledil pa mu je kratek, a prisrčen kulturni program. Slavko Fras, predsednik društva novinarjev Jugoslavije pa je v krajšem referatu obudil spomin na Mitjo Gorjupa, ki je pokopan v Kanalu ob Soči. »Sedmo silo«, kot nekateri pravijo novinarjem, je prisrčno pozdravil tudi predstavnik gostiteljev, Janez Škrubej, direktor Iskre Delte, ki je potem, ko je predstavil mednarodni izobraževalni center Delta v Novi Gorici in samo delovno organizacijo poudaril, da stremi njihova usmeritev tudi v področje novinarstva in samih tiskarn. »Izredno pomembno je, da znamo graditi, načrtovati in delati računalnike po zamisli naših strokovnjakov, z lastnimi močmi. Te 'napore smo kronali z uspešnim nastopom na letošnji zimski Uni-verziadi na Češkoslovaškem, ki nam je še bolj odprla možnost prodora v svet. Čeprav imamo v tem trenutku nekaj težav, predvsem zaradi obveznosti do velike investicije v Ljubljani, se bomo iz njih zagotovo izkopali. Naše želje so, predvsem pa velike možnosti, da bi se našega centra posluževali tudi vi novinarji, kjer bi vas, na primer natečajih, seznanili z uporabo računalnikov pri vašem delu. Želim vam uspešno delo študijskih dni in prijetno bivanje v našem centru«, je zaključil direktor Janez Škrubej. Hip za tem so se novinarji seznanili že s prvo temo delovnega srečanja, upeljave novih tehnologij in njihovo uvajanje v delo časopisnih, radijskih in televizijskih uredništev. Med to razpravo so bili v pomoč in predstavitev prav računalniki Iskre Delte. V popoldanskem delu prvega dne je bila v ospredju izredno zanimiva tema o aktualnem trenutku novinarstva, o svobodi javnega obveščanja, o konfliktih med novinarji in pravosodnimi institucijami in sploh o odgovornosti za javno besedo. Odgovore na več zastavljenih vpašanj je podal dr. Ljubo Bavcon, redni profesor na Pravni fakulteti Ljubljana. Prvič letos pa so na študijskih dnevih predstavili težave pri svojem delu tudi novinarji v združenem delu. Pozno zvečer pa sta Jože Smole, predsednik RK Socialistične zveze Slovenije in Danilo Deseti Gorjupov! dnevi tokrat v Novi Gorici Minuli četrtek, petek in soboto so potekali v Novi Gorici študijski dnevi slovenskih novinarjev, ki se imenujejo po Mitji Gorjupu. Več kot tristo zbranih novinarjev iz vse Slovenije, predstavniki republik in pokrajin ter letos prvič tudi kolegi iz dežel skupnosti Alpe — Jadran so razpravljali o pomembnih vprašanjih jugoslovanskega tiska, svobode obveščanja, gospodarskega razvoja in gospodarske krize ter ustavnih reform v naši državi. Bašin, predsednik novogoriške skupščine občine priredila sprejem za zbrane novinarje. »Vroč dopoldan« bi lahko dali naslov začetku drugega dne štu- dijskega srečanja, saj je bil na programu aktualen gospodarski trenutek v naši državi. V programu, ki so ga dobili novinarji že veliko pred srečanjem je bilo nave- deno: k sodelovanju so vabljeni predsednik ZIS Branko Mikulič, člana ZIS Oskar Kovač ter Svetozar Rikanovič. Vendar, predstavnikov zveznega izvršnega sveta ni bilo v Novo Gorico, kar je seveda povzročilo m'ed zbranimi novinarji določeno razburjenje. Konec koncev je tako srečanje te enkrat letno in še posebej po letošnji vroči »paketni« jeseni bi pa te bilo prav, da bi zbor novinarjev obogatil vsaj eden izmed vabljenih članov ZIS. Kljub neudeležbi članov ZIS pa je bila razprava o gospodarskem trenutku v SFRJ plodna, saj je na njej sodeloval naš znani strokovnjak za ekonomska vprašanja, Aleksander Bajt, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Še v uvodu pa je poročevalce prosil, naj njegovega izvajanja o najnovejših ukrepih zvezne vlade ne bi objavili v časnikih, zato se bomo tega novinarskega kodeksa držali tudi v našem uredništvu. Kaj pomeni dobro sodelovanje med dvema državama, kaj pomeni najbolj odprta meja, kaj pomenijo tesni stiki med Slovenijo in Furlanijo — Julijsko krajino pove tudi podatek, da so popoldne zbrani novinarji prestopili mejo in nadaljevali delo v Gorici, pri italijanskih kolegih iz Furlanije — Julijske krajine. Najprej so si ogledali slovenski kulturni dom, nato pa so se zbrali v konferenčni dvorani goričkega sejmišča, kjer so se pogovarjali s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem in predsednikom deželne in republiške, vlade Adrianom Biasutti-jem. Še posebej toplo pozdravljen je bil Dušan Šinigoj, saj je bil te dve uri pred tem še v Beogradu, kjer se je pogovarjal s predsednikom zvezne vlade prav o uresničevanju Ozimskih sporazumov, v ospredju pogovorov pa je bila gradnja avtoceste Razdrto—Vrtojba in Razdrto—Fernetiči. Po njegovih besedah bo gradnja pričela v najkrajšem možnem času. Sicer pa je beseda z obema predsednikoma vlad tekla o položaju Slovencev v Italiji in Jugoslaviji ter o drugih problemih odprte meje. Predsednik Biasutti je nato priredil sprejem za novinarje z obeh strani meje. Zadnji dan srečanja, v soboto so bite na dnevnem redu ustavne spremembe v SFRJ, popoldne v izredno lepem sončnem dnevu pa se je »izkazalo« tudi Železniško gospodarstvo Ljubljana, ki je pripravilo nepozabno vožnjo z muzejskim vlakom od Nove Gorice do Vipavskega Križa. Tu je bil ogled razstave in knjižnice Janeza Svetokriškega, njegove pridige izpred 300 let pa je pripovedoval gledališki umetnik Jože Zupan. Z vožnjo proti Novi Gorici in z odhodom domov, v svoje redakcije, so se jubilejni 10. študijski dnevi Mitje Gorjupa končali v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, organizatorjev in gostiteljev Iskre Delte. Marko Rakušček ___________Iskra E!ementi_____ .________ 13. seja delavskega sveta Elementov Osnutek gospodarskega načrta Elementov za leto 1988 v javni obravnavi Kot že vrsto let predvidevajo Elementi tudi za prihodnje leto visoko rast fizičnega obsega proizvodnje, in sicer za skoraj tretjino. Najbolj pogumne številke so v osnutek gospodarskega plana delovne organizacije za leto 1988 zapisali Polprevodniki, Upori in Hl-POT. Osnutek plana je delavski svet Elementov posredoval v javno obravnavo na 13. redni seji. Podobno kot pri povečevanju fizičnega obsega proizvodnje, predvidevajo v Elementih tudi za dobro tretjino večji izvoz, saj naj bi na tuje prodali prihodnje leto za dobrih 31 milijonov dolarjev. Najbolj bodo izstopali, kot so zapisali v osnutek plana, Keramični kondenzatorji, Magneti in Polprevodniki, vsi v Elementih pa se dobro zavedajo, da bodo na tujem tržno uspešni le s kakovostnimi izdelki in konkurenčnimi cenami. Celotna delovna organizacija bo na jugoslovanskem tržišču predvidoma prodala v prihodnjem letu za skoraj 100 milijard dinarjev elementov, največji problem pa vidijo v tem, da so kupci vse manj sposobni plačevati blago. Izredno razveseljiva številka iz osnutka je tudi primerjava med trženjem Elementov na domačem in tujem tržišču: to razmerje bo predvidoma prihodnje leto 66,2%—33,8%, kar je precej bolje kot v preteklosti. Seveda so se v dokumentu, ki je zdaj v javni razpravi, obširno dotaknili tudi investicij. Naložbene želje v Elementih so velike, z investicijo pa bodo prihodnje leto pričele štiri tovarne — stegenski Magneti bodo štartali s prvo fazo uvajanja nove proizvodnje energijskih magnetov in razširitev AINICO magnetov, Industrijska elektronika iz Kostanjevice na Krki bo postavila masovno proizvodnjo žičnih uporov, v šentjernejskem Hl-POT bodo predvidoma začeli graditi objekt za LCD zaslone, v žužemberškem KEKO pa se bodo lotili tako imenovanega projekta KEKO III., v okviru katerega bodo razširili proizvodnjo strojne opreme za izdelavo keramičnih kondenzatorjev. V okviru izredno obsežnega dnevnega reda zasedanja so se delegati seznanili tudi s poslovanjem DO Elementi v prvih devetih mesecih letos. Celotna delovna organizacija je v tem obdobju dosegla le 70% fizičnega obsega proizvodnje, je pa presegla dinamični plan za 3%. Skoraj vse tovarne v Elementih so poslovale zadovoljivo, nekatere tudi uspešno, nekaj več problemov so imeli le v Polprevodnikih, v katerih nova investicija še ne daje pravih rezultatov, in v Hibridnih vezjih in potenciometrih zaradi pomanjkanja naročil iz Iskrine Tele-matike. Beseda je na seji nanesla tudi na izvajanje nadzorne in super kontrole v Elementih. Na kratko bi lahko povzeli, da se je v primerjavi z lanskim letom izdelavna kakovost v Elementih izboljšala, tržna pa poslabšala. Po posameznih segmentih zajemanja podatkov je ostala kakovost na vhodu še vedno nespremenjena, to je slaba', v izdelavnem procesu se je precej zboljšala, boljša je tudi na izhodu proizvodnega procesa, manj razveseljivi pa so podatki o izmetu in z njimi povezanimi stroški ter o reklamacijah. Na dnevnem redu trinajste seje DS DO Elementi so delegati ^ razpravljali in sklepali o Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih in postopkih pri opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini, zatem o dolgoročnih kooperacijskih pogodbah, o politično-varno-stnem položaju, med drugim pa so dali v javno obravnavo tudi Pravilnik o požarni varnosti. Potem ko so v Elementih na referendumu sprejeli — z dopolnitvami in spremem- bami — Samoupravna sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje doho- dka in čistega dohodka ter o skupnih osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodka in skupno porabo v delovni organizaciji so na seji delavskega sveta sprejeli čistopis teh dveh aktov. Na predlog sindikata so imenovali tri atbitre SOZD Iskra. To so Breda Kurent, Franc Penca in Stane Rostohar. Dr Iskra Iskra SOZD Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje po programu: Integralno zagotavljanje kakovosti v RP dejavnosti od 8. 12. do 11. 12. 1987 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, kijih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge pri razvijanju izdelkov. Za taka opravila je poleg strokovnega znanja potrebno tudi spoznavanje osnov metode za integralno zagotavljanje kakovosti. Program seminarja je sestavljen iz tem, ki so potrebne kot dopolnilno znanje pri izvajanju RR nalog. VSEBINA: 1. Integralno zagotavljanje kakovosti v razvoju novega izdelka 2. Zanesljivost elementov, sklopov, naprav in sistemov ter njihovo upoštevanje v razvoju 3. Zanesljivost programske opreme — softvvarea 4. Sodelovanje RR delavcev s področjem kakovosti in kupci 5. Razvoj izdelkov, ustreznih za proizvodnjo in vzdrževanje. Nosilec programa: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana Vodja programa: dr. Jože Vugrinec čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 8.12. 1987 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja bo 11.12.1987. Prijave: Prijavnice pošljite najpozneje do 2.12.1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru SOZD Iskra na tel.: 061 /222-212. Iskra Kondenzatorji_ Lastno znanje —- pogoj za uspeh Osnovni izdelek semiških iskrašev — kondenzator — je v celoti plod lastnega znanja in razvoja. Da pa razvoj kondenzatorjev pomeni uporabo sodobnega znanja, potrjuje dejstvo, da se semiški Iskraši na tem področju vse bolj približujejo svetovnim proizvajalcem, nekatere pa celo že prehitevajo. O razvoju kondenzatorjev, težavah in načrtih pa tudi o drugih dejavnostih razvojno-tehničnega oddelka v semiških Kondenzatorjih smo se pogovarjali z vodjo razvojno-tehničnega sektorja in članom KPO za razvojno-tehnič-no področje diplomiranim ing, elektrotehnike Janezom Štefani-čem. Od razvoja proizvodov do konstrukcije opreme Razvojni sektor semiške Iskre je organiziran v štiri oddelke, to je oddelek za razvoj kondenzatorjev, kjer razvijajo širok spekter kondenzatorjev, ki obsega kondenzatorje za elektroniko, kondenzatorje za odpravo električnih motenj, filtre in kondenzatorje za energetske naprave. Tu je tudi oddelek, kjer razvijajo naprave za kompenzacijo jalove energije in oddelka za konstruckijo mehanskega pa elektronskega dela opreme. V slednjem razvijajo opremo predvsem za potrebe lastne proizvodnje, čeprav se da kjer razvijajo, tako izdelke, kottu-le-ta z dopolnitvami in spremem- di konstruirajo opremo, je zapos-bami prilagoditi tudi za uporabo lenih stodeset delavcev, s tem, na drugih področjih. da ta številka vključuje tudi teh- V tehnično razvojnem sektorju, nično kontrolo, ki je najštevilčne- Elektronski regulator jalove moči KRK 22, ki je bil razvit v semiški Iskri Srednjenapetostni kondenzatorji za izboljšanje faktorja moči KIV, ki vsebujejo nenevaren pa okolju in delavcem neškodljiv impregnant jši oddelek Samih razvijalcev in konstruktorjev je 62. Kadrovska struktura je le do neke mere zadovoljiva, saj ima v oddelkih, le trideset odstotkov delavcev končano visoko šolo in petnajst odstotkov višjo. Velika težava — pomanjkanje strokovnih kadrov »Možnosti za razvoj so pri nas nekoliko neugodne, saj je kadrovska zasedba, tako po številu, kot po strokovni usposobljenosti nekako šibka,« je v našem razgovoru povedal vodja sektorja Janez Štefanič. »Tako se na področju konstrukcije opreme srečujemo s pomanjkanjem strojnih inženirjev, v razvoju imamo premalo fizikov, diplomirani elektrotehniki pa so predvsem usmerjeni na področje elektronskih naprav in elektronike. Že s fakultete prinesejo premalo znanja s fizikalno-tehnološkega področja, ki pa je pri razvoju nujno potrebno tako, da uvajanje v to delo poteka kar dolgotrajno. Druga težava pa je Vodja razvojno-tehničnega sektorja Janez Štefanič tudi v tem, da večina teh delavcev rajši dela na področju elektronike, kjer so rezultati dela hitro vidni, medtem ko so na področju razvoja stvari dolgotrajnejše, s tem da zahtevajo poznavanje drugih znanj, kot so fizika, kemija... Ni pa pomanjkanje kadrov edina težava s katero se srečujemo v našem sektorju. Tako imamo probleme tudi pri nabavi materialov, repromaterialov, zaradi dolgih dobavnih rokov, nesistematičnega pregleda določenih materialov in njihovo nedostopnostjo na našem jugoslovanskem tržišču. Tako moramo veliko stvari uvažati, kjer pa se spet pojavljajo težave z dolgimi dobavnimi roki, pomanjkanjem stvari, z oskrbo rezervnih delov pa problemi s kooperanti, ki niso kos našim zahtevam. Tako se moramo pretirano naslanjati na lastno proizvodnjo, lastno orodjarno, lastno mehansko obdelavo. Skušamo se pač nekako znajti v mejah možnosti, ki jih imamo in iz njih potegniti kar najboljše.« Kvalitetni izdelki potrebujejo uspeh V zadnjih nekaj letih so na področju razvijanja kondenzatorjev in konstrukcije opreme, kljub omenjenim težavam, v semiških Kondeznatorjih dosegli omembe vreden napredek. Že dejstvo, da smo v veliki večini zamenjali ; kompletne proizvodne programe 10. stran št. 42.. 2. decembra 19R7 in jih posodobili pa modernizirali, pove, da gre za pomembne rezultate razvojno-tehničnega sektorja. »Naši uspehi so plod večletnega dela«, je povedal vodja razvojno-tehničnega sektorja in spregovoril tudi o pomembnejših dosežkih na posameznih področjih: »Na področju elektronskih kondenzatorjev smo vpeljali miniaturne in precizijske kondenzatorje pa posebne kondenzatorje za impulzna vezja. Gre za lasten razvoj in s tem za spremembo v sami tehnologiji. Tako smo sedaj vodnje. Celoten program smo zamenjali s konstrukcijami, ki ne vsebujejo PCB in danes proizvajamo izdelke, ki se lahko kosajo s proizvodi razvitega sveta na tem področju. Tudi na področju kondenzatorjev za odpravo motenj bomo v kratkem zamenjali program z novimi materiali, ki bodo pkološko neoprečni. In prav pri tem smo s konstrukcijo uporabljenih materialov prehiteli nekatere svetovne proizvajalce. Sicer imamo še nekaj težav s pridobivanjem mednarodnih atestov, zaradi dolgo- Avtomatski navijalni stroj za navijanje kondenzatorjev iz metali-ziranega polipropilena tik pred vpeljavo novih materialov za ohišja kondenzatorjev. Posebej moram poudariti, da smo na tem področju v zadnjih petih letih posodobili celoten program. Na področju energetskih kondenzatorjev smo morali iz že znanih razlogov preiti na konstrukcije brez PCB. Ta prehod smo zelo hitro naredili, in brez večjih posledic z zastoji proiz- Popravek V članku Gradnja skladišča posebnih odpadkov je zaključena, nam je kar nekajkrat ponagajal tiskarski škrat. V drugem odstavku je namesto številke 4.700 m3, — pravilno v skladišče posebnih odpadkov so vgradili 6.700 m3 kondenzatorskih odpadkov in onesnažene zemlje. V prvem stavku šestega odstavka je namesto ocenah pravilno cenah. Zadnji stavek tega odstavka pa se glasi — preostala sredstva pa je dala Območna vodna skupnost, ker so objektu priznali status zaščite vodnega vira. trajnih postopkov prizkušanja, ampak upam, da se bo to uredilo in, da bomo že v naslednjem letu prešli v celoti na nove proizvode na tem področju. Pri napravah za kompenzacijo jalove energije smo tudi dosegli dobre rezultate z novimi konstrukcijami teh naprav, ki so že preizkušene. Zanje bomo v kratkem pridobili ustrezno atestno dokumentacijo. Nedvomno pa ne smem pozabiti na dosežke pri opremljanju z našo lastno opremo. Predvsem sta tu pomembna dva navijalna stroja. Nov navijalni stroj za miniaturne kondenzatorje, za kondenzatorje rastra pet milimetrov in za navijanje folije debeline 1,5 mikronov je zelo natančen stroj in bo kmalu začel delati v proizvodnji kot prototip. Tu je tudi izpopolnjen navijalni stroj za navijanje kondenzatorjev iz metaliziranega polipropilena. Za konstrukcijo tega stroja so naši fantje prejeli tudi Kidričevo nagrado pred kratkim pa je bil razstavljen tudi na sejmu v Mun-chnu, kjer je požel veliko zanimanja kot eden modernejših strojev ustrezne zmogljivosti. Ob tem moram omeniti tudi avtomat za obdelavo priključnih žic, ki je zahteven in visoko produktiven stroj pa varilni avtomat za filtre, ki ima računalniško krmiljenje in obdelavo podatkov. V naših oddelkih smo naredili tudi stroj za rezanje metaliziranih folij, vsa potrebna orodja za predelavo plastike in vrsto drugih orodij ter pripomočkov. Pri vsem tem moram še poudariti, da imamo v zadnjem času na področju konstruiranja opreme, drugačen kvalitetnejši pristop. Gre za to, da mehanski gibljivi deli niso več izključno pnevmatski, kot so bili doslej, pač pa sedaj delamo na kombinaciji elektro-mehanike in mehanskih krmil s podporo računalnika.« Premajhno sodelovanje > z ostalimi Iskrinimi delovnimi organizacijami »Mislim, da na sorodnih področjih premalo sodelujemo z ostalimi Iskrinimi delovnimi organizacijami kot tudi z drugimi inštitucijami. Pred leti smo sicer sodelovali z ljubljansko elektrofakulteto, danes pa se dogovarjamo z drugimi institucijami le priložnostno, pač ko se pojavi kakšen problem. Pri dogovarjanjih velikokrat naletimo na določene težave, saj ima pri tem vsak svoje interese, zahteve po dobičku, različne de- litve stroškov itd. Toda prav zno-e traj Iskre bi lahko bolje prenašali izkušnje, dosežke in rešitve s pametnim dogovarjanjem. Gotovo bomo morali v bodoče vsi skupaj najti boljše načine za sodelovanje in kvalitetnejše sporazumevanje,« je dejal Janez Gtefa-nič. Načrti — še večja posodobitev Ko se je naš razgovor nagibal že h koncu, je vodja razvojno-tehničnega sektorja spregovoril še o njihovih načrtih: »Veliko dela nas čaka na področju kondenzatorjev saj je naš osnovni cilj slediti razvoju v svetu in to, tako po izvedbi, kot po kvaliteti. Na področju opremljanja so ' naše želje še večje posodabljanje opreme, da opremo, ki že izvaja določene operacije združimo v linije, da le-te avtomatiziramo, mehaniziramo. Gre za proizvodnjo z manjšim številom zaposlenih, večjim proizvodom končnih izdelkov, z boljšo kvaliteto, ki ne bi bila več odvisna od človeškega faktorja, ampak bi bila kvaliteta vgrajena že s samo tehnologijo, z opremo, ki bi izvajala operacije. Sedaj načrtujemo, da bomo pregledali celoten proizvodni program in pripravili koncept proizvodnje opreme za posamezne izdelke. Z eno besedo — gre za celostno posodabljanje in modernizacijo. Kajti naše želje so, da na tržišču ne bomo prodajali samo izdelkov pač pa tudi tehnologijo, v katero bo vgrajeno čim več našega znanja.« Avtomat za sekanje in snemanje izolacije in pocinjevanje izolira-nih koncev Naših štirideset let Piše: Dušan Žel jez n o v L Naš sogovornik Vladimir Logar Prvi stiki z Iskro že 1961. leta Moji posredni stiki z Iskro so se začeli že leta 1961, ko sem postal direktor Zavoda za gospodarsko planiranje in razvoj v Kranju. V okviru te organizacije sem kasneje sprejel mesto prisilnega upravitelja tovarne »Niko« v Železnikih. To je bilo novembra 1961. Ker nisem mogel opravljati obeh funkcij, sem pozneje prevzel samo funkcijo"di-rektorja Nika v Železnikih in tam delal do leta 1962. Podjetje Niko je bilo takrat poriz-vajalec pisarniške opreme, kasneje pa je začelo proizvajati tudi elektromotorje, zlasti za ameriškega kupca Sharanovva. Ko sem pričel delati v Niku, sem spoznal, da bo tako zapleteno in množično proizvodnjo, kot je proizvodnja elektromotorjev, težko organizirati z moderno tehnologijo v okviru Nika. Že takrat sem navezal stike z Iskrinimi vodilnimi delavci, da bi skuj paj premislili, ali bi bilo koristno Nika vključiti v sestav Iskre. Kasneje sem vse to obdelal in predlagal delavskemu svetu, naj bi razvoj elektromotorjev vključili v sestav Iskre, ostali del, ki je proizvajal pisarniško opremo in opremo za elektromotorje, pa naj bi še vedno ostal kot samostojno podjetje Niko. Vse to sem utemeljil s spoznanjem, da je proizvodnja elektromotorjev dokaj zahtevna, predvsem še, če jo hočemo izvažati na najbolj zahtevno ameriško tržišče. Prav zato se moramo nasloniti na kako ugledno podjetje, ki ima že izdelano tehnologijo in tudi že delno proizvaja druge nove vrste elektromotorjev. Podlistek Vladimir Logar Vladimir Logar se je rodil v Cerknici 20.72.1920. Po osnovni šoli v Cerknici je končal 1940. leta srednjo tehniško šolo v Ljubljani in se potem kot diplomirani elektrotehnik zaposlil v štabu vojnega letalstva v Zemunu, kjer je služboval do nemškega napa- da na Jugoslavijo. Nato je bil tri leta v vojnem ujetništvu v Nemčiji, odkoder je julija 1944. pobegnil in odšel v partizane. Po vojni je bil najprej enajst let direktor Motorja (sedaj LTH) v Škofji Loki, nato je bil v letih 1962163 direktor Nika v Železnikih, odkoder je odšel na Zavod za planiranje LRS, od tam pa za dve leti na delo v zvezno skupščino v Beograd. V Iskro je prišel mala 1965 leta in sicer v njeno sežansko tovarno, kjer je ostal do februarja 1966 leta, od tam pa v Združeno podjetje (danes SOZD) Iskro, kjer je ostal do 31. januarja 1976, medtem ko je bil od 1974 do 1976 leta predsednik skupščine ZP Iskre. Po odhodu iz Iskre je bil do srede 1978 leta podpredsednik skupščine SRS, od takrat dalje pa je v pokoju. Med svojo delovno kariero je Vladimir Logar 1961. leta diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani bil poslanec zvezne skupščine, leta 1972 pa je prejel tudi Kraigherjevo nagrado. Drugič, z množično proizvodnjo lahko vpeljemo moderno tehnologijo, dvignemo produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost te proizvodnje, kajti le v takšnem okviru lahko postanemo konkurenčno sposobni na svetovnem tržišču. Ta predlog je delavski svet Nika prejel marca 1962. leta. Poslali smo ga tudi občinski skupščini v Škofjo Loko, ki ga je prav tako sprejela. Tudi Iskra je sprejela naš predlog in tako sem bil imenovan za direktorja Iskrine poslovne enote v Železnikih. Vendar tudi direktor tovarne v Železnikih nisem ostal dolgo časa, saj je nastala potreba po zasedbi mesta podpredsednika okrajnega ljudskega odbora v Kranju. To funkcijo sem sprejel avgusta 1962. leta. Na okrajnem ljudskem odboru pa tudi nisem dolgo ostal, ker so prav v tem času likvidirali okraje in zato sem bil imenovan za pomočnika direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje v Ljubljani. Na tem mestu sem ostal slabo leto dni, nato pa so me imenovali za sekretarja odbora za industrijo zvezne skupščine v Beogradu. Na tej dolžnosti sem ostal do spomladi leta 1964, ko mi je nekako uspelo navezati stike s tovariši iz Iskre, ki so dosegli, da je Iskra poslala zvezni skupščini dopis, v katerem je priporočila naj bi sprejel določeno funk- cijo v Iskri. Tonam je tudi uspelo in spomladi 1965 leta sem prišel v Kranj na razgovore z vodilnimi tovariši iz Iskre. Trenutno pa takrat ni bilo zame ustreznega mesta v Iskri in sem zato predlagal, naj mi prepustijo vodenje ene izmed njihovih tova: n, ki je v ekonomsko najslabšem položaju. Ocenili so, da je to tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani in prevzel sem vodstvo v njej. Sežanska tovarna je imela izgube vrsto let. Njihova proizvodnja je bila omejena izključno na radijske sprejemnike, konkurenca je bila takrat močna, mnogo tipov radijskih aparatov je izginilo s tržišča. Na trgu smo pstali Iskra, RIZ Zagreb in ti Niš. , PO prihodu v Sežano sem ugotovil, da je njihov proizvodni program razmeroma ozek, da ga je treba nujno razširiti, medtem ko ekonomski odnosi tovarne in kooperantov, dobaviteljev komponent in sestavnih delov pa niso bili dobri. Če tovarna kupuje drage elemente in sestavne dele, tudi ne more ustvariti akumulacije, ker je bila takrat prodajna cena določena administrativno. Zapostavili smo cilj, da moramo doseči dviganje prodajne cene in znižanje proizvodnih stroškov in to v več smereh: prvič — dobiti moramo najugodnejše ponudbe naših dobaviteljev elementov in sestavnih delov po konkurečnih cenah, ker smo ugotovili, da so naši elementi dražji kot pa elementi naše konkurence, npr. RR Niš, drugič pa, iskali smo boljše dobavitelje sestavnih delov, npr. kaset, in sicer v Sloveniji in na Hrvatskem. Nekako nam je uspelo, da smo trend rasti izgube nekoliko znižali. Poleg tega smo ugotovili, da tudi odnos tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani do razvoja ni bil najboljši. Oddelek v razvojnem zavodu v Ljubljani je imel takrat z Iskro odnos na temelju kupoprodajne pogodbe. V tej pogodbi so bile določene naloge razvoja, za tovarno v Sežani pa plačilne obveznosti. Skušali smo vnesti elemente take dohodkovne povezave: če bo imel novi tip radijskih sprejemnikov na trgu dobro prodajo, bi to pomenilo, da so bili razvojniki uspešni. Nasprotno pa, če bi prodaja ne uspevala, naj bi to občutili pri dohodku tudi v oddelku razvojnega zavoda. Potem ko sem dobrega pol leta delal v Sežani, se je pri nas nekega dne oglasila delegacija družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra in predlagala, naj bi kandidiral za generalnega direktorja ZP Iskra. Takrat se nisem še čutil dovolj sposobnega, vendar sem pozneje po daljšem prigovarjanju pristal in po razgovoru na ČK sem kandidaturo tudi sprejel. Izobraževalni center Iskre Področje kakovosti V skladu s programom izobraževanja na področju kakovosti razpisujemo seminar na temo Organizacija sistemov za obvladovanje kakovosti proizvodov in storitev 15. 2. — 18. 2. 1988 — razvoj organizacije sistemov in njihovo sedanje stanje pri nas — elementi sistema, ki vplivajo na kakovost — organizacijske osnove za obvladovanje kakovosti — projektiranje organizacijskih modelov za obvladovanje kakovosti in problemi, ki izvirajo iz naše organiziranosti Seminar je namenjen vodjem služb kakovosti, organizatorjem in poslovodnim delavcem v OZD, ki se želijo seznaniti z možnostmi razvoja organizacijskih modelov na področju kakovosti. Program seminarja je tako prilagojen, da bodo udeleženci kot seminarsko vajo ocenili lastni organizacijski sistem in imeli možnost spoznati druge rešitve in pri okrogli mizi izmenjali poglede na to silno prisotno problematiko. Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing. Čas in kraj: 15.2.1988 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Prijavnice pošljite do 15.12.1987 na naslov: Iskra DSSS, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Informacije lahko dobite na tel.: 222-212. '2. UpraMh:’* .1 >«7* Že 1. aprila zvečer sva se z Bojanom dobila na železniško postaji v Ljubljani. Odložila sva prtljago, kupila karti za Budimpešto in uredila formalnosti. Potem sva šla v center, študentsko naselje in v klub študentov Ilirske Bistrice in Mariborčanov. Tu sva dočakala tretjo uro zjutraj, ko sva morala na železniško postajo. Tu sva srečala tudi skupino Ljubljančanov, starih znancev, ki so se odpravljali na Poljsko. Odpeljali smo se. Na vlaku smo skupaj s Poljakom. Večino poti sva prespala. Spoznala sva tudi dve Madžarki, ki živita v Italiji. Pozneje sta v kupe vstopila še dva Hrvata. Skupaj smo prestopili mejo. Po 11 urah vožnje smo prispeli v Budimpešto. Poslovila sva se od Ljubljančanov in Madžark in že šla kupovat karti za nadaljno pot. Z metrojem sva se odpeljala dve postaji do hotela Astorija. Tam sva poiskala IBUS AGENCIJO. Pri uslužbenki, s katero sem se že prej pogovarjal po telefonu, sva plačala karti za Peking in nazaj. S študentskim popustom sem plačal 84 dolarjev, Bojan pa 100 S, ker ni imel izkaznice. Ko sva vse to uredila, sva iskala mladinske hotele (Vouth hostle). Informacije o tem sva dobila v EX-PRESS biroju, kjer so bile uslužbenke zelo prijazne. Menjala sva tudi nekaj dinarjev in dolarjev. Potem sva šla iskat »hostle«. Prvi, ki sva ga našla, je bil zelo drag (1000 forintov za dve osebi) pa tudi poln je bil, zato sva šla na- prej. V naslednjem je bilo v redu — 130 forintov na osebo. Ko sva se vselila, sva šla na pivo in nato spat. 3. APRIL (petek) Namenila sva si ogledati znamenitosti Budimpešte. Takoj po zajtrku sva si šla ogledat trdnjavo nad mestom, kjer je zelo lep razgled in druge znamenitosti. Napi- sala sva nekaj kartic, veliko fotografirala in po dolgem sprehodu ob trdnjavi prispela do parlamenta. Čudovita stavba! Odločila sva se, da greva spet do uslužbenk BIRO EKPRESSA. Še prej pa sva si privoščila temeljito kosilo. Uslužbenke so naju bile zelo vesele. Predlagale so nama kaj naj si ogledava, kje je zanimivo. V BUDAPEST TURISTU so nama tudi povedali, kje naj prespiva s sobote na nedeljo. Uredili so nama sobo za 200 forintov (zasebno). Z Madžarkami sva se zmenila, da se dobimo v soboto popoldne. Z Bojanom sva v mestu (centru) menjala še nekaj dolarjev in si nakupila hrano. Ker je ves čas deževalo, sva šla v najin hotel z metrojem. Nek taksist, ki nama je ustavil, nama je zamenjal 20 dolarjev (30% bolje). V hotelu so nama povedali, da je zraven hotela poceni self — servis kjer lahko jeva. Po krajšem počitku v sobi sva se zvečer odpravila do diskoteke Randevou, ki je bila blizu hotela. Veliki zid - Kitajska V prejšnem našem sestavku o hoji in teku nasmučeh smo dejali, da nam bodo sprehodi pa tudi hitrejši teki na smučeh prijetnejši, če bomo v jesenskih mesecih redno vadili in pričakali prvi sneg v dobri telesni kondiciji. In kaj na počnemo, da si bomo to kondicijo pridobili? Vsako fizično delo, posebno če ga delamo v nekoliko hitrejšem ritmu, krepi naše telesne sposobnosti, zato se dela ne izogibajmo! Predvsem je priporočljivo žaganje irrsekanje drv, košnja in grabljenje, prekopaVanje in premetavanje, vožnja samokolnice, prenašanje predmetov in materijala po bregu navzgor, ali navzdol ter po stopnicah. V telesno pripravo za zimo so- dijo seveda tudi vse igre z žogo, od nogometa, rokometa, odbojke, košarke do tenisa, hitrejša, športna vožnja s kolesom, posebno navkreber, plavanje, obiski trim stez in kabinetov, hribola-zenje, ture in hitrejši sprehodi. Seveda je najbližji teku na smučeh tek po suhem, predvsem valovitem terenu, še posebej če pri teku navkreber in navzdol uporabljamo smučarske palice. Nasploh je vadba po suhem ob "porabi smučarskih palic nepogrešljiva, saj s to vadbo že navajamo posamezne skupine mišic na skoraj povsem tako delo, kot ga bodo opravljale pri pravem teku na smučeh, poleg tega pa pri for-sirani vadbi tega imitacijsKega teka navkreber, ali navzdol s palicami zelo razvijamo organe krvnega obtoka, pljuča, ožilje in srce. Ob napornejši, intenzivnejši vadbi, moramo zelo paziti, da se v uvodnem delu z lahkotnim sproščenim tekom, nekaj stopnjevanji in temeljitimi razgibalnimi vajami dobro ogrejemo, da se telo oznoji, kar pomeni, da je pripravljeno na hujše napore in, da se tudi po končani vadbi, ko imamo mišičevje nekoliko trdo, zakrčeno z 10 do 15 minutnim lahkotnim tekom sprostimo, dobro pa je če tudi po koncu vadbe naredimo nekaj sprostilnih telesnih vaj. Razgibalne vaje delamo tako, da pričnemo na primer z razgibavanjem vratnih mišic, nato ramenskega obroča pa bokov, kolenskih in skočnih sklepov, hrbtnih in trebušnih mišic. Vaje delamo v obliki sukanja, vrtenja, raztegovanja, nategovanja, predklonov, zaklonov, vaj v sedečem in ležečem položaju. Pri posameznih vajah lahko uporabjamo tudi nekatere rekvizite, kot kolesarske zračnice, ki jih po dve skupaj privežemo na drevo, ali drog in jih izmenično, ali obojeročno vlečemo nazaj ob tem pa v določenem ritmu posnemamo z nogami tekaški korak na smučeh. Za krepitev rok uporabljamo tudi lažje 3, 4, 5, 6 kg težke uteži, ročke, s katerimi kre-imo mišice rok in prsni koš. Za repitev nog delamo počepe, polpočepe, poskoke in preskoke brez in z lažjim bremenom (10 do 25 kg). Seveda je najboljša vadba tek na kratkih smučeh na kolescih, ki jim pravimo tudi ski-rollerji ali rolke, na katerih lahko skoraj 100% posnemamo pravi tekaški korak, predvsem pa si krepimo mišice rok, saj se na rolkah lahko poganjamo prav tako kot na smučeh. S to napravo lahko izkušenejši tekači vozijo dokaj hitro navzdol, vendar to odsvetujemo, zaradi velike nevarnosti za hude padce in poškodbe. Če uporabljamo rolke pri svojem treningu za zimo, moramo paziti, da s tem ne pretiravamo, ker bomo sicer prišli v telesno in psihično krizo, zato rajši kombinirajmo treninge na rolkah s treningi hoje, teka, splošnih in posebnih vaj, pri vseh pa moramo paziti, da ne zanemarjamo temeljitega ogrevanja, razgibavanja, iztekanja m sprostilnih vaj po vsakem opravljenem treningu! Za dobro vzdržljivost so ob sobotah, ali nedeljah, ko imamo ves dan na voljo, dobrodošli kakšni daljši sprehodi, ture, ali kar pravi treningi, če je le možno po hribovitem terenu in z uporabo vsaj ene, če ne obeh palic, da so tudi roke aktivne. Taki pohodi lahko trajajo 3,4,5, ali celo 6 ur, s krajšimi vmesnimi odmori, vendar brez kakršnih izdatnejših zalogajev hrane. Nasploh je problem prehrane, posebno tiste zaužite pred, med in po zahtevnejši vadbi, ali nastopu dosti pomembnejši, kot se nam zdi. Obrok hrane moramo zaužiti vsaj 2 uri pred vadbo in naj bo manjši kot sicer pa tudi po možnosti iz lahko prebavljivih hranil. Med vadbo praviloma ne zaužijemo hrane, če pa traja vadba več ur, lahko ob odmorih popijemo manjše količine brezalkoholnih napitkov, kajti alkohol ne pride v poštev. Tudi po vadbi se ne smemo najesti do sitega pa tudi večjih količin pijače ne smemo naenkrat zaužiti, saj to zelo obremenjuje srčno mišico. Pijačo in jedačo zato zaužijmo čim pozneje in še to v časovnih presledkih! 14. st^an št. 42., 2. decembra 1987 _______________Kultura_ Novi načrti literatov Minuli ponedeljek smo se sestali člani Iskrine literarne-skupine in izdelali načrt za prireditev, ki jo že tradicionalno osmič prirejamo 3. decembra, ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna. Nastopilo bo deset avtorjev, nekaj je novih članov in ob tej priložnosti bo tudi podelitev Prešernovih plaket, za kar skrbi Zveza kulturnih organizacij Kranj. Iskrini literati bodo predstavili pesniško zbirko Francke Tronkar z naslovom Košček zelenega. Letos bo prireditev v Prešernovem gledališču, 3. decembra ob 17. Literarno skupino vodi organizacijsko Anka Demšar, nova mentorica pa je otrokom in odraslim znana pesnica Neža Maurer. Na sestanek je poleg predlogov za prireditev iz Škofje Loke prinesla skladovnico knjig, ki jih priporoča literarnim ustvarjalcem. Ti so predvsem pesniki. Prozo pišeta le dva. Kako iskreno in navdušeno je govorila o skrivnostih pesniške dejavnosti, o rimi, metafori, rabi konsonantov in vokalov, o izobraževanju, ali je koristno brati tuje pesmi, ali ne in še in še... Povedala je toliko resničnih dejstev, ki dokazujejo, koliko bogatih umetniških in življenjskih izkušenj ima, tako iskreno, odkrito in pošteno, da se mi je takoj vrnilo zaupanje v ljudi. To šemi je bilo namreč ob tolikih zamotanih dogodkih v naši deželi v zadnjem času že malce omajalo. Krasno je to! Pesnik govori že delujočim in uspešnim pesnikom pa tistim, ki še bodo, o vseh skrivnostih poklica in ni ljubosumen nanje. Vsakdo rad vidi natisnjeno svojo pesem, se veseli objave pa naj še tako glasno razglaša, da piše le zase osebno. Čudovita je ta Neža Maurer. In mi nismo prav nič žalostni, ker ni denarja za tiskanje knjig, bodo že še boljši časi. Govori nam vsa žareča, kako bomo prirejali literarne nastope, potovali na prireditve in se s tem veselili življenja. Če je še kdo, ki piše poezijo, ali prozo, naj se nam pridruži. Zlata Volarič Razstave v Iskrini Srednji šoli v Kranju V Kranju se noben kipar in ne slikar ne more pritoževati, da ni prostora, kjer bi razstavljal. Poleg znanih galerij v Mestni in Prešernovi hiši so tudi številne druge priložnosti. Med njimi je Iskrina galerija v Telematiki na Laborah, kjer se vrstijo razstava za razstavo. Poleg tega je tudi razstavišče v Iskrini srednji šoli na Zlatem polju. Trenutno razstavlja tam us- pešen slikar Uroš Žitnik iz Ljubljane. Redno sodeluje na EX TEMPOREH po vseh Sloveniji in skoraj ni enega, da ne bi prejel nagrade. Njegove slike vzbujajo pozornost žirij in gledalcev. Slika krajino na svojstven način v toplih, skladnih in dopadljivih barvah. Na razstavah je prepoznaven. V Iskrini srednji šoli razstavlja dvanajst del v tehniki tempere in akvarela. Na slikah upodablja Ljubljane pa vse do zgornje zanimive in pestre delčke naše Gorenjske. domovine, od Dolenjske, prek Zlata Volarič Zahvala Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem delavcem Iskre Avtomatike, TOZD Trženje za prijetno slovo, vsem ožjim sodelavcem službe za DT pa prisrčna hvala za praktična darila. Vsem skupaj želim v letu 1988 obilo poslovnih uspehov in osebne sreče! Janez Omejc Po sedemnajstih letih dela v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica je prišel za Valerijo Kavčič prelomni trenutek, prišel je dan, ko je rekla sodelavkam in sodelavcem linije rotorja v tovarni velikih zaganjalnikov, kjer je tudi sama uspešno in vestno delala »nasvidenje, odhajam v pokoj.« Vendar se slovo ni zaključilo le s temi besedami. Bilo je izredno prisrčno in množično, saj se je od prijazne sodelavke poslovila celotna linija, kar okrog 60 njenih sodelavk in sodelavcev. Na skupnem srečanju je prevlado- valo obujanje spominov na težke in lepe skupaj preživete delovne dni, skupaj so zapeli veselo pesem Valeriji v čast, zažvenketali so kozarčki z željo po kar najbolj veselem, srečnem in zdravem počutju v zasluženem pokoju. Valeriji so poklonili tudi lepo spominsko darilo, šopek rdečih vrtnic in mnogo zahvalnih besed za vso bogato zapuščeno dediščino ter jo ob vsaki ponujeni priložnosti povabili na obisk (M. R.) Zanimivosti Osepnice Deset let po iztrebljanju osep-nic — koz so znanstveniki pred dilemo: kaj storiti z virusi, ki jih hranijo v laboratorijih v Moskvi in Centru za nalezljive bolezni v Atlanti. Sprašujejo se, ali naj viruse variole dokončno uničijo in s tem oznanijo svetu, da je ta bolezen za vselej pregnana, ali pa naj jih pustijo prihodnjim generacijam za eksperimentalna dela. Zadnji primer osepnic prek naravne nalezljivosti so zaznamovali leta 1977 v Somaliji. Leta 1978 sta bila dva primera, ko so virusi »ušli« iz britanskega raziskovalnega laboratorija. Od tedaj dalje se osepnice niso več pojavile. Bolezen sicer ni bila vedno smrtna, puščala pa je neprijetne brazgotine, tako imenovan kozav obraz. Tudi Stalin je v mladosti prebolel osepnice. Orjaški fosil Znanstveniki z Instituta Smith-sonian so našli okamenele ostanke domnevno največjega morskega ptiča. Fosil so odkrili v nekem peščenem bloku pri gradnji letališča Charleston v Južni Karolini. Morski ptič sodi v rod izumrlih letalcev »pseudodontor« in je soroden današnjim pelikanom. Pri razponu kril pet metrov in pol je tehtal približno 40 kg. Največji sedaj živeči morski ptič je albatros z razponom kril 3,2 metra in težo približno 8 kg. Praptič je verjetno izumrl — tako domnevajo znanstveniki — pred 30 milijoni let zaradi spremembe klimatskih razmer na zemlji. Super ovca V Avstraliji so z gensko manipulacijo »izdelali« super ovco, ki je en in polkrat večja od navadne, z dodatkom posebne hrane pa lahko njeno rast celo krmilijo. Znanstveniki avstralske organizacije Commonvvealth Scientific and Industrial Research so povedali, da so se prav sedaj skotile tri takšne ovce. Vzgojili so jih tako, da so injicirali rastni hormon v oplojeno jajce, ki so ga potem vstavili v maternico navadne ovce. Rastni hormon — dedni faktor so aktivirali, ali zavrl! s tem, da so krmi dodali, ali odvzeli cink. Nova plastika Plastične kozarce in drugo embalažo bodo v bodoče izdelovali iz rastlinskega škroba. Dr. Ivan Tomka (verjetno naše gore list) je na Visoki šoli v Zurichu odkril postopek izdelovanja embalaže, ki ne onesnažuje okolja. Razgradnja rastlinskega škroba namreč ni problematična, ker pri tem ne nastane nič drugega kot sladkor. Polovica vseh predmetov, ki jih dnevno uporabljajo, je izdelana iz termoplastičnih snovi, kot so polietilen, polipropilen in polistirol. Poleg umetnih polimerov pa so tudi naravni, mednje sodi škrob. Tomki je uspelo naravne polimere toplotno preoblikovati, ne da bi se spremenile njihove lastnosti. Pogoj je samo določena količina vode, ustrezna temperatura in pritisk nekaj sto atmosfer. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj OTEP Ker vem, kako je pri nas z uresničevanjem sklepov, se mi zdi prepoved gradnje nukleark sumljiva I . iBr <6 r"" ISKRA ODVISNI STAVEK PRAŠIČ PUJS ORGANSKO VEČANJE ' ANTON KOLAR SAMICA | GOZDNE ZVERI KARENINA 1 p . 1 l . ■ : t POHIŠTVO STROGI ATENSKI ZAKONO- DAJALEC ' MANJŠE NASELJE TROPSKA OVIJALKA LANTAN ČEŠKI PESNIK FOLKLO- RIST — IZGLEDA, DA SE JE OGLASILA TVOJA MAMA! PUSTILA JE EN ... ► NIZOZEM. IME ZA REKO MEUSE AVTOR: RUDI MURN CITROE- NOV AVTO KRALJEVIČ IZ INDIJ. EPA »MAHA-BHARATA« OTOK V JADRANU OČE MESTO VZH. OD OSAKE REKA MORNAR. PIJAČA LETOVIŠČE PRI KOPRU KROGLA VRSTA ITAL ALKOHOL. PIJAČE SESTANEK PISATEL- LJICA VAŠTE ANDREJ KURENT J GOROVJE V NAMIBIJI »Tako, zdaj ti vračam tudi poročni prstan! Zdaj si torej spet svoboden.« IMala oglasaJ Ugodno prodam avto Renault 5 TL starejši letnik, karoserija je generalno obnovljena in znova barvana. Informacije: tel.: 52-161, int: 73 Matjaž. Prodam keramične modulnice za kamin v rjavi barvi (44 x 110 x 154) in povsem nov šivalni stroj Bagat-Ruža Step Electronic. Informacije na tel.: (064) 22-222, int. 32-25. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški" odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica,— Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS jeglasilc| oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.