-ssu, GLASNIK
Naročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna........Z —
četrtletna.......1 —
Posamezna štev. „ 0 10
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g
St. 23.
V Ljubljani, dne 6. junija 1913.
Leto VI.
Svobodomiselni halali.
»Klerikalnega zmaja« ubija pri nas svobodomiselstvo, pa naj se že zove na-rodno-napredno lali sotciailnddemokra-ško ali zlomek že vedi kako, dolgo vrsto let. Posledica: Na KraPjnskem in na slovenskem Štajerskem in Koroškem je svobodomiselstvo že popolnoma brez vse sile in moči, na Goriškem pomenja le malo. Lahko se trdi, in to svobodomiselci dobro znajo, da so bili v veliki bitki z našo stranko popolnoma poraženi, poteptani v prah in pepel. Široke plasti slovenskega ljudstva niso hotele in nočejo s svobodomiselstvom združenim brezboštvom in pokvarjenostjo ničesar čuti. Slovensko ljudstvo stoji v ogromni večini zvesto in vztrajno v taboru naše stranke. Vsi nasprotni poizkusi so se svobodomiselstvu ponesrečili. Veliki načelni boj med svobodomiselstvom in katoličanstvom, ki so ga započeli v 8. desetletju minul, stoletja takratni ljubljanski fenezoškof dr. Jakob Missia, profesor bogoslovja dr. Anton Mahnič v Gorici in trnovski kaplan Andrej Kalan v Ljubljani, se je končal s popolnim porazom katoličanstvu nasprotujočih sil. Ustanovili smo katoliško narodno stranko, iz nič smo Ubogo slovensko ljudstvo dvignili, je izobraževali, mu ustvarili mogočno ijudsko stranko; iz nič smo ustanovili mogočno zadružno organizacijo, ubogega slovenskega .delavca in delavko, ki ju je slovensko svobodomiselstvo tako zaničevalo in preziralo, smo zbrali in je organizirali. Ustvarili . smo tudi
krepko mladeniško organizacijo. Samo-obsebi umevno smo tudi vedno in povsod skrbeli za to, da smo poživili in dvignili versko zavest in zbrali poštene katoličane in katoličanke tudi v verske družbe. Svobodomiselstvo hira pc kotih, strada in izumira. Politične moči na Slovenskem nima.
Slovensko svobodomiselstvo to do-kro zna. Nič, čisto nič ne premore in čisto nič ne pomenja. Upa pa le še ved-'no, da mu kdaj napočijo boljši časi in da se pospne zopet na površje. Zbirčno Svobodomiselstvo nikdar v svojih sredstvih ni bilo. Prezagamano, da bi mo-kto bojevati boj z uma svetlim mečem, vedno in vedno v načelnem in poli-'lcnem boju nastopalo z najgršim orož-■]em hi metalo blato na vse, ki so v tem 5°ju za pravico in resnico nastopali. Vobodomislec ne more drugače živeti, ukor da preganja tistega, ki drugače hsli, kakor on. V svobodomiselnih r°gih so se sicer od časa do časa čuli Masovi, da, naj se bije načelni boj z
Ur V***r®ensen:
^ša ljuba Gospa Danska.
(Dalje.)
Je, onem svetu pa je po lastnem 1 Rusovem pričevanju poleg kraja zve-tudi neko drugo bivališče, kraj nja 0 obupanja, dom večnega trplje-Ua večnega pogubljenja. To je kraj, Večj0 terega se spomni kristjan z naj-prosj Irozo> s strahom in trepetom in peklo ,0^a> naj gu reši — to je večno dga.sn’e er ^1V ne umrie tu Ogenj ne
Post^V6 Niels Wüg tako govoril, je Solne-' v cerkvi tiše in tiše. Mimo je tpJ* ,e ravno plaval oblak; postalo tem ur.11 °i V kapeli; sveče na oltarju so to se io iap1°lale in niso svetile. Zde-svetloba vakor ki se bila zbrala vsa ga ovratnik^ bl?dega obraza in bele-cvetic je nosmi UhvVnikovega- Von-i zadnjih Niels \v1-rnocan tn težak. Pri čuti, kako t	k besedah je bilo
kje v sprednjih klopeh .glaS(:nJok ne-3e začelo mrmranie kL ]ftocasiio se
6ia NMs ^
p SÄÄÄ* ÄT
ki oznanjajo različne pokvarjene^am
]e 111 obljubljajo zapeljani množici
uma svitlim mečem, a dejansko se tega načela svobodomiselstvo nikdar držalo ni. Osobito je slovensko svobodomiselstvo z načelom, pustimo- osebne boje, pricapljalo, kadar mu je šlo za kožo, kakor ob nesrečnem polomil Glavne posojilnice slabega spomina. A z osebnimi napadi na naše ljudi svobodomiselstvo ni nikdar prenehalo. Z naše strani se je sicer streljalo tudi nazaj, a nikdar ne tako, kakor je svobodomiselstvo, ki sme pisati nekaznovano, kar hoče, streljalo na naše ljudi in še strelja.
Bodoče leto bodo na Kranjskem volitve v deželni zbor. Svobodomiselstvo se boji, da bo še bolj ob teh volitvah poteptano, kakor je že. Boji se, da tudi v mestih in trgih izgubi, kar še ima. Sami so izgubili že vso korajžo. Kaj li naj storimo? Napadati bomo začeli osebe, ki stoje na čelu nam nasprotne ljudske stranke. V tej sili so se zatekli in poklicali na pomoč še neko svobodomiselno Nemko.
Sami slovenski svobodomiselci so bili prezagamani, . da bore nadaljnji osebni boj proti možem, ki stoje zdaj na čelu naše stranke v kranjski deželi. Pozvali so- na pomoč neko Nemko z Dunaja, ki je sama v rdeči »Zarji« zapisala, da je svobodomiselka in da hoče S. L. S. uničiti.
Halali, jaga na pleminito divjačino se je nadaljevala. Tista dun. svohodo-miselka se je na Dunaju seznanila z nekaterimi našimi vodilnimi politiki. Stara je 46 1 e t. Pečala in pisala je precej o ženskem vprašanju. Naš dr. Krek, ki gori, da se dvigne slovenska žena, ki želi napredka tudi v slovenski kuhinji in v slovenskem kmečkem in delavskem domu, se je večkrat s tisto Dunaj čanko razgovarjal s tisto lastno mu ljubeznjivostjo in dobroto, s katero se razgovarja z največjo revico in z zadnjim šnopsarjem, s tisto ljubeznjivostjo in prisrčnostjo, s katero občuje z delavcem in delavko, s tisto- demokratično od krit otsr č n o stj o, ki mu je pridobila kar sama po sebi ime »oče« med slovenskim krščanskosocialnim delavstvom. Svobodomiselna Dunaj-čanka, ki ji je bil dr. Krek za njene svete glede na gospodinjstvo hvaležen, je pa poplačala dr. Kreku njegovo Iju-beznjivost s tem, da prav po svobodomiselnih načelih meče zdaj v svobodomiselnem časopisju blato nanj. Svobodomiselna Dunajčanka hoče menda uničiti tistega dr. Kreka, ki je ustanovil slovensko krščanskosocialno delav-so organizacijo, tistega dr. Kreka, ki je ustanovil našo zadružno organizacijo,
nebo za malo ceno. On, ob katerega grobu stojimo- zdaj mi, je veroval tem krivim prerokom in je živel, da bi razširjal poguben nauk. Bil je nesrečen in se je trudil, da bi druge spravil v isto nesrečo, kjer je bil sam.
Njegova sodba je- končana, njegova usoda odločena. Toda obračam se do vas, ki ste- bili njegovi somišljeniki in sobojevniki, do vas, ki vam ljudstvo veruje, ki ne veruje več nam, ne- veruje več Cerkvi. Prosim vas pri vaših neumrjočih dušah, pomislite, kaj delate! Pomislite, da imate zdaj vi moč in da je v oblasti odgovornost. Ne pokvarite vseh, ki vam verujejo; ne iztrgajte jim Boga in Odrešenika in ne dajte jim mesto njega prazne, blesteče mamljivosti!
Zaradi ljudstva vas prosim: Odnehajte! Ne vodite delavskih trum do prepada, kjer leži pokopana že davno stranka, ki je bila prva zvodena vsled nevere v ta prepad! Iz vaših rok se bo tirjalo na sodni dan vse te neumrjoče duše, zato vas prosim: Hodite po pravi poti, dokler vam še sveti luč življenja; pride smrtna tema, predno boste vedeli. noč, ko ne bo mogel nihče več delati — in kakršen je bil dan, taka bo noč.
Obračam se tudi do vas vseh, ki zaupate in verujete svojim voditeljem
tistega dr. Kreka, ki je oče naše izobraževalne organizacije, tistega dr. Kreka, ki je storil za Slovence in za Jugoslovane več. kakor kdorkoli pred njim in ki si je ob svojem delu za ljudstvo pridobil take zaklade, da resno dvomimo, če bo kdaj mogel delati oporoko o svojih materialnih zakladih, ki jih nikdar imel ni in jih imel ne bo. Prav svobodomiselno tista Nemka izrablja dr. Krekove bliskoivice in ga izkuša uničiti, ker hoče uničiti S. L. S.
Umevamo, zakaj da se svobodomiselstvo tako strastno- zaganja v dr. Kreka. Saj ko so svobodomiselci hoteli v državnem zboru izvesti silovit napad na katoličanstvo, se je le-ta razblinil ravno po dr. Krekovem nastopu v prazen nič. Dr. Krek ni le najhujši nasprotnik slov. svobodomiselcev, nevaren je vsemu mednarodnemu svobodomiselstvu in nič čudnega ni, ker je nemška svobodomiselkaj priskočila ' z osebnimi napadi proti dr. Krek,u na pomoč slovenskemu svobodomiselstvu!
Načelnik naše stranke deželni glavar dr. Šušteršič je tudi že od nekdaj trn v peti svobodomiselstvu. Kaj da je dr. Šušteršič naši stranki, to pač vsakdo dobro ve in zna. Saj je dr. Šušteršič politik in diplomat, ki nam ga močnejši narodi zavidajo. Ko je enkrat pustil državni zbor, so to celo slovenski liberalci obžalovali javno- v svojem časopisju. Rad se dr. Šušteršič ni posvetil veliki politiki, ker je imel rodbino in ker umevno v njegovi odsotnosti njegova odvetniška pisarna ni tako procvitala, kakor bi bila, če bi bil >ijen šef vedno doma navzoč. Šel je, ker je to stranka zahtevala; tudi svobodomiselci znajo prav dobro, da je bilo tako, a kljub temu vedno nekaj kriče o Šušteršičev! sebičnosti. Licemerci! To le mimogrede omenjamo, ker je prav, da na take- stvari od časa do časa tudi take naše ljudi spomnimo, ki žive pod vtisom tistih svobodomiselnih listov, ki bi jih niti čitati ne smeli, če bi se na ukaze cerkvene oblasti ozirali in zagolče, če kaj svobodomiselno časopisje načečka: »A — kaj bo pa zdaj,« pa si škodoželjno pomežikujejo. Bog našo stranko obvari takih »Ijubeznji-vih« somišljenikov, sovražnika se i brez njih obranimo in ga uničimo.
Svobodomiselno časopisje je dr. Šušteršiča vedno napadalo, napadalo tako, kakor to svobodomisleci znajo. S svojimi napadi so ti ljudje dosegli, da se je ljudstvo vedno tesnejše voditelja demokratične naše ljudske stranke oklenilo.
Dr. Šušteršič je zdaj obhajal svojo
na vsak najmanjši migljaj! Naučili ste se verovati in upati v ljudi in jih ubogati in upati v dobre sadove, ki jih obrodi vaše zaupanje in vaša pokorščina. Ali je potem tako poniževalno verovati v Jezusa Nazarenškega in mu biti pokoren? Mnogi, mnogi izmed vas vidijo v njem velikega učitelja usmiljenosti, predpodobo vseh dobrih ljudi, vzor, ki ga ne moremo nikdar doseči, čeprav hočemo biti njegovi učenci. Prosim vas, vzemite si njega za svoj vzor! Ne zahtevajte samo od drugih, da naj mu hodo enaki! Poizkušajte tudi sami — in videli boste, da boste tudi sami boljši, a ko boste bolj milo sodili druge!«
Pri zadnjem delu Niels Wügovega govora se je temno izpremenilo v razločne klice nevolje. Od vrat sem je bilo glasne vzklike: »Kaj hoče črnuh?« — »No, nismo mu dovolj dobri!« — »Z nami bi rad prerokoval!« Wüg je čutil, da ne bo več dolgo varen, zato je s kratko molitvijo hitro končal.
Počasi se je začel premikati velikanski izprevod. Vsi duhovi so bili skrajno razvneti, nevolja je bila splošna. Delavski voditelji, ki so stopali tik za krsto, so resno govorili o »duhovniških napadih«. Za njimi je šlo uradniško osobje »Napreja«, njim na čelu pa je bil Koch-Jensen; nekdanji pesnik se
SOletnico. Tudi slovensko krščanskosocialno delavstvo ob SOletnici dr. Šušteršiču čestita. Naj tuli vihar, naj svobodomiselstvo škriplje z zobmi, ne pomaga nič. Svobodomiselne spletke učinkujejo morebiti v krogih mažar-skega podkupljivega plemstva, pri nas ]3resto]3imo preko njih na dnevni red. To bi morali svobodomiselci znati, saj vedo, da njih spletke v naših vrstah niso nikdar nobene zmede napravile, najmanj pa takrat, kadar so poizkušali enega proti drugemu nahujskati. Na tem čisto nič ne izpremeni pomoč nemške svobodomiselne Dunaj čanke, ki je tako slovenskim svobodomiselcem pomagala, da je celo dr. Triller v sobotni seji deželnega odbora izjavil, da tudi on odločno obsoja take osebne napade in obžaluje, da ni imel zadostnega vpliva, da bi jih preprečil v »Slovenskem Narodu«.
»Slovenski Narod«, ta največji sovražnik slovenskega delavstva, je v svoji sobotni številki napadel nečuveno podlo dr. Dolšaka, ker je postal deželni zdravstveni tajnik z letnimi dohodki 5927 K. Svobodomiselna licemerna sodrga je brez vsakega sramu in gotovo ne pove svojim svobodomiselnim bebcem, da dobiva ljubljanski magl-sratni svetnik ekstra statum dr. Milju-tin Zarnik, to se pravi, da je postal svetnik, ko prav za prav še ni bil na vrsti za to, letne plače 6700 K, da dobiva ravno toliko magistratu! svetnik ekstra statum Evgen Lah, ki niti doktor ni, in da dobiva ljubljanski magistralni svetnik ekstra statum vit. Bleiweis pl. Trsteniški, ki tudi ni doktor, plače 6100 K na leto, mestni knjigovodja Fran Trdina, ki tudi ni doktor, pa celo na leto 7900 K.
To smo pribili, da i slovensko krščanskosocialno delavstvo zna in pozna vso podlost in ničvrednost svobodomi-selstva in sredstev, ki se jih poslužuje.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze,
IZLET V STRUNJAN IN V TRST.
Za nedeljski naš izlet v Strunjan in v Trst se še lahko ljudje priglasijo. Da bo vse v redu, objavljamo še enkrat ves spored. Naš poseben vlak se odpelje iz Ljubljane, južni kolodvor, dne 7. junija ob 11. uri 52 minut ponoči in pripelje v Brezovico ob 11. uri o5 minut ponoči. Tisti naši delavci in delavke, ki na Brezovici stanujejo, tu lahko vstopijo na vlak. Z Brezovice se odpelje vlak ob 11. uri 40 minut in se
je zdaj izpremenil v resnega družabnega prekucuha v salonski obleki in s cilindrom na glavi. Zdaj je strastno govoril z urednikom dnevnih novic in mu šepetal:
»Ne moremo si želeti boljše priložnosti, da bi mogli razdražiti volilce. Tej novici dajte torej velikansk naslov in vse polno napisov kroginkrog: »Peklenski pes pastor Wüg. Oskrunjen grob. Mož božji je zasmehoval mrliča. Solze udove!« in še več podobnega testa. Le napravite vse na debelo, ne pride nam vsak dan taka zver v roke! Sicer se je dobro izrezal, bilo jih je v resnici mnogo z njim; a tega samo ob sebi umevno ne smete pisati!«
Prišli so k grobu. Niels Wüg je bil že tu in je držal obredno knjigo v roki. Med težkim molkom so počasi spuščali bogato ovenčano rakev v črno žrelo jame, nato je bilo čuti pretresljivo drgnjenje vrvi, ki so jih jemali izpod rakve in Niels Wüg je pristopil, da bi vrgel trikrat prsti v grob.
Nihče ni mogel pozneje natančno povedati, kaj se je zdaj zgodilo in v kakem redu so se vršili dogodki v naslednjem trenotku.
(Dalje sledi.)
pripelje v Trst, južni kolodvor, 8. junija ob treh zjutraj. Z južnega kolodvora se izletniki podajo na ladjo, s katero se nato odpeljejo v Strunjan, kjer bo cerkveno opravilo. Veliko težav je bilo, da si je odbor ladjo zagotovil. Gospoda Čok in Ferjančič v Trstu sta se zelo trudila, da sta nam ladjo preskrbela, za kar: Bog plačaj! V Strunjanu je vse preskrbljeno, da izletniki lahko zajtrkujejo. V Trst se vrnemo okolu 12. ure. Želeti je, da se izletniki udeleže skupnega kosila. Sledila bo ogledovanje mesta v skupinah. Ljubeznjivi naši somišljeniki so nam obljubili, da nam preskrbe vodnike. Z nami se peljeta č. g. Frainc Ferjančič, pevovodja proslulega pevskega zbora Katoliškega društva za delavke, ki se polnoštevilno udeleži našega izleta, in č. g. p. Teodor Tavčar z Viča. Tudi zaslužni delavski poslanec Gostinčar je obljubil, da se udeleži izleta, če bo le mogel. Izletniki naj pazijo, da ne zamude posebnega vlaka, ki odpelje zs južnega kolodvora iz Trsta dne 8. junija ob 6. uri 50 minut zvečer in se pripelje na Brezovico ob 10. uri 38 minut zvečer, z Brezovice pa ob 10. uri 44 m. in se v Ljubljano pripelje ob 10. uri 55 minut zvečer. Glede na izlet nam je pripomniti, da se bodo morali izletniki voziti s posebnim vlakom in da se bo morala popolna vožnja plačati tudi za otroke nad štiri leta stare. Kdor se misli izleta še udeležiti, naj to javi odboru.
Odbor
Podpornega društva delavcev in
delavk ljubljanske tob. tvornice.
Lep uspeh naše organizacije. V zavij alnici (Rauchtabak-Verpackung) so nameravali pri velikih pakelcih uvesti nov delovni način, novost, ki se je morala izkuhati v glavi nekega domačega uradnika, novost, ki je bila nepotrebna in ki je delavke zelo razburila, ker se je od njih nekaj zahtelvalo, jčesar bi ne bile mogle zmagati. Naša organizacija je takoj posredovala pri tvorni-škem ravnateljstvu, kjer so se naravnost čudili, ker niso ničesar znali o tem, kar se je v ljubljanski tobačni iz-kuhalo in so izjavili, da ostane v za-vijalnici glede na delo vse pri starem, kar se je tudi zgodilo. Zahvaljujemo se tovarišu poslancu Gostinčarju, ki je tako hitro in uspešno posredoval nam v korist pri glavnem ravnateljstvu. Zelo pa moramo obžalovati, ker ravno slovenski uradniki, s častnimi izjemami seveda, vedno in vedno zopet kaj po-gruntajo in izkuhajo, kar mora delavstvo razburiti. Vedno smo se zavzemali za to, da naj se slovenski uradniki pri nas nastavljajo, a resnici na ljubo bodi pribito, da so navadno nemški uradniki delavstvu bolj naklonjeni, kakor slovdnski uradniki. Žalostno, a res-nično-
Na dvorišču naj se skrbi za večjo snago. Saj niti v zasebnih tvornicah niso dvorišča tako nesnažna, kakor v naši ljubljanski tobačni tvornici.
Premeščanja od dela naj se že enkrat pravično urede, kakor to določajo predpisi. Premešča se zdaj delavstvo kar tako, kakor je to nekaterim gospodom všeč, ki se prav nič ne ozirajo na službene predpise, da se mora jemati ozir na službeno dobo. To je naš zadnji opomin, če ne bo pomagal, bo naš poslanec tovariš Gostinčar v zbornici interpeliral in v interpelaciji marsikaj povedal, kar gotovim gospodom ne bo všeč.
Poslanca Gostinčar in dr. Krek ste
v državnem zboru vložila predlog, da naj se ljubljanska tobačna tvornica uvrsti v II. krajni razred 12 krajno stopnjo. Besedilo predloga prijavimo v prihodnji številki našega lista.
NA AGITACIJO.
Povsod vlada tišina. Tak je sedanji položaj v naši Zvezi, saj kar tiče agitacije. Leto 1912 smo zaključili mesto s prirastkom članom z izgubo. Razlogov je več in naši zaupniki so jih veliko navedli. Dobro, veljajo naj, ker znamo, da ravno sedanji čas organizaciji ni ugoden. V enem kraju ni mogoče kar stotine novih članov pridobiti, ker ni za to predpogojev.
A izgovori naj se že končajo. Tež-koče, ki nastajajo pri agitaciji, smo pribili in jih upoštevamo. Zdaj pa moramo te ovire premagati. Če bomo vedno in vedno le naglašali, kako težavno da je pridobivati novih članov, ne pridobi naša Zveza ničesar. Resno moramo stremiti, da ovire odpravimo, ker so lahko vedno večje in postanejo nepremagljive. Konec pa bo. da ne bomo ohranili isto število članov, ki je že zdaj imamo, marveč šli bomo celo nazaj. To se pa nikakor ne sme zgoditi.
Pred vsem pribijmo, da je še vedno veliko neorganiziranega delavstva v tobačnih tvornicah. Če tudi novih delav-
cev v tvornice ne sprejemajo, je le še toliko neorganiziranega delavstva, da če se le nekoliko potrudimo, povišamo število članov. Saj je šele ena tretjina tobačnega delavstva organiziranega, med ostalima dvema tretjinama pa gotovo še lahko veliko novih članov pridobimo.
Številke o številu organiziranega delavstva v tvornicah, kjer imamo skupine, so te-le:
V odstotkih je organizirano delav-
stvo:	kršč.	soc.-dem.	skupaj
Bavč	25-61	25-00	50-61
Fürstenfeld	21‘46	15T2	3766
Hamburg	24-64	30-10	54-74
Halajn	14-60	49-90	64'50
Celovec	10'00	7010	8010
Ljubljana	53-75	12'20	65’95
Landskron	6-00	6-20	12'20
Line	25-22	30'80	5602
Novi Jičin	18-85	7-40	26'25
Rovinj	41'85	4‘60	46'45
Sacco	48-31	310	5F41
Švac	57'28	5'20	62-48
Ottakring	30’84	23-90	5474
Rennweg	15-75	60-80	76'55
Cvitava	27-34	12-00	39-34
Ta pregled kaže, da nas čaka še veliko dela. Če imamo tvornice, v katerih je delavstvo do tri četrtine organizirano, zakaj naj bi se tudi v drugih tvornicah uspeh ne dosegel? Gotovo je, da so razmere povsod drugačne, a to nam nikakor ne sme agitacije ovirati. Vodstva krajnih skupin naj se o tem vprašanju temeljito dogovore o agitaciji z zaupniki. Kljub težavam se bodo našla pota, da se kljub posebnim razmeram agitacija razvije in ojači. Pred vsem se moramo resno in temeljito s stvarjo baviti in z odločnostjo število članov zvišati. Če le resno hočemo, gotovo napredujemo.
Kmalu mine prva polovica letošnjega leta. Če se ne dvignemo, ne bomo mogli koncem leta trditi, da smo napredovali. V primeri z lanskim letom smo glede na sprejem novih članov precej nazadovali, a še bolj v primeri s prejšnjimi leti. Primerjajmo nove sprejeme v prvem četrtletju. Sledeče številke dobimo:
1909	478
1910	360
1911	232
1912	251
1913	178
Polovico smo v zadnjih treh letih nazadovali. Priznamo, da se je novega delavstva na delo manj sprejelo in da se je tudi organizacija ojačila. Preveč mirne so zdaj naše krajne skupine.
Če se ne bo delalo, se zna zgoditi, da zopet pademo v tiste razmere, ki so pred desetimi leti po tobačnih tvorni-cah vladale-
Očetje, pozor na sinove!
V Mostah se je vršil pretečeno nedeljo mladeniški tabor šentpeterskega okrožja. Tem povodom smo' prišli do sledečega razmotrivanja. V vrstah naših Orlov se opazi po večini kmetski naraščaj, ko se pogreša obrtnega in delavskega. Če se premišljuje o vzrokih tega pojava, se pride do zaključka, da naši delavski možje mnogokrat premalo gledajo na vzgojo svojih otrok. Za hčer se morebiti briga bolj mati, sin je pa že od svojega rojstva »buča«, kakor jo matere značilno imenujejo, kar pomeni, da je deček poreden, svojeglav, trmast in da čuti takoj v mladosti, da mora hoditi druga pota. Oče, cel dan na delu, se pa ne utegne mnogo pečati z otroci, ki ga po navadi vidijo šele zvečer, mnogokrat pa niti tedaj. Posledica tega je, da manjka med očetom in sinom vsake prisrčne vezi. Oče ga morda samo ob gotovih slučajih krega, morda kaznuje, sin pa izpostavljen tujim, liberalnim in socialno demokratičnim vplivom se zgublja in oddaljuje od očeta. Oče moli, sin se ali odtegne ali le momlja. Oče gre v cerkev, sin ima pa druge opravke, ali gre pa pri enih vratih noter, pri drugih pa ven. Oče misli, da je v cerkvi, sin hodi pa svoja pota. Očeta vidiš na naših shodih — vprašaš se pa, kje ima pa sinove? Oče čuti morebiti mladeniško navdušenje, da bi stopil v krog Orlov, sina je pa sram zbadanja in zaničljivih opazk. Le redko se dobi odločnega mladeniča, ki prezira vse moderne napade na krščansko prepričanje.
Krivdo na teh razmerah nosi po večini nezavednost in rekli bi lenoba očetov, ki se ne zavedajo svoje vzvišene dolžnosti, ne le preskrbeti sinu hrano in obleko ,ampak pred vsem tudi pošteno krščansko prepričanje, možato odločnost in strah ter sramežljivost, pa ne pred poštenim krščanskim obnašanjem, ampak pred surovostjo in grehom.
Dandanes se vidi mladeniča, kako zna imenitno preklinjati, — moliti ga
je pa sram. Ni ga sram popivati in težko prislužen denar zapravljati v jiepo-šteni družbi, sram ga je pa psovke »čuk«. Skrb očeta je, svojega sina še o pravem času nagniti na dobro stran, ga uvesti v dobro pošteno druščino, skrbno ga pa varovati pred slabo. Kar naenkrat se oče zave, da je njegov sin že prevelik in da ga ne uboga. In seveda zato mora skrbeti oče o pravem času, po zgubljeni bitki točiti solze, je prepozno. Pa očetje, ki ne vedo, da so glava družine, ki mislijo, da je čisto naravno, da morajo skrbeti za svoje sinove, ki so najinci, ne vedo pa, da jih morajo ti sinovi tudi spoštovati in ubogati. Namesto da bi poleg očeta v cerkvi stal tudi njegov sin, hodita pa vsak svojo pot. V taki družini ni družinske sreče in miru in oče, ki se trudi in poti za svoje otroke, ne bo imel palice svoje starosti in konec njegovega; življenja mu bodo grenili pokvarjeni sinovi. — Zato, očetje, takoj malega dečka vzgajajte za poštenega neustrašenega Orla in bodočnost bo naša.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Zopet smrtna nesreča v Vevčah. V
ponedeljek dopoldne ob pol 11. uri se je zgodila v papirnici v Vevčah velika nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Janez Cimic, iz Zagreba, rezalec papirja pri papirnem stroju, je imel opravek pri napeljavi papirja na valjai’je. Ti so ga prijeli za roko in potegnili v stroj. Stroj so sicer ustavili, ali bilo je že prepozno. Cimiča so potegnili iz stroja skoro mrtvega. V 20 minutah je bil na mestu mrtev. Zvečer ob 6. uri pa je zdrobilo neki delavki pri delu nogo, da so jo morali peljati v bolnišnico v Ljubljano. V enem mesecu so torej kar tri nesreče. Vzrok teh nesreč so pomanjkljive varnostne odredbe, katere imajo drugod in ki jih obrtna oblast strogo terja, za katere se pa vevška tovarna ne zmeni. Žalostno, kako malo ceni vevško ravnateljstvo življenje in kri delavskih ljudi. Ženi, ki je bila na potu v Ljubljano, da se k možu preseli, je poslal ravnatelj nasproti nekega sela, češ, da naj sporoči, da naj se vrne nazaj, ker je mož mrtev in bi bila njena pot zastonj.
Utrdbe. Pred več leti so razni bo-gajtaši ‘zidali poslopja,, namenjena za tovarne. Tako je bilo postavljeno takrat v bližini Ljubljane, sedaj skoraj v sredi mesta, poslopje. Za kaj je bilo prvotno namenjeno, mi ni znano, pozneje vem, da je bila cukrama, sedaj predilnica. Kakor svoj čas Turki, ki so ropali in ljudstvo stradali po Evropi, dela z delavstvom sedanji kartel v predilnicah. Kakor utrdbe pred Odrinom, so te tovarne, ki propadajo druga za druga mogočnemu kartelu. Tudi ljubljanska predilnica je ena taka utrdba. Pred to utrdbo ne pokajo topovi, ne ropotajo strojne puške, se ne preganja delavstvo z bajoneti, temveč se hoče z težkim delom in z stradanjem uničiti. Odkar je pričel gospodariti kartel, je ljubljanska predilnica tako rekoč mučilnica za delavstvo. Po teh utrdbah nastavlja kartel svoje poveljnike ali paše. Koder je ravnatelj previden in da zna gospodariti, se še ne občuti tako močno roka kartela. Vse drugače je pa v ljubljanski predilnici. Tu jei ravnatelj ali bolje rečeno paša Puringer, ki delavstvo s svojo neprevidnostjo in ošabnostjo muči na vse načine. Oglejmo 'si nekaj teh mučilnic. Kakor vidi g. Puringer pri delavcu par sivih kocin pod nosom ali pri delavki nekoliko od skrbi in truda pobeljenih las na glavi, mora takoj zapustiti tovarno, češ, da starih delavcev in delavk ni prevzel kartel. Delavstvu se utrgujejo plače kar na debelo, ne za 10 ali 20 vinarjev, celo več kot ena krona dnevno. G. Puringer, ali poznate zakon za varstvo delavk, posebno mladoletnih? Delavke se mučijo na vse načine. Kar je včasih marsikateri možki delavec težko vzdržal, mora sedaj narediti delavka. Na primer nositi na nosilnici zavitke bombaža (pakelce) po več kot sto kilogramov težke. Na kolodvoru in v tovarni morajo delavke stroje nakladati in skladati. Nekatere delavke nimajo po več dni dela, brez da bi se dala za to odškodnina. Saj ako ravnatelj ne da dela, tega ni vzrok delavka, da ne zasluži. Vse te in enake krivice se godijo delavstvu v ljubljanski predilnici pod vodstvom Puringerja. Mi pa radovedno vprašamo: Ali obrtna oblast nima za ljubljansko predilnico nobenih postav več? Ali se sme siliti delavke k opravilom, ki so še za moške delavce prenaporni? Ali se sme plača utrgovati, tako da delavstvo nima za vsakdanje potrebe? Že to, kar smo tu navedli, so tako kričeča dejstva, da bo ti-eba delati na to, da delavstvo enkrat temeljito obračuna z Puringer jem in kartelom. Za to vojsko se je pa potreba pripra-
viti, kakor se je pripravil kartel, z organizacijo. Delavci in delavke, kdor še ni organiziran, naj ne zamudi časa! — Ravnatelju Puringerju pa svetujemo, da naj prične misliti, da je tudi delavec in delavka človek, ki zahteva pravico. G. Puringer, ako hočete, da vas ne bo pričelo učiti delavstvo delavnega reda, vam svetujemo, da ga poprej sami temeljito prečitate in proučite. Do takrat ko bodete znali delovni red in zakon v varstvo delavk na pamet, vam bomo dali še raznih nasvetov. Naučiti vas hočemo, kakšne pravice ima delavstvo in kakšne direktor ljubljanske predilnice!
Trst. Na shodu dne 25. maja tržaške skupine J. S. Z. je bilo nekaj članic narodne delavske organizacije. Med temi je bila tudi njih predsednica, katera je omenila, da takoj skliče za nedeljo shod tako, kakor je naredila naša skupina. Želimo jim takšnega uspeha, kot so ga imeli doslej, s plesom in s par praznimi besedami, pa po dveh mesecih je vse zaspalo, tako da od čez 100 vpisanih članic jih imajo še 15, od teh 7 redjiih. Organizacija brez jasnih načel nima vztrajnosti, to se vidi pri N. D. O., pa vse drugače je v J. S. Z., katera ima jasno začrtan cilj in namen, koristi trpečega delavstva zaslanjati in braniti pred tlačitelji. Zato pa J. S. K. napreduje in bode napredovala, to nam priča nedeljski, shod naše skupine.
Sava. Strokovno društvo delavstva Kranjske industrijske družbe na Savi priredi dne 15. junija na dvorišču I. konsumnega društva javno tombolo, ki se preloži v slučaju slabega vremena na teden dni pozneje. Prosimo vse člane, naj za isto vsak po svoji moči delajo ali darujejo. Dobitki se hvaležno sprejemajo od prijateljev delavstva. Slavno občinstvo naj se pa iste v velikem številu udeleži. Morebitni čisti dobiček bo v prid podpornemu skladu, zato pričakujemo od vsakega, da stori po svoji moči v prid tombole. Odbor.
Iz Idrije. Naš rudnik je zadnjih 15 let dobil hudega tekmeca v Italiji. Pridela in nekako porabi se letno na celem svetu okoli 40.000 meterskih stotov živega srebra. Od tega se v novejši dobi 10.000 meterskih stotov pridobi v Italiji, torej eno četrtino. V Almadenu na Španskem je še vedno največji rudnik, za njim je prej prišla Idrija, a sedaj so jo že izpodrinili naši sosedje na Laškem. Radi tega je tudi cena zadnje čase bolj nizka. Rotšild si prizadeva, da bi nekako ohranil stalno ceno, a ker Italijani niso v njegovi zvezi, mu delajo konkurenco. Pri nas v Idriji se trudijo, da bi prihranili na materijalu, da bi običajni dobiček državi še vedno ostal. Pri novih pečeh se na kurjavi veliko prihrani. Prejšnja leta so napravili 4000 do 5000 meterskih stotov rude na leto, zadnji čas so poskočili na 8000 meterskih stotov in vendar se prav malo več potroši na kurjavi, četudi se še enkrat toliko več rude pridobi. Drugi rudniki imajo v žilah več srebra. Pri nas se že par let izkoplje nad 1 milijon meterskih stotov kamenja, a pridobi le 8000 met. stotov, tedaj niti 1% ne, temveč le 0 8% srebra in cinobra. Preračunali so, da bi bil lanski čisti dobiček le 28.000 kron, če bi bili po stari metodi žgali in pripravljali rudo. Zato vedno iščejo in študirajo, kako bi se dalo vse izpopolniti, da bi ne zaostajali za drugimi rudniki. Kakor že omenjeno, se jim je pri novih pečeh že posrečilo, da bolj prekuhajo kamenje, izsilijo iz njega srebro, zavarujejo, da se preveč drugam ne izhlapi in prištedijo na kurjavi.
Idrija. Novo poglavje o »fehtariji«. Javni trgi, ceste in ulice so ponavadi občinska last in jih mora tudi občina popravljati; pri nas pa so javne vode in poti erarična last, katere tudi erar popravlja in nasipa (kako, ne bomo govorili), samo na levem bregu Nikove je od leta 1850. sem mestna občina snažila Rožno ulico, trg pred farno cerkvijo in cesto pred ljudsko šolo: Od leta 1912. je pa tudi ta dogovor, ki je obstajal 60 let med erarjem in občino, prenehal, ker se je erar bal, da slednjič tudi last, katero občina oskrbuje, nanjo ne preide. V tem slučaju bi moralo mesto samo skrbeti za Nikovo in ulice, in bi se je tudi prisililo, da bi svoje imetje bolje upravljalo, kakor dela dandanes erar z raznimi lesenimi mostovi, raž' drtimi ograjami in zanemarjenimi na' sadi. Kljub temu imamo leto za letotf1 v našem mestnem proračunu kaj mast' ne številke za vzdrževanje raznih j a V' nih potov in mostov; s tem denarjeh1 so se popravljali oni objekti, ki so zad' njih 50 let nastali in niso erarična last-tudi občinska ne, temveč jih rabijo P°' samezine soseke, ki so radi novih zgradb nastale, n. pr. Wolfovo predmestje, nova cesta v Grapi, kolovoz k sv. Antonu itd; Zgodi se pa tudi, da si razni gospodaid| kar sredi parcele hišo postavijo in k morali seveda tudi za dohod sah1

skrbeti, ker mesto nima pravice p o -Sa-meznikom stopnice, steze in °graje popravljati. In tukaj se Prične poglavje o fehtariji.
si volilce zase pridobe, so svojčas liberalci vse mogoče in nemogoče stvari ka občinske stroške popravljali, seveda samo lastnim pristašem; kjer je bil gospodar pristaš S. L. S., tam je imel Pravico le od daleč gledati, še rogali so Se mu, češ, pa bi z nami volil! To metodo so pa pričeli tudi sociji posnemati in v letošnjem proračunu so občini naprtili celo desettisočake v take namene. Vsled našega rekurza je pa jel deželni odbor poizvedovati za katere objekte bo mesto preračunano svoto rabilo. In ker v mestni pisarni, pri sestavi proračuna, sploh nobenih tozadevnih prošenj, projektov in stroškov-nikov niso imeli, so pa letos meseca P^aja na vso naglico nekaj stroškovnikov naredili, a bili toliko površni, da so skupno svoto narejenih stroškovnikov v primeri s proračunom za celih 18.000 kron manjšo napravili, in s tem dokazali, da je proračun za to svoto prevelik, torej nepotreben, četudi so svojim Pristašem dve tretjini projektiranih objektov na občinske stroške prisodili, dasi bi jih morali gospodarji sami napraviti, 'ker jih sami rabijo in so tudi hjih privatna lastnina. Deželni odbor bo seveda imenovanih 18.000 kron in tudi vse nepotrebne stroškovnike črtal, ker nas ni nikakor volja, da bi se gospodje sociji tako na občinske stroške debelili, kakor se je na mo-kraške stroške posestnik lepe vile v šiški, Anton Kristan odebelil. Pika!
Idrija. Neki avser pri zunanjem stavbenem delu dela po svoje in ti’še delavcem akord, ki ga jim je določil njihov nadzornik sam. Sedaj naj to zadošča, če se pa še kak slučaj zgodi, bomo naznanili na merodajno mesto.
»Zarja« se jezi, ker smo obsojali razsipnost mestne občine pri raznih Podporah, in pravi, da bi radi oropali reveže prispevkov. Nas take opazke na ^ačun revežev ne spravijo iz ravnotežji, ker se malokje tako za reveže skrbi kakor od raznih strani v Idriji. Zato pa danes še enkrat povemo, da v primeri 2 velikimi občinskimi dokladami, ^gromno amortizacijo in celim proračunom sploh, podpore in prispevki niso v nobenem pravem sorazmerju, ker se skoraj po vseh postavkah mestnega Proračuna kažejo sledi raznih »nagrad, Podpor« itd., sama fehtarija, ki v
naših zadolženih razmerah ni prav nič umestna. Ali je morda prav, da je svoj čas v hiši št. 121 stanovala stranka, ki si je pozneje hišo zidala; ali je prav, da sprejema oče občinsko podporo za otroka, ki je brezplačno v Marijani-šču? To naj si zapomni »Zarja« in ubožni in stavbni odsek, imen gg. dekana Arkota ip nadoskrbnika Vi-tovša naj pa ne zlorabljajo. Glede računov povemo tudi danes, da so površno sklenjeni in izgovori na tiskarno ne veljajo, ker se morajo tudi tiskovne pomote (kolikor jih je) pri krtačnem odtisku popraviti. Govoriti o tinto-mazih, klerikalnih funkcij onar j ih,> zadrugah in posojilnicah je pa uprav za »Zarjo« jako nevarno, ker je po Idriji »splošno znano«, kako sam general Tone Kristan o svojih sodrugih misli. Zato drugo pot raje molčite, ker številk, ki jih je »Naša Moč« navajala, z vso svojo gostobesednostjo ne morete izbrisati.
Za one, ki hočejo v Ameriko.
Marsikdo si predstavlja Ameriko kot raj ali obljubljeno deželo, kjer se zasluži velike vsote na dan z lahkoto in se pride do premoženja. Ne pomislijo pa taki ljudje, da s tako neumornim — rekli bi živinskim delom se tudi pri nas da mnogo več zaslužiti kot se ponavadi zasluži, ne da bi bilo treba iti na daljno in drago pot iz domovine od svojih sorodnikov. Kakšne so razmere v Ameriki, osvetljuje, pismo nekega našega zaupnika iz Amerike, na katerega smo se obrnili, da poizve za nekega izgubljenega družinskega očeta. To pismo med drugim navaja sledeče: »Navadno so taki izgubljeni ljudje bili pobiti v rudokopih ali pa šumah, kjer bivajo s tujimi narodnostmi skupaj, in ko ga doleti nesreča, nobeden ne. ve, kam sporočiti in ga kar po domače pokopljejo. Potem se pa ne zmeni živa duša zanj. V tovarnah, če se ponesreči, ga kar meni nič tebi nič vržejo v ogenj, samo da oblasti in drugi ljudje ne zvedo, da se je kdo zopet v tej ali oni tovarni ponesrečil. Slišalo se je že od več delavcev, da je kakšen težko ranjen kar izginil in ni nihče več slišal o njem.«
Res je, da marsikdo prinese nekaj tisočakov iz Amerike,, katere si je v potu obraza pristradal, res je pa tudi, da je Amerika za nas velika nesreča. Ponavadi izvabi ljudi v Ameriko po-
hlep po bogastvu, včasih hrepenenje po prostosti, ker mu je pošteno življenje doma nadležno, največkrat ga pa prepode takega reveža dolgovi.
Ubožec pa namesto, da bi uredil doma svoje zadeve, pusti vse v največjem neredu, ženo in otroke pa v naj-večji bedi. Upniki planejo čez njegovo ostalo premoženje in v enem mesecu ima tak revež več škode, ki mu nastane vsled tožb in dražb kakor bo več let v Ameriki mogel pristradati.
Ravno letos se je zopet odprl nov tok izseljencev. Vse dere v Ameriko, nihče se pa ne vpraša, ali bo mogel tudi iz Amerike nazaj.
Tem povodom priporočamo onim našim bralcem, ki so se odločili iti v Ameriko ali pa sploh kamorkoli iz domačega kraja, naj se preje obrnejo na družbo Sv. Rafaela v Ljubljani, ki jim da brezplačen nasvet, ki jih bo mnogokrat obvaroval pred marsikaterimi neprilikami in jih predvsem obvaroval pred izkoriščanjem nekaterih agentov.
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
Tovarne za asbestškrili „ZEHIT“
družba z om. zav. M.or. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krmiski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
	p
IN lJAS	/ZZZ^C 7/	7/	7/~n /S	
v ' d // w // w //	\\	//	(1!	
	
H 7IiS!L|Bllllaiia f lij H. L1 UL lil, Prešernova ulica u m	•	.	■	h priporoča svojo [I] veliko zalogo čevljev do- [ (D :: mačega izdelka :: m	r	H * %
	
	
	
1 7/ V- // V\ //~ \\	// Vi 7/
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch, JÄÄ
:7/d~w_ vzi

Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
I
F Mprtnl	ljubljhnh
1 . MCI J Ul Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim manom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
I
JpredbsKanje iti vezenje monogramov vsakovrstnih drug h risb.
0	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domaći manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJRilfl Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene uajnižje.
0	Postrežba poštena in zanesljiva.	0
/ •
l / A J // / / / •
v A'	L/	•
sl ba y 2806, 1:1tlA
Tovarniška znamka.
— 92
89 —
7.	tovarne umetnega gnojila (gnojnega prahu ali pudrete, gnojilne scalnične soli in dr.);
8.	roko delnice (manufakture) za strune iz črev; prečiščalnice za rudninska olja; tovarne krovne lepenke in krovne tlakovine; zavodi za delanje in čiščenje črevnih strun; varilnice za pokost (firnaž) in terpentin; madilnice (močilnice) za lan in konopljb; drobarnice;
stope ali mlini za zlati in srebni drobir; steklarnice;
strojarnice in hranišča surovih kož;
18.	tovarne za rožene gumbe;
19.	sušilnice za hmelj z žveplom;
20.	lesopojnice; svečarnice; belilnice za kosti; varilnice za kosti; stope in mlini za kosti;
žgalnice (palilnice) za kosti, tovarne špodija (koščene gari); kotlarnice;
klejarnice (varilnice za klej ali lim); naprave za delanje in hranjenje svečavnega plina; talilnice (topilnice) za kovine, plavilnice in samokovi, koli-K*>r pravica napravljati jih ne izvira iz podelitve rudnika;
30.	tovarne za stroje;
31.	oljarnice, tovarne za pokost in lak;
32.	smolarnice, varilnice za asfalt (zemeljsko smolo) in
33.	papirnice;
34.	tovarne solne kisline;
*>e" :°varne soliterne kisline;
S ^a^e.za salmijak;
tova*11111**5® za voln° *n bombaž; klavir?6 Za ŽVePlen° kislino;
brzobelnicn-tOVarne za krvno beljakovino ali albumin; milarnice;
43’ kamenolomWkl9amovan*e zrcal; rarnice (mavčnicel t^lmenarnice), opekarnice, apnenice in sad-rarmce (mavemee), kohkor niso postransko delo kmetijstva, in če se
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16. 17.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
šanje, ali je smatrati koncesijonirano obrtno podjetje, kakor po tovarniško izvrševano, odloči naj se po predpisu (§ 1., alinea 6.
Nadalje naj se pri takih obrtih, pri katerih se je ob podelitvi koncesije ozirati na krajevne razmere, zasliši poprej' občina, v kateri je obrt.
S predpisi § 28 a se daje obrtnim zadrugam važna pravica, katere poprej niso imele, da mora namreč obrtna oblast zadrugo obvestiti o vloženi prošnji za koncesijo in dati zadruginemu zastopstvu priliko, prepričati se o prosilčevih dokazilih, ki so potrebna za dosego koncesije.
Pri takih obrtih, pri katerih pride v poštev krajevna potreba prebivalstva, mora obrtna cblast poizvedeti tudi za mnenje občine, predno podeli zaprošeno koncesijo.
§ 24.
Pridržek.
Trgovinski minister, sporazumno z ministrstvom za notranje stvari, je pooblaščen, da zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, do zakonite ureditve podvrže koncesiji tudi še posamezne druge, v tem poglavjli ne naštete obrte, splošno ali pa za določene okraje, ako to javni oziri nujno zahtevajo.
V ta ukaz se morejo sprejeti določila, kaka osebna in strokovna usposobljenost se zahteva od tistega, ki se poganja za koncesijo, kako mora biti stojališče in obratovališče, nadalje določila o načinu, obsegu in pogojih obrtovanja. Zlasti se more določiti, v koliko je prepovedano izvrševanje po zakupnikih ali namestnikih, ali proglasiti, da ni dopuščeno izvrševati obenem druge obrte. Nadalje se morejo izdati doldčila o dolžnosti, da se pišejo posebne knjige in izkazi, določila o tem, da je posebna obrtno-policijska uredba pri»-pustna, o upoštevanju krajevne potrebe in o instanci, ki podeljuje koncesije.
Enako se morejo posamezni, sedaj koncesijonirani obrti oprostiti od tega, da bi se zanje zahtevala koncesija, ako izpremenjene razmere pokažejo, da je to dopustno, in če se tudi sme ukazati, da so vse druge osebe izključene od izvrševanja istega obrta v tistih krajih, kjer je oblastvo v korist prometa za določena opravila in dela, katera potrebujejo posebnega javpega zaupanja, nastavilo in zapriseglo določene osebe.
Dopuščani obrti so našteti v § 15. Toda trgovinski minister more za koncesionirane proglasiti še druge obrte, za katere sedanji
I Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
Vfil 50 % prihranka In okusen zajtrk, južina! dose-Ali■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnpl ie vedno bolj priljubljen. Povsod V, kg zavoj 60 vin. lllUL! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7fli>niiinl käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUruVjK ! Josefstädterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
ć&atniJti, «*•
JUateri Želijo xiobrv. po cent in ^ Mu^neatjitHrpotovali na/se cbmefe
cSimonJFJOnetGtXa.
v Jtjfubfjani Z/ibloćvorslce utice20. wsthafftyasnila nicyc sebrespta&io.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana
Stari trg št. 9.
Izprašani optik.
Zalagate!] c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Največii optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n * čno po naročilu in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V^a popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Letam JlknTMr.PtlLBiNK
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, stealenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
I	BIOGLOBIN	j
= = = Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. =
I Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = I V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki = =	lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: =
] m R. Sušnik j
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. üiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiuiiimiiiimmiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiH

Edina in najkrajša linija n Hmeriko S
Samo 5 dni!	Z ’	I
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste |Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“

ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVMJMwSm asi;
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
vozniii koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. —
Haiboliša, naisiflurneiša prilika za Stedenie!
Liiidshn Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni fiiši, nasproti iiotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
!
‘ — 90 —
zakon ne zahteva koncesije. To se lahko zgodi za ali vso državo ali samo za nekatere kraje, ako to zahtevajo javne koristi. Istotako more trgovinski minister nasprotno ukreniti,^ da se; kakšen po zakonu koncesioniran obrt iz javnih ozirov izlopi iz te vrste obrtov. Kateri obrti so se pozneje razglasili za dopuščane, glej opombo pri § 15.
Kakor določa zadnji odstavek § 24., je tudi mogoče, da se obrt omeji na določen okraj, in da smejo v takih okrajih obrtovati samo določene osebe, vse druge pa so izključene, akoravno imajo morda obrtno pravico (n. pr. dimnikarski obrt).
III. Poglavje.
POTREBA ODOBRILA ZA NAPRAVO OBRATOVALNICE PRI POSAMEZNIH OBRTIH.
§ 25.
Obratovalnice, ki potrebujejo odobrila.
Odobrila za napravo obratovalnice je potreba pri vseh obrtih, kateri se vrše s posebnimi za obratovanje napravljenimi gorišči (ognjišči), parnimi stroji, drugimi gibali (motorji) ali vodnimi stroji, ali kateri utegnejo z zdravstveno škodljivimi vplivi, s takim obrato* vanjem, ki je varnosti opasno, s smradom ali z nenavadnim hrupom obližju nevarni ali nadležni biti. Pred zadobljenim odobrenjem se te obratovalnice ne smejo napraviti.
Vse take obrtovalnice, katerih delo je morda nevarno za sosede ali delavce, ki imajo pri tem opraviti, morajo biti poprej odobrene od obrtnega oblastva. Dotični podjetnik mora prositi torej za odobrenje pri onem obrtnem oblastvu, v katerega delokrogu in področju se misli obertovalnica napraviti. Prošnji za odobritev naj se pridene opis obrtovalnice, stavbinski načrt in izvleček iz zemljiške knjige, da obrtno oblastvo presodi kakovost prostora za obrtovalnico in kakovost sosednjih zemljišč. Ako bi se rabil ogenj pri obrtovanju, omeniti je tudi oddaljenost sosednjih poslopij, s čim so krita, ali so zidana ali lesena i. dr. V slučaju, da delo povzroča velik hrup, naj se navede, je-li se bode delalo ponoči ali podnevi. Zlasti se^ je ozirati na to, da take naprave vsled svoje bližine ne motijo šol, cerkva, bolnišnic in drugih jav.nih zavodov in poslopij (§ 26).
Naloga obrtnih oblastev je, da pri odobrenju uradoma varujejo merodajne javne koristi; istotako pa imajo oblastva tudi zakonito pravico^ ako se pri kaki že obstoječi obrtovalnici pokažejo tekom časa hibe in napake, vsled katerih pride v nevarnost javni blagor,
— 91 —
da uradoma zahtevajo odstranitev teh napak in da smejo obrtovanje celo ustaviti; obrtniku je prepuščeno, da spravi svojo obrtovalnico v soglasje z zakoni in vladajočimi javnimi oziri. (Min. ukaz, 4. avgusta 1874, št. 10.398.)
Ako se delo prične, še predno je obrtno oblastvo odobrilo obrtovalnico, kaznivo je to po § 132 o. r., črka c.
§ 26.
Postopek vobče-
Pri vseh takih obrtovalnicah, ako ne spadajo med one, o katerih se bode govorilo v § 27., dolžno je oblastvo po najkrajšem potu pretehtati napake (nepriličnosti), na katere bi bilo pomisliti, ter predpisati v oziru na napravo obrtovalnice uvete in utesnitve, katerih bi bilo treba; pri tem bode posebno paziti na to, da take obrtovalnice ne bodo nikakor motile cerkva, šol, bolnic in drugih javnih zavodov in poslopij, in da ne bodo morebiti že sami za delo namenjeni prostori nevarni življenju ali zdravju Ijhdi, kateri delajo v njih.
Tukaj je splošno povedano, kako naj obrtno oblastvo postopa pri prošnjah za odobritev kake obrtovalnice, ki ima v § 25. navedena svojstva. Ako bi se pokazalo, da obrtovalnica ne ustreza predpisom obrtnih zakonov, sme obrtno oblastvo odreči odobritev, oziroma dopustiti, da se delo vrši pod gotovimi pogoii in omejitvami. Semkaj ne spadajo obrtovalnice, ki so naštete v § 27.; kajti za le-te zahteva zakon iz več vzrokov strožjega in natančnejega postopanja, predno se napravi odobri. — Glede kakšne izpremembe pri obrtovalnici glej § 32. — Za zopetno napravo obrtovalnice je potrebno uradno odobrenje ravnotako, kakor če se obrtovalnica napravi nanovo. (Upr. sod. z dne 7. febr. 1883, št. 88.)
§ 27.
Poseben postopek pri nekih obratovalnicah.
Za naslednje obratovalnice se sme odobiidnje podeliti samo na podstavi postopka, kakor ga predpisujejo sledeči paragrafi; te so:
1.	Konjedernice;
2.	obratovališča za napravljanje ognjarske tvarine, ognjarskih izdelkov za zabavne ognje in raznesilnih stvari;
3.	čistilnice za ščetino, žimo in perje;
4.	varilnice za krvni lug;
5.	tovarne kemijskega blaga (kemikalij);
6.	cementnijce;