9. utrnil. i mm. • km. o. m jam ino. „Slovenski Narod* ▼olja: v Ljubljani na dom dostavljen: >elo leto.......K 24 — "o*, leta........ 12*— fetrt leta........ 6 — ra mesec........ 2*— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi te ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5» (1. nadstropje na levo), telefon si. 34. Izaaja vsak orna zvečer Izvzemal nedelje ta praznike, v vpravnJetva erejeaaaa: j Ineerati veljajo: peterostopna petit vrati za enkrat po 14 vin., za dvakrat celo leto.......K 12-— I P° 1* vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. P0* ........11— i Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserat! itd. to je administrativne stvari ——— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ——— četrt leta na m 550 1-90 Na naročila brez istodobne vposUtve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telet on št. 85. .Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— , pol leta........13 — j četrt leta........ 6*50 na mesec........ 2*30 veljn po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . . . . . . K 3f>— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Knaflova ulica št. 5, r spodaj, dvorišče na levo), telefon št 86, Bcrta naroda preti cer-kveni Krivici v Istri. (Dopis iz Istre.) Dno 6. januarja 1010. na «Ujm -v. *reh Kraljev, so je vršil javen shod Vodicah v Istri. Preprosto ljudstvo je v "cnimn^m številu ud-,b žilo ••>cra sijaj uspelega shoda, na ki-rerem je dalo duška ogorčenja proti doglasni odredbi tržaškega skota dr. Vagla, glede Izključitve slovanskega tagoslužja in slovanskega petja iz asih eerkva. Yreeina n de tež neev -hoda jo bila zbrana /.♦• zjutraj prod nričetkom maše, katero s<- ni nikdo t deleži 1 in jo bral župnik maso ]H3-•nlnoma osamljen ter ni bilo poleg •»iti ministrantov niti mežnarj«. Nekateri duhovniki so bili vendar toliko previdni, da x> svojemu škofu ua-'anko opisali, kako je ljudstvo nza-jeno in obenem tndi ogorčeno m se na se pripetiti, da bruhne ljudska • volja z vso silo na dan. Škof pa K odvrnil, da naj duhovščina. čit« sv. ašo naprej, kakor običajno (seveda ►dslej latinsko) ter naj si sami idgo- rjajn, ako so jim odpovedali tudi inistrauti »pokorščino«, a ljudstvo - bo v teku 14 dni potolažilo in spri- □ilo z novo odredbo. Kdor je videl in odločne obraze na shodu, jo 'afcoj lahko spoznal, da je škof nalc-»*1 na zelo trdo kost, katero se ho ^alo ukrotiti tudi z naj«>strejšimi -redstvi. Tudi ne z žauda rji. Predsednikom shoda, ki se je "ieol okoli l1 2 ure popoldne. ^ bil voljen deželni poslanec Pr. Ple-iz Buzeta, kateri je podelil ttesedo ar. dr. Červarju dež. poslancn iz Vo-<>ke. Gospod govornik je opisal ža-"stno stanje Slovanov v Istri pre-♦ kliJi let. Hudo razburjenje se je postilo poslušalcev, k«» so eni i, kako oje >o imeli o nas Italijani, ko no začeli zahtevati svoje sob* in ravice ter enakopravnosti z Italija-ti, namreč: Kdo bo pa pure panrl. iko bo kmet šolal svoje otroke Pred 7 leti so morali deželni slovanski <^lanei ubežati iz deželnega zbora, ter so se upali govoriti v slovanskem »ezikn. Vendar nas je v tako obup-položaju pustila vsaj cerkev -r»Jikor toliko pri miru. Potem je nrimerjal blagopokojnega škofa Do-Krilo > sedanjim tržaškim škofom dr. LISTEK. Marta In Magdalena. Spisa 1 Ivan Cankar. < Konec.) IV. Meščan Marhula pa je obolel. Ni-' prej ni Ml bolan; ko je ležal na jstelji in so mn noge o drevenela, je zdihnil v svojem srcu: .Smrt je pokala na duri, naj odpre v boujeui m en u!« Močan človek omaga v boiezn: :>rej j u bolj. nego betežen starec, ali slaboten otrok. Tako je bil meščan Marhula ves plah in inaloduš»r. mehke in jokave so bile njegove misli, r«-*e njegovo je bilo polno kesauja. Xekoč, |MJzno na večer, je ^okli-'al svojo ženo k postelji m je objel o desnico z obema rokama. Njegove oči so bile solzne, glas se mu jc ♦ reneL »Malči .. . moja ura je blizu!« Ona se je ljubeznivo nasmehnila in ga je pogladila z levico preko čela. »Kakor nespameten otrok si! Malo prehlajen si, ker si ponočevai, razposajenec! Jutri že boš vstal in se boš smejal sebi in svoji bolezni!« »Ne, Malči, srce mi govori, da je blizu moja ura ... in zato je čas, da ti razodenem. kar je bilo skrito vsem in tndi tebi. Odpuščanja bi te prosil, če bi bilo mogoče odoustiti mr«h zo- Nagloro, klevetu ikom uašega naroda. Škof Dobrila je u videl sam žalosten pohržaj Slovanov v Istri in je pisal nekemu župniku, naj pove trpe i čemu ljudstvu, da je ono istotako ustvarjeno no božji podobi in kot tako ima p< pr»Ino pravieo umivati iste pravice, kakor njihovi sodeleža-ni. Sedanji škof protuikom. Celo cerkev si je dovolila nad nami neopravičljivo šalo. Med nas silijo ljudi za škof*, ka teri ne razumejo in celo sovražijo naš jezik. Mi imamo vendar mnogo odličnih duhovnikov, a nobeden ni spoznan vrednim postati škof. Tujci si upajo zasedati škofovsko slolieo v Trsta, katera bi sodila jh> pravici duhovniku iz naroda, ki je v tej škofiji v \ečini. Kristus je rekel aoosr >-lom: 1'eite >e jezikov narodov, kjerkoli bota morala nastopiti rlol^ro pot in sta >e med potjo vstavila tndi v Benetkah. Tamošnja duhovščin;; ju ni nič kaj prijazno sprejela in jima očitala eelo, kaj da učita. Sv. Ur;*ta sta odgovorila: >Kaj je Bog vst\a.nl samo. (irke iu Latine itd..' V Rimu sta dokazala, da ne širita krivih naukov, temveč, da učita Kristusove nauk,« v Slovanom razumljivem jeziku. Papež Hadrijau II, juna je potrdil po njiju vpeljano slovansko bogoslužje in se j* ta dan vršila v Rimu svečana maša. Poznejši papeži so slovansko bogoslužje prektieavali in zopet potrjevali. Koseški Škofje niso tudi potem bili papeža pokorni in so nadaljevali zelo ostudno gonjo proti slovanskemu bogoslužju Tudi v Dalmaciji in drugod *>o nam hoteli škodovati nemški škofje, a ni šlo. Iz tega razvid i mo, da jc slovansko bogoslužje naletelo že v svojem pri-četku na velike ovire od strani nemških škofov torej »obratov istt^a ve-roizpovedanja in je bil sedaj v isti namen poslau k nam zopet Nemec dr. Nagel, da bi nadaljeval gonjo in iztrebil iz naših eerkva že stoletja uveljavljeno slovansko bogoslužje. Tudi duhovščina v Istri je začutila, da prihod dr. Nagla, ue ho naši stvari ix>sebno koristil. Pred par leti je bila ravno v Vodicah sv. birma. Pri tej priliki je šel škof Xagel blagoslovit novo kapelo v bližnje M'lo Dane. Škofa je pričakovalo pri kapelici 8 do 10 duhovnov, došlih od blizu in daleč iu mnogo vernikov. Že je bil pripravljen kanonik Klun, da bo maševal, seveda v staroslovenskem jeziku, ko je škof litro blagoslovil kapelico in se kakor blisk odpeljal s svojim kaplanom nazaj v Vodice. Ljudstvo in o>taIa duhovščina je nad tem dogodkom kar ostrmela in rekla: Zdaj v*«mo kaj nas eaka!- In uresničilo so se te besede. Nato je šc omenil g. govornik Ribari«*, da so prišli v Vodiee in okolico njihovi predniki že pred več stoletji iz Dal-macije in so prinesli s seboj tudi slovansko bogoslužje, kcitero so nemoteno izvrševali do škofove prepovedi. Škof je tudi obljubil, da bo profil v Rama za Kastave*?, da si ohranijo še v nadalje slovansko bogoslužje, kar pa. ne odgovarja resnici, ampak pridejo tudi Kasta vci na vrst o, če se l>omo pustili mi ukrotiti. Po mnogo res krasnih in \ teh važnih trenotkib prepotrobuih pojasnilih, katerih ne moremo tu vseh navesti, se je sprejela -oglasno resolucij;! na škofa. Po končanem govoru g. prof. Ribarica j*' ljudstvo burno ploskalo in še- enkrat svečano obljubilo, da bo složno uastopilo za svoje pravo, in če bo treba gre tudi takoj ner cisto ljubezeu. Glej, sedem b»t je že, sedem dolgih let, da se ti lazem z očmi, z besedo, z dejanjem in s srcem! Ti, vsa nedolžna in dobrotna, si verjela, kur j»* govoril moj lažnjivz jezik: da sem zvest tebi, svojemu otroku in svojemu domu. Zdaj poslu-saj, da bos spoznala vso ničvrednost in zavrženost mojo. Že pred sedmimi leti . . M Se pi-eden j«1 pričel meščan Marhula s svojo izpovedjo, r*e je gospi* naglas zasmejala. Saj -em rekla, da >i nespameten otrok! Ali prav res misliš, da ui-sem vedela že tisti prvi ve«*er. kam si se bil napotil in kdo ti je stroge I.' K > si se vrnil, *e je razodeval gl«-is io pogled in vonj ... se prijetno mi je bilo, da si je bila izbrala vijolice. Čemu bi ti branila* Saj si i-elo na poročni dan pisal prav lepo in prisrčno pismo tisti dunajski Nellv ... na vendar sem vedela, da me imaš resnično rad . . . Tudi zdaj si se prav pošteno ravnal, vseh sedem let. Gledal si in >krbel, da ni bilo sitnosti in hudih govoric ... in poglavitno je, da si me ljubil kakor prej — ua koraku bi ti poznala, že na stopnjicah, kadar bi me ne ljubil več ... Le potolaži se, ti nespametni otrok ... in če ti je drago, ji pošljem v tvojem imenu cvetic in prijazen pozdrav ...« Meščan Marhula je strmel na svojo ženo z velikimi, otopelimi očmi; nato se je molče okrenil k zidu. a ^ a Čez teden dni je okreval. Spremenil se je bil popolnoma, v obraz, v rn-i; govoril je z drugim glasom, e«do hodil jo drugače. Znanci so se «m-dili in so ga pomilovali: »Glejte, saj je bil ros hudo bolan . . . kakor da je od mrtvih vstal\« Če so ga izpraše->ali. kako da mu je zdravje in «;cmu da je potrt, je zlovoljen zagodmjal, da naj ga puste na miru. Ljudje pa so razsodili: »Bolezen mu je ostala v krvi . . . tam grize in gtaje!« To je zgodba o meščanu Maruuli. Prijatelj me je vprašal začuden: >Čcmu jo bil potrt in zlovoljen? Stvar ,-e mu jo iztekla, da ni mogla boljše! Zdaj lahko vriska in prepeva, kadar se napoti k Ama udi; ni se mu treba zavijati v ovratnik in plazit: se ob zidn!pro forma-. Na ta način je v naši <»erkvi vso le pro forma, kar kaže tudi izglerj škofa dr. Nagla. Nas set je sedaj prisililo biti na zunaj pa gani, a ne v srcu, dokler ne zmaga naša sveta stvar. Omenja tudi svetovnozuani proces proti bra tom Srbom v banovini, katerim se je očitalo, da so hoteli izdati svojo domovino. Reveže se je hotelo uničiti kod izfiajalee s krivimi in sumljivimi pričami in s ponarejenimi ter krivičuimi dokumenti. Istotako se hoče nam s krivimi dokumenti iz cerkve odpraviti našo materinščino — slovanski jezik, a dokumenti, ki se še daudanes nahajajo, katerih ni malo iu glasno pričajo o naših starih pravicah v cerkvi, teh gospoda v Rimu in v Trstu ue vidi. ker jih noče videti. Celo v sosednji poreški škofiji, kjer vladikuje naš zagrizeni narodni nasprotnik dr. Flapp, ne morejo še zatre t i zadnje sledi staroslo-venščine po omlotuih cerkvah. To so razne ploče vzidane v stene n. pr. v cerkvi v Baderni, v Humn itd. eelo v škofijski kapeli, kjer opravlja škof dr. Flapp svojo vsakdanjo molitev, se mu blišči nasproti vzidana plošča s staroslovenskini napisom, dasirav-no je ta škof iztrebil skoro vse hrvat, duhovnike iu jih nadomestil a italijanskimi, t-elo v popolnoma hrvatskih krajih. Važne dokumente iz te škofije hranijo tudi nekateri odlični hrvatski prvaka v Istri n. pr. dr. Červar hrani še dandanes knjige pisane v staroslovenskem jeziku, katere mu je daroval neki župnik, ker se jo bal, da bi jih ne uničil njegov naslednik Italijan. Tudi drugod se je menda, posrečilo rešiti pogubo nekaj knjig in listin. Niso li to za nas važni dokumenti, h katerimi so ne prištevajo niti razni papežki dekreti in druge listine, ki mnogo povedo o pravicah staroslovenščine ? Važen dokument so vendar tudi naši dedi, kateri niso opevali, slavili in moliii svojega Boga pri službi božji in doma v drugem jeziku, nego v staroslovenskem. Shod je ljudstvu odprl oči in je ta prišlo do prepričanja, da ni greli moliti Boga v svojem rodnem jeziku, zlasti pa po obredu, ki sta ga vpeljala brata Ciril in Metod, ker drugače ne bi postala svetnika. Dostavek: Škofu dr. Nagla s& moramo pa le v nečem zahvaliti, namreč, da je vzbudil naenkrat s svojo odredbo še ostali *lel Slovanov svoje škofije, ki so spali spanje pravičnega in so se stari bojevniki naroda zaman trudili predramiti ga. To sicer ne velja za Vodiča ne Lu njihove okoličane, ker so že poprej pokazali, da se znajo spretno boriti za narodno, pravo in so ua gla^su kakor poštenjaki in jako odločni ljudje. Njihovi dedi so za svojo cerkev znosili na oslih kamenje iz 5—6 ur oddaljenega Dolenjega Socerba, s katerim so potem napravili v cerkvi obok. Za njihov napor in roboto pa ljudstvo sedanji škof podi iz cerkve. Pokazali pa so, da so oni gospodarji svoje cerkve in so vzeli svojemu župniku ključ od zvonika ter so na ta način zabranili vsako zvoncu je. Sveto so pa obljubili, da raje podere jo cerkev in farovž do tal, kakor pa, da bi se vpeljal latinski obred v cerkvi. Le to jih peče, da ni prišel škof osebno v Vodice pre-povedat slovanskega bogoslužja, ker bi najbrže ue videl nikoli več ne Trsta pa tudi Dunaja ne. Narod je izgubil zadnjo trohico zaupanja do papeža in škofov. Da zna biti škof tudi tiran in zelo nizkoten, priča njegov ukaz na dekanate, v katerem ostro se je tako hitro postaral in da poseda po umazanih predmetnih krčmah ...« Umolknila sva. Noč je bila že pozna; težke snežinke so tipale po oknu kakor oprezni prsti. ?>Nocoj pojdem!« je rekel neiia-iloma moj prijatelj. »Kani?« »Kamor pojde najbrž tudi meščan Marhula!« Pogledal sem nanj; v temi se mi je zdelo, da je njegov obraz podoben lobanji. _ 0 cesarici Rarlolti. Te dni se je povodom smrti belgijskega kralja Leopolda II. zopet enkrat govorilo o njegovi sestri, blazni cesarici Karlotti, vdovi nekdanjega avstrijskega nadvojvode, poznejšega cesarja Maksimilijana. Priti priliki se je pokazalo, kako neverjetno trdno življenje imajo legende. O cesarici Karlotti se je razširila legenda, da je zblaznela iz žalosti in iz obupa, ker za svojega soproga ni mogla nikjer izprositi pomoči, ue pri francoskem cesarju, ne pri papežu in sploh nikjer. Tudi sedaj, ko je že več kot štirideset let, ko je bil cesar Maksimilijan ustreljen v Kvere-taru, je ta sentimentalna bajka krožila po vaeb dn nejaki h listih z do-stavkom, da cesarica Karlotta ni nik- dar izvedela za tragično usodo svo~ jega moža. Nežnočutne dušice so mnogo v* dihovale nad temi poročili. . Zgodovinska resnica je pa vss drugačna. Cesarica Karlotta je kazala že za časa svojega bivanja v Miramaru pri Trstu, da je zdaj čudno živahna in skoro ekscentrična, zdaj izredno melanholična, a nihče ni temu pripisoval kakega pomena. Ko je nadvojvoda Maksimilijan verujoč meksi-kanskim klerikalcem in zaupajoč v podporo Napoleona III. sprejel cesarsko krono meksikansko, je to storil še prav s posebnim ozirom naj želje svoje soproge. Komaj sta se Maksimilijau i rt Karlotta preselila v Meksiko, so se že kazali znaki, da je Karlotta umobolna, a prav v trenotku, ko se je odpravila v Evropo prosit pomoči, je blaznost udarila z vso silo na dan. Zgodovinar Goulot pripoveduje v svoji knjigi »L* Expedition du Mexique«, da je cesarica Karlotta, potujoč v Veracruz, prenočevala v Puebli Ponoči, ko je že vse spalo, je planila ia postelje in alarmirala celo mesto — bil je to strašen izbruh blaznosti. Ko se je cesarica v Veracruzu hotela vkrcati, se je na potu k ladji naenkrat obrnila in je bežala kar je mogla ter se skrila v nekem pristan-skem uradu. Ko se je pomirila, so -francoske vojne ladje odstranili francosko zastavo in jo nadomestili n>*>fčuje, da m Toe ko 4 duhovniki m aanejo nikdar zbrati. Voi župniki ae držijo nevtralno in vračajo škofovo glasilo »Zarjo« ter ga nekateri nosiva jo šaljivo, da je nemški škof z italijansko kokarda. Kdo je kriv. da jo vrglo v Brdu ogorčeno ljudstvo svojega poprej zelo spoštovanega župnika Izpred oltarja na piano, ko je zapel na božičnico »Oloria in ezcel-sis«--—T Tudi v slovenskem delu Istre so opaža mogočen odpor proti škofovi odredbi in so n. pr. v Brezovici odklonili pevci, kakor tudi domači uči tel j - organist sploh vsako latinsko petje. Našel se je mož tudi učitelj iz bližnje vasi Materija, kateri je prevzel orglarijo proti ljudski volji, a na božičnico mu zbrano ljudstvo ni postilo na kor in ga sramotno zapodilo in poleg tega še izžvižgalo Ljudstvo je že izpregovorilo, a kaj poreče na to učiteljstvo, katero vidimo, da je drugod z dušo in telom ua strani ljudstva ? Žalostna nam majka! V Herpeljah pa je prid igo val mlečno-zobi in novopečeni kaplan iz Brezovice, da je Bogu molitev v latinskem jeziku veliko bolj dopadljiva, kakor pa v drugem jeziku, nakar so se mu začeli prisotni verniki posmehovati. A to revše je začelo v svojem fanatizmu strašiti ljudi s hudičem in peklom, kar je povzročilo še več smeha in krohotanja. G. kapelan Magdie.ve-dite, da se da s hudičem in peklom pri nas kaj malo ostrašiti, ker so oboje vzeli v zakup Tirolci in Kranjci. Pri nas je pokazal škof v raznih slučajih, da ni ne pekla ne hudiča, ker bi se pred njim tresle najprej njegove hlače. Namen posvečuje sredstva. Katoliški bukvami v Ljubljani, je menda prav vstregel tukajšnji škof s svojo prepovedjo, ker je razposlala na razne župne urade v Istro več izvodov tiskanih latinskih maš, a so jih nekateri vrnili. Sama barantija. Klerikalizem v Istri je izgubil za nekaj desetletij tla. ker j«» ljudstvu odprl oči škof sam, a nihče drug in to je pravzaprav rodilo umetno prebujenje in odpor naroda. Finančni odsek. Poročevalec grof Margheri poroča o normalno - šolskem zakladu, ki izkazuje izdatkov 1.437.603 K, dohodkov pa 62.079 K, torej primanjkljaja 1.375.524 K. Glede učiteljskih plač predlaga gosp. poročevalec, da naj se pozo*.*e deželni odbor, da stavi svoj čas, ko bo znan uspeh saniranja deželnih financ, predloge glede definitivne uredbe učiteljskih plač. Dokler pa ta rešitev ni dosežena, naj velja nekak provizorij. Ta provizorij bo obstajal v tem, da se tistim učiteljem, ki že sedaj vlečejo draginjsko doklado, leta poviša na 3orf, drugim učiteljem pa se podeli 20osl. Mvslivec iz kluba izključi. Vsi poskusi doseči sporazum so se doslej izjalo\ ili. Volitev v Pragi. Pri včerajšnji volit vi ua Novem Mestu v Pragi, kjer je bil izpraznjen vsled resignacije staročeha dr. Srb i državnozborski mandat, je bilo oddanih 4422 glasov. Potrebna bo ožja volitev med mladočehoin Rašinom in radikalcem Sokolom. Ožja volite\ bo 19. januarja. Gališki deželni predsednik. Gališki deželni predsednik Bobr-zvnski bo baje v kratkem odstopil. ; VVepoljaki kandidirajo kneza L u boni irskega. Obenem bo baje odkloni! i t u H i dež. maršal grof Badenu Ogrsko. Grof Khuen - Hedervarv je za- ; čel s pogajanji z različnimi politiki. Kolportira se že lista novih mini- . strov: minister a latere grof J. Zieh>, finance Lukaes, uk Berczevicsv ali j pa Lang, justica Vavrik, honved Ha- j zay, poljedelstvo Jakobffv, trgovstvo Hieronimv, hrvaški minister Josipo-vich. Grof Khuen l>o takoj, ko nasto- j pi vlado, predložil obširen program, j ki ga je izdelal. V tem prog. amu zavzema važno mesto volilna reforma. Tu ne gre sicer tako daleč kakor Kristoffv, vendar pa dalje kot An-drassv. Njegov načrt se zelo približuje splošni in enaki volilni pravici. Stranke grofa Khuena prav nič simpatično ne pozdravljajo. Povsod se kaže proti njemu nezauppanju in v Justhovi stranki eelo sovraštvo Skoro nobene nade ni, da bi Khuen dobil od sedanje zbornice začasni proračun. Jnsthova stranka bo proti Kh-ienu I nastopila se sovražne jše kot proti Lu-kaesu in Wekerlu. Vsled tega je raz- . pustitev parlameta neizogibna in vse stranke s tem tudi računajo. — Včeraj se je posrečilo Khuenu doseči velik uspeh, ki bo odločujoč za celo smer njegove vlade. Grof Khuen je konferiral včeraj z grofom Tiszo, vo- ! diteljem bivše liberalne stranke. Posrečilo se inu je Tiszo zase pridobiti. Khuen bo s Tiszo in z onimi politiki. j ki so bili glavni zastopniki sedem i n-set deset nega programa, ustvaril veliko dualistično stranko; razpustil bo zbornico in razpisal nove volitve. i Sedanje posl. zbornice za dovolitev začasnega proračuna niti prosil ne bo. Glavni steber Khuenov bodo torej možje, ki so bili v nekdanji liberalni stranki, pa so se umaknili pred leti iz političnega življenja, sedaj stopajo zopet iz te pasivnosti in se postavljajo odločno na stran Khuenovo. Najbrže se bo postavil na Khuenovo stran tudi Andrassy. Andrassv in Tisza, ki sta se pred leti sprla in povzročila s tem razpad liberalne stranke, sta se sedaj zopet sprijaznila. Kreta. Berolinska »Vossische Zeitung« javlja: Kakor se zaupno iz Rima po-' roča, se vrše dva tri tedne sem mod kabineti v Rimu, Atenah in Carigrada ajonjajnnja, da as doiafi mtma re-IHev krščanskega »prananja. Kreta naj bi ao prodala aa primamo odkupnino Grški, nato pa bi mednarodna konferenca vseh evropskih drfmv Turčiji za vedno ■ojaoneili njeno posestno stanje. AUUMI Mesar • itcji rfert. Znano je, da ao pred meseei v Šabcu na Srbskem zaprli Slovenca g. Alojzija Mesarja, ker je bil ua sumu, da jo v Času vojne napetosti med Srbijo in Avstro-Ogrsko vohunil na korist avstro-ogrske vojne uprave. O tej aferi se je mnogo pisalo v tujih in domačih listih in na podlagi indicije se je g. Mesarja splošno smatralo za vohuna tudi pri nas. Kazenska obravnava, ki se je vršila pred sodiščem v Šabcu pred Božičem, pa je dognala njegovo popolno nedolžnost, kar je razveselilo vsakega poštenega Slovenca. Gospod Mesar je iiatn sedaj iz Sabca poslal to-le pismo, ki ga priobču jemo, izpusti vsi samo odstavke, ki ne spadajo v javnost. Pismo se glasi: Velecenjeui g. urednik! Gospod Živan Lazarevič, tukaj-šni trgovec, mi javlja, da ste se Vi obrnili na njega s prošnjo, da Vam brzojavi, kako se je završilo sodnij-sko postopanje proti meni in da Vam pošlje obširneje poročilo o celi zadevi. Ker je bilo meni, čim se je dokazala moja nedolžnost v tej stvari, na j važne je to, da slovenska javnost izve in osobito moji znanci in prijatelji v slovenski zemlji zvedo, da »ja nevera nikad bio nisam«, sem takoj prvi dan po glavni obravnavi hotel Vaš list brzojavno obvestiti o zaključku te afere — a moj prijatelj, g profesor K ost a Kurtovič, mi je rekel, da Vam je že on brzojavil in zato sem jaz to opustil. Toliko v objašnjenje, zakaj od mene niste dobili takoj prvega poročila. Obširna poročla tukajšnih listov so Vam gotovo poznata, a g. Lazarevič je dal za Vas napraviti prepis zapisnika cele obravnave. Čujem, da so i peštanski in dunajski listi pisali o tej stvari, a to ne povsem točno. Ker tukaj skoro ni mogoče dobiti listov iz Avstro-Ogrsko, a jaz ne razpolagam sedaj z dovoljnim! gmotnimi sredstvi, da bi mogel z vsakim uredništvom posebej stopiti v zvezo s svrho, da mi pošlje dotične številke, zato se obračam na Vas z uljudno prošnjo, da ste mi toliko v pomoč in mi pošljete dotične številke Vašega cen j. lista in drugih časnikov, v katerih se je pisalo o meni. Meni so ta poročila potrebna, zato, ker moram vse vedeti, kaj se tam misli o meni, prodno se smem osnieliti, da se vrnem v Avstro-Ogrsko. Oni, ki so krivi, da sem jaz tukaj 6 mesecev po nedolžnem sedel iu ki imajo privatne interese, da me ugonobe, so namreč zmožni, da mi i tamkaj delajo neprilike vsled mojih izpovedb pred tti-kajšnim sodiščem. Jaz sicer nisem nikogar »iz preko« izdal — vse je policijska preiskava sama spravila na dan — ali poročila nekaterih listov n. pr. »Pester Llovda« od 31. decembra 1909 so taka, kakor da bi bil jaz vse te osebe izdal. To me eventuelno more spraviti tam v neprilike in zato rajše tu čakam, dokler ne vidim povsem jasno. Med tem moji tukaj-šui tovariši iščejo i za mene pripravno mesto v Srbiji za vsak slučaj. Vzrok imam misliti, da se celo moja korespondencija v Klenku kon-troluje, ker v roku 10 dni nisem dobil ni enega odgovora na mojih pet pisem, poslanih v bližnjo Mitrovico, na take osebe, od katerih dobro znam, da so takoj odgovorile po prejetju mojega pisma. Na ta način še danes ne vem, kaj je z mojim stanovanjem in mojimi stvarmi v Mitro-viei. Jaz sem se od prestanega razburjenja in drugih muk do sedaj jedva malo oddahnil in zbral in sem vsik-dar pripravljen Vam natančno opisati celo zgodovino moje afere, ako Vas to zanima. Osobito, ako ostanem v Srbiji, bi rad javnosti odprl oči o postopanju in značaju nekih ljudi, ki v Hrvatski i Slavoniji igrajo večje vloge, a iščejo samo svojo korist. Zahvaljujem se Vam in ostajam z velespoštovanjem in s slovenskim pozdravom Alojzij Mesar. Dnevne vesti. + Seja kluba naprednih deželnih poslancev bo jutri ob devetih zjutraj v klubovi sobi (deželni dvorec). + Dnevni rad XIX. seje deželnega zbora kranjskega v petek, dne 14. januarja ob 10. dopoldne. Naznanila dežel nozborskega predsedstva. Poročilo deželnega odbora o prošnji predstojništva bolnice namiljenih bratov v Kandiji pri Kovom mestn glede podpore aa razširjenje bolnic-naga #oslot>ja. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o proračunu muzejskega zaklada aa 1. 1010.; b) o proračunu zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1010; e) o proračunu deželnega kulturnega zaklada za leto 1910.; d) o proračunu grmskega zaklada za 1. 1010; e) o prošnji Fr. To-maain, vdove po pazniku pris. delavnice, za podaljšanje miloščine; f) glede podpore podkovaki šoli v Ljubljani; g) o proračunu gledališkega zaklada za 1. 1910.; h) o samostalnem predlogu g. poslanca Antona grofa Barbo glede naprave pristave za izrejo mlade živine. Ustno poročilo upravnega odseka: a) o prošnji županstva občine Brusnice za uvrstitev občinske ceste Velike Brusnice - Gabrje med okrajne ceste: b) o samostalnem predlogu poslanca Ravnikarja in tovarišev glede ustanovitve kmetijskih šol za Gorenjsko in Notranjsko; c) o samostalnem predlogu poslanca Ravnikarja in tovarišev glede ustanovitve živine-zdravniškega mesta v Trnovem; d) o poročilu deželnega odbora gled-vpeljave šolskih tečajev za odrasle ljudi; e) o prošnji županstev Prevo-je, Lukovica, Krtina, Rafolče in Sp. Koseze za ustanovitev zakona glede pokoučevanja vran in srak; f) o poročilu deželnega odbora glede ustanovitve kmetijske šole za Gorenjsko: g) o poročilu deželnega odbora z načrtom zakona o šolskem donesku od nepremične imovine,ležeče na Kranjskem, a spadajoče k zapuščini, razpravljam zunaj Kranjske; h) o samostojnem predlogu poslancev Bartola, Jakliča, dr. Pega na in tovarišev glede ponižave klanca na deželn: cesti Ribnica-Sodražica pri vasi Vinice, eventualno da se cesta preloži: i) o samostalnem predlogu poslanca Matjašiča in tovarišev glede zgradbe Belokranjske železnice od Novega mesta preko Metlike do Karlovca. -f- V zadnji seji deželnega zbora je poslanec dr. Ivan Oraien predložil deželnozborskemu predsedstvu vse resolucije, ki so se sklenile na shodih ljubljanskih političnih društev proti nameravanemu novemu deželnemu cestnemu zakonn ter izpreinembi ljubljanskega občinskega reda in občinskega volilnega reda. Ljubljanski davkoplačevalci so obe ti zakonski predlogi obsodili kot zavraten napad na žepe ljubljanskih davkoplačevalcev in silno oškodovanje svojih političnih in gospodarskih pravic. Z vso gotovostjo smemo pričakovati, da ne bodo te resolucije ostale brez uspeha na pristojnem mestu, ako tudi klerikalna večina deželnega zbora sprejme ta zakonska načrta neizpremo-njena. Najvišja oblast v državi ob tako složnem in odločnem protestu ne more pripustiti take brezprimerne krivice! 4- Iz deželnega odbora. Na temelju znane dr. Lampetove resolucije je deželni odbor v včerajšnji seji napravil veliko perilo. Noveli k občinskemu zakonu so se pridelila določila, ki v zakonu deželnega zbora niso bila sprejeta. V § 1. volinega reda se je dala volilna pravica korporaeijani. ki v občini plačujejo zemljiški, hišni ali pridobninski davek. Deželni odbor pa je razširil pravico korporacij tudi na rentni davek. Tukaj je torej jasno, da si je deželni odbor prilaščal pravico, katera gre izključno le deželnemu zboru. Zategadelj je deželni odbornik dr. Tavčar ugovarjal, in odrekal deželnemu odboru pravico do takega »popravljanja« deželnozbor-skih zakonov! Ugovor ni nič koristil, deželni odbor se je oklenil prerogative, katera mu ne gre! Tako se Kujejo in kljujejo v deželi kranjski zakoni! Po daljši razpravi pa je gospode v deželnemu odboru obšel strah, in na predlog dr. Pegana so sklenili, da naj se vsi popravki k občinskemu zakonu predlože deželnemu zboru, da jih odobri. Dr. Lampe je s svojo resolucijo obležal ua cedilu. Sedaj smo radovedni, kako bodeta odgovarjala pl. Suklje in baron Schwarz na interpelacijo naprednih dež. poslanceo?— Deželni odbornik Jarc in dež. poslanec Kobi si ogledata gozd v Podmol-niku, da se potem zadeva definitivno reši. Francu Vidicu iz Grada pri Bledu se da deželna podpora za pomlaje-nje travnika v obsegu enega orala. N. Bezenšek se imenuje travniškim mojstrom, provizorno s plačo osmega či-novnega razreda. Odslej se bodo dajale travniške podpore le tistim, katere bodo priporočali »zaupniki«. — Za Domžale se priporoča ustanovitev posebnega zdravniškega okrožja. V cestni odbor Vrhniški se pokliče ta Jožef Verbič, posestnik na Vrhniki in Tone Kobi, posestnik z Brega. — »Gospodarska zveza« zahteva za pomožno akcijo radi krme — 40.000 K deželne podpore. Cela zadeva se odstopi deželnemu zboru! — »Gospodarska zvesa« trdi pri tej precej megleni zadevi, da je pri omenjeni akciji izgubila 49.000 K. + Skendalozna kupčija, ki jo je sklenil vodja deželnih dobrodelnih zavodov s tesarjem Pustom za pod-molniški gozd, je vzbudila v vsi javnosti veliko ogorčenje. Zlasti je zavladalo veliko razburjenje med kmetskim prebivalstvom. In tega razburjenja in te nevolje med kmetskim ljudstvom so se zbali klerikalci, Ja so sami sprožili o tej aferi razpravo v deželnem zboru. In ta razprava je dognala nepobitno, da so bila vs* naša razkritja v bistvu resnična. »Slovencu«, temu velikemu kmetskf-mu »prijatelju«, ki se je ves čas s tako vnemo zavzemal za Pusta >čitnem nasprotstvu z deželnimi in kmetskim i koristmi, seveda ni pogodu, da je famozna kupčija s Pustoin razveljavljena in da je on sam z zagovarjanjem te kupčije doživel stre ho vito blamažo, zato otresa sedaj kakor besen okrog sebe in kriči, češ v Ježelnem zboru se je dokazalo, da jt> »Slovenski Narod« lagal, ko je obširno opisal škandalozno prodajo lesa v podmolniškem gozdu, Precejš-yo porcijo nesramnosti in podle nc-značajnosti morajo imeti v sebi »Slovenčevi« uredniki, da si drznejo vzpričo javne razprave o podmolni-ški aferi v deželnem zboru tako in-fernalno zavijati resnico! Če bi vedeli in bili prepričani, da imajo gospodje, ki polnijo »Slovenčeve« predale le še iskrico poštenosti in !ojal nosti v sebi, bi jih vprašali: Prijatelji, ali se pravi lagati, ako je naš list trdil, da se je tesarju Pustu prodal les v podmolniškem gozdu za 16.001) kron, ali se pravi govoriti neresnico, ako se naglasa, da je bila ta kupčija sklenjena pod roko, torej protipostav-no, ali se pravi lagati in obrekovati, ako se naglasa, da je s to kupčijo de« žela oškodovana za težke tisočake, ko je vendar notorično in vsi javnosti znano, da je v razpravi v deželnem zboru sam deželni odbornik Jan-priznal, da je bila s tesarjem Pustom za les v podmolniškem gozdu sklenjena kupčija za 15.048 kron in da je to kupčijo kar pod roko brez vednosti deželnega odbora, torej protipostav. no sklenil vodja deželnih dobrodelnih zavodov Nemec Nebenfiihrer. dalje da je dr. Šusteršič sam zatrjeval, da pozna moža, ki plača za les v podmolniškem gozdu na mestu 28.000 kron, ter s tem priznal, da je bila dežela pri prodaji lesa tesarju Pustu oškodovana za najmanj 13.000 kron, vsled česar je tudi predlagal, naj se s Pustom sklenjena pogodba razveljavi? To vprašanje bi stavili na **Slo-venčevo« gospodo, ako bi bili overjeni, da imamo opravka s poštenimi in lojalnimi nasprotniki. Ker pa na^ že skušnja uči, da pri teh gospodih ni najti niti poštenosti niti lojalnosti, zato tudi ne stavimo onega vprašanja na njihov naslov, uiarveč na slovensko pošteno javnost, ki bo gotovo z lahkoto presodila, kdo je lažnii »Slovenski Narod« ali »Slovenec<. Slovenska javnoet pa bo pri tem tudi spoznala, kako drzno Čelo imajo v zavijanju »Slovencevi« od škofa Antona Bona ven ture specielno blagoslovljeni uredniki! -f- Iz deželnega šolskega sveta. Na prvi državni gimnaziji so odšli profesorji Riedl, (že pred poldrugim letom). Vajda (avgusta mesca) hi Bartl (oktobra mesca). Mesta po teh profesorjih še do danes niso razpisana. Na takozvani nemški gimnaziji pa je g. profesor Pavlin decembra mesca prostovoljno stopil v pokoj. Njegovo mesto pa se je takoj razpisalo, in v današnji seji deželnega šolskega sveta se je že oddal terno-predlog. Naravnost poniževalno je, da je ministrstvo samo zahtevalo, da naj se Pavlinovo mesto takoj razpiše, do-čim pri prof. Bartlu, ki je že oktobra mesca stopil v pokoj, kaj takega ni zahtevalo. Zategadelj je deželni šolski svet sklenil, da ne odda prej ter-no-predloga za Pavlinovo mesto, dokler ministrstvo ne bo odločilo o definitivnih mestih na slovenskih gimnazijah. — Za Hotič je imenovan g-Riegler, g. Lah v Nevljah pa je stopil v pokoj. — Ustanovitev zasebne dekliške šole v Rudolf o vem se dovoli. Na ljudski šoli v Tržiču se ustanovite dve paralelki in sicer k tretjemu razredu. Na realki v Idriji s^ vpelje Pirčeva zgodovina kot učna knjiga. Ministrstvu se priporoča ustanovitev provizoričnega mesta za naravoslovje. Josip Fezzi v Kočevju je dobil naslov profesorja. -f Šolske stvari. Učiteljici A. Koče* var in Alojzija De lak menjata svoji službeni mesti. — Šolski svetnik profesor Alfonz Paulin je na svojo prošnjo stalno upokojen in je dobil priznanje za svoje večletno požrtvovalno učiteljevanje. — Profesorji dr. Mandl, dr. Debevec iu dr.. Kozina dobe dopust do konca tega šolskega leta. — Prof. VerbiČ se prideli profesorju Paulinu za znanstvenega pomočnika v botaničnem vrtu. — Učitelj Andrej Lah v Nevljah je upokojen. .+ Štajerski deželni zbor. V včerajšnji seji je posl. dr. Kukovec predlagal, naj vlada izdela zakonski načrt glede odprave bere duhovščine in cerkvenikov. Govornik izvaja, da je bera krivičen in težak davek, ki teži le revno kmečko ljudstvo ne pa meščanov. Ta davek se ne opira n * nobeno pravno podlago ampak na neke stare dvorne dekrete in na staro navado. — Med govorom posl. Ben-koviča, ki je seveda bil proti predlogu, se je vnel prepir med slovenskimi klerikalci in med socialnimi demokrati. Vpitje je bilo vedno hujše in celo do pretepa ni dosti manjkalo. Slednjič prekine predsednik sejo Ko se je po 10 minutah seja zopet nadaljevala je Benkovič nadaljeval svoj govor in je izjavil, da bodo slovenski klerikalci glasovali proti. Posl. Hoi-vatek pripoveduje, kako je nekje nek župnik obesil majhne kose mesa z imeni darovalcev vred na kuhinjska vrata, da bi ljudje videli, kdo je dal majhne kose. Cas je, da se take nepristojnosti odpravijo. Predlog dr. Kukovca se slednjič izroči političnemu odseku. Za to so bili celo nemški klerikalci; slovenski so glasovali proti. — Konec seje ob pol 1. pop. Prihodnja seja v četrtek dopoldne. 4- Pravica nad vse! Slovenski javnosti bo še znano, da je bil lani obsojen inženir Kirsehlager mlajši, na glasu kot zagrizen nemškutar, radi krivega pričevanja v 3meseeno težko ječo. Ta kazen se mu je sedaj, kakor čujemo, spremenila milostnim potom v odnevni zapor. Kakor smo že Tiavajeni, da se pri nas meri pravica z drugim merilom, vendar ne moremo prav verjeti tej vesti, dasi smo jo dobili od dokaj verodostojne stra-nL Ne moremo namreč verjeti, da bi sodna oblast sama tako malo cenila prisego, na kateri vendar sloni vse naše pravosodje, da bi zločinca-ki ivo-priseznika kaznovala prav tako, kakor se dandanes kaznujejo osebe, ki >o zakrivile kak pregrešek zoper var-nost časti. Ne gre pa nam stvar v giavo še iz drugih razlogov. Opetovano čujemo, da je ta in ta krnel, ta in ta delavec bil obsojen radi kri-vega pričevanja prav drakonsko v več mesečno težko ječo, nikdar pa še nismo doslej slišali, da bi se bila komurkoli izmed teh milostnim potom spremenila večmesečna ječa v pardnevni zapor, čeprav bi tudi za re ljudi semtertja veljale prav uvaže vonja vredne olajševalne okolnosti! Ali je pri nas na Slovenskem še vedno v cvetu praksa, da se reže Slovencu kruh pravice drugače, kakor drugim državljanom? Ali .še vedno nismo pred zakonom vsi enaki f Ce je zgoranja vest resnična, bi si sk< /mili to trditi. Res včasih r*c nam vsiljujejo nehote dvomi o ten.. da-Ii ima pri nas boginja Pravica re-zavezane oči. s čemer pa bognezadeni nečemo reči ničesar hudega. So pač čudna naključja in včasih morda tudi mi vidimo slabo. Morda ali pa tudi ne. Zgodilo se je nekoč nekje, da je bil obsojen slaboten mladenič v večmesečno ječo. če se ne motimo — v Si,iesečno, zato ker je nekomu rekei. uaj sname raz svojo prodajalno napis, naslikan v tujem jeziku in ker je pobral kamen ter ga vrgel v to tablo. In zdravniki so rekli in tudi dokazali, da je ta mladenič bolan, zelo bolan; povedali so, da bo revežu dolga težka ječa prikrajšala življenje za desetletja, ako mu ne bo mahoma prestrigla niti življenja. Toda za moža ni bilo milosti, neizprosna, trda kot kamen je bila zanj pravica . . . - Kdo podpira >/Siidmarko«? Neki H. Ludwig, baje učitelj šalfe-rajnske šole v Ljubljani, izdaja v imenu -Siidmarke<' koledar > Deut-er Kalender fur Krain<' oder ^Sudmark-Jahrbuch». Čisti dohodek je namenjen za ustanovitev nemškega >'Studentenheima« v Kočevju, da ni treba Siidmarki« iz svojega žepa plačevati. Z ozirom na ta nemško-na-cionahii namen so koledar znatno preplačali: v Tržiču nad 50 oseb, med temi pristni »Nemci« Babjar-čik, Bočak Juri, Bortolotti, Jeglič Anton, Kralj Janez in Jožef, Lončar M.: na Kokri: Fuchs Gilbert; v Kranju: P^iuk Hans iu Preisinger f d.; na Jesenicah: Mencinger Maks Pačnik, Rajski, Twrdy. Z in-s*rati so prispevali: zavarovalnica A-t-ieiirazioni Generali«, krojač CassermanD, parketna tovarna Bin-der, Ana Gerber in — Čuden Fr., uror. Nemška ->tvar pri nas more prispevati, dokler ima take pospeševalce. Z duševnim prispevkom je podprl »Siidmarko« G. B i c e k , ki je prijavil spis »Die deutsche Eiche«, pisec opisuje hrast kot znak nevpog-Ijivosti in moči nemških značajev. Ali ni to tisti češki Bicek iz Celja, ki je bil še za časa svojih visokošolskih stu»lij v vrstah slovenskih akademikovi -f- Javen shod v Trstu. Za bodočo nedeljo pred pol dne sklicuje politično društvo »Edinost« v tržaški »Narodni dom« velik javen shod, na katerem bo poročal državni poslanec dr. Rvbar o državnozborskem, deželni poslanci tržaški, pa o delovanju v tržaškem deželnem zboru odnosno v mostnem svetu. V nedeljo, dne 23. t. m. ae bo pa vršil občni zbor političnega društva »Edinost«. + Is šolske službe. Bivša »u-plentinja Angela Sa kotnik pride kot provizorična učiteljica v ftt. Juri pod Kumom. Bivša pomožna učiteljica Marija Tavčar je imenovana za pro-vizorično učiteljico za Cerklje. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« je že par let sem ena najbolj priljubljenih in najbolj posrečenih prireditev ljubljanske predpustne sezone. Svojim dobrim tradicijam je ostal ta venček v vsakem oziru tudi letos zvest, in morda je ponekod prejšnje še prekosil. Kakor prejšnja leta, je pevski zbor »Glasbene Matice« tudi to pot pokazal, da se ne zna producirati le na koncertnem podiju, temveč da se prav tako spretno suče tudi v plesni dvorani. Venček je privabil včeraj v veliko dvorano »Narodnega doma« nele skoro polnoštevilno dame in gospode »Matičnega« pevskega zbora, temveč tudi mnogobrojno drugo občinstvo. Skoro do ranega jutra je trajalo veselo vrvenje ob zvokih orkestra ^Slovenske Filharmonije«. Kako velika je bila udeležba, se da presoditi iz tega, da je prvo in drugo četvorko plesalo nad sto parov, in še celo pri zadnji ob 4. zjutraj je bilo okoli 50 parov. Plesni venček »Glasbene Matice« ostane vsem v najlepšem spominu. — Planinski ples, ki se vrši dne 1. februarja t. I. na večer pred Sveč-nico v »Narodnem domu«, bo tudi letos urava ljudska veselica, ki bo nudilo vsakomur neprisiljeno zabavo. Odbor preskrbi kar uajboljša okrep-čila, pristna domača vina in izvrstne mrzle jestvine. Dvorana in paviljoni bodo primerno okrašeni, najlepši cvet bode pa seveda mnogoštevilen krog pri paviljonih sodelujočih dam. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci, nastop planincev se izvrši kot gorenjska svatba, — Želeti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah ter se pridruži veselim svatovalcem. — Ker je določen čisti dohodek planin skega plesa za tako nujne naprave našega planinskega društva, pričakujemo, da se plauinskega plesa udeleži vsak prijatelj planinstva in domače neprisiljene zabave. — Nov cenik muzikalij »Glasbene Matice« je pravkar izšel. V njem najdejo slavna pevska društva 55 različnih glasbenih zbirk z več nego 430 moškimi ali mešanimi zbori. Pripomnimo da so v »Glasbeni Matici k prav mnogim partituram na razpolago tudi litografirani glasovi po cenah, označenih v dotični opazki »Cenika«. Vabimo vse ljubitelje slovenske pesmi, da pridno segajo po teh gla^l>enih zbirkah, jih z ljubeznijo pojo in tako delajo čast sloven-ski gla>bi, pa takisto slovenskim skladateljem, ki jih s proizvajanji njih del vzpodbujajo k stremljenju po čim d al je višji popolnosti in tako širijo našo glast>eno literaturo. Vsi na delo za slovensko pesem! — Občni zbor vdovskega in siro-linskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem vrst se dne januarja 1910 ob pol 6. popoldne v srebrni dvorani hotela »l'nion<'. Dnevni red: 1. Pr ročilo upravnega odbora. 2. Volitev dveh revizorjev. 3. Slučajnosti. — Popis psov. Mestni magistrat opozarja, da se popisovanje p^>v določene dneve ne bo vršilo v mestnem zglaševalnem uradu, temuč v \ eliki dvorani »Mestnega doma«. Žive človeške ribice (proteus anguinus) najrazličnejše velikosti se lahko vidijo brezplačno ta teden v tukajšnjem deželnem muzeju. Dotični ki, ki se za nje zanimajo, naj s<> zglase v uradnih urah pri muzejskem preparatorju Fr. Dobovšku. Človeška ribica je za Kranjsko zelo zanimiva živa lica. Prebiva v kraških podzemskih vodah. Ker živi na temnem ima krnaste oči in brezbarvno kožo. Ako je delj časa izpostavljena svetlobi, potemni in dobi zamolkle vijoličaste lise. V akvariju živi dolgo časa, samo voda se mora večkrat premen iti. Krmiti se jo mora z vodnimi mehkužci, črviči ali pa s tanko narezanim mesom. Izpočetka ne sprejema rada ponujenih živil in živi večkrat po 8 do 15 mesecev brez vsake vidne hrane. Umrla je sinoči na Verdu pri Vrhniki ga. Elizabeta 2 i t k o , rojena Sedmak. N. v m. p.! Telovadno društvo Sokol v $kof-ji Loki priredi dne 16. prosinca 1910 v prostorih »Narodne Čitalnice« svoj plesni venček, pri kojem bode svirala slavna godba e. in kr. pespolka št. 17. iz Celovca. — Kakor priprave kažejo, zna ta venček vse prejšnje enake prireditve prekositi. Cena vstopnine je za brate Sokole v kroju 1 K, druge osebe 2 K, dame proste. Narodna čitalnica v Ribnici ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. t m. ob 3. popoldne v čital-niških prostorilk Glasben* amilve Klbntea ima avoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. popoldne v Arkotovi dvorani. Vabljeni ao vsi prijatelji glasbe. Narodna čitalnica v Novem mestu si je izbrala na občnem zboru dne 8. januarja t. 1. nov odbor, ki se je sestavil v svoji prvi seji dne 10. januarja tako-le: predsednik Dav. Majcen, podpredsednik O. Skale, tajnik dr. I. Lokar, blagajnik V. Kom-pare, knjižničar L Germ; ostali odborniki so: E. Kastelic, A. Levicnik in V. U mek. Namestnika sta A. Ku-der in R. Jeglič, preglednika pa: A. Lapa j ne in Fr. M ožina. — S prirejanjem predavanj, izletov, iger in veselic skuša izpolnjevati čitalnica svojo nalogo. V soboto, 15. t. m. se ponovi opereta »Presenečenje«. Večer se izpolni s pevskimi in orkestralnimi točkami ter plesom. Pevsko društvo »Postojna« v Postojni ima svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 8. zvečer v prostorih hotel »Ribnik«. Hrastnik. Občni zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva je prestavljen na nedeljo dne 23. januarja ob 3. popoldne. Društvo za t n jaki promet v Raj-henburgu se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so količkaj pripomogli k tako sijajnemu uspehu njegovega plesa: »Zegnanje na Kumu«. Osobito izreka zahvalo strokovnemu učitelju v Krškem g. Humku, ki je tako krasno naslikal na platno Kuni. Da postajajo prireditve gori omenjenega društva vedno priljubi jene jše, kaže dejstvo, da smo imeli čast pozdraviti *roste ne samo iz Krškega, Vidma in Sevnice, ampak tudi iz Zidanega mosta, Radeč, Trbovelj, Zagorja, dalje iz Celja, Ptuja, Zagreba in še celo iz Gradca. Zabava, ki je trajala do ranega jutra, je bila prav prijetna. V Žalcu pri Celju stavili bodo, kakor se nam poroča, novo — šolo. Je pa tudi že čas v to! Več kot desetletje jo že stavijo na — papirju. Pred celjskim kolodvorom in >koli njega veti no kaj brskajo in *K>pravljajo. Ni Še dolgo tega, ko so >dpravili nek star plot ter podrli par kilavih dreves, — v kar je res bil že krajni čas. A zdaj že spet postavljajo neke planke. To se vsej okolici tako poda, kot zajcu cilinder. V Ce-ju pač mora biti vedno kaj posebno »modernega«! PolČane ob juž. žel. in Peklo u*i Polčanah (Holldorf) sta pravi nemčurski gnezdi in kramar Hans \V o u k je prvi zvononosec tamošnjih Tevtonov. Seve volk spada med nemške zveri, mvj ga pa tudi le Nemec živi. — Res skrajni čas je že, da bi kdo v Dravinski dolini vzel metlo roke ter z njo pošteno pometel nemeurske smeti! Za župana v Brežicah je iznova izvoljen Faleschini, ki županuje že od leta 1893. Za svetovalce so izvoljeni »Nemci« Sehniderschitseh, Ma-theis, Zehner in Ornik. Podružnica »Sudmarke« se je ustanovila za Svičino in Zornjo Sv. Kunigundo. Ta dva okraja sta v skrajni nevarnosti, da se popolnoma I k) ne m čita. Strupene kače na Štajerskem. Lansko leto se je na Štajerskem ubilo f>M31 strupenih kač. Ker se plaču-ie na Štajerskem od ubite strupene kače po 50 vin., se je izplačalo lani 3415 K 50 vin. — Med usposlanimi strupenimi kačami je bilo 4344 gadov in 2487 modrasov. Iz Spod. Štajerske se je poslalo skoro izključno modrase. Škandal za poštno upravo jc, da pošilja v slovenski Zidani most popolnoma slovenščine nezmožne poštne uradnike, tako, da mora stranka, ki hoče poštno nakaznico, sprejeti mesto te, zalepko, ozir. govoriti nemški ali pa s pomočjo sluge kot tolmača dopovedati g. uradniku, kaj da se zahteva. Se li res temu ne more od pomoči? Nesreča v Rablju. Od nedelje dalje so delavci neprestano na delu, da odstranijo vodo iz kotline. Velike ovire jim dela to, da se še vedno trgajo kosi zemlje ter padajo v globo-čino. Kdaj pridejo do ponesrečenih oseb, se prav nič ne ve. Baje bodo poskusili po rovih priti do pogrezne-ne bolnišnice. Državno pravdništvo bo uvedlo kazensko postopanje proti vodstvu rudokopa. Vlom v Šturjah. V noči od 10. na 11. t. m. so vlomili dosedaj še neznani tatovi v prodajalno »Konsum-ne zadruge« članov podružnice »N. D. O.« v Šturjah pri Ajdovščini. Na-vrtali so vrata z dvorišča ter odprli več vrat s ponarejenimi ključi. Mislili so pač, da dobe večjo svoto denarja, ki je bila po dnevi v prodajalni, ker je bilo ravno običajno 14-dnevno vplačilo. Toda to se jim ni posrečilo, kajti denar je bil drugje varno spravljen. Dobili so lo nekaj drobiža ter vzeli nekaj sladkorja, kave, sira, žlic in nožev. Skoda znaša približno 100 K, ki je pa deloma z zavarovalnino pokrita. Klerikalci in nasprotniki so bili zelo veseli tega, ker so mislili« da to gotovo uniči za- drugo in obenem tndi organizacijo. Povemo jim pa, da ae zelo motijo, aakaj kakor ae je razvila »Nar. Del. Organizacija« v Šturjah in Ajdovščini, tako se bo razvila tudi kon-sumna zadruga, pa če jim je to všeč ali ne. Obstreljenemn policijskemu višjemu svetnika Frennerja, ki je, kakor smo poročali, ponesrečil na lovu pri Štanjelu na Krasu, se je obrnilo J v toliko na bolje, da je bil že prepeljan v Trst. Strel, ki je bil oddan, \ kakor se trdi, od nekega lovskega j čuvaja, je zadel Frennerja v hrbet in ga teško ranil. Vendar je upanje, da i ranjence vsled takojšne zdravniške pomoči v kratkem okreva. Pevsko društvo »Zarja« v Rojenu pri Trstu priredi v nedeljo, dne 10. t. m., svoj prvi veliki koncert pod vodstvom g. pevovodje in skladatelja Emila Adamiča. Ker ima to društvo velike zasluge za narodno probujo, vredno je, da se slavno občinstvo ob tej priliki polnoštevilno udeleži, tembolj ker se bodo proizvajale naj krasne jše sk-adbe. Državno obrambno društvo založnikov časopisov in koledarjev je doseglo lep uspeh s tem, da je preprečilo pred Božičem izdano novo poštno odredbo, glasom katere bi se morala plačevati za takozvane dvojne številke tudi dvojna poštnina. Zaslugo na tem uspehu ima edino dobra organizacija in vedua- čuječnost navedenega društva. Noben založnik naj torej ne odlaga s pristopom k temu društvu. Priglase sprejema tajništvo društva na Dunaju V11/2. Sleparske banke na Nizozemskem predvsem v Amsterdamu, dalje v Kodanju, Hamburgu in Fmn-kobrodu ob Menn so znova začele z razpošiljanjem svojih sleparskih srečk, katere vsiljujejo tudi našim rojakom na kaj spreten način. V zadnjem času jih je bilo več zelo občutno oškodovanih, ker so se spuščali v kupčijske zveze s temi bankami. Občinstvo se torej v lastnem interesu nujno svari pred vsako zvezo s temi sleparji, ki ga bodo le oskubli in opeharili. Po pošti došle srečke iz teh krajev pa je treba nemudoma vrniti. Prijeta tatica. Meseca listopade lanskega leta je bilo posestniku Alojziju Stmpiju na Zabjaku ukradene več obleke in perila, skupne vredno sti 124 K. Kot osumljenka je bila takrat prijeta njegova bivša služkinja, a je bila, ker ni bilo dokazov, takoj izpuščena. Včeraj pa je policijr prijela tatico v osebi 181etne brezposelne služkinje Frančiške Jezenško-ve, rodom iz Krašnje okr. Kamnik. Jezenškova je takrat obiskala Stru pijevo deklo in obleko pokradla Je-zenšova je tudi v Rožni dolini kje*-je stanovala, ukradla svoji stanoda-ialki pelerino in bluzo. Ukradena Strupi jeva oMeka se je našla v stanovanju v Rožni dolini. Jezenškovo so izročili deželnemu sodišču. Karambol. Ko je sinoči okoli pol 5. peljal v mesto hlapec trgovca Jakoba Strzinarja iz Vrhnike, je nasproti privozil avtomobil A. I. štev. 603. Hlapec se je že naprej umaknil na levo. a so se mu začeli konji plašiti. Prihajajoči avtomobil se pa na to ni oziral, temveč se je šele v zadnjem trenutku, ko je bil že poleg voza hotel izogniti in je zadel v voznikov voz. K sreči se vendar ni prigo-dilo druge nesreče in se je poškodoval samo voz. Ogenj v kleti. Preteklo noč je nastal v kleti »Narodnega doma« poleg kurilnice ogenj. Goreti je začel premog, kateri se je vnel po odpadajočih iskrah. Ogenj je pogasil na veselici službujoči ognjegasilec. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Ivanka Bergantova je izgubila sivkasti muf z trakom okoli vratu. — Gospa Mici Schweigerjeva je našla zlato zapestnico. Izgubljeno. Pred tednom je bila izgubljena denarnica z manjšo vsoto denarja od Narodnega doma do Pod-rožnika. Pošteni najditelj jo naj odda v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda (Narodni dom). Zamen jena je bila v kavarni »Evropa« boa. Lastnica naj jo vrn»? v kavami, kjer dobi svojo. Uradne vesti. Dne 20. januarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Novem mestu dražba zemljišč vi. št. 72.611 in 677 kat. obč. Kandija. Prvi vložek je cenjen 11.861 K, drugi 8189 K in tretji 365 K 50 v. Najmanjši nonud-ki znašajo 7907 K 33 v, 5489 K 34 v in 243 K 67 v. Književnost — »Slovenski Sokol« ima v št. 12. lanskega tečaja naslednjo vsebino: 1. Sokolskim vaditeljem. 2. Povelja za redovne vaje v praporu. 3. i Nekaj o Sokolskem naraščaju. 4. Iz j slovanskega Sokolstva. 5. Vestnik i slovenskega Sokolstva. 6. Raznoterosti. 7. Književnost. f * - SKUiMftnantjM m proti ljubljanski občinski volilni reformi, kakoršno predlaga klerikalna deželnozborska večina, bo jntri v petek 14. t m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«._________ Telefonska in trzolovna poročna. Avdijence. Dunaj, 13. januarja. Cesar le danes sprejel med splošnimi avdijencami bivšega ministra dr. Žačka, Župana dr. Lu« egerja in grofa Frana Auersperga. Pogajanja radi češkega deženega zbora. Dunaj, 13. januarja. Iz Prage poročajo, da se prihodnji teden prično pogajanja radi funkcioniranja češkega deželnega zbora. Pogajanja bosta vodila namestnik Coudenhove in deželni maršal Lobkovic. Dunaj, 13. januarja. Tukaj bivajoči češki poslanci so bili brzojavno pozvani v Prago, kjer se danes popoldne ob 3. vrši konferenca čeških poslancev vseh strank. Senzacionalni preokret v aferi llof^ richter. Dunaj, 13. januarja. »Neues Wienet Journal« priobčuje poročilo o senzacionalnem preokretu v aferi nadporočnika Mofrichterja. List zatrjuje, da je Hof-rienter popolnoma nedolžen, kriv pa je neki drugi nadporočnik. Zglasil se je namreč sin nekega dunajskega drogi-sta, rodom Hrvat, ki je izpovedal, da je bil v prodajalni njegovega očeta dne 5. novembra !. I. nek nadporočnik, ki je pod pretvezo, da potrebuje strup proti podganam, nabavil veliko množino ciankalija. Tega mladeniča so konfrontirali s Hofrichterjem. Ko je Hofrichter-ja natanko ogledal, je kategorično izjavil, da on ni bil tisti, ki je v očetovi drogeriji nabavil clankalL Pri preiskovalnem sodniku Kunzu se je javil trgovec z železnino, Pfeil, ki je izpovedal, da je bil prvi teden meseca novembra pri njem nek nadporočnik, ki je rekel, da je v izložbi videl, da ima na prodaj tudi fotograiične aparate. Pripomnil je, da bi on kupil ta aparat, toda samo pod ^ogoiem, da dobi z njim tudi primerno količino ciankalija. V tistem trenotku je vstopil v prodajalno neki stotnik. Nad-!X)ročnik se je, ne da bi ga pozdravil, potuhnil in odšel. Tudi Pfeil je bil konfrontirao s Hoirichterjem, a tudi Pfeil je z vso odločnostjo izjavil, da ffohich-ter ni bil dotični nadporočnik, ki je pri njem kupoval fotografski aparat Komo poveljstvo je izdalo ukaz, naj se zglasi dotični stotnik, ki je bil prve dni meseca novembra pri Pfeilu. Ce je ta ukaz ime! uspeh, se še ne ve. Ogrska kriza. Budimpešta, 13. januarja. Grof Khuen - Hedervarv je že sestavil svojo ministrsko listo. V tej listi začasno ni ministra za Hrvatsko. Ta posel bo začasno opravljal grof Khuen sam. Danes je konferiral z dr. Tomašičem. Morda nrevzame portfelj za Hrvatsko dr. To-mašić. Zloglasni Argus v Zagrebu. Zagreb, 13. januarja. Tu se je zopet pojavil znani Pjerotič, ki je pod psev-doimenom Argus jel prvi v »Hrvatskem Pravu« dolžiti hrvatsko - srbsko koalicijo, zlasti pa poslanca Supila, da je v zvezi s srbsko vlado. Supilo je radi teh obrekovanj tožil »Hrvatsko Pravo«, a to je takoj zlezlo pod klop ter preklicalo svoje dolžitve. Pjerotič - Argus je sedaj v Rauchovi službi in sodeluje pri listu »Ustavnost«. Slovensko društvo na Reki. Reka, 13. januarja. V soboto ima pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega društva v hotelu »Kontinen-tal« svoj zadnji sestanek. Na tem sestanku se imajo rešiti vsa še sporna vprašanja ter določiti dan ustanovnega občnega zbora. Poslano. Podpisana sva dolžna radi nepre* stan h sumničenj izjaviti resnici na ljubo, da nirrava nobenega stika, še manj pa, da sva avtorja dopisa: »Iz loške do« h ne« v št 23. »Slov. Doma«, dne 18. decen bra 1. 1. To v pnjazno vednost vsakomur, ki bi si radi nadaljnih neosnovank na na i'ni osebi ne hotel nakopati kakih neljubih sitnosti. T9J Toma* Strto Vilko Mul posestnik in gostilničar. učitelj. V neki švicarski gorski vasici so morali zadnjič zapreti šolo, ker so vsi otroci oboleii za hudim prehlajenj -m. Učitelj, ki je pasti I je že sam preizkusil, se je domislil, da naj prosi upravo sodenskih kopeli za nekaj škatlic znanih Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj. Pasti 1 je so res prišle, sel* telj jih je razdelil in že dva dni kesneje ae jc zopet lahko pričel pouk. Žitne cene v Budimpešti« Dne 13. januarja 1910. TtPailn. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 14 2! Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 11« Rž za april 1910..... za 50 kg 942 Kuru za za maj 1910 ... za 50 kg 670 Oves za april 1910 .... za 50 kg 7-65 Efektiv. 5 vin. ceneje. ^^Hl^1111 je imela meseca decembra 1909. L sledeči -čemet: 4i) redni dohodki s) prispevki iz nabiralnikov- . . 3716 K 02 v b) prispevki podružnic i. s. a) Kranjsko . . 3236 K 83 v h) Štajersko . . 2205 . 05 . r) Koroško . . 100 . — , d) Primorsko. . 1745 „ 61 skupaj: .... ♦ ) razni prispevki i. s. darila, skupilo za družbeno blago, narodni kolek itd..... 7287 . 49 , 7977 02 skupaj. 18980 K 53 v b) izredni dohodki nabrani zneski od 1. inkl. do 31. decembra 1900 za obrambni sklad . . . . najeto posojilo . 1723 K — v 8000 K — v Vsota vseh prejemkov 28.703 K 53 v U. Malhi a) redni izdatki cd. izdat........2T\ jT2 K 54 v b) izredni izdatki plodonosna naložitev zneskov za obrambni sklad, vplačanih v času od 26. novembra do 29. decembra 1909 . . . . za pok^;^;r-'.;i zskiad • za giavruco • . ► • . 2129 K — v . 1927 „ 29 „ . 4737 „ 19 „ 8793 K~48 v 29466 K 02 t torej orTni: « APaia . . . 762 K 49 v kateri zrese.. ><• pjkrrte prebitka iz 1. 1908. Slovenci in Slovenka! Ne pripominjamo &14eaarl Številke govore same. i Ustna voda j 1 „EUODIN" Specijaliteta za %Am--m<*"- I 11 Cona Z kroni. s 4813 Glavna zaloga lekarna 1 ^ Oh. pl. Trnkocz? o L ii!sl oni. mr- i \ \ l t i i errava ffo zeieznaro Kina Vino Hlgy acičaa n^M-r* q * Dun»;a 1906: Drsava o odlik o vanje in caotsj dJpioao k alati kolaj ai. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom ■ ---in malo krvnim zelo priporočeno od sdr&v-uiških avtoritet. borni o: V©5krat odlikovano. Nad 6000 »dravniskih ■prieaval, J. SERRAVALLO. c *■ t. Im. fcfe-rtifl - TRST-3*rkoTb«. - 5 t m i Jf Umrli so v Ljubljani: Dne 10. januarja: Josip Trampuž, slad-*dčar. 56 let. Pred pruiarui 23. Dne 12. januarja: Leopold Annič. šolski xdja, 68 let, Gosposka uiica 6. V deželni L o 1 n i c I: Dne 9. januarja: Ignacij Boh. laj.iar, .50 let. — Ivan Bakovnik. delavec, 58 let Meteorolosta poročilo. S J a eni t!ck 7*f4-acini. *£* Ca* Stanje SaTO- °Pa?0' actra raaja 2." Vetrovi Nebo 12. 2. pop. 731 6 9 zv. 728 2 6 8 sr jjzabod dež :*6 sr szahod oblačno 7 zj 729 4 U1 si. jvzhod sneg Srednja včerajšnja temperatura 49% norm —2 6 . Padavina v 24 urah 7 6 mm t Matija Žitko javlja v svojem tn v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretu/.no vest, da je njegov.i ljubljeni soproga, vzorna mati in stera mati, gospa Elizaiieta lo roj. Sedmak previđena b sv. zjkramenti za umirajoče m vdana v božjo voljo po kratki in mučni bolezni danes ob i. popoldne mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage rajnice bo 14. januarja ob polu 4. popoldne. Blago pokojnico pnporočamo v blag spomin in molitev. Verd pri Vrhniki. 12. januarja 1910. 184 Žalujoči ostali. Spretnemu trgovcu (tudi začetniku) m oddalo v najem prostori za trgovino Z Opravo vred v jako dobrem kraju bhzo mosta LJubljane, Pojasni a daje A. Verbtt, trgovec v LJubljani. i" %aT__I_____M mianlr-hldrotalct « VOdOVOdl Konrad fadraik, Ljubljana Rcnoiizncile, tepalBKe neprovc Starinari ii trgmi z tblckasi |cilhevum nHcc ite?• 4. Brzo Jari: bduuk-Ijibljaii. Projekti in izvršitev specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritv? gradbe sastonj). iz starega komrsnega blaga in volnenega lodna, nadalje temnosive hlače tramvajskih uslužbencev in predelane vojaške zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pri L. XX L 8 Kdor ne ve, kaj »uj svojce« tmsi ta porot, o, -f>dwr#» ali arftofao^tao •arilo, mJ jKfatcaa aoj |T «U*aa aata Iva -ajjp s JWl sHkaaT. kjrr auVnai kajprtacniafa. t«ffoT*tJ> >e »d uktno oraaa I Gospodična se sprejme v lateri|0 tal flavno /5 aost m. 49i C. i a kr. o\oral «J»b, p»i'iklin »n delom vrta, SO Odda V najem. Posebno pripravno je za penz ion■ -.te ali letov carje. Pojasnila date .transka stvar. Sen i starosti 40 let, samec, čedne zo-nanjosti, posestnik in trgovec i večjim premoženjem. Oziralo se bode le na ponudbe -s popolnim naslovom s sliko. kat?re naj se blagovolijo poslati pod „Dobroarćna-* na upravni-&tvo „siov. Naroda" So 2S. januarja. Za u ino.-1 se jamči. 172 hišna oprava restavracija Mmm utica ft. 9 (psitg glavne pašte) v Ljubljani \&> priporoča svoja čisto naravna vina -fjf 6 k t etarega ljutomer* čana, 5 lc- ^an^a silvanca (v boteijah\ stara kranjska trta, pr :'pn Cviček sloveč.h goric »Gadi^va pe~«. c»dl kovan na raz stavi v Novem mestu, ter razne :•: druge vrste. :•: :-: 'Mi meščanska Mm perilo Itd. »e bode prodajala v ponedeljek, dne 17. januarja popoldne v Spod. Sliki, Jornojova eesta 33 pri Albini Zobčič. ni iiiiimifii rrrrfrfffrff Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo glavno trgovino v LJubljani, Mestni trg štev. 19 ttr jo preselim v Gorico, Šolska ulica št. 6, prodam vso trgovsko opravo po jako ugcdrri ceni. ReUcktante prosim, naj ne zamude te redke prilike. Cenjenim odjemalcem pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. februarja blago pod ca k apno cono ter opozarjam, da bom imet od 1. februarja naprej svojo trgovino ▼ Ljubljani le ••pri Planinki" nm Jurčičevem trsfu, katero bom znatno povečal- 161 Engelbert Skušek, Ljubljana. kkkkkkkiikkkk POKORNEGA PELINKOilEC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačujoč čisti biljni destilat. Eksponira u na m kraj! šteta. Odlikovan s «0 llattmi, brnim J In Cestnimi holajnami Zastopnik za Kranjsko: Dobiva se povsod. L. t- '-m - - ; i .'t' > . Opomba I Izvrsten glas našega elizira Pelinkovca je dal povoda, da nava konkurenca prodaja pod Utim in sličnim imenom siabšp — često zdravju Škodljive - pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vi-nfOtO in zahtevajte izrecno Pelinkotac Pokom. ▼ao ostalo aa| ao tet paosarajte savna, .-. Edni proizvajalec: KraU. mtI. im. mraica Ukera preje 153 FRANJO r*O0IOIM0Yf Uetnnovlji Izvrsten vrtnar ao lito za oskrbnistvo Boitanj. B*t: mora vešč malo nemškega lizika. Ponudbe se pošiiiajo na OSkrb* mlitvo Boitanl, poita Radna pri Sovnicl. 165 eventualno tudi kot prodajalka papirnate in galanterijske stroke, lito slatbO. Vstop s 1. februarjem, lahko tudi s 15. jantarjem. Kje, pove upravništvo r.Sloven skega Naroda«. 83 Ura z verižico za samo 2 kroni. Zaradi nak:ipa velike množine ur razpošilja zdolajšnja razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankenco z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tadi kletno garancijo. Po povzetju razpošilja Razpošiljevalnica ur F. Windisch, Krakov W 11. I\B. Zd neu^djajoče denar nazaj. 171 Spretna knjigovodja z letnimi izpričevali, slovenščine in če mogoče tudi italijanščine zmožna, ob visoki plači za trgovino na debelo v Gradcu. 86 Ponudbe z navedbo visokosti plače na upr. »Slov. Nar.« pod V,B. Si11 Ceno posteljno perje aafaaaeeao novo la brex praha, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbele, a perja, puljenega K v , kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega p*rja, kakor puh K 8 —, kilo veleprirr.a napel puha belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6*— in K 8—, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K la*—. »Narejene postelje« Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavn cama, te dve 80x58 cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očUčenim, košatim m stanoviti* m perjem K 16*—, napol maha K 2o —, maha K 24—, peni ca sama K 9—, '2—, 14—, 16 — zglavn*ca K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavoinlna posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Svarilo. Podpisani opozarjam vsakogar, da mojemu sinu Viktorja SorollUl ne daj« denarja ali druge vrednosti na moje ime, ker jaz nisem plačnik sani Alojzij Korsika hišBi posestnik, trgovec s semeni in cvetlicami * Ljubljani. 167 Dvonadstropna ia v sredini mesta, s kletmi in 8 stano« van ji, pripravna za vsako obrt, SO proda za 29.000 K. Letni dohodek znaša 2600 K Vse vsote ni treba takoj plačati. — V* č pove g. I, KOIIIG V Ljubljani, Hilserjeva ulica 12. 176 Sot občinski talnih ki je ob enem organiit in zmožen poučevati v orgijanju in petju želi take službe Ponudbe sprejema uprav, »Slov. Naroda. 82 Za večjo trgovin© z mešanim blagom na deželi SO išče dobra meč, vešč posebno manufakture. Ponudbe z navedbo zahtev ia referenc, n^j pobijejo na tvrdko Slavoj Jenko, Podgrad-Istra. 154 8O išče za veliko žago na Kranjskem za vstop s 1. event. 15. februarjem. Ponudnik mora imeti dolgoletno prakso v manipulaciji z bukvami in jelkami, biti zmožen nemščine in hrvaščine ter imeti reference prve vrste. Ponudbe z natančnim opisom dosedanjega posiovanja, rodbinskem stanja in zahtevo plače na g. Amold SpitZ, Budapešta V., Forczel M6r utca štev. 4. 98 se za 178 Poledna Oras, Marlahllfstraaae 11 E. igranje na klavir pri družinskih kakor tudi pri društvenih zabavah v Ljubljani in na deželi najtopleje priporoča G. F. Jurasek v Ljubljani Petra cesta štev. 62 a It Št. 126. 156 C kr. deželna vlada v Ljubljani je z razpisom z dne 1. t. m. Št. 30794 ex 1909 z ozirom na to, da se je v zadnjem času v Ljubljani pripetilo več slučajev pasje stekline, odredila popis vseh v mestnem okrožju se nahajajočib psov. To popisovanje se bode vršilo dno 17« 18. in 19. t v veliki dvorani Mestnega doma v navadnih uradnih urah. V tem času morajo biti vsi psi naznanjeni in se bo proti onim posestnikom psov, ki bi to naznanilo opustili, postopalo kazenskim potom. Tudi se naznanja, da si mora posestnik psa, če se stalno preseli iz mestnega okrožja, izposlovati dovoljenje podpisanega magistrata, da sme psa vzeti seboj. Koniaču se je pod kaznijo naroČilo, da mora vsakega, brez nagobčnika vjetega psa brez izjeme takoj pokončati. Mostni aglstrat ljubljanski, dne 10. januarja 1910. Županov namestnik: Vončina L r. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. o.mTTi«. gi.™