Leto XI., št. 28 („jutro" xxi., st. ts*a> Ljubljana, ponedeljek 8. julija I940.
Cena 2
UpravnlStvo. ujubljana, Knafljeva o
—	Telefon st 3122. 3123. 3124, 8125. 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St «2.
Podružnica Trbovlle: v hi« dr. Baum-arartnerja
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva al. 6. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 ln 312«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din i- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor. Grajski trg St 7. Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva oL L TeL 55.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
Sestanek groSa Člana s kancelarjem Hitlerjem
Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj dopoldne prispel v Berlin in se je takoj nato sestal s kan celarjem Hitlerjem — Domneve o cilju ber-
linskih razgovorov
Berlin, 7. julija, br. (DNBV Dopoldne ie prispel v Berlin italijanski zunanji minister srrof Cian«. V&a politična javnost v Nemčiji in Italiji, pa tudi drugod kaže veliko zanimanje za ta obisk ob zaključku druge faze vojne na zapadu. Nobenega dvoma ni, da je v zvezi s tretjo, zaključno fazo vojne na zapadu, v napadom na Anglijo. V zvezi s tem opozarjajo današnji listi, da je bil Ciano v Berlinu tudi larii v oktobru ob zaključku prve faze sedanje vojne, ko je bil končan nemški pohod na Poljsko. Za zadržanje do njenega vstopa V vojno je bil tedanji obisk italijanskega zunanjega ministra odločilnega pomena. S podobnega vidika je zato Sedanji obisk po nemški zmagi nad Francijo in tik pred pričetkom napada na Veliko Britanijo te še pomembnejši. Pri tem pa nemški vladni krogi ne oporekajo informacijam iz zanesljivih virov, da se bodo razgovori državnikov v Berlinu nanašali tudi na druga vprašanja, ki so postala zelo pereča prav v poslednjem času. Službeno seveda še tudi dopoldne ni bil objavljen nikak komunike, iz katerega bi bilo kakorkoli mogoče sklepati o vsebini razgovorov Hitlerja, Ribbentropa in Ciana.
Italijanski zunanji minister je t>rist>el v Berlin davi ob 11.15 (ob 10.15 po našem času. op. ur.). Z njim so se pripeljali šef protokola italijanskega zunanjega ministrstva poslanik Buci, njegov osebni tajnik ter razni drugi funkcijonarji iz palače Chigi. Na železniški postaji v Anhaltu so Ciana sprejeli njegov nemški tovariš zunanji minister Ribbentrop. italijanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri, višji uradniki nemškega zunanjega ministrstva in italijanskega poslaništva, člani italijanske fašistične organizacije in italijanske kolonije v Berlinu, zastopniki krajevnih oblasti in velika množica ljudi. Po prisrčnih pozdravih sta zunanja ministra pregledala pred postajo častno četo narodnosociali-stičnih zaščitnih oddelkov. Ciano se ie s postaje v spremstvu italijanskih diplomatov odpeljal v gradič Bellevue. kier ga ie sprejel minister dr. Meissner. načelnik kancelarske pisarne. Tam se je italijanski zunanji minister tudi nastanil.
Prvi razgovor s kancelarjem Hitlerjem
Dobro uro po prihodu se je zglaisdl v Bellevueu šef protokola nemškega zunanjega ministrstva Domberg. V njegovi družbi in v spremstvu poslanika Alfieria se je tedaj grof Ciano odpeljal v kancelar-sko palačo, pred katero ga je znova pozdravil dr. Messner. Ob 12.30 ga ie sprejel kancelar Hitler v svojem kabinetu.
Razgovoru so prisostvovali tudi zunanji minister Ribbentrop. italijanski poslanik Alfieri in nemški poslanik pri Kvirinalu von Mackensen. Sestanek je trajal vse do 14.35. Ribbentrop. Ciano in oba poslanika 'ter še nekaj višjih funkcijonarjev kance-larske pisarne so se nato odpeljali v hotel Adlon, kjer je nemški zunanji minister priredil svojemu italijanskemu tovarišu svečan obed. na katerega ie bilo povabljeno precejšnje število uglednih osebnosti iz zunanjega ministrstva, italijanskega poslaništva in iz narodnosocialistične stranke.
Uradni komunike o sestanku
V prvih popoldanskih urah je bil o prvem sestanku Hitlerja s Cianom o priliki njegovega sedanjega obiska objavljen naslednji službeni komunike:
Vodja in kancelar je danes v opoldanskih urah v prisotnosti zunanjega ministra Ribbentropa sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. Oba državnika sta imela dolg in prisrčen razgovor, ki sta mu prisostvovala tudi italijanski poslanik v Berlinu Dinb Alfieri in nemški poslanik pri Kvirinalu von Mackensen.
Ciano si ho ogledal zapadno fronto
Berlin, 7. julija. (Štefani), br. Po informacijah iz zanesljivih italijanskih virov bo italijanski zunanji minister Ciano zapustil Berlin. S posebnim vlakom se bo odpeljal na zapadno fronto in si ogledal posamezna prizorišča največjih borb. V nekaj dneh se bo spet vrnil v Berlin.
Italijanske napovedi
Rim, 7. julija, p. Na snočnji konferenci tiska je bilo sporočeno novinarjem, da bodo berlinski razgovori zunanjega ministra Ciana z nemškimi državniki potekali v okviru splošnega sistema osi Rim-Berlin, pri čemer bodo proučili celotni mednarodni položaj. Zato bodo ti razgovori velikega mednarodnega pomena. Na konferenci je bilo tudi rečeno novinarjem, da se morajo pričakovati po konferenci v Berlinu važni dogodki.
Rim, 7. julija, o. V zvezi = prhodom italijanskega zunanjega ministra v Berl:n pravi agencija »Štefani« v svojem današnjem biltenu, da so na vidiku nov dogodki, s katerimi se bo definitivno odločila evropska usoda. Osni velesil' bosta tudi tokrat kakor vselej doslej po vzajemnih konzultacijah koordinirali svojo akcijo in sklepali o strateških in diplomatskih iniciativah, ki se bodo v najkrajšem času realizirale. Pred-
vsem se bo likvidiral britansk' vpliv v Evropi in pričela borba za uničenje britanskega vpliva v ostalem svetu-
Pri posvetovanjih, ki so se danes pričela v Berlinu, se bodo proučila tudi razna druga vprašanja, od katerih je odvisna ureditev evropskega položaja, obnova ravnovesja med posameznimi sektorji v Evropi, kakor bo pač v skladu z etičnimi gospodarskimi in političnimi pravicam' ter populacijskimi potrebami posameznih evropskih narodov.
Tudi »Popolo d'Italia« prav« da so bili vsi sklepi osnih velesil vedno na pravem mestu in so se tudi vedno pravočasno izvedli. To bo veljalo tudi za koncentrirano vojno akcijo proti Vel'ki Britarpji ki se bo pričela brez vsakega obotavljanja.
Rim, 7. julija. AA. (Štefani) »Voce d'I- j talia« piše o obisku italijanskega zunanje- > ga ministra v nemški prestolnici ter pravi med drugim:	i
Grof dano je prispel danes v Berlin. To se je zgodilo nekaj ur po zmagoslavni vrnitvi voditelja rajha. Vsa Evropa upira svoji oči v Berlin, ker čuti, da stojimo pred spremembo celotne vojne zgodovine. Velika Britanija je ostala sama. Nasprotno temu sta državi osi združeni bolj kakor kdaj prej ter se pripravljata za končno odločitev, ki bo pomenila spremembo političnega reda v Evropi. Nemčija in Italija morata izpopolniti in dovesti v sklad svoje načrte, svoje pobude in svoje akcije.
V Berlinu se razpravlja tudi o jugovzhodni Evropi
Curih, 7. jul. z. Berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu ni v zvezi le z zadnjimi pripravami za napad na Anglijo marveč da se bodo nanašali razgovori tudi na razvoj položaja na jugovzhodu Evrope. Glede vojne
Francoski letalski napad na
Francoska letala so bombardirala utrdbe in ladje v luki — Neka večja angleška ladja je bila zadeta
Madrid, 7 jul. br. (Štefani) Francoska admiraliteta je davi objavila komunike o znanem letalskem napadu na Gibraltar, v katerem pravi, da sta dve eskadrilji francoskih hidroavionov, ki so ju že razorože-vali, a po dogodkih v Oranu znova oborožili, v teku včerajšnjega dne napadli angleško pomorsko oporišče. Letala so bombardirala gibraltarske utrdbe, pa tudi ladje, ki so bile tedaj v luki. Najmanj ena večja ladja je bila zadeta.
Kolikor je bilo mogoče nadalje zvedeti v zvezi s tem napadom, so bile v gibral-tarski luki zbrane prav iste angleške vojne ladje, ki so sodelovale pri napadu na francosko vojno brodovje v Oranu. Iz Algira so javili, da so te vojne ladje opazili v bližini otoka Alborana na pol poti iz Orana v Gibraltar, ko so bile pravkar na povratku v svoje oporišče. Iz Algeci-rasa pa poročajo, da so angleške vojne ladje, čim so pričela francoska letala metati bombe nanje, v vsej naglici zapustile luko in odplule na odprto morje. Bombe s francoskih letal so povzročile nekaj škode tudi na angleških obalnih utrdbah.
Madrid, 7. jul. br. (Štefani) Francoska letala, ki so izvršila napad na Gibraltar, so bila sicer izpostavljena hudemu ognju protiletalskega topništva, vendar pa nobeno izmed njih ni bilo poškodovano in so se vsa vrnila na svoje oporišče. V Gibraltarju je ostala ena bojna ladja, ki je vsekakor poškodovana. Poškodovanih je bilo tudi nekaj pristaniških naprav v angleški luki.
Tudi angleški komunike, ki je bil izdan v Gibraltarju, priznava, da je bilo povzročeno nekaj škode na obalnih utrdbah.
Nadalje poročajo iz Gibraltarja, da je več francoskih vojnih ladij v Casablanci prejelo nalog, naj prično takoj zasledovati angleške trgovinske ladje, ki v konvojih plujejo po Atlantskem oceanu.
Francosko-španska meja pri Kendayu zaprta
Madrid, 7. jul. br. (Štefani) Nemške oblasti na francoskem področju vzdolž obale Biskajskega zaliva so odredile zaporo meje pri eHndayu. Od včeraj ne more preko meje noben civilist
Francija prekinila diplomatske odnašaj e z Anglijo
Vichy, 7. jul. AA. (Havas). Ministrski sVet Je razpravljal o diplomatskem in pomorskem položaju, ki je nastal no neupravičenem napadu, katerega Je izvršila 4. julija močna angleška eskadra na francoske ladje, zasidrane v Mers el Kebiru. Glede na te težke dogodke je ministrski svet skjenil prekiniti diplomatske odnešaje z Veliko Britanijo. Razen tega je ministrski svet sklenil ukrepe glede preskrbe s hrano, glede transporta in prenašanja pošte.
De Ganile obsojen
Vichy, 7. jul. br. (Havas). General de Gaulle, ki se ie v Angliji Dostavil na čelo francoskega odbora in odrekel pokorščino vrhovnemu vojaškemu poveljstvu in vladi v Franciji ter je bil zaradi tega pred kratkim že degradiran, ie bil sedaj še obsojan od francoskega vojaškega sodišča. Obtožen je bil vojaške nepokorščine in izdajstva. Sodišče ga ie obsodilo na 4 leta ječe in 100 frankov globe.
Izgube francoske vojne mornarice
Vichy, 7. julija, br. (Havas). Ministrstvo za vojno mornarico je objavilo nekaj podatkov o izgubah francoske vojne mornarice o priliki poslednjih spopadov z angleškimi vojnimi ladjami pred Oranom in drugod v zapadnem delu Sredozemskega morja ter ob severnozapadni afriški obali Atlant-
skega oceana. Po teh podatkih so se tri francoske vojne ladje, ki so bile v zalivu pred Oranom, ob spopadu z angleškimi vojnimi ladjami potopile. Oklopnica »Bretag-ne« niizgubljena. Oklopnica »Strasbourg«, ki se je z nekaj drugimi vojnimi ladjami vt-niila v Toulon. ni bila torpedirana, drugače pa je le lažje poškodovana.
Na oklopnica h »Elunkerpue« in -»Stras-bourg« ter še neki drugi vojni ladji je bilo nad 200 mornarjev in oficirjev ubitih, nad 250 pa ranjenih. V celoti štejejo francoske izgube skoraj 1000 ljudi. Ladjedelni-ški inženjer j i v Oranu so pregledali nekaj poškodovanih vojnih ladij, da bi se popravila, kolikor so sploh mogoča, takoj pričela.
Vichy, 7. julija. AA. (DNB) Najnovejše poročilo francoskega glavnega admiralskega štaba pravi, da pri Mers el Kebrijem se je poleg že objavljenih potopila še ena lahka ladja, na kateri je bil odbit krn. Na linijski ladji »Bretagne« sta izgubila življenje samo dva mornarja, na »Dunker-queu«, »Provence« in «Mogadorju« pa je lo mrtvih 200, ranjenih pa 1500.
Torpedirani francoski ladji
Ženeva, 7. julija. AA. (Štefani). Iz Alžira poročajo, da je britanska podmornica v petek brez prejšnjega opomina torpedirala francosko ladjo »Rigau de Genois«. Ni še znano, kai je s posadko. Doslej pripisujejo angleški mornarici tudi torpediranie velike francoske ladje »Champlin«. ki se je potopila na nepojasnjen način blizu pristanišča La Rochedle.
Laval o spremembi ustave v Franciji
Vichy, 7. julija, br. (Havas). Službeno je bilo danes objavljeno ,da je bilo zadnje dni v Vichyju več sestankov in konferenc francoskih parlamentarcev. Na teh sestankih je sodeloval tudi podpredsednik vllade Laval, ki je parlamentarce informiral o dosedanjih sklepih vlade tako. glede trenutnih gospodarskih in drugih nujnih ukrepov, kakor tudi glede obnove notranjepolitičnega življenja v Franciji. Na poslednjem sestanku je Laval v daljšem govoru informiral parlamentarce o pripravljajoči se izpremembi francoske ustave. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum o načelih, na katerih bo slonela nova ustava, ki naj zagotovi popolno avtoriteto države, omogoči boljše uveljavljen je pravic posameznih državljanov, zagotovi razvoj družine iin omogoči, da bo Francija izpolnila svojo misijo.
Po nadaljnjih informacijah bodo parlamentarci na svojem bližnjem zasedanju dali vladi popolna pooblastila za izpremembo ustave. Parlament bo na tem zasedanju tudi razpuščen. Po novi ustavi bo nato izvoljena nova zbornica, sestavljena iz dveh zakonodajnih ustanov na korpotnacijski osnovi. V gornji zbornici bodo zastopane vse strokovne, delavske in delodajalske organizacije.
Francoski frank se ne opira več na angleški funt
Vichy, 7. julija, br. (Havas) Francoska vlada je na svoji snočnji seji razpravljala o ukrepih za obnovo francoskega gospodarstva. Med drugim je sklenila, da francoska valuta v bodoče ne bo več vezana na angleško, marveč se bo frank naslonil na ameriški dolar. Tako se je Francija razen vseh političnih ki vojaških obveznosti otresla tudi svojega sodelovanja z Anglijo na gospodarskem in še posebej na finančnem področju.
proti Angliji obstoja že od poprej med Berlinom in Rimom popolno soglasje in zaradi tega grof Ciano v tem pogledu nima nikake posebne misije. Novi stiki pa so postali potrebni spričo zadnjih dogodkov na jugovzhodu Evrope, kjer želita tako Italija, kakor Nemčija ohranitev miru.
Bolgarsko mnenje
Sofija, 7. julija. AA. (Štefani) Bolgarsko časopisje piše obširno o potovanju italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlin. Politični krogi pripisujejo temu potovanju velik pomen. Lista »Zora« in »Dnes« objavljata članke svojih berlinskih dopisnikov, v katerih ugotavljata, da bo imel sestanek Ciana s Hitlerjem in Ribben-tropom zgodovinski pomen.
Tudi Csaky pozvan v Berlin
Berlin. 7. Julija, p. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo prišel v Berlin k razgovo-
rom kancelarja Hitlerja z italijanskim zunanjim ministrom Cianom tudi madžarski zunanji minister grof Csaky.
Rim: Odločilna ura Anglije je odbila
Rim, 7. julija, z. Organ Italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Interna-zionali« napoveduje v svojem uvodniku, da je treba sedaj neposredno pričakovati napad na Anglijo. Odločilna ura je odbila in priprave so končane. Anglija, ki je še pred par mesci izigrala svoje karte s prevzemom jamstev za druge države in s proglasitvijo blokade nad Nemčijo, se je sedaj znašla sama v takem položaju, da išče jamstev drugih in se mora boriti proti blokadi. V odločilnem trenutku zgodovine sta državi osi Rim-Ber]in odločeni končati evropsko vojno z zasedbo Anglije in z zmago nad vsem britanskim imperijem. Anglija na vso moč zbira svoje čete v Afriki in svoje pomorske sile v Sredozemskem morju, da bi napadla Italijo, toda tudi ta poslednja nad a Londona je brezuspešna. Izjave Chuchilla, da bo Anglija sama nadaljevala vojno, ni vzeti resno, ker se je mogla Anglija že dovolj prepričati, da se s samimi improvizacijami ne da proti Italiji in Nemčiji ničesar doseči. Anglija ima sedaj le Se eno izbiro, to je, da se takoj vda in reši, kar se še da rešiti. Tudi zaupanje Anglije v njene dominione je zelo varljivo in dvomljivo.
Roosevelt za sklicanje kontinentalnih konferenc
na katerih naj bi se razpravljalo zlasti o ureditvi prekomorskili posestev posameznih držav
Washington, 7. jul. AA. (Reuter) Iz Hydeparka poročajo: Osebni Rooseveltov tajnik Early je podal zastopniku tiska izjavo, v kateri je med drugim dejal, da bi Evropa m Azija morali proglasiti svoji Monroeovi doktrini. Na tej podlagi bi po mnenju Earlyia laže prišlo do sporazuma glede gotovih prekomorskih posestev. V svoji izjavi je Early precej nedvoumno namignil, da je tolmač mnenja predsednika Zedinjenih držav.
Veliko pozornost je zibudilo dejstvo, da je Early podal to izjavo zastopnikom tiska takoj po razgovoru, ki ga je imel Roosevelt z zunanjim ministrom Cordel. lom Hullom. S precejšnjo zanesljivostjo se lahko reče, da je na tem sestanku predsednik Roosevelt prerešetaval s svojim državnim tajnikom izmenjavo not med Zedinjenimi državami in nemško vlado o tolmačenju Monroeove doktrine v sedanjih razmerah.
V svoji Izjavi novinarjem je Early med drugim tudi dejai, da bi morale po mnenju predsednika Roosevelta evropske, azijske in ameriške države — in sicer vsaka celina zase — sklicati konferenco zaradi razpravljanja o ozemeljskih vprašanjih, ki so nastala zaradi zadnjih dogod_ kov. V zvezi s tem je Early dejal, da se popolnoma strinja z izjavo zunanjega ministra Hulla glede stališča, ki naj ga zavzamejo države ameriške celine v primeru, če bi katera iimed evropskih držav povzročila gotove spremembe glede sedanjih posestev evropskih držav na zapadni polobli. Znano je, da je zunanji minister Cor_ del Hull izjavil, da bi se v tem primeru države ameriške celine morale izjaviti, ali bi bilo treba med nekaterimi posestvi proglasiti do konca vojne mandat v interesu dosedanjega lastnika.
Zedinjene države verujejo, da bi bilo dobro, če bi Evropa in Azija za svoji celini proglasili neke vrste Monroeovo doktrino. Nadalje se je Early dotaknil vprašanja Indokine ter je pripomnil, da bi zaradi njegove rešitve moralo priti do konference vseh azijskih držav. Sporedno s tem, je dejal, bi bilo pravično, da o nadaljnjem postopanju s tujimi posestvi na ameriški cefcini (ali z otokom, s čigar last-
nikom so se v Evropi dogodile gotove spremembe) soodločajo tudi vse ameriške države.
Eden Izmed navzočih novinarjev je pripomnil, da neka evropska država prizna Monroeovo doktrino samo pod pogojem, če se Amerika ne bo vmešavala v evropske zadeve. Na to je Early odgovoril, da gre v njegovi izjavi samo za gotove tehnične postopke s tujo imovino, ne pa za kakšno neposredno vmešavanje v evropske stvari. Pripomnil je, da ima v resnici vtis, da vlada v Washingtonu in vlada omenjene evropske države nista čisto istega mnenja glede tolmačenja Monroeove doktrine.
Washingt°n, 7. jul. AA. (Reuter) Pred otokom Martinique se mudi pet ameiiških rušilcev.
USA bodo začasno okupirale evropske kolonije?
Wa»hington, 7. jul. p. Kljub uradni objavi, da morajo Zedinjene države dobiti predvsem potrdilo vesti o blokadi francoskega otoka Martinique po angleških ladjah, preden bi podvzele kakšne ukrepe, trdijo dobro poučeni krogi, da so že krenili štirje ameriški rušilci na patruljira-nje v panajmeriški nevtralni pas, v kate_ rem je otok Martinique. Po nekaterih zatrditvah nameravajo Zedinjene države zagasno okupira« evropske kolonije v ameriškem področju. To trdijo tudi včerajšnji ameriški listi, ki se vsi zavzemajo za tak ukrep. Ameriški listi pravijo, da bi bilo v splošnem interesu, če bi Zedinjene države prevzele upravo kolonijskih posestev ®v-rOpSKih držav, dokler jih ne b°do mogle same upravljati.
Ameriški veleposlanik odpotoval iz Francije
Madrid, 7. julija. AA (DNB) Ameriški veleposlanik v Franciji Bullitt je zapustil Francijo in odpotoval v Ameriko. Danes je prispel v Madrid.
Italijansko vojno poročilo
Napadi bombnikov na arzenal na Malti — živahne letalske akcije v Afriki
Rim, 7. julija, br. (Štefani). Vrhovno po-veljništvo italijanskih oboroženih sil je opoldne objavilo vojno poročilo, v katerem pravi:
Formacije naših bomnikov so včeraj znova v zaporednih zaletih močno napadle letalsko in pomorsko oporišče na Malti. Vsi objekti so bili precizno zadeti, tako da je na področju arzenala izbruhnilo mnogo daleč vidnih požarov. Naša lovska letala so angleška letala prisilila k spopadu ter jih pognala v beg. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.	, , ■
V	Severni Afriki so biLa z zelo dobrim uspehom bombardirana letališča v Tisihid-di, Birembi in Marsa Matruhu. Pri tem so bili zadeti hangarja, bencinski tanki, a na vzletiščih je bulo uničenih 6 angleških letaL Nadalje je bik napadena motorizirana kolona na področju južnovzhodno od Solu-ma. Vsa naša letala so se vrnila na svoja letališča.
V	Vzhodni Afriki, kjer se je naš položaj v zavzeti Kaslli še nadalje utrdil, so naša letala izvršila več rzvidniških in napadalnih poletov. Na letališču v Aromi je bilo uničeno sovražno letalo, na letališču v Goz Redžebu pa nadaljnjih 7. Razen tega je bi-
la prizadeta velika škoda raznim napravam na teh letališčih.
Sovražnik je napadel luko Tobruk, protiletalsko topništvo vojne mornarice pa je z živahno akcijo sestrelilo 3 letala V luki sta bili zadeti dve raztovorjeni tovorni ladju Angleške vojne ladje so napadle luko Bar-dio m jo obstreljevale. Vojaške objekte so le neznatno poškodovale. Naša letala so takoj posegla v borbo in so z bombami zadela eno izmed ladij.
Evakuacija Kaira
Kairo, 7. julija, p. Pogajanja med Egiptom in Anglijo o predlogih angleške vlade so končana. Na podlagi tega je guverner Kaira odredil evakuacijo mesta, ker se ne bo moglo proglasiti za odprto in neutrjeno mesto. Dolge kolone prebivalcev so že začele zapuščati Kako. Med prebivatetvom se opaža velika nervoznost.
Gibraltar brez poštnih zvez
Gibraltar, 7. julija, br. Davi je bilo službeno objavljeno, da je bil prekinjen ves poštni promet med Gibraltarjem in Zedinjenimi državami. Tudi promet z Veliko Britanijo je trenutno zastaL
Popolna naslonitev RumunUe na politiko osi Rim - Berlin
Gigurtu proglaša preorientacijo rumunske politike kot izvršeno dejstvo
Nemško vojno poročilo
Letalski napadi na vojaške objekte v južni Angliji — Več angleških trgovskih in vojnih ladij potopljenih
Berlin, 7. julija, br. (DNB). Vrhovno po-
veljništvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
V bližini otoka Wighta je nemški brzi čoln potopili 6000-tonski pa mik. Skupine bojnih letal so uspešno nadaljevale svoje napade na vojaško važne objekte v južni ' Angliji. V luki Palmouth je uspelo z za-' detkom bombe srednjega kalibra povzroči-| ti požar na 8000 tonski trgovski ladji. Na srednjem Severnem morju so naša bojna letala napadla brodovje angleških vojnih ladij. Dva ušiilca sta bila tako močno zadeta, da je treba računata s tem, da sta bila uničena. Neka 10.000-tonska križarka je bila močno poškodovana V Kanalu je uspelo potopiti pomožno vojno ladjo m eno straž-no ladjo. Sovražna podmornica, k; so jo letala tipa Arodo 196 dan prej močno po-
škodovala, se je medtem potopila. Njeno posadko so prevzeli nemški prednji stražni čolni in letala.
Sovražna letala so ponoči metala bombe v severni Nemčiji, povzročila pa so le brezpomembno škodo. Angleška letala so bombardirala danske ribiške čolne ter jih obstreljevala s strojnicami, a zaman. Bomba z nekega angleškega letala je zadela ne-oboroženo norveško ladjo na krov. Nekaj članov njene posadke je bilo ubitih. ^
Izgube sovražnega letalstva so znašale v teku včerajšnjega dne 10 aparatov. Izmed teh so bili po trije sestreljeni v letalskih spopadih in od protiletalskega topništva, dve sta bili uničeni na tleh, dve pa je sestrelilo protiletalsko topništvo vojne mornarice. Pogrešata se dve nemški letailL
Proslava lo letnice Sokola v Zg. šiški
Nastop je pokazal, da je tudi ta sokolska postojanka na svojem mestu
Bukarešta 7. julija. AA. (Rador) Predsednik rumunske vlade Gigurtu je imel en oči po radiu govor, v katerem je med drugim izjavil:
Nova rumunska vlada mora predvsem delati na to, da se prebrodi težavni položaj države. Po svetovni vojni nismo razumeli pomembnosti časa in nismo uredili tega, kar smo pridobili, da bi postavili nove temelje, ki bi Rumuniji zagotovili mirno in trajno bodočnost. Vse naše politike je navdajala želja priti na vlado, da bi tako imeli prehodno čast in zadovoljstvo. Dan restavracije nam je vlil novo upanje, toda kljub želji Nj. Vel. kralja, da se ustvari popolna složnost, so bili politični boji še nadalje glavna skrb politikov, zdrave smeri med ljudstvom pa so bile prezirane in neupoštevane. Danes je stvar končno razjasnjena in je stranka naroda odločena vladati v onem duhu, držati se one poti. ki jo je določil vladar. Narodno-socialistična vlada je zvest tolmač pravih narodnih čustev in bo izvršila obnovitveno delo.
Zatem je predsednik vlade Gigurtu govoril o potrebi nujnih reform in v splošnem o potrebi enostavnejše zakonodaje in uprave. Enostavnost, — je nadaljeval Gigurtu, — pomeni red. Pouk bo v nacionalnem duhu in se bo pri tem pokazalo čim večje razumevanje za socialna vprašanja. Mladina mora razumeti, da je nemogoče poveča-vati v neskončnost število tistih, ki se žele posvetiti svobodnim poklicem. Cerkev mora igrati vlogo, ki ji pripada in ona bo živa. Vse naše misli so obrnjene na našo vojsko, močni ščit naše države. Doprinesli bomo vse žrtve, da povečamo njeno moč. Cisto naravno }s, da bo narodno gospodarstvo d°živelo velike spremembe glede na novi gospodarski položaj v Evropi. Ta nova gospodarska usmerjenost, se b« opirala v prvi vrsti na dejstvo, da je naša država poljedelska država, da Smo država kmetov ter da je treba storiti vse za obnovo kmetijstva.
Tudi upravo je treba obnoviti, ker je sedanja nepopolna in prepočasna. Narodne manjšine bedo v okviru rumunske države našle popolno razumevanje in so poklicane, da br®tsko sodelujejo t onimi manjšinami, ki se iskreno vključujejo v novo življenje naše države, ne pa z onimi, ki s« na našo tradicionalno gostoljubnost odgovar-
Tri leta volne na
Tokio, 7. julija, br. (Štefani). Po vsej Japonski so danes priredili svečanosti v spomin na žrtve incidente, ki se ie pripetil točno pred tremi leti na mostu Marka Pola v Sanghaju in ki je bil poslednji povod za sedanjo japonsko-kitajsko vojno. S tem je bila proslavljena tudi tretja obletnica priče tka te vojne. Po vseh krajih na Japonskem so bile dopoldne velike verske svečanosti. Nocoj so govorili v zvezi s tem po radiu ministrski predsednik, vojni in mornariški minister.
Vrhovno poveljništvo japonskih vojnih sil na Kitajskem pa je o priliki poteka prvih treh let vojne na Kitajskem ob javi!'o pregledno vojno poročilo, v katerem navaja med drugim:
Fronta na Kitajskem se sedaj razteza v dolžini 2850 milj. Poldrug milijon kv. km odnosno 16% kitajskega ozemlja je sedaj pod japonsko oblastjo. Zasedeno ozemlje je dvainpolkrat večje kakor Japonska. V vojni so Japonci zaplenili Kitajcem nad 1400 srednjih im težkih topov, 1360 mornarjev, več 1000 manjših topov, protiletalskih topov in strojnic, okrog 300.000 pušk, 30 vojnih ladij in še mnogo drugih vojnih potrebščin. Japonska 'letala so uničila 396 kitajskih letal. V vojni je padlo 1 milijon Kitajcev, zaradi lakote in raznih drugih katastrof v zvezi z vojno pa so izgubili življenje nadaljnji trije milijoni ljudi. Na japonski strani je padlo 85.900 ljudi. Uničenih ali poškodovanih je bilo na Kitajskem 57 japonskih letal, na mandžurako zunanje-mongolski meji pa 137.
čangka]škova izjava
Cungking, 7. julija. AA. (DNB) Ob tri-letnici napovedi vojne je maršal čangkaj-šek podal izjavo, v kateri je naglasil, da se bo Kitajska borila vse dotlej, dokler Japonci ne bodo prisiljeni zapustiti kitajskih taL
Japonsko nevmešavanje v evropsko vojno
Tokio, 7. jul. AA. (DNB) Ob triletnici vojne na Kitajskem je imel vojni minister general Hata danes govor po radiu. Med drugim je poudaril, da žel iJaponska še nadalje nadaljevati politiko nevmeša-vanja v evropsko vojno, da pa se ta politika nikakor ne sme razumeti kot poli_ tika pasivnosti. Eden izmed uspehov japonskega prodiranja na Kitajsko — je dodal Hata — je ta, da je postala vlada maršala čangkajška samo običajna pokrajinska uprava. Ta Cangkajškova vlada se je sploh mogla držati samo dotlej, dokler so jo podpirale druge države. Uspeh japonskih prizadevanj na Kitajskem bo odstranitev vlade v Cungkingu. Japonska bo omogočila osrednji vladi v Nankingu, ki ji načelu je Vančingvej, da zgradi in obnovi Kitajsko. Na koncu svojega govora je Hata dejal: Mi se ne vmešavamo v evropsko vojno, moramo pa računati z vsemi posledicami evropske vojne, ki bi mogle škoditi naši politiki, katera stremi za tem, da se vzpostav v vzhodni Aziji nov red.
Amerisko-japonski incident v šanghajii
Sanghaj, 7. jul. br. (Štefani) V zasledovanju nekih sumljivih agentov je japonski policist vdrl na področje ameriške koncesije v Sanghaju. Ameriški policijski organi so ga takoj prijeli. Obenem je koncesijska uprava takoj ostro protestirala pri japonskih oblasteh v Sanghaju zaradi te prekr-
jale z žalitvami, ki jih ne bomo pozabili in tudi ne bomo dovolili, da bi se pozabile. Te manjšine ne morejo stopiti v vrsto tistih manjšin, ki se vključujejo v romunsko državo in katerih težnje smo razumeli.
Dogodki, ki so nastopili na evropski celini, niso omajali tradicionalne miroljubne rumunske politike. Da bi ohranili to miroljubno politiko in dobre sosedne odnošaje v tem delu Evrope, smo mi doprinesli največjo žrtev in upamo, da so vsi razumeli njen smisel in pomen. Usmerjenost rumunske zunanje politike v okviru politike dr-žav osi Rim-Berlin je gotovo dejstvo. Do te orientacije ni prišlo po naključju niti 6 kakšnim začasnim namenom, ker ustreza starim rumunskim tradicijam, ki so jih le prekinili nazori, kakršni niso več sodobni in ki so jih dogodki prehiteli. Naš geopolitični položaj in naša tradicija zahtevata iskreno in odkrito politiko ter jasno stališče tem bolj, ker takšna politika in integracija popolnoma odgovarjata spremembi notranjega političnega ustroja, ki jo narekuje ustvarjalno nacionalno pojmovanje.
Predsednik vlade je nato naslovil poziv na ves narod, naj bo združen v delu. zbran okoli Nj. Vel. kralja zaradi rešitve države in naroda. Potrebno je, da so vsi Rumuni složni in solidarni, da se ohranita red in mir v državi.
Zaključite v parlamentarnega zasedanja
Bukarešta, 7. julija. AA. (DNB). Rumun-ska zbornica in senat sta končala svoje zasedanje
Likvidirsnfe obmejnih incidentov
Bukarešta. 7. julija AA. (Rador). Po zaslugi odločtrh ukrepov rumunske vlade in rumunskih oblasti sc biili likvidirani vsi incidenti, do katerih je prišlo na meji Besaira-bije in severne Bukovine zaradi izpraznitve teh krajev in zaradi želje židovskih manjšin ter komunistov, ki so hoteli biti poslani v te kraje V obmejnih krajih vladata sedaj popoln mir in red ter poteka življenje normalno. Pripetil se ni noben incident.
SCitaiskem
šitve ameriške suverenosti v koncesiji. Japonske oblasti so se nemudoma opravičile in dale vsa zagotovila, da se taki incidenti ne bodo več ponovili. Japonski policist je bil nato izpuščen.
2 —— London in Moskva
London 7. julija z. Razkritja zadnjih dveh nemških belih knjig o pripravah za morebitno akcijo Anglije in Francije proti Sovjetski Rusiji v Londonu ne oporekajo, vendar pa prikazujejo razvoj dogodkov v drugi luči. Naglašajo, da je docela razumljivo, da je zavezniško vojno vodstvo upoštevalo vse okolnosti in računalo tudi s tem, da bi utegnila Rusija priskočiti na pomoč Nemčiji. Brez vsakega namena pripraviti kak napad na sovjetsko Rusijo sta Anglija m Francija izdali samo ukrepe, da bi preprečili vojaško pomoč sovjetskek Rusije Nemčiji. V Londonu pričakujejo, da bodo v Moskvi to popolnoma razumeili in da nemška propaganda ne bo vplivala na ponovno izboljšane odnošaje med Londonom in Moskvo.
Volilna kampanja v Litvi pod novim režimom
Moskva, 7. julija, br. (Tas) Predsednik litvanske vlade je imel davi govor, ki ga je prenešala tudi moskovska radijska postaja. V njem je poudaril v zvezi z napovedanimi volitvami v Litvi, ki bodo 14. t. m., da ima sedaj Litva vse možnosti, da si po volji svojega delavkega razreda in s pomočjo Sovjetske Rusije ustvari novi red. Litvanska delavska zveza je izdala proglas, v katerem naglaša, da bo nastopila pri volitvah skupno s komunistično stranko. V proglasu se izjavlja za pridružitev k Sovjetski Rusiji.
Nemška gospodarska delegacija v Budimpešti
Budimpešta, 7. jul. br. (SDA) Semkaj je prispela nemška gospodarska delegacija pod vodstvom dr. Clodiusa. ki bo vod la j pogajanja za skelnitev nove?a gospodarskega sporazuma. Nemčija želi. da bi Madžarska povečala zlasti dobave žita ter ves izvoz, ki je šel dotlej v Anglijo in Francijo. prepustila Nemčiji.
Danski narodni praznik
Kodanj, 7. juL AA. (DNB). Včeraišnie proslave danske ca narodnesa praznika so se udeležili tudi zastopniki nemških oblasti. ki so položili vence na grob danskega Neznanega vojaka in na vojaške spomenike. Danske oblasti so izrazile nemškemu poveljniku zahvalo za to počaščenje ki je bilo izkazano danskim narodnim borcem.
Velik požar v Stockholmu
Stockhoina, 7. jul. AA. (DNB) V sever, nem delu Stockholma je izbruhnil snočiv tako imenovanem »mestu barak« velik požar. T tamkajšnjih skladiščih je zelo mnogo blaga stockohmskih tvrdk. Skoda je vsekakor zelo velika. Pri reševalnih delih je sodelovalo tudi civilno prebivalstvo. Rešenih je bilo predvsem več sto avtomobilov. Pri gašenju požara in reševanju blaga je osebno pomagal tudi princ Bertil. Včeraj zjutraj je izbruhnil velik požar tudi v nekem industrijskem podjet-1 ju v stockholmskem predmestju.
Ljubljana, 7. julija
Slabo vreme je že pretilo, da bo pokvarilo današnje nedeljsko popoldne. To_ da naposled se je le premislilo in Sokol v Zg. šiški je izvedel svoj deseti in jubilejni nastop, ki je pokazal, da je to mlado društvo izredno delavno. Teh misli je bila tudi tisočglava množica, ki je prihitela poleg domačinov iz Ljubljane.
Ves nastop, ki ga je kmalu po 16. uri o tvoril pozdrav dižavni zastavi, je potekal naglo in brez odmorov. Pozdrava za_ stavi so se udeležili vsi nastopajoči oddelki, skupno okoli 250 oseb. Med himno »Bože pravde« se je naš ponosni simbol svobode dvignil na visoki jambor, kar so vsi navzoči stoje počastili. Sledil je nagovor zaslužnega staroste br. Janeza Po-harca, ki se je na kratko ozrl v preteklo desetletje, podčrtal uspehe in omenil brate, ki so zanje predvsem zaslužni. Ugo_ tavljajoč neomajno stališča Sokola v današnjem težavnem položaju je pozdravil vse goste, med njimi zastopnika bana prosv. inšpektorja žitnika, zastopnika dravske divizijske otbiasti sanitetnega podpolkovnika Hadži-Gligorijeviča, zastopnika župana dr. Grošlja, zastopnika ko_ mandanta žandarmerije kapetana Nago-deta, zastopnika ljubljanske sokolske žu-pe br. Slano, starosto ljubljanskega Sokola br. Jazbeca in naposled zastopnike ZKD, šole, gasilske čete in Narodnoprosvetnega društva »Vodnika« iz Zg. šiške. Zaključil je svoj govor z vzklikom vrhovnemu starešini kralju Petru H., ki so se mu vsi soglasno. pridružili. Sledila je razdelitev plaket naraščajskim vrstam, ki so zmagale v dopoldanskih tekmovanjih v odbojki.
Ko so se umaknili oddelki s telovadišča, je prikorakalo 40 mladih pripadnikov moške dece, ki je skladno in z lepim kritjem izvajala proste vaje. Mnogo smisla za ritmiko je pokazala tudi ženska Ječa (54), ki je svoje precej težke vaje izvedla iz_ redno dobro. Učinkovite in skladno podane so bile tudi proste vaje naraščajnic, ki jih je nastopilo 47. Presenetil je nastop šestorice članov Ljubljanskega Sokola, ki so brezhibno izvajali Murnikovo polonezo po Chopinovi glasbi. Njih nastop je občinstvo pozdravilo izredno toplo. Za poživljajočo spremembo je poskrbela orodna telovadba, pri kateri je vrsta ženske dece
nastopila s preskoki preko konja, vrsta moške dece s skoki preko koze, naraščaj-nice na dvovišinski bradlji, naraščajniki na krogih in člani na drogu. Za prostimi vajami članic, ki jih je nastopilo 26, so presenetili s svojim lepim nastopom na_ raščajniki (46). Pri tem je pripomniti, da bi v bodeče veljajo posvetiti več pozornosti onim pašam ern i kom, ki vaj ne obvladajo, ker s svojim nastopom samo kvarijo drugače zelo dober vtis. Skladno in z odličnim kritjem so izvedli svoje vaje tudi člani (18); vžgala pa je spet osemnajstorica narašča jnikov Ljubljanskega Sokola, ki je na godbo ~>Le naprej brez miru« nastopila zelo samozavestno in brezhibno. Ko je občinstvo najmanj pričakovalo, so se na južni strani telovadi, šča vneli ljuti boji. Naraščaj je nastopil v bojni tekmi. Pokale so granate in streljali so samokresi, dokler ni napadajoča skupina preko strme zapreke in provizor-no zgrajenega mostu potisnila branečo se skupino na telovadišče in razvila državno zastavo ,a premaganci belo.
Zaključne točke so se spet udeležili vsi oddelki in ob petju himne »Hej Slovani« je bila sneta zastava. Po zahvali staroste prisotnim za pozornost, ki so jo izkazali s svojim obiskom, je bil nastop, ki sta ga prizadevno vodila načelnica s. Zora Jenkova in načelnik br. Rajko Jenko, s pesmijo »Le naprej, brez miru« lepo zaključen. Večina se je udeležila tudi prijetne zabave, ki se je razvila v večernih urah.
Sokolu v Zg. šiški za uspešno izvedbo jubilejnega nastopa iskreno čestitamo!
Splitska občina poviša plače uradništvu
Split, 7. julija Ban banovine Hrvatske je imenoval župana in predsednika Mestne hranilnice v Splitu dr. Josipa Brkiča za člana strokovnega posvetovalnega odbora za denarništvo pri baltski oblasti v Zagrebu. Prva seja tega sveta bo 10. t. m. Dr. Brkič pride ob tej priliki v Zagreb, kjer bo do_ bil navodila za sestavo proračuna. Kakor se doznava. namerava splitska občinska uprava povišati plače svojim uradnikom vsaj za toliko, za kolikor so bile v zadnjih letih znižane.
vaje. ki so pokazale preizkušene odlike stu-denških gasilcev. Prisrčna slovesnost je pričala o požrtvovalni vnemi studenskih gasilcev pod vodstvom starešine g. Alojzija Kaloha, ki se je ob blagoslovitvi doma zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgradbi doma. Iskreno priznanje, ki so ga izrekli starešina gasilske župe za Maribor desni breg g. Klemenčič, sreski načelnik g. Eiletz šolski nadzornik g. Vrane in drugi, ki so spregovorili na skupnem slavnostnem kosilu, je najlenše spričevalo za studenške gasilce. Pri slavju sta vneto sodelovala pevska zbora »Drave« pod vodstvom g. Albina Horvata in »Enakosti« pod vodstvom g. pievanča.
Ustanovni zbor stavbne zadruge „ Obrtniškega in vajenskega doma44 v Mariboru
Danes dopoldne je bil pri Dermastiji ustanovni občni zbor stavbne zadruge »Obrtniški in vajenški dom« v Mariboru, ki ga ,je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Sojč. Zbor je odobril predložena pravila, ki določajo, da ima zadruga namen graditi in vzdrževati obrtniški in vajenski dom v Mariboru. Zadevni sklad znaša že 90.000 din. V Mariboru je 800 obrtnikov, ki bodo storili vse, da se uresniči zamisel zadruge. Pri volitvah je bila predložena lista upravnega in nadzornega odbora. Ker pa nekateri niso hoteli prevzeti posamezne funkcije, je bil zbor prekinjen in se bo nadaljeval v ponedeljek 15. t. m. v združenjskih prostorih.
Vse kradejo
Trgovcu s kurivom Albinu Čehu na Bet-navski 6 so ukradli 10 vreč. — Fotografski aparat je izginil iz stanovanja brivskega pomočnika Franca Prosinjaka v Orožnovi ulici. 7. — Kolesi sta bili ukradeni zasebni uradnici Danici Sonnenwaldovi iz Sodne ulice 12 in posestnikovi hčerki Marij. Krajnčevi iz Jablancev. Prvo kolo je znamke > Marschall« in ima evid. štev. 2-26240, drugo pa je znamke »Panter« z evid. štev. 2-170257.
Smrtna kosa
Nenadno je preminil za kapjo v Zagrebu višji prokurist pri Splošni stavbni družbi v Mariboru inž. Anton TempeL Rajnki je bil v svoji službi vzorno vesten in zelo sposoben. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Pokojnikove zemske ostanke bodo prepeljali v Maribor, kjer bo pogreb v ponedeljek 8. julija ob 16. uri iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. časten mu spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
rvl sovjetski poslanik
včeraj v Beograi
Skupno z njim je prispelo tudi osebje poslaništva in zastopnik sovjetske poročevalske agencije
Beograd, 7. julija p. Dopoldne je prispel v Beograd prvi sovjetski poslanik v Jugoslaviji gospod Viktor Andrejevič Plotni-kov. Z njim je prispelo tudi osebje ruskega poslaništva. Z novim ruskim poslanikom so prispeli njegova žena ga. Vera Aleksandre j ev na, njegova ma'!s hčerka, prv* tajnik poslaništva Sergij Nikolajevič Patricijev z ženo, drugi tajnik Vasilijev Sergijevič Su-rubov, poslaniški ataše Mihael Andrejevič Ba'abajev, poslaniška uradnica gdč. Jelena Nikolajevna Šumajeva ter šofer poslaništva Pavle Aleksandrovič Mihajlov z ženo. Obenem je z njimi prispel v Beograd tudi dopisnik Tassa Arkadi j Aleksandrovič Po-letajev. S sovjetskim poslanikom je prispela tudi večja skupina beograjskih novinarjev, ki mu je potovala naproti do Sofije.
Sprejem v Beogradu je bil zelo prisrčen. Na železniški postaji je poslanika Plotniko-va pozdravil namestnik šefa protokola zunanjega ministrstva dr Matic Po prisrčnem pozdravu in fotografiranju se je ruski poslanik s spremstvom odpeljal v hotel »Bristol«, kjer so zanj pripravili prostore in kjer bo začasno tudi stanova!, dokler se poslaništvo ne bo preseli'lo v lastno poslopje.
Prvi sovjetsko-ruski poslanik na našem dvoru je bil rojen 1898 in je star torej 42 let. Prvotno se ni nameraval posvetiti diplomatski karieri Študiral je poljedelsko fakulteto ter je prejel diplomo leta 1926. Pr-
vič je javno nastopil kot član uprave kme-tijsko-kreditne kooperacije Ko so opazili njegove sposobnosti, mu je ruski komisariat za zunanjo trgovino poveril važne posle v Iranu in zapadni Kitajski. Od tedaj se je pričel praktično pripravljati za zastopstvo ruskih interesov v tujini. Prvo diplomatsko službo je imel kot prvi tajnik in kasneje kot odpravnik poslov poslaništva v Budimpešti. Za tem je bil član ruskega poslaništva na Finskem, od tod pa je prišel za pooblaščenega ministra in poslanika na.Norveško, odkoder je bil sedaj premeščen v Beograd.
Prvi sovjetski poslanik v Beogradu je ože-njen ter ima 15 let starega sina, ki študira v Moskvi in malo 4-letno hčerko, ki je prispela s starši v Beograd.
Dopisnik Tassa gospod Poletajev je že opoldne pričel izvrševati svoje novinarske posle. V spremstvu beograjskih tovarišev je obiskal najprej Centralni presbiro, kjer ga je sprejel šef presb:roja Predrag Milo-jevič z več uradniki m novinarji. Razgovor je bil zelo prisrčen in tovariški ter je gospod Poletajev zapustil zelo simpatične vtise. Za tem je obiskal agencijo Avalo, kjer ga je sprejel direktor Djordje Perič, ki mu je razkazal prostore agencije ter mu razložil njen delovni sistem. V teku popoldneva je Poletajev obiskal uredništva beograjskih listov.
Madžarski pravosodni minister zapustil Beograd
Beograd, 7. julija, p. Madžarski minister za pravosodje dr. Vladislav Radoczay je po dvodnevnem bivanju v Beogradu odpotoval dopoldne s svojim spremstvom nazaj v Budimpešto. Na železniški postaji 90 se poslovili od njega minister pravde dr. Laza Mar-kovič, madžarski poslanik na našem dvoru, beograjski župan Jevrem Tomič, predsednik kasacijsikega sodišča dr. Rusomir Jankovič, mnogi univerzitetni profesorji, sodniki in pravniki. Pred odhodom vlaka je minister dr. Raroczay dejali v našem jeziku: na svidenje, gospodje! Bilo bi zelo lepo, če bi skoro prišli k nam!
Pri odhodu iz naše države je madžarski minister dr. Radoczay izrazil v Subotici svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom v Beogradu zlasti pa nad pozornostjo, ki je bila posvečena predavanju podtajnitka madžarskega pravosodnega ministra in znanega znanstvenika dr. Pal An-gyala o madžarskem kazenskem pravu. Zahvalil se je tudi za pozornost, ki so jo ju-goSlovenski pravniki izkazali njegovemu snočnjeanu predavanju v narodni skupščini.
- 1
Minister dT. Radoczav je poudaril, da je naletel povsod na izraze prisrčnost- in čuvstva prijateljstva. Političrih razgovorov ni imel, prišel pa je v stike z vsemi člani jugoslo-venske vlade.
Snoči je minister pravde dT. Lazar MaT-kovič priredil na čast madžarskim go6tom svečano večerjo, na kateri so bile izmenjane zdravice. Vsi govorniki so naglasili željo in potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko.
Budimpešta, 7. jul. AA. (MTI) Madžarski pravosodni minister dr. Radoczay je prispel s svojim spremstvom danes po_ poldne iz Beograda v Budimpešto.
Zunanji minister in ankar-ski poslanik odpotovala v Beograd
Ljubljana, 7. jul. r. Zunanji minister dr. Cimcar Markovid in jugoslovenski veleposlanik v Anikari dr. Dija šumenkovič, ki sta se dva dni mudila na Bledu, sta no_ ooj z beograjskim brzovlakom ob 22. odpotovala v Beograd.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 7. julija
Jutrni vlaki so bili v vse smeri nabito polni. Ljubitelje Pohorja je odpeljalo pet avtobusov k raznim pohorskim postojankam. Na Mariborskem otoku je bilo že zjutraj zelo živahno. V mestnem parku so se dopoldne zeio lepo postavili naši mali harmonikarji, ki so pod vodstvom g. Vilka šu-šteršiča odigrali pester program in bili deležni prisrčne pohvale številnih Mariborčanov.
člani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru
so imeli dopoldne proslavo mednarodnega zadružnega praznika s slavnostnim sestan- ; kom v dvorani Ljudske univerze, kjer je j zbrane delegate pozdravil predsednik g. Reher. Očrtal je razvoj zadružne misli pri nas, nato je pa zbor zadrugarjev sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za to, da postane zadružni gospodarski sistem podlaga bodočemu eružabnemu redu. Sorazmerno z rastočo draginjo naj se čim prej uredi gmotno stanje vseh javnih uslužbencev.
Krasen uspeli ruškega Sokola
je bil današnji sokolski nastop. V Ruše je pohitela tudi množica sokolskega in nacionalnega občinstva iz Maribora in okolice. Ruše so priredile dragim gostom prisrčen sprejem. Vsi oddelki agilnega ruškega Sokola so strumno izvajali svoje vaje. Posebno veliko zanimanje je bilo za napovedani nastop olimpijcev' br. Bele iz Beograda, br. Primožiča iz Maribora ter br. La-pajneta iz Maribora. Množica je navdušeno vzklikala vsem sodelujočim. Posebno prisrčna je bila izročitev spominskega traka po starosti ruškega Sokola br. Krej-čiju kumskemu društvu Mariboru matici v znak bratske hvaležnosti in zvestobe za velikodušno sodelovanje. Nastop ruškega Sokola se je pretvoril v prisrčno manifestacijo sokolske in nacionalne misli. Vneto je sodelovala tudi vojaška godba iz Maribora pod vodstvom kapelnika kapetana Jiranka, ki je odigrala po nastopu poseben koncertni program v Sokolskem domu.
Slavje studenških gasilcev
V zvezi s svečano blagoslovitjo novega gasilskega doma v Studencih pri Mariboru je bilo danes veliko slavje naših gasilcev. Po sprejemu gostov in službi božji ter blagoslovitvi doma so bile tekme na tržnem prostoru, ki so pokazale odlično izurjenost gasilcev. Tudi popoldne so tole gasilske
Po japonskih trditvah je izgubilo življenje zaradi vojne štiri milijone Kitajcev
Sprehodi po naši zemlji
PIL!
OVNIKA
Naš Jadran Je letos ostal brez obiska iz inozemstva, zato pa domačemu le-toviščarju še prisrčneje razgrin ja svoje lepote
igifc c ! KJ-sč' j;'.-. '
: ; Psk^'
isag mimi, , , >,//',
' 1I11I1 -A-^-r-;? m "
• a--: : \
A "V" sjgft
Pogled na Dubrovnik
Ko me je letos prijatelj Ignac Horovid, znani dubrovniški hotelir in mecen, čakal — kakor vsako leto — z razprostrtimi rokami na dubrovniški železniški postaji, sem mu ob prihodu bral v očeh vprašanje: »Kako pa to, prijatelj, da tudi letos prihajaš, ko ni žive duše od nikoder in nikjer.
Pa sem mu odgovoril: »Ali si že kdaj videl, prijatelj, da bi se lastavice izneverile? Vsako leto pridejo, vsako leto se vrnejo, kadar je njih ura in čas, pa naj bo vreme tako ali tako...«
Ko sva krenila s postaje proti mestu, me je opozoril na številne potniške in druge parnike, ki ležijo v gruški luki z utrnjeni-mi kotli in zavezanimi dimniki.
»Počivajo,« mi pravi prijatelj, »spijo — in čakajo boljših časov.«
Mornarji so se razšli s trebuhom za kruhom, ali pa postajajo z drugimi pristaniškimi delavci vred na obali, nemo zroč proti morju, ki jih je hranilo doslej. Blagor tistim, ki so zaposleni na lokalnih progah, ki še obratujejo...
Le trije ali štirje hoteli so odprti. Njihovi portirji so obesili svoje livreje na klin in zehajo v svojih ložah, številna, nekdaj brzonoga služinead se leno preteguje po globokih foteljih, hotelirji pa si belijo glave in v svoji organizaciji razpravljajo o tem, kaj je treba storiti... Pišejo prošnje in predloge na vse strani, in oblast, kakor po navadi, posluša njihove želje in pritožbe in obljublja ...
Zadnje upanje še visi na slamici: na domačih gostih, ki morda pridejo julija ali avgusta. Morda pridejo. .. Zaradi tega najbrž sluga tako skrbno čisti medene kljuke na vratih.
Anglež si ne da vzeti miru
V mojem hotelu (imenuje se »Gradac«), obdanem s pinijami, palmami, cvetočimi oleandri in z glieinijami, ki v prekrasnih šopih visijo s kamnitnih pergol, sta, obtičala dva Angleža. Prav za prav Anglež in Angležinja, brat in sestra. Prebila sta zimo v Dubrovniku. In prav na dan, preden je Italija napovedala vojno, sta kupila vozne listke za neki italijanski parnik, da se odpeljeta proti Gibraltarju, v Portuga-lijo in domov. Ali italijanskega parnika ni bilo. Tako sta morala ostati tu. Vprav s prislovično angleško flegmo sta sprejela vest, da sta odcepljena od domovine. Kaj češ? Situacija je taka in Angleža sta se ji prilagodila z vso njim priznano ravno-dušnostjo in realnostjo, čisto mirno večerjata za svojo mizo. skrbno oblečena v večerno obleko in niti za dlako ne odstopita od svojih navad in tradicij, čeprav v jedilnici hotela ni drugih gostov in sta tako rekoč skoraj sama.
Hotel ima izvrsten radijski aparat. Ali mislite, da sta kdaj izrazila željo, da slišita na primer londonske vesti? Kaj še! Niti ne zmenita se za to. Vsako vest, ki jo prinese moj prijatelj — ki gladko obvlada angleščino — sprejmeta nenavadno hladnokrvno, pa naj bodo še tako vzbudljive. čisto mirno ga poslušata in na koncu kvečjemu:
»Tako? No, prav. Hvala vam, gospod!«
Zamorček pred GradSko kafano
Pred »Gradsko kafano« stoji zvečer za časa »five o' clock tea« v rdečo bojsko liv-rejo oblečen Zamorček in odpira vrata. Lep je ta Zamorček, ki perfektno govori nekaj svetovnih jezikov, ampak najbolje in najpravilneje srbskohrvatski. Okoli njega se zbira deca in občuduje njegovo z zlatom obrobljeno, krvavordečo uniformo, ki mu pristaja kakor ulita, črno barvo njegovega obraza, in kakor sneg bele zobe. Boy je — to se mu bere z obraza — po-
nosen na svoj poklic in položaj in prav po generalsko komandira pri vratih, resen in naven kakor sveča ...
V	zgodnjih popoldanskih urah sem ga videl, kako se je podil z domačimi otroki, svojimi vrstniki, po Porporelli in kako je — kakor da bi bil tukaj rojen — vpil nekemu pajdašu: »Ama ti to, Gjive, ne ra-diš, kako valja! čekaj, da ti ja pokažem.«
Zvečer bo spet stal tam pri vhodu v kavarno, se globoko klanjal parfumiranim damam in vljudno, z nasmehom na črnih licih in s čudno resnostjo v velikih očeh, šepetal gospodi: Plise!
če se bo pa dečurlija drenjala okoli njega in vrat, bo zasikal:
— Bjež'te ča, mularija, nemojte mi sme-tat'... Ajte k vragu! Doč, če direktor, pa čete dobit'...
Je on tujec med tujci? Zdi se mi, da ne. Prej človek med ljudmi. Vsaj dokler je še otrok.
Natakar Filip in conte Vojno vič
V	kavarni igra salonski orkester. Zdaj edini orkester. Prej jih je bilo več. Prej so bile vse kavarne nabito polne, zdaj je
Ivo Vojnovič
še »Gradska« na pol prazna. Kar je gostov, so večidel domačini, letoviščarjev je malo; nekaj Slovencev in lepih Slovenk, nekaj okrogloličnih Vojvodincev, nekaj Zagrebčanov in pretirano našminkanih Zagreb-čank. človek jih lahko na prste sešteje.
Prijazni in gosposki natakar Filip, mehka, dobrote in uslužnosti polna slovenska duša, ki že dolgo vrsto let prebiva v Dubrovniku, ti postreže s tako gosposko gesto, da ji med vsemi natakarji Slovenije ni para. Filip! Filip! (Mislim, da bi se moralo ime izgovarjati — Philippe, tako je imeniten!) On je svoje čase stregel znamenitemu jugoslovanskemu pesniku, pravemu dubrovniškemu gosparu, knezu Ivu Vojnoviču. Koliko lepih besed ima Filip zanj! Koliko lepih spominov! Ta pa ta, ta je bil pravi gospod! Nič ne de, da ni imel zmeraj denarja, gospod je bil od glave do pete, ne samo vzgojen, ampak rojen... Jadni kneže Ivo, ki spiš spanje
Pristanišče v Dubrovniku
pravičnega tam na Mihajlu, kjer v senci cipres počivajo stari gospari in vladike ponosnega, skozi vekove svobodnega Dubrovnika, da, dragi konte Ivo, ostal bi bil brez znamenja na grobu, če ne bi bilo revnega in tebi iskreno vdanega slovenskega natakarja Filipa, ki je s svojimi skromnimi sredstvi in na svoj račun postavil marmorno ploščo v spomin, da tam ležijo zemeljski ostanki velikega jugoslovenskega pesnika in pisatelja.
V	imenu vseh tistih, ki so pozabili na to malenkostno dolžnost, se ti, dragi rojak, zahvaljujem za to gesto. In se ti tudi zahvaljujem, da si z dobrodušnim nasmehom izbrisal iz spomina dolgove, ki jih je pri tebi zapustil rajni pesnik. »Saj je bil umetnik, ne! In umetnikom se dolgovi odpuščajo .. .€
O, ti zlata slovenska duša! Bravo, Philippe! Ca va!
Po meščanskih krčmah
Meščanskim gostilnam, ki so bile svoj čas znane zaradi dalmatinskih specialitet — ribe, bakalarja, polente, pašticade, ka-štradine, blitve itd. — in dobrega vina ter solidnih cen, ne preti kriza v taki meri kakor hotelom, vendar je občutna. Razen domačih gostov ni drugih. Nekatere so opustile kuho in držijo le še hladna jedila, ker se kuha za tistih pet, šest abonentov ne izplača.
Vendar pri »Nadi« še danes človek lahko imenitno večerja in izpije kozarec take črnine, da je ni daleč naokoli... In cena ni pretirana: liter 10 dinarjev. Seveda se prav tako vino lahko dobi za 8, 6, celo za 5 din liter, ampak samo v kaki krčmi »treče klase, gdje se toči vino prve klase« ... No, »Nada« je, recimo, gostilna »druge klase«.
Brhka natakarica Roza, mlada in uslužna Mariborčanka, postreže gosta s tako ljubeznivostjo, da mu vse bolje tekne. Hrvaščine sicer še ni dodobra obvladala — preglavice ji dela dubrovniški dialekt, poln italijanizmov — ampak njen vedri nasmeh, prisrčnost in mladost odtehtajo ta minus. No, naši ljudje so bistre glave: kmalu »besprijekorno« govorijo jezik kraja.
Če ie v velikih lokalih dolgčas in ze-hanje. vlada v »podrumih«. posebno ob sobotah, živahno vrvenie in življenje. Pri slavnem Kukuri na Pilah stojiio Pred njegovo »kapelico« (tako namreč pravi oštir svoji krčmici) osli, natovorieni z mehovi vina. Visoki, sloki kmetje in delavci, brkati in krepki, se zanimajo za evropski krvavi ples. Toda le starejši liudie. mladina ie maloštevilno zastopana. Kar ie pa je. rajši sedi v kotu in prepeva...
Med veseljaki in ponočnjaki
Pri oštirju Vlahu Dragiču se zibiraio veseljaki. Pred njegovo gostilno parkirajo šoferji taksijev, ki zaman čakaio vožnie željnih gostov. V tej gostilni, o kateri lastnik trdi. da je »najsigumiie sklonište od napada iz zraka«, se toči prima kapljica, beOa in črna. po 8 din. Gospar Medo. velik prijateli lepe pesmi, dirigira s polnim kozarcem:
»Jer cio život, cio ovai sviiet. sanak ie samo. sanak ie lijep ...«
Sicer se pa v tei gostilnici. ki ie shajališče dobrih Hrvatov, razlega tudi starejša, rodoljubna pesem in razne davoriie. ki so bile v modi še pri naših očetih tam za fin de siecla. Romantika...
Odkar je proglašena banovina Hrvatska, oblast ni več tako stroga, in če se slučajno najde vesela družba, lahko zaooie tudi preko »fajranta« ... Prisotna oblast, katero v tei vročini tudi žeja. kar ie povsem naravno in čisto človeško, zamdži ne samo na eno oko. ampak na obe.
»Em smo sad slobodni. u svoioi kuči — svoji gospodari!«
Za tiste, ki iih
»črne oči i bijele doike more. da ne mogu soavati do zore.. .c
je na razpolago še »Minerva« na Gundu-ličevi poljani s starinskimi, ogromnimi okroglimi marmornatimi mizami iz davnega prejšnjega stoletia in oa z edinstvenim eksemplarjem nekakšnega zarjavelega orkestriema iz dobe naših pradedov. ki oa, žal. ne da. za vraga, glasu od sebe...
»Ovdje se ie ubacivao soldo. znate.« mi tolmači lastnik s črno. okroglo svileno čepico na glavi, »pa ie onda sviralo i svijet se diletao. Ali ie tome davno... Prošlo ie sve to...«
Pogledal sem ga in se mi ie za trenotek za zdel jako podoben temu relikvij skemu orkestrionu...
V	Gružu pri »Novi obali« pojejo in zabavajo goste, »do belega dne« kajpada, mlade v pestra oblačila oblečen«* devoike. Mornarji, pomorščaki, samci in drugi sev-daha in oddiha želini. ostavliaio tu svoie skrbi, strasti, hrepenenia in poželenja Za »skaldno« gosposko mesfo kakršno ie Dubrovnik ie to edini ventil...
»Život ie liiep!« mi šepeta na uho gospar Rino osiveli, pravi potomec starih dubrovniških gocP"iriev. plernenitaš od glave do pete. s katerim sva ss spoznala. »Čud'te se kai. go^p-^d da me na'dete tukaj? Mi ljubimo življenje. mon che*\ ar^-pak tam — u gradu — ie za nas minulo ... Vivere. gicire amare ... Tempi passati...«
Vidim ga od vina ogretega ln v sentimentalnost pogreznjenega. C as leze preko njega...
Mladi svet na Stradunu
V	glavni ulici, na Stradunu. ie zvečer med 7. in 9. korzo. Od cerkve sv. Vlaha, patrona in zaščitnika slavnega Dubrovnika. pa do dominikanskega samostana se sprehaji mladina in tudi starejši postajajo v gručah ob oglih. O. ta dubrovniška mladina! Posebno ženska! Zares same lepotice. vredne čopiča velikih mojstrov ki jih danes ni... Tiziani. Rafaelli. Lecnardi. Botticelli — če bi živeli — bi imeli tukaj obilje modelov. Bogme. ena lepša od druge. Pa tudi rasni teoretiki bi prišli tu na svoj račun, kajti glave, postave, liniie in vse. kar pride za take učenjake v poštev. je tako popolno, da bi gospodje odprli usta na stežaj. Altroche arijevci in noreli j ti?! Kakor ie lepa tukaj narava, polna i cvetja in čudežnega vonja, prav tako je I
Knežji dvorec
mladina. Kakor izklesana! No. nekai bo že na tem. da se lepi ljudje najdejo predvsem tam. kjer je zemeljska površina kamenita. Menda se tudi najlepši kipi delajo v krajih kjer ie kamen doma in kjer so ljudje sami kakor kipi. Vsak kraj ima pač svoj karakter, ki bo najbrž v zvezi z marko zemljo svojega kraia.
Da. lepa ie ta dubrovniška mladina, posebno deklice. Ali samo do neke dobe. Kakor tukajšnje cvetje. Zablesti v vsej lepoti, a kmalu ocvete in se osuje. Vse je zgodnje. Tudi človeška zrelost. Po dvajsetem letu — adiio Mare!...
Zato pa ima Amor tu pri mladini zelo rano polne roke opravka. V mestnem parku »Gradcu«, v Bogišičevem parku, na Porporelli. Iza tri crkve. vseh moaočih skritih kotičkih — povsod ...
Turistika in kopališča
Za tiste, ki radi planinarijo in uživajo lepe razglede ga menda ni leršega kakor če se potrudijo na Sv. Srdja. goro. ki varuje Dubrovnik s severne strani. Kar ie za Split znameniti Marjan (ki je seveda gosposko urejen), je za Dubrovnik Sv. Srdj. Škoda da ni pot tako komodna. kakor so marjanske poti v Splitu. Ampak pogled ie veličasten. Dubrovnik ti leži pred očmi kakor na dlani. In se človek na mah počuti kakor sam sv. Vlaho. ki svoje mesto tudi v roki drži... Zvečer oa. kadar lunp oblije prostrano, nepregledno morsko ploho s srebrnimi žarki, zalesketa morje kakor biserie in Dubrovnik kakor mesto iz »Tisoč in ene noči«. Zrak je poln dišav aromatičnih rastlin, ki rastejo tod: rožmarina, žajblja kamilic, pinij...
Škof Carevič je dal p-staviti na vrhu velik kamenit križ. ki se vidi daleč z morja. Znamenje vernega ljudstva. Na posvetitev križa ie jahal v goro na oslu, za njim pa je romala ve7ikanska procesija pobožnega naroda. Zdaj ni gori žive duše. Samo pastirja sem srečal, ki is oasel ovce. Se vode človek ne dobi. če je žejen. Do prve bližnje va*i. Bosanke. pa ie več ko dobre pol ure. Zato se r»a tam dob: fini pršut in dober domači sir. Da ie vin~ek gori v	prvovrsten, ni treba no«ebei
omenjati. Menda ie tukaj soloh več vina kakor vode ...
Razgled z Bosanke do Dubrovnika je najlepši, kar sem iih videl v D-^maciji. Tia do otoka Mljeta. Loouda Spina in Lastova seže oko. Ali pot je taka. da svetujem vsakemu ki se micli podati na njo. naj ofouje «*ojzerice. sicer se vrne brez podplatov. Ali pa rai vtakne noge v opan-ke. Drugega ni. Pot ie namreč — kalVir so mi povedali — samo za »tovare« (osle) in mazge! Kmet?ki liudie. moški in ženske. se vračajo iz mesta domov kaikor ka-vpleriia. Vsak iaha na svoiem »tov^r-u« ...
Eldorado za tujce in letov'č^rie so kopališča. Letos razen domačinov, ki se pa najraiši konliei^ na prostem ni dosti ko-palcev.PriSv. Ma ritmu na Laoadu, kjer ie nailorvSa peščena plaža, v^v? ob poganskih urah or^eH ljudstva. Čeprav je letos "onoe zakasnilo, nra^nio. z<» cel mesec, so telesa kopalce^ že dobro nž?ar»o in počrnela Temoeratirra na soncu jp b^a danes, ko to t*55®to 4R C iii+ri bo n">itvž ž* višia 'n r vsp^i*-! dno-rn -»-e*- mors^r^ voin rra je tfriietna. da se človeku kar ne da iz
"je.
Obišč*. Dubrovnik in — živi?
Ni ga menda večjega užitka, kakor tavati do polneči po samotnih tesnih ulicah starega gosoarskega Dubrovnika, kadar ni
Lojze Novak:
Cftka Povšič
žtaa dute m *fa* ki kadar locdn svit
osvetljuje stare, počrnele palače, balkone, ofcna. na katerih rastejo geranije. nageljni in drugo cvetje... Če ima človek količkaj fantazije, si lahko pričara v mislih stare čase. ko so tod hodili še ljudje v prelepih, pestrih oblekah renesanse ali rokoke ja ... Današnja oblačila, siva in monotona, kakor da ne pristajajo tem skozi stoletia nespremenjenim zidovom in trdnjavam Samo kmetje iz okolice, ki imajo čudovito lepo in nenavadno čisto narodno nošo (posebno Konavlje), so nekako ostali v stilu.
Da. kaij bi hodili gledat Capri, Anaca-pri, Amaflfi in vse tiste tuje. silno reklamirane kraje, ko ie pa naš Dubrovnik veliko lepši in v nobenem oziru ne zaosta ja za tistimi slovitimi južnoitalijanskimi mesti! Vsak bo v Dubrovniku imel svoj poseben užitek: kdor ljubi zgodovino, ie ima tuleči v izobilju; kdor arhitekturo in umetnost, bo v vsaSri hiši. na vsakih vratih. po cerkvah, samostanih, kapelicah itd. našel toliko lepega in zanimivega, da mu bo zmanjkalo časa, da bi utegnil vse to pregledati; kdor ljubi naravo, bo užival v tem božjem stvarstvu, prekrrsnih cvetočih oleandrih, pomarančah, cipresah, palmah. modrem morju, soncu, piniiah. aga-vah. kaktusih in vseh mogočih rast' inah subtropeke vegetacije, ki raseio tu. prelivajoč se v neštetih barvah, kakor v raju: in kdor je nazadnje, recimo, goli epiku-rejec — tudi zanj se najde vssga: vince. riba, pršut, kaštrsdina. fige in breskve, limone in oljke — povrhu pa s^mnatični »podrumi« z velikimi sodi in č?trtlitrsk:mi kozarci. Naj se tak gurman potrudi s~mo v Kcličev pod rum. do izvira reke Orr.b'e. pa bo videl sode. da saipa zastane: 35.000 litrov itd. Imenitno je sedeti med takimi sodi orjaki in misliti o temperamentnem »hudičku«. ki je zarort v njih... In td sodi so iz lesa. ne iz cementa kaker drugod.
Rajni Herman W en del. naš veliki prijatelj. je imel prav. ko ie vzkliknil, ko ie prvič prišel v Dubrovnik:
»Morda imajo prav če pravijo — Vedi Napol i e mori! Ampak iaz vam rečem: — Vedi Dubrovnik e vivi!«
Zares v Dubrovniku ie lepo. Tudi zdaj. ko razsaja vojna tam nekie po Evrood.
Rade Pregare
Kupon za brezplačno ^Minuto pomenkau
^	štev. 41
■manaRSMonn
Potres in živali
Psi so pred potresom nenavadno razdraženi. Lajajo in tulijo brez vzroka — ali pa jih napada težak spanec. Tudi nasproti človeku postanejo drugačni Tišče se gospodarja, a druge napadajo. Hrane nočejo, pač pa so močno žejni. Mačke se pred potresom tresejo po vsem telesu. Pred nekim potresom v Grčiji so mačke pred vsakim sunkom neznosno mijavkale. Mačka je mladiče prinesla k ljudem, kakor da bi jih hotela prositi pomoči. Tudi konji in svinje čutijo potres že nekaj dni naprej. Čebele beže trumoma iz panja. V Grčiji so opazovali divje zajce, ki so se pred sunki grozno tresli in bežali — k ljudem. Domnevajo, da čutijo živalli s svojimi fino razvitimi živci že razdiralne pojave pod zemljo, ki jih niti najboljši potresomeri ne morejo še zaznamovati.
PRED SODIŠČEM.
Sodnik (starejši gospodični): »Koliko ste stari?«
Gospodična molči.
Sodnik: »Meni lahko mirno poveste, saj sem že poročen.«
Bilo je sredi decembra, ko smo zagrabili za delo in pripravili vse, kar je potrebno za dobro pomladno obdelavo zanemarjenega vinograda. Navozili smo ogromna kupa gnoja in komposta vrh gorice, pripravili stotine kolov in še marsikaj, saj je bila lepa jesen in sneg še ni bil zapadel. V soboto zvečer, ko sva s Tonetom stala pred ogromnim kupom gnoja, oba zadovoljna, da smo dela opravili ob lepem vremenu, je štebalila po vinogradu gori dolga, suha, koščena postava, pokrita z mahedravo klo-feto. Kmalu sem ga spoznal po dolgih sivih brkih in velikih, dobrih pa skrbnih očeh: Tonetov oče je bil. Suhec, ali še trden osemdesetletnik. 2e od daleč je dejal:
»Z vremenom imate srečo, gospod. Bog daj, da bi bila še za naprej zmerom z vami, pa boste imeli veliko veselja z vinogradom. Zdaj si pa le vzemite časa za v zidanico. Tone, kar jutri pojdita v Staro goro.
»Saj pravim, sem rekel, ali bi šli? Če bo sončno, bo kar toplo sedeti pred zidanico«, je jel poln upa na uspeh nagovarjati Tone, mož petdesetih let.
Uspešno končano delo in prijazno vabilo sta v meni porodili željo po malem likofu v stari zidanici, polni čistega vina, kakršnega ne točijo v gostilnah.
»Dobro, Tone, pa pojdimo. Rad bi videl vaš vinograd, rad bi poskusil vaše vino v zidanici, saj pravijo, da je vino boljše če ga piješ v zidanici ko pred njenim pragom.«
Na Trebeljnem. na Sv. vrhu pa v La-kencu je zazvonilo Zdravo Marijo. Oče in sir sta se odkrila, voščila lahko noč in složno odšla domov, doli po vinogradu. Gledal sem za njima, dobrima človekoma,
pa sem se moral nehote zasmejati, ko se je Tonetova glava pogreznila v strmo pobočje, a je bila glava dolgina-očeta še vidna za hip. Blažen mir in pokoj sta prešinila ozračje. Nič se ni več ganilo: dolina pod menoj, griči in hribi okrog mene, vse je zaspalo, odeto v toplo temo pozne jesenske noči.
Tisto nedeljsko jutro so sončni žarki hitro opravili svojo prvo nalogo, da predramijo prirodo in ljudi. Zaživeli so hrib, dol in ljudje, pa tudi ozračje je oživelo, da sem čutil v njem več življenja kakor v jesenski prirodi in ljudeh. Kar vroče je bilo vrh sončne gorice, ko je prišel Tone s cekarjem v roki, pa po svoje povabil:
»Sem rekel, da bi šli.«
»Prav, pa pojdimo.«
Zavili smo na Brezovico, od koder se nam je nudil čudovit razgled na vse bližnje in daljne vinske gorice, zaznamenova-ne z belimi pičicami — zidanicami in vinskimi hrami. Sv. vrh z lepo cerkvico na vrhu se mi je videl kakor razkošen prestol dobrih bogov, od koder vladajo in urejajo vremena, da je trtam v brezovških, spečen-skih, starogorskih in pričenskih vinogradih dobro, da dajo vsako leto tisto imenitno zdravilno črnino — cviček, ki ga poznavalci te čudovite kapljice tako obrajtajo in iščejo, a ga tako malo kje najdejo. Za Sv. vrhom smo krenili doli v Staro goro, po poti mimo idiličnih, skromnih domačij, potem pa smo stopili s poti za staro zidanico, kjer je očka Povšič že z vso vnemo pripravljal klopi in mize. Posedli smo. Sonce nas je grelo v lica in z blagodejnimi jesenskimi žarki prebadalo hrbte, da smo
mvthOc, ponedeljska Izdaja
PsfotjIeinS Davnega vzhoda
Vprašanje Nizozemske Indije
Pravljična dežela bogastva In sirofnaš&ae
Palmov drevored y. Singapurju
Vsaka velika vojna je borba za razdelitev zemeljskih dobrin, zato ni čuda, da med ugibanji, ki se človeku zastavljajo o izidu sedanjega mednarodnega konflikta, zavzema najvidnejše mesto vprašanje, kaj bo s kolcca jam L Nemčija svojih zmag v Evropi doslej še ni mogla izkoristiti, da bi mogla zasesti kakšno kolonialno ozemlje premaganih držav, pričakovati pa smemo, da bo Japonska na Daljnem vzhodu danes ali jutri išrabUa nastaH položaj ter posegla po deželah, M so ostale brez legitimnega gospodarja. Zlasti grozi nevarnost od njene strani Francoski Indokini in pa Nizozemski Indiji, ki ležita Japonski takorekoč pred nosom in proti katerima bi bile japonske operacije toliko lažje, ker je Anglija preveč zaposlena doma in ne more žrtvovati večjih brodovii, za obrambo zavez-nišluh kolonij.
O otoku Javi v Nizozemski Indiji je znano, da spada med najbogatejše pokrajine sveta in da premore naravnost bajne gospodarske možnosti. V kratkem času so na Javi nastale številne plantaže sladkorja, kave, kavčuka, popra, tobaka, kinino-vili dreves, ki so se pod nizozemskim gospodarstvom bohotno razvile. Zlasti po vojni je pridelovanje raznih dragocenih agrarnih pridelkov zavzelo nesluten; razmah, ki je leta 1929. dosegel svoj višek. Takrat je Java izvozila za 7-43 milijonov nizozemskih goldinarjev svojih proizvodov, kar pomeni približno polovico celotnega izvoza Nizozemske Indije. Tega leta so Nizozemci ustanovili okrog 1.500 novih velikih plantaž sladkorja, čaja, kave, kakava, popra, tobaka in drugih plemenitih rastlin. Nizozemska je takrat plavala v razkošju in zmagoslavju in nizozemski tisk je pisal, da je »nastopila doba izredne prosperitete za naše kolonije«. A prav tedaj, ko se je posestnikom javanske zemlje odpiralo nebo, so ga že začeli zagrinjati temni oblaki, še v istem letu 1929. se je začela svetovna gospodarska kriza, ki je z enim samim zamahom uničila zlati vek. Morda ni dežele na svetu, ki bi bila tako mučno občutila gospodarsko stisko, kakor jo je Nizozemska Indija. Od leta 1929. do leta 1934. je izvoz z Jave padel od 743 milijonov goldinarjev na 200 milijonov. V celi koloniji je
deI preganjati nacionalistično gibanje s tem, da je zapiral in izganjal voditelje in podpihovalce. A delo je bilo težko že takrat, ko je bil nizozemski imperij še v moči in v redu. Med prebivalstvom kolonije so Japonci razvijali živahno propagando, ki ni naletela na gluha ušesa. Japonci se radi poslužujejo fraze o usodni povezanosti rumenopoltih narodov in se ljudstvom po azijskih kolonijah zapadnih imperijal-idh držav radi ponujajo za »bratske osvo-
boditelje izpod imperialističnega jarma.« Spričo pozemskih bogastev, ki jih premore Nizozemska Indija — poleg agrarnih pridelkov, ki smo jih našteli, so omembe vredni tudi bogati petrolejski vrelci, ki so jih odkrili po vojni — se tudi ne moremo čuditi, da Japonska posveča deželi tako ganljivo pozornost.
Anglija se je že od vsega početka dobro zavedala nevarnosti, ki ji grozi, in je še bolj utrdila svoja oporišča v Singapurju, da zavaruje svojo imperialno pot. Ce bi Nizozemska Indija prišla Japoncem v roke, bi bil resno ogrožen ves angleški indijski imperij. V enakih skrbeh pa so tudi Združene Države Severne Amerike, ki so še pred padcem Nizozemske podvzele formalne korake v Tokiu, da zavarujejo svo-I je interese. Kakšna bo usoda nizozemskih i kolonij, pa nam bodo verjetno pojasnili do-s godki prihodnjih dni.
Minuta pomenita
Za življenje in za vsak dan
vrednost izvoza v tem času padla za 23 milijard frankov.
Res je, da so ta padec bridko občutili Nizozemci, ki so se jim skrčili dobički in zaslužki, brez primere pa so bile posledice, ki jih je ta gospodarski propad prinesel domačemu prebivalstvu. Delavci z bogatih plantaž so bili s svojimi družinami vred neusmiljeno izročeni gladu-skopo prgišče | riža jim je ostalo edina dnevna hrana. Zato ni čuda, da je val nezadovoljstva in odpora zajel množice prebivalstva, ki ni moglo imeti pojma o vzrokih nastale katastrofe in je v svoji naivnosti obtoževalo upravo dežele, da je odgovorna za vse gorje. Med Javanci, ki do takrat še niso poznali nacionalne zavesti v evropskem smislu, se je začelo močno nacionalistično gibanje, ki so se mu postavili na čelo domači izobraženci. Nizozemski generalni guverner je skraja toleriral ta pokret, a ko je nevarnost le naraščala iz dneva v dan, se je vlada odločila, da prejšnjega generalnega guvernerja odpokliče in na njegovo mesto postavi moža čvrste roke. Van Starhenborgh Stachouwer je prišel, da napravi red. Z vso odločnostjo je novi upravitelj dežele za-
NTNA 88
VI ste trdni ▼ svojem mišljenju in dejanju. Voljo imate precej močno, in če je treba, ji znate pomagati do veljave tudi pri drugih. Preveč ste preračunljivi in manjka vam prisrčnosti. Glede na poklic bft vam svetoval, da si izberete kaj praktičnega. — Vaše dekle je popustljivo in omahljivo. Drugače pa je dobrosrčno in rahločutno bitje, ki nima velikih zahtev.
NEDELJKO.
Vaših neuspehov je kriva cincavost, ki vam ne dopušča razmaha in podjetnosti. Če hočete kaj doseči, morate tvegati in delati ter upoštevati vse faktorje, ki prihajajo v poštev. Poleg tega pa je kriva tudi vaša vzgoja. Zaradi nje si niste pridobili samozaupanja in marsikatera lastnost, ki bi lahko pripomogla k uspehu, je izostala.
Vaša deklica je bolj komplicirana kot vi, pa tudi ve, kaj hoče. čustvom se ne da slepo voditi in preden se katere stvari loti, jo prej dobro premisli.
Ce se ne morete odločiti zanjo, nekoliko počakajte, kajti čas je že marsikatero ljubezen rodil in ubil.
S. N. 25.
Vaše življenje bo v glavnem potekalo mirno, če boste vsako stvar dobro premislili, preden jo izvršite. S svojo namero po osamosvojitvi ni treba odlašati, pa naj bodo časi takšni ali drugačni.
LJUBINICA.
Svojemu življenju še niste našli pravega cilja, zato preveva vsa vaša dela neka negotovost, ki vam ne da, da bi razmahnili sile, ki spe v vas. Odtod tudi vaša ne-stalnost in nezadovoljnost s samo seboj, ki priča, da stalno iščete smoter svojega življenja. To iskanje vam je rodilo hrepenenje in stremljenje k dobremu in lepemu.
ORIENTALKA 803.
V vaši zadevi bo težko kaj svetovati, ker je pač taka vaša narava in proti naravi se ne da nič doseči. Kljub vašemu zatrjevanju, da sami tega ne čutite, mi vendar dvoje dejstev dokazuje, da je tako. Prvi: vaša svojska in skoraj moška pisava; in drugič: vaše lastno zatrjevanje, da ste kljub možu in otroku, ki ste si ga kot dekle nad vse želeli, še vedno nezadovoljni in neutešenL Otroka ste si seveda želeli, ker si niste znali drugega želeti, ker si niste hoteli na glas priznati in ker je bil to za vas edini, vsaj približno pravilni izhod, do-
Pristanišče v Singapurju
čutili toploto prav v pljučih. Dvoje vrat se je odprlo v zidanico: sin — Tone v svojo klet, očka pa v svojo, ki si jo je izgovoril dc smrti, kakor del vinograda, ki je pomenil zanj vso srečo in bogastvo. Oba sta hitela po vino, toda očka je prehitel sina. Ze je sklonjen prištebalil skozi nizka vrata iz zidanice in nam točil iz polne majolike, dočim je Tone moral, malce osramočen, postaviti svojo maj oliko na mizo. Trčili smo in napili na očetovo zdravje. Zdaj sta hitela točiti oba, oče in sin, in ljubosumno sta se spogledovala. Tone je stresel iz ce-karja na mizo klobas in domačega kruha. Med jedjo smo poslušali njiju pripovedovanje o težkočah, trpljenju in veselju vinogradnikov.
»Očka, trdni ste še, kolikor ste prekopali, rigolali in sadili vse življenje«, sem spodbudno dejal starčku.
»Delal sem pa zmerom rad«, je dejal bolj vinogradu, po katerem se je nekam tožnih oči zrl, kakor pa meni. »Več ko pred desetimi tisoči trtami sem klečal.«
»Saj pravim, kaj ne boste. Pred desetimi tisoči sem klečal jaz, ko jih nisem še toliko vsadil, kakor vi«, je pristavil sin.
Starček je bil opazil, da si raje točimo iz sinove majolike; zakaj očetovo vino je čisto malo dišalo po sodu. Sam, svojega vina vajen, tega ni občutil, pa je bil zato nekam začuden, a rekel ni nič, le silil nam ni več svojega vina, nič več nam ni nata-kal in nekam žalostno je vedno pogledal za sinom, ko je vesel in urnih nog letal z majoliko v roki v svojo klet po vina. Še bolj pa sem občutil vso starčkovo tiho žalost, ko smo se, ko je sonce jelo zahajati, preselili v starčkovo klet, se naslonili na njegov veliki stari sod. poln dobrega vina, pa je vzlic temu tekal Tone v svojo klet po vina. Nič ni več spregovoril; le našim pesmim je prisluhnil in se zamislil nazaj, daleč nazaj, ko je tudi on veselo prepeval, ves srečen točil in gostil in se ni nihče branil njegovega čistega, zdravega vina.
Četudi se je njegova užaljenost dobro skrila za lep, miren obraz, da je drugi niso opazili, pa sem jo dobro opazil jaz, jo razumel in tiho delil ž njim. Domov grede sva s starčkom hodila skupaj. Nič nisem mogel govoriti; preveč je bilo očitkov, da smo mu pripravili grenko nedeljsko popoldne, da smo mu vzeli morda zadnjo priliko, uživati tisto veliko srečo, ki jo pozna samo vinogradnik starega kova: točiti in gostiti v zidanici.
*
Zgodaj spomladi sem šel spet doli, da ukrenem vse potrebno za pomladno delo. Preden sem šel na Brezovico, sem stopil še v hišo k Povšičevim v Lakencu. Toneta, ki mi je že stopil čez prag nasproti, povprašam najprej po očetu.
»Saj pravim, umrli so«, je bil kratek, za^ me trenutno nerazumljiv odgovor.«
»Umrli?«
»Sem rekel, nekaj jih je jelo tiščati v prsih, pa jim ni bilo pomoči. Saj pravim, kar hirali so; eno noč so pa kar lepo zaspali. Do zadnjega so mislili na vaš vinograd, pa naročali, kaj naj delamo in kako. Na Sv. vrhu smo jih pokopali.«
Težka, hudo težka je bila takrat moja pot na Brezovico. Tega, da tega lepega, dobrega starčka ne bom več videl v njegovi zidanici, ne več srečaval na potih med vinogradi —, ne, tega nisem mogel razumeti. O, kako so spet oživeli v meni tisti hudi očitki, da smo ga takrat, ko smo rajši segali po sinovem ko po njegovem vinu, bridko užalili in užalostili.
Zjutraj je prišel Tone gori k nam, kakor sva se bila dogovorila, pa sem kar odločil, ne na bi bil za prav vedel zakaj:
»Na Sv. vrh greva, k Mikcu.«
»Saj pravim, sem rekel, da lahko greva«, je dejal, dasi je vedel, da nimam kaj opraviti tam. Pri Mikcu sva se res oglasila na prijazen pomenek, pa le zato. da nisem kar naravnost silil na pokopališče in da sem potem lahko rekel: »Pa poglejva še malo
na pokopališče«. Ko sva hodila med grobovi, je Tone pokazal z roko:
»Saj pravim, tukaj le pa ležijo«.
»Torej tukaj počiva dobri mož,« sem se zamislil v starčka, a zaman sem se trudil, zamisliti se v minljivost vsega. V plasti rjave zemlje, pretkane s poljskim cvetjem, sem videl lahno odejo, pod njo pa zlatega očko Povšiča v najslajšem snu. Ce bi bil sam, pa bi ga bil na glas budil: Očka. ali ste še kaj hudi name? In poprosil bi ga: Odpuščanja vas prosim; bodiva spet dobra prijatelja, pobotajva se. Pa glej. ali se ni zganil in me prehitel v mojih mislih? Ali ni dejal: »Ze dobro, gospod, že. kar še v Staro goro stopita, v zidanico, pa ga dajta iz mojega« Otresel sem se teh prelepih, tako živih dušnih slik in pomenka, pa pozval Toneta:
»Pa pojdiva.«
»Sem rekel, do opoldne bova lahko doma.«
»Ne domov, v Staro goro, v zidanico greva!«
»Saj pravim, greva lahko spotoma.«
Ko sva prišla k zidanici, je hitel odpirat svojo klet.
»Ne tvojo, očetovo odpri! Natoči ga polno majoliko!«
»Saj pravim, po sodu diši, sem rekel, da bi mojega.«
»Ne, očetovega bom, Tone, pa zvrhano natoči.«
V globokih požirkih sem pil... pil... Žlahtna očetova pijača, katere duh po sodu se ji je zdaj tako podal, da je bila ko požlahtnjena, mi je napolnila žile, srce in dušo. Tone, ko da bi bil vse to razumel, je tiho odšel v svojo klet po drugo majoliko, si jo tudi natočil iz očetovega soda in tiho sva pila še in še.
Od tistihmal me ne mučijo več tisti hudi očitki. Pobotala sva se. Rad ga obiščem, dobrega starčka vinogradnika — Povšiča na Sv. vrhu, pa tudi v njegovi zidanici, v Stari gori.
čim je podzavest terjala od vas vse nekaj drugega. Zaradi neutešenega nagnjenja so trpeli živci in od tod vaš nemir, vaša po-bitost in izbruhi, ki se bodo vedno češče ponavljali. Sami temu niste krivi in prav zato je človeška družba do takih ljudi krivična.
B. B.
Ta oseba je vseskozi sodobna, zanima se za vsa dnevna vprašanja in jih skuša skozi prizmo svojega značaja doumeti in razločiti. Golo dejstvo in tehten dokaz sta ji več ko trenutna emoclja. V vsem gleda le na smoter, ki pa mora imeti realno podlago in stvaren smisel. Svoja čuvstva skriva pod krinko ponosa in nepristopnosti. Nanjo se lahko zanesete.
DALMATINSKI KRANJEC.
Vi ste odločni in včasih nekoliko trmasti. Stvar, v katero se zagrizete, ne pustite zlepa. Nobenega dejanja ne storite, če ga niste prej dobro premislili. Delavnost in odločna volja so vaše odlike. S tem posestvom boste premagali vse notranje in zunanje sovražnike.
XY, CELJE.
Vi ste površen in lagoden človek, ki opravlja vsa svoja dela le toliko, kolikor so pač nujno potrebna. Zato zanemarjate svoje zmožnosti, ki bi vam pravilno razvite utegnile izboljšati položaj v življenju.
NADA.
Vi imate smisel za estetiko in dekoracijo. Oboje hočete združiti s svojim notranjim občutjem in mu tako dati zunanje afirmacije. V svojih čustvih ste umerjeni in zadržani. Precej energije imate, le da ne najdete pravega torišča za njeno udej-stvovanje.
JOŽICA.
1.	Ce hočete imeti srečno bodočnost, se predvsem varujte zahrbtnosti in samoljub-nosti.
2.	Kadar pride vaš čas, ga boste srečali, toda povem vam, da ga še ne poznate.
CE in ZAR
Skromna, nekoliko vase zaprta narava odseva iz vašega rokopisa. Ce boste svojim željam dali kot spremljevalko odločno voljo, smete upati, da se vam bo marsikatera želja uresničila.
Priložena pisava kaže neuravnovešenega človeka, ki je v njem vse polno usedlin iz neizživete otroške dobe, in zato se zdi, da je včasih naivno zvit in primitivno samo-ljuben. Zaradi tega je tudi odkrit kot otrok in zahrbtnosti ni v njegovem značaju.
S. E. F.
Rokopis kaže neuglajenega človeka, ki se ne zna v ničemer premagati in ki mu je osebno ugodje merilo in vodilo vseh njegovih dejanj. Zaradi tega se večkrat spre s svojo okolico in pri tem je včasih tudi surov. Dobro se počuti v opoziciji, misleč, da mora vedno ugovarjati. Zaradi premajhnega notranjega življenja ima premalo srčne kulture.
MIRKO.
V življenju ste precej osamljeni in iz tega dejstva izvirajo vse vaše napake, kakor tudi vrline. Ne znate se vživeti v drugega človeka, zato ga ne morete razumeti in ga krivično obsojate. S svojim merilom merite ves svet, in kar se ne da zmeriti z vašim merilom, to je za vas napačno. Zato ste kljub samoti ostali majhni, kakor je pač človek v primeri z vesoljstvom neznaten in nebogljen. Naučili pa ste se resnice: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse!«
MI.—DA.
Vi gojite visoke cilje in marsikateri Izmed njih se vam bo izpolnil, če boste krepkeje kakor dozdaj pljunili v roke, kajti sposobnosti vam ne manjka, škoda, da ste preveč nagnjeni k lagodnosti. Kar se tiče poklica, pa mislim, da bi bila za vas še najbolj primerna filozofija.
Vaše dekle je vseskozi realno in ceni dejanje bolj kot besede.
LOJZE.
Skromen, preprost in odkrit človek, ki je zadovoljen z vsem, kar mu življenje nudi, in se ne muči s praznimi željami. Vse, kar počnete, ima svoj smoter in tega imate vedno pred očmi. Vaših dosedanjih neuspehov je kriva vaša premala podjetnost.
MINKA.
Vi ste notranje razdvojeni in nekoliko zagrenjeni. Zaradi tega se vas včasih loteva čemernost, ki ji sami ne veste vzroka. Manjka vam razgibanosti in dobre volje.
BORISLAVA.
S svojo voljo boste lahko v marsičem vplivali nanj, ker je mehak in zelo podvržen volji drugih. Toda prav v tem tiči nevarnost za vas, ker kakor hitro se odtegne vašemu vplivu, je možnost, da pride pod drug vpliv. Zato ga morate vedno spominjati nase, bodisi z obiski, bodisi s pismi.
STUD. CHEM.
Mehak človek, ki bi rad bil odločen in energičen, pa mu le redkokdaj uspe. Marsikatero skrivnost bi radi ohranili zase, pa zaradi prevelike odkritosti vam to ne uspe. Približali bi se radi marsikateri ženski, pa zaradi vaše plahosti vam tudi to vedno ne uspe. Skratka: človek, ki bi marsikaj rad, pa mu zaradi slabotne volje le malokaj uspe.
EL TROVATORE.
Človek, ki stremi vedno kvišku, pa ga težave in strasti potegnejo v nižave. Nemiren in notranje neurejen, kaže majhno voljo do življenja. Ce bi našel prave temelje, bi njegov duh gradil na veliko. V isti meri lahkomiseln kakor domislen, frfota okoli sveče življenja in najmanj, kar vas čaka, je to, da se spečete.
MARIŠKA.
Vi imate smisel za red in lepoto. Radi se lepo oblačite in ste nekoliko zaljubljeni sami vase. Vaše želje še niso našle pravega cilja, zato ste v svoji notranjosti razdvojeni, a kljub temu osamljeni. Priporočal bi vam nekoliko več družbe in razvedrila.	L. Azkuin
Jauna tribuna
Krlti&ia beseda o Žalah
Mrliške veže na Žalah pri Sv. Križu so gotove vsai formalno, če že ne v vseh podrobnostih, saj so bile včeraj svečano blagoslovljene in predane svojemu plemenitemu namenu. Delavci so že končali svoje, delo. tudi projektant je. upamo, že najbr-že izrazil zadovoljstvo nad svoiim delom, ki nai bi bilo zdai vendar že pooolno.
Ljubljana ima zdaj spet novo arhitekturo. da. celo povsem svojo. Neredko smo bili že postavljeni pred razne konglomerate del tujih arhitektov. Tokrat je. upamo. zraslo vse na domači njivi, pa imamo zato opraviti s konglomeratom domačeea izvora. Skromnim, neukim in morda še ne-ustaljenim v zahtevah estetike in pravega smisla za umetnije nove arhitekture, nam v tem pogledu ni bilo mosoče orei ugotoviti končnega izraza novega dela. Zato si kakor po navadi ogledujemo delo šele zdaj. ko ie gotovo.
Stojimo pred glavnim vhodnim poslopjem Zal. Vtis. ki ga napravlia ta del mrtvaških vež. ie res mogočen, kakor ie z nekim ponosnim zadovolistvom občudovana vsaka podrobnost ostalih manjših kapelic. ki naj tvorijo z imaginarno mogočnostjo skupno celoto. V vsakem poslopju zase opazujemo širokogrudnost in veličino projelctantovih idej. Predvsem ie velika zamisel mogočnega stebra, ki ie glavna dominanta zaključka vhodne osi. Prav zato se zdi že Dovprečnemu opazovalcu nepojmljivo. kako je mogel projektant dopustiti. da ie pokriti govorniški oder odvzel že itak nefunkcionalnemu stebru ne samo vso njegovo statiko. temveč tudi ves njegov arhitektonski namen. In kakor so oči od preširokogrudnega projekta in njegove zrelosti v podrobnosti skorajda utrujene — čeravno tega tu arhitektura verjetno ni hotela doseči — tako ne najdejo prave harmonične celote ln ne arhitektonske proporci oniranosti z ozirom na okolico v umetniško in arhitektsko precel plehki plastiki nad glavnim portalnim ste-brovjem. Kakor se zdi povprečnemu gledalcu nelogična razbitost mogočnega ste-
bra. tako se upravičeno čudi. kako ie mogel projektant naenkrat odstopiti od doslednosti v svoji arhitekturi s tem. da se strinja s poezijo in nepotrebnimi arhitektonskimi izbruhi v preobilnih likih in tvorbah ter samim sebi namenjenih kubusih, ki so raztreseni po celotnem stavbišču in kvarijo sicer idealno zamisel mrtvaških vež.
Skorai se nam zdi. da bi se dala ta arhitektura po svoji nazorni zamisli primer-iati z arhitekturo starega veka, kier i"? bila v neposredni zvezi z likovno umetnostjo. in to v toliki merL da ne bi estalo na njei ničesar, kar bi jo stilno karakteri-ziralo, če bi i i odvzeli vse. kar pripada kiparstvu in slikarstvu. In če se soomnimo še na dobo renesanse, kier se arhitekture brez velikih kiparjev in slikariev skorai ne moremo misliti — pri tem pa ie bila socialna stran povsem neznana, sai se ie vse kreiralo v slavo Bogu in cesariu. od česar pa narod ni imel nobene koristi — vidimo, da ie tudi pri naših Žalah osnovna misel nekoliko zgrešena, čeravno ne poznamo morebitnih še neuresničenih načrtov. ki nai bi zlasti v urbanističnem do-gledu napravili celotno zamisel svobodnejšo. in kar bi bilo še boli želeti — boli funkcionalno, ne pa zgoli omamentalič^o in dekorativno.	—r
ZAGOVORIL GA JE.
Slavni angleški igralec Quin je odpotoval na deželo. Tam si je najel stanovanje, a konja je pustil na bližnjem travniku, da se pase. Nekega dne pa je konj na lepem Izginil. Quin ga je dolgo zaman iskal. Pri tem je srečal nekega kmeta in ga je vprašal, ali se morebiti ne klatijo kje v okolici konjski tatovi.
>Ne,« je odvrnil kmet. »Tukaj smo sami pošteni ljudje. Pač pa se že nekaj dni klati tod okrog neki Jromediant iz Londona, neki Quln. Morebiti vam ga je ta ukradel.«
Razprava proti Hudniku
Zgodba o ženitvenem sleparju, ki je živel med pitalom in drobnimi kriminal!
Svoje dni so bile sodbe javne in še na javnem prostoru, navadno na prostem, na tlaku velikih trgov in dvorišč ali pa pod tisočletnimi drevesi. V srednjem veku so sodniki z grajskih balkonov brali sodbe zbranim tlačanom. V naš čas so uvedli porotna sodišča, ki so jih pa pri nas opustili Velika porotna dvorana v justični palači sameva prazna, zato je pa manjša razpravna dvorana v prvem nadstropju zdaj pa zdaj torišče velikih kazenskih procesov.
Tudi v tej današnji razpravni dvorani je vsaj na videz še ostala sled starih ljudskih sodišč. Spredaj prostor za tribunal na
smeh in spet ogorčeni klici oškodovancev, ki se jih zmerom več javlja s klopi.
Obtoženec
Obtoženec pa ta čas mirno sede na zatožno klop in se vede, kakor da se vse skupaj njega prav nič ne tiče. že po prvem videzu spoznaš, da je že vajen zatožne klopi. Za trenutek se ozre v občinstvo in njegove hladne oči dobe nekakšen prezirljiv izraz, kar dvigne spet nov vihar ogorčenosti pri njegovih žrtvah. Potlej se spet okrene in obsedi, vase zagreben na klopi, kakor brezčuten za vse, kar se dogaja in
Pogled v porotno dvorano na Dunaju
vzvišenem mestu. Tod zaseda danes za široko sodno mizo tričlanski ali petčlanski senat. Spodaj je na desni strani loža za državnega tožilca, v levi za kazenskega zagovornika. V sredi pred sodno mizo pred razpelom med dvema svečama stoji obtožna klop. Takšna preprosta klop z naslonjalom. Zdaj pa kar pomisli m si v duhu predoči brezkončno vrsto obtožencev, ki je že s te preproste klopi poslušala usodno razsodbo: V imenu Njegovega Veličanstva kralja... Bili so tatje, roparski morilci, ubijalci, goljufi, posiljevalci, ponarejevalci denarja in ljudje, obteženi zaradi političnih deliktov. Na stotine in stotine zablo-delih, iztirjenih, zavrženih, po nesreči v nesrečo pahnjenih ljudi, ki so se pregrešili zoper postave te družbe in tega sveta. Marsikomu se je vprav na tejle preprosti leseni klopi prelomilo in za vekomaj pre-okrenilo življenje, da so padli in niso vstali več. Od zatožne klopi do zapahov ječe je en sam, prav majhen korak. •.
Ljudje iz parka
Vprašaj ljudi, ki sede od zore do mraka na klopeh v parku pred sodnijo, kakšna razprava bo danes in proti komu — pa ti bodo takoj povedali in še kaj svojih pripomb in opazk prideli zraven. Ti ljudje vse vedo, kar se godi med stenami justične palače. To so ljudje, za katere prav za prav nikoli ne veš, kaj so, kdo so in od česa žive. Mladi in starejši moški, lepo počesani na prečo ali spet zanemarjeni, povaljani, kar nekam izgubljeni. Ta je nemara brez posla, drugemu spet delo ne diši, ta je va-gabund in lahkoživec, kdo drugi spreten življenjski žongler, ki živi samo zato, da živi, živi kot ptiči pod nebom in mu je menda vseeno, kje bo nocoj spal in iz katere sklede bo jutri jedel. Bo že kako, si misli, žvižga brezskrbno pred se in si zvija cigareto, ki si jo je kdo ve kje izprosil. Potlej pomežikne dekletu, ki je pripeljalo v park otroka v vozičku, se pre-sede in nadaljuje s tovariši brezkončen razgovor o vojskah, o strašnih orožjih, ki bodo pokončala svet, pa zopet o najnovejši Marički. ko jo kani omrežiti, o sijajni razposajeni prepiti noči ter slednjič o tem, koga so včeraj sodili v dvorani 79 in koga bodo danes.
»Alo, fantje, gremo. Zdaj se bo začelo. Jaz ga poznam možaka. Boste videli, danes bo zanimivo!«
Kaj se bo začelo?
Danes se bo začela velika kazenska razprava proti Štefanu Hudniku, zloglasnemu pustolovcu, goljufu in ženitvenemu sle
parju.
Razprava proti Štefanu Hudniku
Dvorana se počasi polni. Klopi za javnost so zasedene, sodnikov še ni. živahno vrvenje rase v napetosti pričakovanja. Kakšna reč pa bo to, vprašujejo ljudje. To bo velika, prezanimiva reč. Jaz ga poznam. To ti je lump, ampak eleganten, spodoben lump, na zunaj bi mu nikoli ne prisodil tega. Bog ve, kako se je kaj iz-premenil v zaporu. Pomislite, več ko eno že sedi v preiskavi! Mir! Obtoženca pripeljejo!
V trenutku vse utihne in stotere oči se zapičijo v vhodna vrata. Počasi se odpro in v dvorano stopa v spremstvu dveh paznikov obtoženec, še mlad, eleganten možak, majhne, šibke rasti. Lepo oblečen, uglajenih kretenj, tip pravega pustolovca, širok, polglasen dah strmenja in radovednosti spremlja vsak njegov korak. Zdajci se iz množice poslušalcev iztegne žugajoča roka:
Lump! Ob ves denar me je spravil! Poselila sem mu osemdeset jurjev!« Stara ženica se rine v ospredje vsa naježena in iz njenih oči prav kakor .da v resnici sije plamteč ogenj sovraštva in maščevalnosti!
»Mene je obral za petdeset jurjev! Na vešala z njim!« se pridruži prvemu glasu nov ženski glas. Javnost je vznemirjena, glasne opazke lete križem kražem, nemir,
kar se bo še zgodilo. Njegov obraz je čisto miren, samo nekoliko bled in upadel od jetniških sten.
Zagovornik vstopi in zasede prostor na levi, za njim sede v desno ložo državni tožilec v črni službeni halji z rdečimi na-šivi na ovratniku. Občinstvo se je precej pomirilo, vzdušje v dvorani postaja nekam svečano. Zdaj se odpro še vrata v ozadju in vstopijo sodniki. Veliki senat. Predsednik in štirje prisedniki. Vsi prav tako v črnih haljah z vijoličastimi našivi.
Mir! Priče naj gredo ven na hodnik! Priče odhajajo in še pri izhodu zabadajo strupene poglede v obtožencev hrbet — to so oškodovanci, ki bodo pričali o zločinih in krivicah, ki jim jih je obtoženec prizadejal.
Veliki senat zaseda ob smrtni tišini. Poslušalci pridržujejo dih. Predsednik vprašuje obtoženega. Uvodne formalnosti: Kje je rojen in kdaj, ali je oženjen, ali je bil kdaj prej že kaznovan? V občinstvo pade glas. že štirikrat. No, ta bo pošteno sedel, šepečejo v ozadju strokovnjaki — stalni obiskovalci dvorane. Seveda, če mu bodo dokazali.
Dokazi so že tukaj. Državni tožilec se dvigne in bere obtožnico. Debel sveženj gosto tipkanih listov. Občinstvo posluša in na tihem komentira. Na, ta je pa kar na veliko začel.
V resnici — tale Štefan Hudnik je počenjal velike reči.
M@sledec in prevarant
»Seznanjal se je z raznimi ljudmi, o katerih je vedel, da imajo denar, se jim izdajal za rudosledca, češ da potrebuje finančnih virov za nadaljnje raziskovanje.
Našel je rudo, odprl bo rudnike in vsako posojilo bo stokratno poplačano in nagrajeno. Osemnajst oškodovancev je izgubilo tričetrt milijona gotovine na račun spretnih sleparij.
Izdajal se je Za zastopnika velike inozemske trgovske firme s ponarejenimi listinami in seveda z lažnim imenom. Sprejemal je naročila, ki nikoli niso bila izvršena in na njihov račun spravljal večje ali manjše zneske denarja v žep. še več, kupil je celo avtomobil za prisleparjeni denar ter se tako vozil gosposko po vsej deželi. Ljudje so mu nasedali, tri in dvajset oškodovancev je navedlo milijonsko vsoto, ki so mu jo v svoji lahkovernosti zdajali.
Seznanil se je s petimi ženskami, jih zasnubil in jih kot zvest zaročenec obral za doto, kar znaša v denarju skupno preko milijona. Dobil sem dediščino v inozemstvu, pa se je milijonska pošiljka zakasnila. Moram tja, da vso to reč uredim. Posodi mi toliko in toliko. S takšnimi in podobnimi izgovori je obtoženec zvabil od vseh petih nevest velikanske vsote« ...
Dalje je obtoženec ...
Tožilec bere obtožnico polni dve uri in greh za grehom se grmadi nad počesano pustolovčevo glavo. Ko končno vendarle konča, vpraša predsednik obtoženca:
»Ali se čutite krivega:«
»Vse je bilo samo nesporazum"
»Ne. Bil je nesporazum!«
Smeh v dvorani. Občinstvo se smehlja, smehljajo se sodniki. Ta je pa od vraga. Vse je dokazano, pa še taji.
Dokazno postopanje. Zasliševanje prič. To bo skoraj gotovo najprivlačnejši del razprave. Nemir pričakovanja in radozna-losti med občinstvom rase.
Mir!
Priče nastopijo. Stare ženice, trgovci z dežele, ljudje malega kapitala z velikimi načrti in sanjami o bogastvu pa zopet preproste žrtve lahkovernosti.
Stara ženica pripoveduje s tresočim glasom in zraven prešinja obtoženca z uničujočim pogledom.
»Smukal se je okoli moje hčere, takle
zvezami z inozemskim ka-
gospod, lepo oblečen in spodobnega vedenja. Malo sem dvomila vanj, zdel se mi je vsiljiv, pa mi ga je hči hvalila in hvalila, dokler ji nisem verjela. Zmerom je pravil o nekakšnih rudnikih, ki jih bo odprl, samo gotovine nima. Sicer nikoli ni bil brez denarja, rekel pa je, da ima velike vsote naložene v neki inozemski banki, ki je začasno zaprta zaradi vojnih razmer. Pa sem mu počasi dajala denar, svoje prihranke. Vzel je in odpotoval za nekaj tednov in se zopet vrnil. Kazal je nekakšne listine, toda jaz se ne spoznam v takšnih rečeh. že imam dovoljenje za rudnik, pa mi manjka še dvajset tisoč. Posodite mi, mamka. Zmerom mi je rekel mamka in bil tako domač in priliznjen z menoj, pa sem spet nasedla. Ves moj prihranek okoli devetdeset jurjev je šel po vodi, hči mi je zapeljal in mamil z obljubami. Potlej je izginil in danes ga prvič spet vidim tule.«
»Kakšne listine ste ji kazali?« vprašuje sodnik prisednik obtoženca. »Kje so zdaj te listine?«
Obtoženec vstaja in odgovarja čisto mirno, hladnokrvno in trdovratno.
»Bile so pogodbe, gospod sodnik, z nekimi inozemskimi kapitalisti. Saj pravim, vse je bilo že urejeno, prezgodaj so me prijeli, čez tri mesce bi vrnil ves denar «
»Dokazi, dokazi! Kdo so bili ti kapitalisti? Dokažite s čim!«
»Ne morem dokazati. Pogodbe mi je nekdo ukradel. Kdo izmed konkurentov, iz zavisti pač. čisto resnico govorim, gospodje. Prisegam!«
Smeh v dvorani. — »Prisegam! Ha! Na kaj pa? Takšen lump, pa prisega« se razburi ženica in se obrne vsa naježena proti obtožencu.
»Pej te bodi!«
»Mir! Obnašajte se spodobno in sedite tam zadaj! Hvala! Prihodnja priča...«
Boleče zadeve srca • • •
Dve žrtvi Hudnikovih ženitbenih sleparij stojita druga poleg druge — ostale tri niso prišle. Nemara iz sramu.
To je dvoje tragikomičnih zgodb o prevaranih nevestah, ki so prebrisanemu sleparju nasedle v urah ljubezni ter mu poročno obljubo drago plactle z denarji ir dete m prihrankov. I »veje samskih deklet srednjih let, ki se jima je hotelo zaploviti v varen zakonski pristan. Obe ihtita in t sovraštvom in prezirom jreba.-ato. obtoženca — v skupni nesreči sta si postali
Cenjeni gospod urednik!
Zadnjič smo imeli priliko občudovati na četrti strani ponedeljske izdaje prav lepe stihe rojene pesnice Me. rije Režunove in njenega sina Toldeta. Naključje je hotelo, da sem staknil v vasici, kjer sem preživel nekaj dni dopusta, podobnega pesnika, ki je Poldetu tudi stanovski tovariš. Pohabili so se mi čevlji. Majhna, zgarana ženica, ki za silo ljudem tudi šiva obleke, mi je sporočila, da je mož pri vojakih, čevlje mi je za silo okoval 121etni najstarejši sin. Jih je pa v hiši še troje, najmanjši leži v košu za perilo. »Lejte! Take klamfa tam na orožnih vajah!« mi pokaže ženska pismo. Na koncu je pravi sonet — zares sonet, kakor jih poznam iz svojih davnih šolskih klopi. Prepisal sem pesnitev, kakor jo tu podam. Nimam dosti smisla za literaturo in za kritiko. Sodijo naj literatje sami.
#
Počivajte zdai. šila In kopita! Spet zovc kralj me na orožne vaje, da čuvamo te n^Sc r.?ile kra je ... Oj zbogem, ti vasica, v hribih skrita!
O i zbogom, žev.a, ti — nikdar spočita!
bo" vsaktfnnerrn vam kruha daje! Morda kot oče bil pri vas bi raje .. • Družina moj?,, lačna več kot sita!
Nesitc z da? ljudem nazaj škrprta,
knr <ih po sobi čfka še poprave,
naj skozi je podplat, naj manjka peta ...
Ko mi odrivamo se ped zastave, enak' ! Dolžno"7* na-.	«veta!
Junaška kri — za blagor očetnjavc!
prijateljici. Obtoženec pa »sto mirno se- I
di na klopi s pogledom v tleh in na sodni- 1 kovo vprašanje izjavi:
»O tej stvari pa ne morem odgovarjati. To so boleče zadeve srca.«
Smeh v dvorani.
»Da te ni sram!« se zažene proti sleparju prevarana nevesta. Saj bi mu nemara izpraskala oči in izruvala lase, da ni priskočil paznik ter jo vso v solzah odpeljali iz dvorane. Dvorana strmi, dvorana uživa.
Mir! Naslednja priča...
Tako se dva dni grmadi dokazni material, izpovedbe prič, obtoženec se zaman brani z jalovimi izgovori, ki še njegovega zagovornika po službeni dolžnosti spravljajo v zadrego.
»če ne veste pravega zagovora, raje molčite. Z brezsmiselnim tajen jem si boste samo poslabšali položaj.«
Tretji dan razprave — govori. Spet nabito polna dvorana. Najprej tožilec. Z vso rutino in prepričljivostjo pravega govornika. Visoko sodišče! To je v kriminalni zgodovini eden redkih primerov prave, popolne brezvestnosti — pokvarjenosti do dna. Ta človek, visoko sodišče ...
Skoraj tri ure govori tožilec in to je mogočna, tehtna obtožba v imenu pravice in postave. Kazen zahteva in to najstrožjo, v imenu državnega reda in v imenu vseh tistih, oškodovanih, osleparjenih, ki so ob premoženje in ob dobro, pošteno ime.
Občinstvo ploska, kar se malokdaj zgodi. Tako je! Bravo! Dobro je govoril. Naj se izkaže pravica!
Vsi smo ljudje
Zdaj povzame besedo zagovornik. Vsi smo ljudje, zato sodimo človeško! je osnovna misel njegovega govora. Ni dvoma, zločini so na dlani, toda pomislimo, od kod obtoženec izhaja, kakšna je njegova vzgoja, kakšen je svet, iz katerega je izšel. Visoko sodišče, ali je mogel biti drugačen, kot je pri vsej tej njegovi križani mladosti. Propal sin propalih razmer, ki so mu zastrupile kri. In končno, ni, samo naloga sodišča ljudi kaznovati, ampak tudi spravljati zablodele in izgubljene na pot pobolj-šanja... Predlagam po zakonu najmilej-šo kazen in oprostitev v točkah...
Pogovor na stopnišču sodne palače.
»O, vraga, prepozno sem prišel. Koliko je dobil?«
»Deset let robije.«
»U, madonca. Dosti je to. No, drugič se bo premislil.«
»Ta nikoli. 2e na obrazu se mu pozna. Lump do kraja.«
»Kaj pa je jutri zanimivega?«
»Nič posebnega. Dve tajni razpravi. Ampak v petek pridi. Menda bo nekakšen umor. Za žensko je šlo. Pravijo, da bo spet velika reč. Greš na dva decl z menoj?«
»Grem, če boš plačal...«	L. K.
PASJI POZDRAV
Luka: »Zakaj pes maha z repom, kadar vidi znanega človeka?«
Gašper. »No. kar psvej!«
Luka: »Zato. ker nima klobuka, da bi se mu odkril.«
i
i IZVRSTNO SREDSTVO
— Ne morem drugače, kakor da se vam zahvalim za va5o izvrstno sredstvo proti pleši. Prej s srn imel na glavi dve goli mesti, zdaj imam samo eno ...
PRI POSREDOVALCU
Ženin: »Rad bi imel mlado, lepo, bogato in pametno ženo.«
Posredovalec: »Oprostite, mnogoženstvo je pri nas prepovedano.«
V	ŠOLI
Učitelj: »Mihec, po čem bi sodil, da je bila puščava Sahara nekoč morje?«
Mihec (premišljuje): »Po tem, da nosijo zamorci še danes samo kopalne hlače.«
V	BRIVNICI
Brivec: »Gospod Lizun, ali bi se kaj bali iti v vojno?«
Gost: »čisto nič, saj sem se privadil smrtnim nevarnostim, ker sem tolikokrat izpostavljen vaši britvi!«
SREČA.
Plašni Francelj Dolgokraki je prinesel vaški lepotici Kunigundi šopek rož.
»O, kako je lep,« je menila Kunigunda in pritisnila Franceljnu na usta vroč poljub.
Francelj je kar zazijal od sreče in se okrenil, da gre.
»Ali si razžaljen?« ga je vprašala Kunigunda.
»Ne, ne, grem samo še po en šopek.«
V JETNIŠNICI.
Ravnatelj: »Ali lepo ravnajo z vami?«
Jetnik: »Nič se ne bom pritoževal, a boli me, da mi tako malo zaupajo — ne dajo mi ključa od celice!«
Rože • zdravilo
Navadni kopitnik (lat asarum europae-um) ali leskov koren se nahaja po senčnatih gozdovih. Jc to plazeča se in trpežna ! koren:ka, ki poganja kratko, ležeče steblo, i katerega popki razvijajo po dva dolgopec-I lja-ta lista ter vmes ležeči cvet. Listi so le-; dvičasti, temnozcleni ter usnjati. Cveti so 1 skriti v gozdnem listju aili mahu, imajo obliko malega lekiLka, zunaj so zclenkastorja-vi, znotraj pa črnordeči Navadni kopitnik cvete c-d meseca marca do maja. Nabira se meseca avgusta. Vsa rastlina diši močno po kafri in popru ter je dišavno grenka. Kot čaj se uporablja: 2 dela kopitnika, 10 delov omana kolmtža, vijoličnih koreninic in sladke korenine, 5 delov janeža, 0.8 dela kafre in 300 delov razredjtei^ega a!koho!a. da se omogoči lažje izločevanje siuza. proti vodenici, mrzlici, griži in astmi. Čaj- od 20 g korenin na 1 liter vode se uživa kot odvajalno sredstvo ter za izločevanje sluza.
Kurcslep (lat. amagallis arvensis) ali kurja črešnjica se nahaja kot plevel po vinogradih, po vrtovih in strniščih. Je to to majhna, enoletna, poljska rastlina z mncgooglatim steblom m jajčastimi, sedečimi, nasprotno stoječimi listi. Dolgopec-ljato, svetlordeče cvetje, ki se odpre samo ob sončnem siju, poganja iz listnih pazduh. Cvete od junija do oktobra. Rastlina se uporablja le še poredkoma, ker je v večjih količinah škodljiva in celo strupena, čaj se uporablja proti protinu, zlatenici, težavam od kamnov, vodenici, kakor tudi proti božjasti in otrdelosti jeter, mrzlici, zasta-janju v trebušnih organih ter zunanje — proti izstopu danke.
Islandski čaj (lat. Mchen islandicus, cer-traria islandica Acharius) ali islandski mah se nahaja v Islandiji, a raste tudi pri nas po planinah in v iglastih gorskih gozdovih. Je to nizek grmičast lišaj, s spredaj sivozelenimi, zadaj svetlejšimi listi. Nabira se poleti. Islandski čaj ima poseben. šibak vonj in je zelo grenak. — čaj se uporablja: 30 g na 1 1 vode, doda se 30 g sladkorja, kar pustiS, da se strdi. Pije se dnevno 1—2 žlici proti kašlju, hripavosti, driski, sušici, hujšanju in kot okrepčevalno sredstvo po prestani težki bolezni. Proti sušici kuhamo dnevno po 10—30 g.
Kljub
zunanjepolitični situaciji varna investicija kapitala
Ponudbe z navedbo višine razpoložljivega zneska na ogl. odd. »Jutra« pod »Premog in baker«.
Fotoamater
Spretne roke
morejo z uporabo precej razredčenega Farni erjevega slabilca, ki pa nai vsebuje v nasprotju z normalnim receptom dosti več fiksirnega natrona nego krvolužne soli, v pozitivu s koščkom vate ali s čopičem (brez kovinskega okoval) osvetliti kakšno pretemno partijo, poudariti kakšno svetlobo. Za nasprotni primer, ko gre za potem-nitev kakšne partije ali za poudarek kakšne temne črte, navaja zadnja, 38. številka Heeringove revije »Die Fotograf ie mit Spie-gelreflex-Kameras« prav tako preprost, kemičen postopek. Uporaben je v prvi vrsti za izdelavo pozitivov po negativih, ki imajo prehude kontraste, tako da jih z običajnimi postopki ne moremo ali ne maramo spraviti na papir.
Za ta postopek potrebujemo 200 g kemično čiste pepelike, ki jo raztopimo v 500 ccm vroče vode. Pepelika ne sme biti vlažna, ko jo kupimo, kajti to je najboljši znak, da je že pokvarjena. Tudi je ne smemo dolgo hraniti v papirnem škrniclju, ker se vlage navzame v zelo kratkem času. Najbolje je, da nastavimo takoj omenjeno raztopino, ki jo ohlajeno na 18 stopinj hranimo v beli steklenici z gumastim zamaškom. Stekleni zamaški niso uporabni, ker se pod vplivom pepelike sprimejo s steklenico. Raztopina se v zaprti steklenici drži zelo dolgo.
Pri uporabi postopamo sledeče: Papir osvetlimo pod kontrastnim negativom normalno in ga damo v razvijalec. Po eni minuti bomo opazili, katere partije nočejo zadovoljivo na dan, ker je negativ v teh partijah preveč krit. Tedaj vzamemo papir iz sklede, ga položimo, ne da bi ga izprali, na nekaj večjo stekleno ploščo, pomočimo košček vate v pepelikovo raztopino in gremo z njim z rahlim pritiskom preko mest, ki naj dobe več risbe. Že po nekoliko sekundah se bo pokazal uspeh, za katerim stremimo, .in tedaj damo papir (najbolje s stekleno ploščo vred) zopet v razvijalec, da se razvije do kraja. Če risba še vedno ni zadovoljiva, vzamemo papir spet iz razvijalca in ga potraktiramo s pepelikovo raztopino, kolikorkrat je pač potrebno. Pri teh ponovnih obravnavah, ki pa v večini primerov ne bodo potrebne, moramo paziti le na to, da pride papir vsakokrat spet v razvijalec in da skupni čas razvijanja ne preseže za mnogo normalnega časa razvijanja, ki znaša 2 do 3 minute. Pri delu moramo biti tedaj precej gibčni. Na koncu papir kakor običajno kratko izperemo in ga damo v ustaljevalec.
Na isti način kakor s koščkom vate delamo s čopičem, če je treba potemniti le manjše ali ozke partije. V isti namen nam služi lajhko papirno ali usnjeno brisaJci kakršno dobimo v vsaki trgovini z risalnim1 potrebščinami. Obrisov tistih mest, ki naj dobe več risbe, se nam ni treba strogo držati, vendar pa je bolje, da držimo stekleno ploščo tako, da se odvisna pepelika ne bo pretakala čez mesta, ki so že dovod j krita. Ta steklena plošča ima v ostalem namen, da nam bo ležal papir lepo zravnan in da se ga ne bomo dotikali preveč s prsti, ker bi to povzročilo rumene maroge.
Postopek je uporaben za vse vrste m površine papirja, za bromosrehrove enako kakor za klorobromove, samo da deluje pepelika pri zadnjih počasneje. Nekaj previdnosti je treba le s papirji, ki se razvijajo zeleno ali rjavo, kajti pepelika učinkuje tako, da daje črn ton in ta je lahko v nasprotju z ostalim tonom papirja.
Fotoklub Ljubljana: V torek slikovna kritika, v petek odborova seja. Člani naj se prijavijo za prvi letošnji piknik.
MALI LEKSIKON
Železniške proge v Sloveniji
Letno se zgradi v naši državi približno 100 km novih prog. V Sloveniji je znašal letni prirastek do leta 1918 20 km, po prevratu 3 km letno. V Sloveniji so bile zgrajene v letih 1918—1937 sfledeče proge: Ormož—Murska Sobota 39 Rogatec—Krap-ina 14 Dvojna proga Zidani most 0j Konjice—Žreče 6 Vrhnika—Vrhnika trg _09
Skupaj km	602
Izraba sile
Izraba sile je v tehniki najvažnejše vprašanje. V parnih lokomotivah gori premog, da segreje vodo do vrelišča. PaTa goni nato bate in kolesa. Toda pri tem postopka se izgubi kar 90% kemične energije, ki je v premogu, tako da izrabi stroj le 10°/« sile. Eksplozivni motor avtomobila in letala je bolj ekonomičen Tu deluje p4in direktno na bate in energija goriva, v tem primeru bencina, nafte, se izrabi do 20°/«. Energija v človečkem telesu, to se pravi, v mišicah, deluje s 33% izrabo. Energija galvanskega člena je izrabljena do 90%.
Orli in aeroplan
Piloti, ki vodijo letala čez Pireneje, pripovedujejo da so večkrat naleteli na orle, ki so se drzno zaleteli v propeler, misleč, da imajo pred seboj tekmeca Seveda se je ptica ubila toda propeler se je pri tem večkrat tako pokvaril, da so morali piloti zasilno pristati. Ob drugih prilikah pa je orel po več ur letel za aeroplanrmi, kakor da bi hotel z njim tekmovati Sicer se pa vse živali strašno boje letala.
*
Po priključitvi Besarahije in severne Bukovine Sovjetsk i Rusiji
ila vžera i in lutri
Drobci iz zgodovine dveh dežel, ki sta brez konca in kraja menjavali gospodarje
Leta 1878. sta se angleški državnik Benjamin Disraeli in knez Bismarck do-govodila, da se iz dežele Vlahov ustanovi neodvisna vlaška kneževina. Iz te je kasneje nastalo rumunsko kraljestvo, ki je štelo pred svetovno vojno 6 milijonov prebivalcev raznih narodnosti in ver, po svetovni vojni pa so mu v Versaillesu dali toliko
C-
Bismarck
novih pokrajin, da je velika Rumunija zrasla na 18 milijonov prebivalcev, med katerimi je bilo 25"/« Ukrajincev, Rusov, Bolgarov, Madžarov, Turkov, Tatarov, Ciganov in drugih. Te dni je Rumunija brez boja prepustila sovjetski uniji Besarabijo in Bukovino in s tem izročila Rusom tri največja mesta za bukareško prestolnico: Kišinjev s 117.000, črnovice s 112.000 in Jasi s 103.C00 prebivalci. Deželi, ki sta zgolj zemljepisno nadaljevanje ruske Ukrajine, sta prešli k svoji matici.
Od Besov do Busov
S tem se začne za Besarabijo novo poglavje v njeni zgodovini, ki je zelo razgibana in viharna. Najprej so prebivala v njej nomadska skitska plemena, ki jih je premagal rimski cesar Trajan. Iz rimske odvisnosti je prešla pod oblast Gotov. Potem so se skozi njo preseljevala razna plemena, ki so se valila iz širne ruske ravnine v Evropo. Ta preseljevanja so pošteno opustošiia rodovitno deželo, v kateri se je naposled naselilo pleme Besov, po
Vojna akademija v Kišinjevu
katerih je dežela ohranila svoje ime, čeprav so jih kasneje izpodrinili Ugrijci, Ugrijce pa zapored Pečenegi, Kumani, Ta-tari in Turki, dokler se niso v njej ustalili Rusi. V bukareškem miru dne 28. maja 1812 so Turki priznali združitev Besarabije z Rusijo. V odrinskem miru 1829 je dobila Rusija tudi kraje ob izlivu vseh rokavov Dunava v Črno morje. Pariški mir 1856 je Rusom sicer vzel pokrajino med Prutom in Jalpuhom in južni del s trdnjavama Ismajl in Kilijo, vendar jim je berlinski mir 1878 večino teh krajev vrnil.
Razna plemena in države so se skozi tisočletja trudile, da bi osvojile to pokrajino zaradi njenega bogastva: tu je doma cvetoče poljedelstvo in živinoreja, izvrstna vina, tudi mnogo svile pridelueo, močna je industrija dragocenega marmorja itd. Deželi in njenim prebivalcem so prizadeli neprecenljivo škodo bojari, ki so imeli skoraj vso zemljo v svojih rokah, ogromne dohodke od nje pa so zapravljali po Parizu in Bukarešti.
Bukovina, dežela gozdov
Nič manj zanimiva in važna je gorata Bukovina, ki ji tuji osvojevalci niso mogli
spačiti niti nenega slovanskega imena. S svojimi rekami Dnjestrom, Seretom, Su-čavo, Moldavo, Zlato Bistrico teži k Črnemu morju. V rimskih časih je bila del Da-cije. Po navalu Hunov, ki so premagali zapadne Gote, so se po deželi stoletja preganjale razne nomadske horde. Naposled so se naselili v njej Ukrajinci, od juga pa so pritisnili Vlahi (Rumuni). Ti so v 14. stoletju ustanovili moldavsko kneževino, ki je imela svojo moč predvsem v Bukovim. Ogrski kralj Zigmund in poljski Vla-dislav sta se leta 1412 pogodila, da bosta »zaščitnika« te dežele. Sučava je bila do 17. stoletja prestolnica moldavskih hospo-darjev, v Crnovicah pa je stoloval starosta, ki je vžival položaj bojarja. Dolgo časa je morala ta kneževina priznavati turško nadvlado, dokler niso Rusi (1769) zavladali v , deželi. Toda že leta 1774 jo je Avstrija |
vojaško zasedla in dodelila upravno Galiciji. Od leta 1849 je bila posebna krono-vina avstro-ogrske monarhije.
Bukovina ima, kakor pove že njeno ime, posebno bogate gozdove, v katerih živi divjad, ki je po bolj »civiliziranih« deželah že po večini iztrebljena: medvedi, volkovi, divje mačke, orli. Doslej je pretežni del gozdov pripadal verskemu zakladu drške cerkve in veleposestnikom. Pri vzorni živinoreji so posebno cenjeni krasni bukovin-ski konji Poleg rudarstva in trgovine slovi dežela po številnih mineralnih vrelcih, od katerih so najbolj znane žveplene toplice v Jakobenih. Kulturno in politično življenje je bilo v Bukovini vedno močno razgibano. Ob prihodu Rusov je bilo v Crnovicah izpuščenih nad sto političnih jetnikov.
Rastline pod električnim soncem
Lepi uspehi semenogojskih postaj v sovjetski Rusiji
40.000 p sam M. Goricega
V Moskvi imajo znamenit arhiv, v katerem so zbrani dokumenti iz življenja velikega ruskega pisatelja
Maksim Gorkij, veliki klasik novejše ruske literature, je bil v zvezi z vsemi deli Sovjetske Rusije in z vsemi deli sveta. Vsak dan je dobival pisma z visokega severa, iz ukrajinskih kolhozov, iz kozaških postaj na Kubani, od daljnovzhodnih obmejnih straž in lz najrazličnejših drugih krajev Sovjetske Rusije. S pismi so se obračali nanj za svet in pomoč, z resnimi in veselimi mislimi: pisatelji in znanstveniki, delavci in učenci, letalci in otroci. Gorkij je vsa ta pisma z vnemo prebiral.
V arhivu Maksima Gorkega je 40.000 pisem. Med njimi so taka, ki so jih pisali največji ruski in tuji pisatelji, 3000 pisem, ki so jih pisali otroci in okoli 500 pisem iz uredništev različnih revij in časopisov. Ruska in svetovna literatura najbrže ne pozna pisatelja, ki bi bil z ljudstvom tako zvezan kakor Gorkij. V zadnjih letih svojega življenja je Gorkij nekoč pripovedoval, da je v 40 letih svoje javne in literarne dejavnosti napisal nič manj kakor 20.000 pisem. Pod carjem je bil najbrže precejšen del njegove korespondence uničen ali pa se je izgubil. Toda velik del teh pisem še obstoji in jih uprava arhiva z veliko prizadevnostjo išče. Doslej je bilo moči najti okrog 5000 njegovih pisem.
Gorkij je bil v svojem dopisovanju zelo točen in je zmerom osebno odgovarjal. Zmerom iznova je izjavljal, da se pri ljudstvu uči. V enem izmed njegovih pisem stoji: »Dostikrat dobivam pisma kolhoznikov, ki mi ponosno pripovedujejo o uspehih njihovega dela, ki jih pomlaja; oni vedo, da samo kolektivno delo lahko reši kmeta tiste ječe, v kateri je prej živel. Zmerom pogosteje dobivam taka pisma, ki pomlaja-jo tudi mene.«
Pomemben in najbolj dragocen del arhiva tvorijo rokopisi njegovih del. V treh letih svojega obstoja je arhiv zbral 2000 rokopisov romanov, povesti, pesmi, člankov. To gradivo daje zelo zanimivo sliko velike prizadevnosti, ki jo je Gorkij kazal do svojih del. Svojega znamenitega romana »Mati« Gorkij na priliko ni redigiral nič manj ko sedemkrat. Zadnja redakcija se od prve loči na več ko tisoč mestih. Kakor skrben mojster je Gorkij pilil vsak stavek, skrajševal osnutek svojih del, jih vedno znova preoblikoval.
Poseben literarni pomen imajo doslej neobjavljena dela Gorkega. Pred kratkim je izšel prvi zvezek »Arhiva Maksima Gorkega«, ki vsebuje Gorkega »Zgodovino ruske literature«, napisano v letih 1907 in 1908. Kmalu bodo objavljeni tudi drugi, doslej neznani spisi. Drugi zvezek »Arhiva« bo na priliko vseboval sovjetsko dramo »Somov in ostali«, ki jo je Gorkij napisal 1. 1929-30. Ohranjena sta tudi še dva dramatska fragmenta »Jevgraf Bukejcv« in »Kristofor Bukejev« in pa prvi osnutki znane drame »Jegor Buličev in drugi«. Drugi zvezek bo obsegal tudi dramatizira-
ni pamflet »Delavni Slovotjekov«, ki so ga 1. 1920 uprizorili v Petrogradu.
Citatelj bo to pot prvikrat spoznal Gorkega tudi kot ustvarjalca filmskih scenarijev. Tu sta dva scenarija o kmečkih pun-tih v 17. stoletju, eden pod naslovom »Ste-pan Razin«, drugi pa pod naslovom »Ljudski punt v moskovski državi 1666-68«. Zelo zanimiv je tudi scenarij »Propagandist« katerega junaki so sila podobni junakom romana »Mati«, povesti »Poletje« in dra^ me »Sovražniki«. V scenariju »Po poti na dno« je podana predzgodovina junakov drame »Na dnu«.
Zelo zanimivo je razmerje carske policije do umetnosti Gorkega. številni policijski spisi in dokumenti carske cenzure kažejo, kako neljuba je bila njegova umetnost nekdanjim ruskim vlastodržcem. Vpliv Gorkega kot pisatelja je bil med ruskim ljudstvom sila velik. V Gorkega zapuščini najdemo celo pismo, v katerem popisuje ponesrečen poizkus fizičnega obračuna. V tem pismu piše Gorkij: »Včeraj se mi je pripetilo nekaj čudovitega in bedastega. Ko sem se sprehajal okrog 11. ponoči po pobočju, sem srečal neznano osebo, ki me je vprašala »Ali ste vi Gorkij?« Ko sem ji pritrdil mi je potisnila nož v levo stran prsi, tako da sem p3del na kolena. Nož je preluknjal mojo dobro suknjo, moj jopič, razklal mojo ledeno tobačnico in se pazi-čil vanjo, ne da bi se dotaknil moje keže.«
Tobačnica je bila ohranjena in leži v muzeju Gorkega.
Ivan Vladimirovič Mičurin
Odvisnost rastlinskega življenja od raznih zunanjih činiteljev je že precej raziskana. Ce se omejimo le na rastline, ki uspevajo na našem klimatskem področju, lahko rečemo, da so za njih uspevanje neobhodno potrebne določena temperatura, prisotnost določenih snovi in svetloba. To so trije činiteljl, brez katerih zelene rastline, ali kakor jih tudi imenujemo, klorofilne rastline (ker vsebujejo zeleno barvilo-klorofil) ne morejo uspevati. Najvažnejša med temi činiteljl je vsekakor sončna svetloba, brez katere razstlina ne bi mogla opravljati prevažne asimilacije. Rastlina ne bi mogla dihati in sprejemati hrane. Pomanjkanje sončne svetlobe, zlasti v zimskih mescih, je zelo otežkočalo gojenje rastlin in je zato tudi rodilo vprašanje, ali se ne bi dala sončna svetloba nadomestiti s kakršno drugo.
Znanstvenikom pač ni bilo težko poiskati si nadomestila. Vzeli so električno svetlobo, ki je danes najpopolnejša in najprak-tičnejša in nam lahko reproducira svetlobo z najrazličnejšimi valovnimi dolžinami. Tega problema seveda ne smemo gledati samo s praktičnega stališča, upoštevati moramo še, da se jakost in kvaliteta sončne svetlobe stalno izpreminja in da je preko noči sploh ni, dočim nam da ravno umetna luč stalno svetlobo s točno določeno jakostjo in kvaliteto in to v neomejenem času. Znanstveniki so si napravili cele kulture rastlin, katere so obsvetljevali namesto s sončno z električno svetlobo. Takoj v povojnih letih so začeli s temi poskusi v Združenih Ameriških Državah, kaj hitro pa se je stvar prenesla v sovjetsko Rusijo, kjer so do danes s to metodo naj-
l več ugotovili in se dognanja že dolgo prak-1 tično izkoriščajo na številnih semenogojskih postajah. Neprecenljivih zaslug na tem polju znanosti si je pridobil leningrajski profesor Maksimov.
Po 1000-Wattne žarnice so nadomestile sončno svetlobo. Vendar je ta svetloba zaostajala po jakosti desetkrat ali pa tudi dvajsetkrat za jakostjo sončne svetlobe ob opoldanskih urah. Sprva je svetloba električnih žarnic imela premalo ultraviolet-nih žarkov, ki so najpomembnejši činitelj pri oblikovanju rastline. Rezultat je bil ta, da so rastline postale zelo visoke. Ta ne-dostatek glede na ultravioletne žarke so kaj hitro odpravili. Največ poskusov so napravili z rastlinami, ki so važne za človeško ali živalsko prehrano ali pa so tehnično uporabljive. Vse to so jim narekovale posebne gospodarske prilike, ki so zahtevale ravno dvig poljedelske proizvodnje. Najlepše uspehe so dosegli zlasti z žitaricami, posebno s pšenico, ki se je pod umetnimi pogoji tako razvijala, da je po kvantiteti in kvaliteti nadkrilila pšenico, ki je zrasla pod naravnimi okoliščinami. Tako so prišli do novih in boljših vrst. Z ozi-mino pa s to metodo niso dosegli uspehov. Na podlagi tega in še drugih poskusov se je razvila zelo precizna metoda za razločevanje semen zimskih rastlin od semen letnih rastlin, kakor tudi metode, s katerimi z lahkoto ločijo posamezne vrste med
Dva storža koruze: manjši, kakršnega daje zemlja sama od sebe, večji, kakršnega lahko vzgoji umetna skrb
Magistrat v Černovicah
Praelovek
Človek iz pradobe je prebival v votlinah. Pepel in ostanki živalskih kosti, ki so jih našli v njih, pričajo o njegovi kuharski umetnosti.
V	razvoju človeškega rodu pomeni velik napredek dejstvo, da je človek spoznal, kako ogenj vpliva na okus hrane, živalske in rastlinske, še presenetljivejše pa je dejstvo, da se je kljub primitivnosti takratnih življenjskih razmer ganil v votlinskih prebivalcih nagon k umetnosti- Predočimo si položaj, v katerem je votlinski človek klesal podobo svojega vsakdanjega življenja v steno: nizki, z oblaki dima napolnjeni prostor je pomanjkljivo razsvetljeval ogenj z ognjišča; plamen, ki je dajal toploto in pražil meso ubite divjačine, je nudil risarju plapolajočo luč za njegovo stvari-teljsko delo.
Morda moramo slike, ki jih je napravila roka jamskega človeka, više ceniti kakor slike iz poznejših kulturnih epoh. ki so nastale z uporabo vseh tehničnih in drugih modernih pripomočkov.
Arhiv
Arhiv! To je beseda, ki zveni po zaprašenih aktih in jo preprega ovelo ozračje preteklosti. Prah, orumeneli papirji: stvari, ki so nekdaj bile ...
V	arhivu počiva več stoletij; rodovi so prihajali in odhajali; vsak izmed njih pa je zapustil na pergamentu spomin svojega bivanja na zemlji. Pergament in papir, zbran v svežnje in vezan v knjige, priča o tem, kar se je nekdaj dogajalo. Neme priče, toda ne onemele. Vzemimo enega izmed neštevilnih svežnjev iz enega izmed mnogih predalov, odpremo ga in že valovi reka življenja mimo nas. O življenju in
smrti poročajo ti akti in zapiski, o skrbeh, težavah, bojih in uspehih nam razpravljajo, o ns.kupih in prodajah govorijo, o poda-ritvah in voliiili, o stvareh vsakdanjega življenja.
Ljudje, ki so jim bile te stvari važne, so že davno umrli, in zadeve javnega in zasebnega življenja, vprašanja o pravici in posestvu, za katere je šlo, so davno izgubile svoj pomen in svojo vrednost. Kam so prišla volila, katerih velikost in pogoji so navedeni natančno, točko za točko, in okrepljeni s podpisom in pečatom? Kaj je na?talo iz bogastva, ki ga je v oporoki ob sklicevanju na boga in njegovo pričujoč-nost zapustil varčni meščan svojim dedičem? Denar je potrošen, posestvo zapravljeno. Niti najmanjšega delca ne bi več odkrili. Freostal je le košček pergamenta ali papirja, pokrit s starinsko pisavo, in to je vse, kar je o nervoznem prerekanju ohranil požrešni čas.
Domovina
Kadar koli sem se vrnil z daljšega potovanja v domovino, so me sprejeli znanci in prijatelji z običajnimi vprašanji: »Kje ti je najbolj ugajalo?« V prijaznem smehljaju, ki spremlja moje pripovedovanje, se skriva domneva: Vse to se vam mora zdeti ko v sanjah!
Občudovanja ni konca in naravni zaključek vseh teh ljudi je, da ne bom dolgo vzdržal v domovini, na kar točno sledi stara, obrabljena primera: »Seveda lev, ki je nekoč povoha! kri. ..«
Človek bi često obupal. A če vprašam samega sebe: »Kje ti je najbolj ugajalo?« Za božjo voljo, mogoče pa le lahko odgovorim! Tu, kar se tiče pokrajine, tam, kar se tiče kulturnih vrednot, tu način življenja, tam lepota žen, toda v splošnem
— kje ?
Ned omno v domovini ne bil vrnil.
sicer bi se pač
Ko sem se prvič vrnil iz tujine, nisem hodil, temveč tekel ko nekoč v davno minuli otroški dobi. Govoril sem sam s seboj, pel sem in žvižgal. Majal in tresel sem mlada drevesa ob poti, kakor da bi jim
Dve rastlini: manjša je zrasla po božji volji, večja pa s pomočjo Roiitgenovili žarkov
seboj, kar je bila prej kaj težka naloga.
Največji pomen pa je dobila ta nova metoda, ko se je posrečilo križati rastline med seboj in s tem doseči daljšo in odpornejšo vrsto, kar bi se pod naravnimi pogoji nikdar ne posrečilo, ker so posamezne rastline uspevale pod naravnimi pogoji v različnih letnih časih. Seveda letni časi odločujejo o sončni svetlobi, pri električni pa njihova važnost odpade. Pri rastlinskih kulturah z električno svetlobo se ta križanja niso samo krasno posrečila, temveč so se tudi izvršile v veliko krajšem času kakor pa pod naravnimi pogoji. Tu vidimo, kakšno važnost ima elektrika v modernem poljedelstvu.
Nekoč lm zda,j
Iz starih časov poznamo nekaj prav ogromnih stavb. Najbolj znane sc piramide starih Egipčanov. Keopsova piramida pri Kairu je največja. Ta stavba zavzema 54.000 kvadratnih metkov površine in je visoka 145 m. To piramido je gradi!k> 100 tisoč delavcev 30 let Iz kamnolomov so vlačili velike kvadre z največjo težavo, kajti tehnična sredstva so bila takrat zelo preprosta. Strojev niso poznali in vse je morala storiti človeška roka. Čim bolj se je dvigala piramida, bolj težavno je bilo gradbeno delo. Danes bi takšno piramido zgradilo 500 delavcev v 9 mesecih! Seveda s pomočjo razstreliva, žične železnice, žerjavov, traktorjev itd.
bil hotel reči, da sem spet tu. In potem sem stal trenutek zatopljen vase, razprostrl sem roke, zelo na široko. — Imel sem občutek, da mi hiti domača narava v objem.
Krasno občutje: da sem spet enkrat doma, da imam to visoko nebo nad seboj, da vdihavam ta polni, jesensko-trpki zrak in spet vidim, kar sem ljubil in česar nisem pozabil pod nobenim nebom.	Jd.
T mm V?% „
„ -JSMfKHm
r.....'" ~ ~
Rtževa plantaža na Jati
Druga semifinata za s*e, pokal
BSK ni več, Gradjanski igra tretjo tekmo
Včeraj je BSK po hudem odporu izgubil tekmo v Budimpešti z dvema gc1'** ma razlike, Gradjanski in Rapid pa sta še enkrat postavila rezultat 0:0
V nedeljskem »Jutru« smo zapisali, da l)i bili morali sinoči vedeti, kateri dve moštvi bosta igrali v finalu za mali srednjeevropski pokal. Kakor v nogometu tako cesto, nas je to pot pustila na cedilu celo ta tako skromna progno-za, kajti zgodilo se je tretje, da je namreč ena izmed obeh odločilnih tekem ostal ponovno neodločena in bomo morali za ime drugega finalista do nadaljnjega še počakati.
BSK je šel na težko pot v Budimpešto in prepustil, čeprav po hudi borbi in častnem porazu, mesto prvega finalista svojemu velikemu partnerju iz Madžarske. Gradjanski je šel s slabšim rezultatom na odgovorno pot v Bukarešto in tam je poskrbel za prej omenjeno senzacijo. Tudi druga tekma z Rapidom je ostala remis in da bo ta dogodek lahko dolgo ostal v spominu, sta se oba nasprotnika že drugič razšla brez gola. Zdaj sta torej igrala že tri ure vsega skupaj, pa še ni nobeden njunih igralcev zadel v mrežo. Kakor se sliši, bo tretja odločilna semifinalna tekma med temi »slabimi strelci« neznanokdaj na nevtralnih tleh.
O tekmah samih smo prejeli naslednji poročili:
Gradjanski: Rapid 0:0
o— Bukarešta, 7. julija.
Tudi današnja druga semifinalna tekma za mali srednjeevropski pokal med rumun-skim prvakom Rapidom in jugoslovenskim prvakom Gradjanskim je ostala neodločena, in sicer prav tako brez gola kakor prva v Zagrebu. Igra je bila ves čas precej ostra in razburljiva, tako da so gledalci, ki jih je bilo okoli 20.000, deloma zaradi tega, še bolj pa zato, ker je do zadnje minute visel v zraku oni odločilni gol, ki pa slednjič le ni našel poti v mrežo., več ko pošteno prišli na svoj račun.
Današnjo tekmo označujeta v glavnem ostrina in hitrost. V prvih 15 minutah sta si bili moštvi skoraj enakovredni in je res bilo videti nekaj krasnih potez, ki so obetale dober zaključek in efektno zmago kogarkoli. Toda kmalu potem so začeli prvi z ostrostmi Rumuni, njim pa so hitro nato sledili tudi Jugosloveni. Pri vsem tem pa js imel Gradjanaski od tedaj dalje veliko premoč skoraj do konca igre in tudi mnogo priložnosti, da bi bil lahko zasluženo zabil gol za svojo zmago. V rumunski enajsto-rici se je najbolj odlikoval bivši jugoslo-venski reprezentativec šipoš. ki je bil silno nevaren za vrata Gradjanskega in je to pot v polni meri opravičil sloves, ki ga uživa zaradi svoje izredne igre. Branilec Beloševič je imel polne roke posla, da ga je kril in držal. Obe moštvi sta se ves čas in na vse načine trudili, da bi dosegli oni edini gol, pa ni nobenemu uspelo. Po odmoru so Rumuni deloma spremenili svojo postavo. Gradjanski pa je sprva nekoliko popustil, dokler se spet ni znašel v novi situaciji in znova krepko napadel. Vsi njegovi napadi pa so bili premalo učinkoviti, deloma pa so se razbili ob zelo energični rumunski obrambi. Ko se je igra bližala koncu, sta se začela oba nasprotnika posluževati še ostrejših sredstev za dosego cilja in bolgarski sodnik Atanasov, ki je bil sicer strogo objektiven in korekten, je moral opetovano posredovati. V igri zdaj ni bilo nobenega sistema več in na igrišču se je vodila borba le še za zmago, pri čemer pa ni nihče več pazil na lepoto igre. Razburjenje iz občinstva se je poslej preneslo tudi na teren in tako se je ta tekma v skrajni napetosti in razburjenosti končala brez gola.
O poteku samem ni povedati najglav-nejšega. namreč strelcev golov, razen ene izjeme, pri kateri pa je imel zadnjo besedo — sodnik. V ostalem je moral vratar Gradjanskega Urch kmalu od začetka vskočiti v nevarno situacijo, pri čemer je padel na tla. Sreča je bila, da je Jaz-binšek hud strel Bogdana z glavo poslal preko vrat. V 18. min. je bil Cimerman. čič strelec onega prej omenjenega gola. žoga je res šla onstran črte, toda sodnik zaradi offsida zgoditka ni priznal. Proti koncu tega polčasa je Urch še enkrat interveniral v zelo kritični situaciji, šipoš se je enkrat samkrat rešil BeloSeviča, potem pa spustil strahovit strel na vrata, ki ga je Urch v zadnjem hipu s pestjo odt-bil v polje.
Po odmoru so domači igrali proti soncu. Vročina je nekoliko popustila in zde_ lo se je, da bo to prijalo tudi igralcem. Toda ostalo je pri starem in tempo je celo nekoliko popustil. Baratky je Urcha še enkrat poslal v borbo, ki pa se je spet izkazal za velikega mojstra. Bil je samo kot, ki pa ni prinesel nič hudega. Gostje so začeli popuščati v odločnosti, Rapidovci pa prešli v napad, toda tamkaj jih je ali ustavljal sodnik zaradi offsida, ali pa so se morali vračati po žoge na drugo stran igrišča. Bilo je pozneje še nekaj kočljivih situacij tudi za Rapidovce, ki pa so se proti koncu vrgli v defenzivo, ker so se očitno tudi sami že sprijaznili z neodločenim izidom.
★
Ker je tudi ta druga tekma v semifi^alu ostala neodločenat bo treba zdaj za odločitev med tema dvema nasprotnikoma odigravati še tretjo tekmo, ki pa bo verjetno na nevtralnem igrišču. V zvezi s tem se omenja kot prizorišče naslednjega srečanja med Gradjanskim in Rapidom — naša obmejna Subotica.
Ferencvaros : BSK 2:o (0:0)
Gole sta zabila Finta in Lazar
Budimpešta, 7. julija.
Danes je bila tukaj odigrana povratna semifinalna tekma za srednjeevropski pokal med madžarskim državnim prvakom Ferencvarose min drugoplasi-rsnim jugoslovenskim klubom BSK. Kakor znano, je BSK v prvi tekmi na
domačih tleh zmagal s pičlim rezultatom 1 : 0. Ta skromen rezultat seveda iu zadoščal, da bi se bil BSK pretolkel v finale, kajti velika večina je računala, da bo Ferencvaros na svojih tleh zmagal z večjo -^zliko golov. Tako se je tudi zgodilo! Zmagal je z 2 : 0 (0 : 0).
Tekma je bila odigrana pred razmeroma majhnim številom gledalcev, bilo jih je vsega skupaj komaj 10.000. Izredno slab obisk gre na rovaš mobilizacije, deloma na račun izredne vročine, ki je danes vladala v Budimpešti, tako da so množice meščanov odšle v kopališča. Kljub temu, da je bilo na igrišču za tukajšnje razmere malo ljudi, so pa bili ti dovolj glasni in bodri in so navdušeno navijali za svoje moštvo.
BSK je igral bolj defenzivno, vendar je po kakovosti svoje igre zaslužil, da bi že v prvem polčasu vodil z najmanj enim ali celo dvema goloma, spremljala pa ga je kakor v Beogradu precejšnja smola. V moštvu sta se zlasti odlikovala Lechner in Nikolič. V drugem polčasu pa so Madžari pričeli s silno ofenzivo, krepko podpirani od glasne in temperamentne publike. V 20. min. sta izvedla Sarossy III in Finta zelo lepo kombina-
cijo, po kateri je Finta prišel poceni do strela in je res zadel v mrežo. Ta gol bi bil moral Mrkušič braniti. 1 : 0 za FTC. Sedaj se je tempo z madžarske strani še povečal in napad za napadom se je valil na vrata BSK. Mrkušič je opetovano uspešno posredoval, toda v 32. min. ga je z nenadnim strelom iz precejšnje daljave presenetil levi krilec Lazar, ki je zadel desni kot njegovega svetišča in tako zabil odločilni gol današnje tekme. Ta gol ni samo povečal današnje Ferencvaroseve zmage, temveč je obenem prinesel Ferencvarosu potrebni gol razlike, da je postal prvi finalist v letošnjem tekmovanju za mali srednjeevropski pokal. BSK-ovci kljub zavesti, da so po tem dobljenem golu izgubili vse, še niso vrgli puške v koruzo, temveč so še nekajkrat ogrozili madžarska vrata. Pri eni takih priložnosti je Glišovič zamudil zrelo šanso za izravnanje skupnega rezultata. Madžari so se v tem zadnjem delu igre vrgli v glavnem na defenzivno delo.
Tekmo je dobro in objektivno sodil dunajski sodnik Mies, s katerim pa domače občinstvo pri nekaterih odločitvah glede offsida le ni bilo zadovoljno.
Dve Ljubljani v Mariboru
Juniorji SK Ljubljane so osvojiti naslov junior-skega prvaka SNZ, ligaška enajstorica pa je morala zasluženo položiti orožje pred boljšimi Mariborčani
Maribor, 7. julija.
Po skoro enoletnem presledku smo danes videli igrati SK Ljubljano, ki je prišla v Maribor z dvema moštvoma, ki sta odigrali z moštvi ISSK Maribora dve nogometni tekmi. Čeprav je bilo vreme prav prijetno in se je dalo izvrstno igrati, je današnji prireditvi na stadionu SK Železničarja prisostvovalo le malo ljudi in je bila tekma odigrana komaj pred 500 gledalci. Prvi so odigrali svojo tekmo
Ljubljana jun.: Maribor jun« 1 : 1
Tekma med juniorji se je torej končala neodločeno, potem ko so Ljubljančani v prvem polčasu vodili 1 : 0. Ta tekma je bila druga finalna igra za juniorsko prvenstvo Slovenije. SK Ljubljana je nastopila s petimi goli prednosti. Mladi Mariborčani so si na vso moč prizadevali, da ublažijo rezultat, toda zaradi slabe igre napadalne vrste je domače moštvo doseglo le remis. da je tako postal juniorski prvak Slovenije SK Ljubljana s skupno razliko 6:1.
Igra je bila dolgočasna zadeva; ne eno niti drugo moštvo ni pokazalo ničesar. Tekma je bila ves čas monotona, tako da so se vsi oddahnili, ko jo je sodnik odžvižgal.
Maribor : Ljubljana 2 s 1 (1 i o)
Nato so nastopili starejši tovariši obeh klubov. Mariborski javnosti se je moštvo SK Ljubljane predstavilo kot ligaško moštvo, ki pa je moralo kloniti. To, kar je danes pokazala enajstoriva Ljubljane, prav nič ne spominja na ligaša. kajti moštvo je zaigralo tako slabo, da se Mariborčani čudimo SK Ljubljani, da ne more postaviti na noge boljšega moštva. Tu pa tam so si- j cer nekateri igralci pokazali dobro šolo s ; tehniko, toda pogrešali smo predvsem bor-
benosti. Moštvo, ki igra v takem smislu, pač ne more pričakovati uspehov v bodočem prvenstvenem tekmovanju. Ljubljana je mnogo poskušala, da vrine svoj sistem igre. Bilo je nekaj posrečenih potez s kratkimi pasovi notranjega tria, toda kmalu so Ljubljančani spoznali, da s to taktiko ne bodo uspeli in zato so rajši pričeli operirati s krili, od koder so izvedli mnogo lepih prodorov, toda čim so prišli v nasprotnikov kazenski prostor, je bila vsa njihova umetnost pri kraju, ker niso razpolagali s strelcem. V sredi je bil Sercer zelo delaven, stranska krilca Ceglar in Se-dej pa nista pokazala ničesar. Ožja obramba je napravila več napak, ki jih je vratar Kroupa popravljal.
Maribor je v primeri s preteklo nedeljo zaigral za razred slabše. Dokler je bila enajstorica intaktna, je še nekam šlo, ko pa je v prvem polčasu Vodeb zaradi ble-sure zapustil igrišče, ni šlo nikamor. Odlični Vele je zamenjal Vodeba, a mesto srednjega krilca je zavzel Gomolj. Zaradi tega je bila krilska vrsta močno oslabljena in ker je igrala preveč defenzivno, napad ni dobival dovolj uporabljivih žog. Zelo dobri sta bili obe krili, a notranji trio je bil pred nasprotnikovim golom premalo pazljiv. Obramba je ustrezala, razen v enem primeru, ko so gostje 'zaradi nesporazuma dosegli svoj častni gol.
V 18. min. je Miloš zabil prvi gol, v 20. min. drugega polčasa Vele drugega, Čebohin pa edini gol za Ljubljano.
Sodil je g. Konič.
— Ponovna kvalifikacijska teKma za vstop v srbsko ligo, ki sta jo včeraj v Sarajevu odigrala tamkajšnji Hajduk in Krajišnik iz Banja Luke, se je končala z visoko zmago Hajduka 6:1 (3:1). Tako se je Hajduk včeraj ponovno in dokončno kvalificiral za vstop v srbsko nogometno lisro.
nasift
v Zagrebu
Na motociklistični dirki I. HMK so vozači Her-mesa s Staričem na čelu ter tudi £12rije in Avto-kluba iz Ljubljane spravili številne pomembne zmage
o - Zagreb,7. julija
Popoldne ob 16. so se pričele na dirkališču Miramar medklubske motociklistične dirke v priredbi I. Hrvatskega motokluba. Ljubljanski Avtoklub, Ilirija in Hermes so bili zastopani s 14 dirkači, med katerimi je bilo 10 Hermežanov. Dirk pa so se udeležili tudi vsi zagrebški motociklistični klubi s 50 tekmovalci ter 2 Beograjčanoma. Lepo vreme je privabilo na dirkališče okrog 8.000 gledalcev. Slovenski dirkači so se zelo dobro odrezali, zlasti naš prvak »leteči Kranjec« Ludvik Starič je bil v polni formi ter je žel pri zagrebški publiki splošno priznanje in navdušeno odobravanje. Hermes je dosegel 4 prva, 4 druga in 3 tretja mesta, Ilirija je dosegla 2 tretji, Avtoklub pa 1 četrto mesto. Razen »letečega Kranjca« je mladi Trampuž dokazal nenavadno rutino, dasi je prvič nastopil na veliki prireditvi. Kavčič se je pokazal kot star rutiniran vozač, dobro pa se je držal tudi Podberščak. Dirkam je prisostvovala tudi uprava Hermesa s podpredsednikom Francem Bregarjem na čelu. V kategoriji do 350 ccm sta se dva hrvatska dirkača zaletela skupaj in nevarno padla, vendar pa sta se pobrala brez hujših posledic. V vseh kategorijah se je vozilo 6 krogov oziroma 4.500 m.
Zvečer so zmagovalci prejeli lepe in častne nagrade, od katerih so levji delež odnesli Slovenci.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Kategorija za vozače novince ne glede na moč motorja. Zaradi velike udeležbe sta bili potrebni dve predtekmovanji. — 1. skupina: 1. Dokmanovič (Z) 3:58.2, 2. Podberščak (Hermes) 3:59. — 2. skupina: 1. Metz (Z) 3:34, 2. Trampuž (Hermes) 3.59, 3. Ponikvar (Hermes) 4:12.
Kategorija športnih motorjev do 250 ccm: 1. Babic (Z) 3:22.4, 2. Vukovič (Z)
3:49.4, 3. Šiška (Ilirija) 3:58, 4. Zaje (Avto klub).
Kategorija turističnih motorjev do 250 ccm: 1. Kavčič (Hermes) 3:53, 2. Lečar (Z) 3:57.1, 3. Podberščak (Hermes) 3:57.4.
Kategorija zagrebške policije do 1000 ccm: 1. Čorak 3:39.4.
Kategorija športnih motorjev do 500 ccm: 1. Starič (Hermes) 3:09.4 (najhitrejši krog 30.3 sekunde), 2. Kopic (Z) 3:28.1, 3. Vukovič (Z) 3:42.1. Znanemu zagrebškemu dirkaču Babiču je zatajil motor in tako ni prišlo do borbe.
Kategorija turističnih motorjev do 1200 ccm: 1. Likar (Z) 3:45.4. Tudi ostala mesta so zasedli Zagrebčani.
Kategorija novincev - finale: 1. Metz (Z) 3:26, 2. Trampuž (Hermes) 3:50.1.
Kategorija športnih motorjev do 350 ccm: 1. Babic (Z) 3:41.4, 2. Trampuž (Hermes) 3:43.2.
Kategorija turističnih motorjev do 125 ccm: 1. Fantini (Hermes) 4:08. Zelo dober čas. Ostala mesta so zasedli Hrvati.
Kategorija športnih motorjev do 1000 ccm: 1. Starič (Hermes) 3:06.3, 2. Kopič (Z) 3:24.1 (najhitrejši Staričev krog je znašal 31 sekund).
Tekme so bile zaključene z dirko motorjev s prikolicami do 1000 ccm
ležbi atletov Železničarja in Maratona Iz
Maribora, Ilirije in Planine iz Ljubljane ter SK Celja Doseženi so bili prav zadovoljivi in tudi nekateri prav dobri rezultati. Predvsem moramo omeniti rezultat teka na 100 m 11.4, ki ga je dosegel šele 16 let stari Celjan Hanza, ki vidno napreduje in se bo z marljivim treningom lahko povzpel med naše najboljše sprinterje. Prav dober je tudi rezultat v metu krogle, ki jo je vrgel Celjan Deržek 14.46 m. Tudi ostali rezultati so dobri in pričajo o počasnem toda vidnem napredku naših najmlajših atletov. Dobra organizacija je omogočila, da je bilo tekmovanje zaklju-ženo že ob 12.15. Rezultati so naslednji:
Tek na 100 m: 1. Hanza (C) 11.4, 2. Hro-vatin (Z) 11.8, 3. Zanta (M) 12.1.
Met krogle: 1. Deržek (C) 14.46, 2. Gala (2) 13.27, 3. Furman (9) 13.01.
Skok v višino: L Babič (M) 1.70, 2.
nedičič (M) 1.60, S. Furman (P), Deržek
(C) in Sisernik (M) 1.55.
Tek na 1.000 m: 1. Kos (C) 2.58.4, 2. Be-nedičič (M) 3.05.8, 3. Robič (M) 3.07. Met diska: 1. Kopač (C) 36.13, 2. Gala
(Z) 36.05, 3. Sisernik (M) 35.75. Tek na 200 m: 1. aHnza (C) 25, 2. Hro-
vatin (2) 25.2, 3. 2anta (M) 26. Skok v daljino: 1. Leban (2) 5.67, 2. ' Metelko (2) 5.61, 3. Horvat (M) 5.48.
Met kladiva: 1. Rus (P) 31.93, 2. Sisernik (M) 31.28, 3. Gala (2) 28.86. Seniorji izven i konkurence: 1. Pleteršek (C) 31.05, 2. Radič (C) 28.86.
Troskok: 1. Franček (2) 12.26, 2. Gala (2) in Horvat (M) 11.40.
Met kopja (seniorskega): 1. Franček (2) 40.87, 2. Kopač (C) 36.37, 3. Sisernik (M) 33.87.
Vin« krožne podutiške dirke so tudi uspele
Včeraj je kolesarska sekcija ŽSK Hermesa ponovila svojo tradicionalno kolesarsko prireditev v Zgornji Šiški, na kateri je startalo lepo število dirkačev, pa tudi med občinstvom je bilo mnogo zanimanja zanjo
Ljubljana, 7. julija.
Danes popoldne ob 14. so se pred skoro 2.000 gledalci že osmič ponovile tradicionalne Hermesove krožne kolesarske dirke na znani 8 km dolgi progi z najzanimivejšim delom na klancu v Podutiku. Za dirko se je prijavilo kljub nemirnim časom precejšnje število dirkačev (25) iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Celja in z Jesenic. Vodstvo tekme je bilo v preizkušenih rokah tehničnega vodje kolesarske sekcije 2SK Hermesa g. Mavra in ostalih klubskih funkcionarjev ter je bil ves spored gladko končan v dobrih dveh urah. Tekmi so prisostvovali tudi predsednik Slovenske kolesarske zveze podpolkovnik v p. g. Jaklič, predsednik ljubljanske kolesarske podzve-ze g. Vospernik ter številni predstavniki sodelujočih kolesarskih klubov.
Na progi, ki je tekla od Martinčeve gostilne v Zgornji Šiški mimo Kosez preko podutiškega klanca navzdol preko Gline, Dolnic in Dravelj do cilja v Zgornji Šiški, so dirkali prvi turisti, ki so progo prevozili dvakrat, torej 16 km. z naslednjimi rezultati: 1 Sušnik Janko (Hermes) 28:45, 2 Rakef Jože (neorganiziran) 29.44, 3. Kleindienst Anton (neorganiziran) 30.57, 4 Šiška Rudolf (neorganiziran).
Izven konkurence je prevozil progo Je-rina Vekoslav v času 30 min. 31 sek.
V juniorski skupini je startalo 12 dirkačev iz raznih klubov in je bila borba med njimi, ki so progo prevozili 5 krat, torej 40 km. do konca zelo ogorčena, ker so vozači skoraj v strnjeni vrsti vozili v cilj. Mesta so si razdelili:
1.	Mrak Slavko (Zarja. Jesenice) 1:15:18,
2.	BerfiČ Ivan (Edinstvo, Ljubljana) 1:15:19.
3. Kosi Lado (Edinstvo, Ljubljana) 1:15:19
4 Matejek Jože (Ljubljanica), 5. Bizilj Albin (Ljubljanica), 6. Mulej Milan (Zarja). 7. Korenini Franc (Edinstvo).
Najzanimivejša je bila borba med prvorazrednimi dirkači, ki so morali težko progo prevoziti 8 krat, torej 64 km. Razred zase so tvorili znani dirkači bivši juniorski državni prvak Podmilščak, Peternelj, Grabnar, Zagrebčan Poldrugač, pa tudi Sodeč je velik talent, vendar mu manjka dobrega kolesa. Na cilju zbrana množica je živahno pozdravljala tekmovalce, posebno pa mladega zmagovalca Podmilšča-ka. ki je le za prsa pred Peterneljem prvi prevozil do cilja. Uspehi prvorazrednih voza čev so bili:
1.	Podmilščak Rajko (Edinstvo) 2:03:19,
2.	Peternelj Janez (Hermes) 2:03:19,
3.	Grabnar Franc (Hermes) 2:03:30.
4.	Sodeč Franc (Maraton Maribor), 5. Gorenc Viki (Zarja, Zg. Kašelj). 6. Poldrugač Mirko (Sokol, Zagreb), 7. Stingl Janez (Maraton, Maribor).
Pri dirki se je žal hudo ponesrečil izvrstni Zagrebčan Poldrugač, ki je s težko poškodbo na glavi le privozil na cilj in ga je moral nato reševalni avto odpeljati v bolnišnico. Poškodba pa ni menda nevarna in želimo simpatičnemu Zagrebčanu skorajšnjega okrevanja. Veliko ogorčenje pa je povzročil med gledalci neki avtomo-bilist, ki je z veliko brzino zavozil v gručo ljudi, kar pa na srečo razen dveh manjših prask ni imelo hujših posledic.
Po končanih dirkah je načelnik kolesarske sekcije 2SK Hermesa g. Otrin razglasil rezultate ter izročil zmagovalcem lepa praktična darila in lične plakete ter se zahvalil vsem sodelujočim klubom in dirkačem na udeležbi.
Drž. prvenstvo s kajaki na dolgi progi
Slaba udeležba tekmovalcev. — Med enojkami je zmagal Zagrebčan Mirko Vincenc, v dvojkah pa ljubljanski par inž. Gabršček—Mala-hovsky.
Juniorski atletski miting v Celju
Številna udeležba domačih ln tujih atletov. Lepi in tudi prav dobri rezultati.
Celje, 7. julija. Na celjski Glaziji se je pričel danes ob 9. dopoldne medklubski juniorski atletski , miting v priredbi SK Celja in ob lepi ude- |
Ljubljana, 7. julija
Na Ljubljanici je bilo danes četrto prvenstvo Jugoslavije v tekmovanju s kajaki. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena.
Proga, ki je vodila od železniškega mostu pri Preserjih do kopališča na Ljubljanici, je bila dolga 13.800 m in zadnjih 5000 m označena s številkami, ki so tek_ movalcem kazale, koliko imajo še do cilja. Tekmovanje, ki ga je sicer zelo dobro organiziral Kajak klub iz Ljubljane, ni izpolnilo pričakovanj, predvsem zaradi pomanjkanja tekmovalcev, kajti po trije tekmovalci pri enojkah in prav toliko pri dvojkah, je za prvenstvo države gotovo zelo majhno število, ne glede na to, da so bili mnogi zadržani ln da premoremo v Jugoslaviji le malo pravilnih čolnov za tako tekmovanje.
Točno ob napovedani uri, to je ob 13., je bil najprej start dvojk, tri minute pozneje pa sta starterja spustila na >kaja_ kaški maraton« še enojke. Dočim pri encikah, kjer so nastopili Vincenc ter Gluhak, oba od zagrebškega Kajak kluba, ni bilo posebne borbe za mesta, je bila pri dvojkah od začetka do konca zelo huda borba med Ljubljančanoma inž. Gabršč-kom in Malahovskim ter Zagrebčanoma
Ružinskim In Gluhakom. Takoj od starta sta Ljubljančana sicer močno potegnila in kmalu vodila za kakih 100 m. Toda po 4 km vožnje sta nenadno močno pritisnila Zagrebčana ter prešla v vodstvo. Vodila sta nato s kakih 20 m prednosti vse do 2 km pred ciljem. Tam sta začela inž. Gabršček in Malahovsky s finišem in res tudi dohitela zagrebško dvojico. Pri prehitevanju je prišlo med obema čolnoma do karambola, ki pa ni bil posebno hud in se je borba nadaljevala dalje do cilja, kamor sta prišla prva na cilj Ljubljančana, toda z zelo majhno prednostjo.
Tehnični rezultati
Enojke:
1.	Vincenc Mirko (Marathon, Zagreb)
1:05:32,
2.	Drovenilt Branko (Kajak klub, LJubljana) 1:08:32,
S. Gluhak Ivo (Marathon, zagreto) 1:12:55. Dvojke:
1.	inž. Gabršček—Maiahovs«y (K.RX.) 1:02:53,
2.	Ružinsky—Gluhak (Marathon, Zgto.) 1:02:59
8. Tataiovid—Spevan (Marathon, Zgfo.) 1:10:43.
K@?a angleška minska p©lja ob zapadni obali
Mine so položene ob vsej obali zapadnoevrop-skih držav, ki so sedaj pod nemško oblastjo
poslednjih
London, 7. jul br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je dopoldne objavilo komunike o novih velikih minskih poljih, ki so jih položili angleški hidroavioni vzdolž vse obale zapadnoevropskib držav, ki so sedaj pod nemško oblastjo. Ministrstvo pripominja, da so ta polja še mnogo večja kakor vsa prejšnja, ki so jih medtem morda nemški minolovci že očistili min.
Komunike naglaša. da so hidroavionske formacije, ki so podrejene angleškemu obalnemu poveljstvu, polagale minska polja noč za nočjo že celih poslednjih 12 tednov. Angleške mine so prizadele nemški mornarici že zelo velike izgube in po angleških službenih podatkih je že naj-mani 17 nemških ladij postalo žrtev te angleške minske blokade.
Mine so bile položene od skrajne severne točke norveške obale, vzdolž te obale proti jugu, preko vsega Skageraka. vzdolž Nemškega zaliva, nizozemske, belgijske ln francoske obale, tako da ie za vsako nemško kakor tudi za vsako drugo ladjo, ki je pod nemško kontrolo, pot na Atlantski ocean zelo tvegana. Borba nemških minolovcev. ki 1ih mora Nemčija uporabljati v vedno večjem številu proti tem zaprekam je zaman. ker so angleška letala neprestano na delu in takoj polože novo minsko polje. čim se Nemcem posreči preišnie očistiti min. Se prav posebej se z minami zadelajo vsi norveški fjordi in luke kakor tudi prehodi med nizozemskimi otoki. Vzhodno področje Severnega morja ie za polaganje min sploh zelo primerno.
Na nekem izmed novih minskih polj je v posilednjih dneh naletelo na mine in se potopilo ali močno poškodovalo že 12 nem-
ških ladij, na drugem samo v 36 imah pet parnikov. na tretjem pa se ie poškodovala ena nemška ladja.
Pri polaganju min, pravi komunike nazadnje. se je odlikovala poS3bno eskadrilja hidroevionov. ki je v ta namen preletela nad 400.000 km noti. Največ min je bilo položenih pred izlive rek in luke, ki so pod nemško oblastjo in po »vejem zemljepisnem položaju angleški obali še najbližje.	_
Notranja politična kriza na Finskem
Helsinki, 7. jul. AA. Vprašan ie vojne odškodnine kakor tudi razprava o vladnem zakonskem osnutku o novem redu sta dosegli kritično stanje in čimdalje bodi računajo s tem. da bo prišlo do notranje politične krize na Finskem. Državni odbor je vložil protest proti vladnemu načrtu in povišal vojno odškodnino od 10 na 80 tisoč finskih mark. Razen tega je državni odbor predlagal, da se namestu 10% davka na imovino delniških družb uvede na Finskem postopno obdavčenje.
Popuščanje napetosti v Budimpešti
Rim, 7. julija, o. Napetost v odnošajšh med Madžarsko in Rumuni jo je znatno popustila. Madžarska je, kakor kažejo poročila iz Budimpešte, že pričela odpuščati rezerviste iz vojaške službe, ki jih je v zadnjih dneh zaradi Bplošne mobilizacije v Rumuni j i pozvala pod orožje.
Ljubljanske Žale so slovesno odprl!
Svečanosti je prisostvovalo številno občinstvo Blagoslovitvene .obrede je opravil škof dr. Gregor! j Rozman
Ljubljana. 7. julija
Za danes dopoldne ie mestna občina ljubljanska povabila zastopnike naših najvišjih oblastev, korporacij in društev, pa tudi ostalo ljubljansko prebivalstvo, nai se udeleži slovesne predaje nove mrtvaške veže, zgrajene pred vhodom na pokopališče Sv. Križa, svojemu namenu. Potem ko je Ljubljana poskrbela na Navju. v gaju naših zaslužnih vzornikov in vodnikov, za dostojno poslednje bivališče zaslužnih mož. ko je zbrala kosti borcev za našo svobodo in žrtev svetovne vojne in se jim oddolžila z mogočnim spomenikom sredi pokopališča, s kostnico, je zdaj z otvoritvijo Žal izpolnila osnovne zahteve pietete in srčne kulture do naših dragih mrtvih. To prehodno bivališče in kraj slovesa umrlih od najbližjih sorodnikov, prijateljev in znancev je bilo vprašanje, o katerem so naši mestni očetje dolgo premišljali, že vse od 1. 1914. sem. kako bi ga najestetičnejše in svrhi primerno rešili. Druga evropska mesta so jim sicer nudila številne vzorce takih zgradb, vendar je naposled prevladala misel, da ne bi bilo umestno, slediti tem v resnici nepraktičnim vzorom, katerih največja pogreška je v tem. da v enem samem poslooiu razstavljajo umrle tesno drugega ob drugem v dolgi vrsti odprtih celic. Razumljivo je. da taka rešitev ne deluje na potrte, sočutja in tolažbe potrebne svojce tako. kakor bi bilo želeti.
Žale so skupina 17 stavb
Ko je bilo tako sklenjeno, da se odstopi od obče šablone, je mestna občina naprosila našega mojstra arhitekta Jožefa Plečnika, naj ji svetuje svojo najboljšo zamisel Žail, ki bo ustrezala gornji csnovni zahtevi. In tako ie po njegovi zamisli, ki sta jo uresničili stavbni podjetji gg. Curka in Tomažiča. zrasla pred obsežnim ljubljanskim pokopališčem na odprtem polju skupina 17 stavb, ki bo od danes naprej novo svetišče mrtvih Ljubljančanov. Večino sestavljajo mrtvaške veže v podobi kapelic, katerih svojstvenost je v tem, da so zgrajene vsaka v svojem slogu. Skupno jih je 14. Nad vsem obsežnim zemljiščem Zal pa mogočno gospodujejo pročelna stavba, molilnica in gospodarsko poslopje« ki stojijo vse v podolžni osi celotnega zemljišča.
Pročelno poslopje ie zgrajeno v obliki podkve. Delno ie dvonadstropno in zgrajeno na samih stebrih. V tem vhodnem poslopju so v krilnih traktih prostori za upravo, stanovanje za hišnika, skladišče za krste, dvorana za okrasne rastline, secir-nica in soba za duhovnike. Osrednja stavba Žal je molilnica. ki močno spominja na antična svetišča. Vhod v molilnico krasi velik steber. Pred molilnico ie visok bal-dahin s kamenitimi strebi in lepimi kapi-tli. ki nosijo valovito streho. Pod baldahi-nom je tik ob podstavku za krsto zvišen govorniški oder. Dvorana v notranjosti ie precej obsežna, a mogočno učinkuje njena višina. Obilno okrašeni strop je iz hrasto-vine. a svetlobo posreduje na vsaki strani po 35 oken. Učinkovit je njen oltar iz poli-ranega temnega apnenca.
V ozadju za moflilnico stoji gospodarsko poslopje, kjer je stanovanje za šoferja podjetja in kier so vse potrebne delavnice za mizarje, pleskarje in tapetnike. Poslopje je ob strešnem vencu okrašeno s slikami slovanskih svetnikov. So to freske, kombinirane z grafitom in jih je napravil slikar Slavko Pengov. Vsa ta tri poslopja so nekako v isti osi, na obeh straneh za pročelnim stebriščem se vrstijo kapelice, katerih vsaka ima svojega patroma. Največja stoji na desni strani molilnice in je kakor sploh vse v tej vrsti opremljena raz-košneje. Ima poseben prvi prostor in ie zelo svetla, ker ima štiri okna. Spodnji del notranjosti je sirovo zidan, zgornji del pa je ometan. Strop je lesen. Povsem nekaj drugega je že po zunanjosti naslednja kapelica. Osmerckotno kupolasto stavbo krasi osem sitebrov. Notranjost ie sirovo zidana. V isti vrsti stojita še dve. Prva je menda najpreprostejša in bi se za njeno značilnost dalo ugotoviti, da ie v prerezu kvadratasta, ima majhen prvi prostor in krasi jo lep korintski steber. Posebnost zase je kapelica, predzadnja v tej vrsti, ki ima dve mrtvaški veži. kar se ponavlja še pri dveh kapelicah. Prednji prostor je kvadratast. zadnji pa osmerdkoten ter se dviga v vrhu v kupolo. Naslednja kapelica ima polkrožna okna in lepo okrašen nadstrešek. Nasproti največje prve stoji kapelica. ki spada med one razkošne je urejene in zidane. Je četverokotne oblike s površino 16 kv. -metrov. Posebnost so obokana okna in strop v obliki križnega oboka. Kapelici sv. Jožefa ie sv. Antona sta skupaj pod dvojno streho. Lopa. pod katero stojita, sestoji iz osmih četverokotnih stebrov, na katere se naslanja streha križne oblike. Okna kapelice so zamrežena v starem domačem slogu. Preprostejša, spo-redno s prvo stoječa ie naslednja kapelica, ki je pravokotne oblike in katere strop tvori polkrcžni obok. na obeh straneh pa so po tri polkrožna okna. Polkrožna okna, a lesen stroo ima tudi pred-adnja kapelica, ki ie v notranjosti vsa ometana. Zadnja kapelica ima spet dve mrtvaški veži. Vhod v obe ie iz širokega, po sredini ležečega hodnika. Pokritae ie z žlebaki. ima okrogla okna. strop je naraven obok. podprt s hrastovimi piloti. Sv. Ahacu, ki je stari^ zaščitnik slovenske domovine, je posvečena naposled mrtvaška veža. ki je morda najzanimivejša. Po svoji obliki je podobna stožcu, v notranjosti ie zidana z opeko brez ometa. Preko opeke ie položena plast betona, v katerem so vzidani koničasti kamni. Ti kamni vežejo rušo. da ie videti na zunai kakor majhen travnat hribček. Na-pravlja v tisk primitivnega svetišča, kakor si iih ie gradil nekdanji s civilizacijo še ne ^b^elani človek.
Vsaka celica je obdana z živo mejo, tako da je od drugih čim boilj ločena, da se tako obiskovalcem v žalosti prištedi vsaka ob takih trenutkih zelo nezaželena motnja. V vsako sta napeljana vodovod in električna razsvetljava. Kapelice so, kakor smo že omenili, posvečene patronom ljubljanskih župnij, in sicer sv. Ahacu, Mariji, sv. Jakobu, sv. Petru, sv. Janezu, sv. Nikola-
ju, sv. Andreju, sv. Frančišku, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Juriju, sv. Cirilu in Metodu, sv. Krištofu in naposled zadnja Adamu in Evi, ki je menda namenjena drugo-vercem.
Sprejem številnih gostov
Za obisk tistih, ki so se udeležili otvoritvene slovesnosti, so bille danes Žale odprte od pol enajstih naprej. Povabljene goste in zastopnike je sprejemal mestni župan. Med številnimi drugimi so se slovesnosti udeležili tudi podban dr. Majcen, rektor univerze dr. Slavič, dravsko divizijsko oblast je zastopii brigadni general Janež, Narodno gledališče v Ljubljani upravnik in pesnik Oton Župančič, pravoslavno občino v Ljub-liani njen predsednik prof. Ljuba Jurkovič. Zastopane so bille tudi ljubljanske župnije in je med njimi zastopal šentjakobsko župnik Barle. Poleg njih je otvoritvi prisostvovala še dolga vrsta drugih povabljencev, ki so se uvrstili na levi strani baldahina pred molilnico, medtem ko so prostor na desni zavzeli združeni pevski zbori in železničar-ska godba »Sloga«. Pod stebrieem vhodnega poslopja in pred samim vhodom je bilo razporejeno ostalo občinstvo.
Ko je prispeli škof dr. Gregorij Rožman s svojo asistenco, se je z majhno zamudo začela slovesnost, ki jo je prenašal tudi radio. Godba Narodnega železnica rskega
glasbenega društva »Sloga« je zaigrala Smetanovo »Slavnostno predigro«, nato pa je pevski zbor pod vodstvom skladatelja Ven-turinija zapel Kimovčevo pesem »Ah, ne mislimo«. Na oder pod baldahinom je stopil nato župan dr. Juro Adlešič.
V svojem govoru je župan podal kratek historiat nastanka Žal m očrtaJ težave, s katerimi se je morala mestna občina boriti, da se je naposled uresničila zamisel Žal. Končal je s prošnjo na navzočnega škofa, naj Žalam podeli svoj blagoslov.
Blagoslovitev Žal
Škof je opravil blagoslovitvene obrede z molitvijo na odru pod baldahinom in z blagoslovitvenim obhodom vseh objektov. Med tem je godba »Sloga« igrala Roesinije-vo skladbo »Stabait mater« in duet iz skladbe enakega imena skladatelja Astorge. Po končanem obhodu je škof ponovno stopil na oder in v svojem govoru očrta! pomen tega novega svetišča s stališča cerkve in krščanstva. Ko so združeni ljubljanski pevski zbori zapeli pod vodstvom skladatelja Ventu-rinija »Žalne speve«, je godba zaključila slovesnost z Dvorakovimi »Žalnimi spomini«.
Ogled posameznih stavb
Po končani slovesnosti so si gostje in drugo občinstvo ogledali vso notranjost in zunanjost posameznih stavb. Obiskovalci so prihajali tudi popoldne in zvečer, ko so bile Žale razsvetljene s številnimi reflektorji in lučmi na kandelabrib ter po kapelicah.
Tako je bila z današnjem dnem izročena svojemu namenu pomembna naprava, ki je mestno občino stala približno štiri milijone dinarjev. Z njo je bil tako v estetskem kakor higienskem pogledu storjen velik korak naprej.
Žalostna je usoda begunca
Mlad Poljak, ki sta mu oče ln mati postala žrtvi vojne, išče po svetu razkropljene brate in sestre
Litija, 7. julija.
Žalostna je življenjska usoda številnih beguncev, ki jim je potisnila zdajšnja vojna v roke ahasversko palico. O tem smo se prepričali pri nas te dni. ko so naša železniška oblastva odkrila v nočnem br-zem vlaku sumljivega popotnika, ki se je bil skril v vlak brez vozovnice. Odkrili so ga malo poprej, preden je zavozil vlak v našo postajo.
Črni potnik je govoril poljski in nemški. Dokumentov ni imel nikakih. Ko so ga iz-praševali, kdo in odkod je, je povedal svojo žalostno zgodbo. Rodil se je v Varšavi leta 1922. Vojna je vso njegovo družino uničila. Očeta, ki je imel v Varšavi avtomobilsko prevozništvo je ubila bomba, mati pa je od žalosti in strahu umrla Piliszew-ski Darjus, kakor se je imenoval begunec, je ..imel tudi nekaj bratov In sester, a o njihovi usodi ne ve ničesar. Zdaj se potika po svetu sam kakor brezdomec. Še nedavno je bila Piliszewska družina bogata, zdaj pa se eden članov te družine potika po svetu brez beliča in brez dokumenta, ki naj bi potrdil njegove izoovedbe. V Jugoslavijo je prišel iz Nemčije preko Jesenic. Namenjen je bil na vzhod, kjer bi
si poiskal kako službo ali pa bi stopil v tujsko legijo.
Bil je ves sestradan, saj ob večnem skrivanju ni imel priložnosti, da bi se kje varno in pošteno nasitil. Ljudje, ki so poslušali njegovo žalostno zgodbo, so imeli solzne oči. Ker pa mora oko postave biti za trdno prepričano, da se ne skriva v osebi usmiljenja vrednega človeka kaka oseba s slabimi nameni, je dobil Piliszew-ski spremstvo v osebi g. Matoza uradnika tukajšnjega sreskega načelstva, ki je pospremil poljskega begunca na poljski konzulat v Zagrebu.
Na poljskem konzulatu v Zagrebu je uslužben neki uradnik, ki pozna begunca Darijusa Piliszewskega še kot mladeniča iz Varšave in je bil z njihovo družino v prijateljskih vezeh. Obema so se zaiskrile v očeh solze, ko sta se srečala v izrednih okoliščinah in je Piliszewski povedal konzularnemu uradniku, da je poleg njihove domačije tudi njegova zrušena do tal.
Mladi Poljak je inteligenten mladenič, ki išče zdaj po svetu zaposlitve, išče pa tudi razkropljene brate in sestre, medtem ko počivata oče in mati v preranem grobu.
Crikvenica ima zelo malo gostov iz tujine
V juniju je bi3o komaj 46 letoviščarjev is tujih držav, medtem ko jih je bilo v lanskem juniju
2928
Orikvenica, 7. julija
V juniju je obiskalo Crikvenico 1016 turistov ,izmed katerih je bilo 970 Iz domače države, a samo 46 iz tujine. V istem mesecu je število nočnin doseglo 7070. Na domače goste pride 4395 ,a na tuje 2675 nočnin. Nasproti lanskemu juniju so gost_ je iz domače države narasli za 132 oseb, vendar pa je pri tem število nočnin nekoliko padlo. Lani v istem mesecu pa je bilo v Crikvenici 2928 gostov iz tujine, iz česar se vidi, kako veliko škodo trpi Ori-
kvenica letos zaradi zastoja mednarodnega letovišča rskega prometa.
Domači posetniki so bili po večiin iz banovine Hrvatske (693). Zatem jih je bilo iz dravske banovine 193, iz dunavske 46, iz Beograda 34. Zdaj je v Crikvenici 637 turistov, pričakuje pa se, da bo njih število še precej naraslo. Bodo pa to le domači gostje, ker ni upanja ,da bi lahko prišli tujci v večjem številu. Gostov iz tujine je prav tako malo tudi v drugih letoviščih, medtem ko je število domačih gostov povsod nekoliko naraslo.
Tvomke špirita zapirajo zaradi pomanjkanja sirovin
Zagreb, 7. julija V zadnjem času je v banovini Hrvatski dolga vrsta kmetijskih tvornic špirita ustavila obrat zaradi pomanjkanja sirovin. Te tvornice uporabljajo kot sirovino samo turščico in sem in tja manjše količine drugega žita. že naraščanje cen turščici je dovedlo tvornice v težaven položaj, a zdaj turščice niti po visokih cenah ni. Obratujejo le še tiste tvornice, ki imajo stare zaloge.
Lastniki tvornic navajajo, da je špirit ne glede na drugo porabo posebno važen kot tvarina za bencinsko mešanico, zaradi česar da bi se moralo delo kmetijskim tvor-nicam špirita na vsak način omogočiti. Trdijo, da je turščice še dovolj, a da jo lastniki zaradi naraščanja cen zadržujejo, odnosno skrivajo. Zaradi tega terjajo lastniki tvornic, da bi se morali storiti ukrepi. ki bi skrite količine turšMce spet spra-viii v promet.
Kresniskilt češenj letos ni
Kmetje so zaradi tega ob lepe dohodke
Kresnice, 7 julija.
Po vsem Zasavju, Ljubljani in tudi po Gorenjski slove že desetletja znamenite kresniške, jevniške, štangarske in janške češnje Znano je. da so med najlepšimi, pa tudi med najcenejšimi češnjami, ki so jih kupovale ljubljanske gospodinje vsa leta sem, prav izpod Janč in Stange. Letošnji pridelek pa je tako pičel, kakor ga naši gospodarji zlepa še ne pomnijo. Češenj nimamo niti za domačo rabo.
Nesreča naših sadjarjev se vleče že od zime sem, ki je bila izredno ostra, da je mraz napravil izdatno škodo na našem sadnem drevju. Precejšnjo škodo je storil v teku dolge in hude zime tudi dolgouhec. Kjer ga nista ovirala visok plot in zapreka v obliki dobrega zavitka, se je prišel sladkat v sadovnjake in preganjat godbe v želodcu.
Pomladi smo se tolažili, da bo ugodno vreme marsikaj popravilo. Toda ob času cvetenja smo imeli v vsej zasavski dolini deževje in je mokrota uničila cvetje. Nekatera druga leta, če je bilo megleno vreme v dolini vzdolž Save, so imeli sončne dneve vsaj v višjih krajih, tako okrog
Stange in Janč. Letos pa je »egala vlaga tako visoko, da tudi na Stangi in na Jan-čah nimajo kaj prida češnjevega pridelka.
Zaradi slabega češnjevega leta je naš kmet zelo udarjen. Dohodek za češnje je bil vsa leta doslej izdatna postavka v njegovem proračunu. Zdaj pa ni češenj, ni k nam kupcev, niti naše gospodinje ne romajo s polnimi košarami na ljubljanski sadni trg, med tem ko smo prejšnja leta bili vedno v zadregi zaradi pravočasne razprodaje naših lepih češenj, zaradi česar smo začeli uvajati v dolini posebne češnjeve sejme, ki so se lepo obnesli.
Ker ne pride ena nesreča sama, tudi ostalega sadja ne bomo imeli toliko, kakor smo pričakovali. Naše sadje so napadli razni sadni škodljivci; sicer smo napadeno sadje čistili in škropili, vendar je naš sadjar podlegel v boju s kruto naravo.
Strašno neurje s točo v Prfmorju
Split. 7. julija
Strašna huda ura Je v petek razsajala nad vsem Priimorjem, Posebno veliko ško-
do je napravila v Vrboski na otoku Hvaru j in na otoku Braču. V Vrboski je toča Dri- | zadela okoli 1000 hektarov ter poškodova- ' la vinograde in oljčne nasade za 70 od- j stotkov. Na Braču ie toča ugonobila po- j sebno gorni sredni del otoka. Največ so , trpeli vinogradi in oljčni nasadi v Posti- j rafa Selcih, Pušiču, Supertu in Ložišču. !
Zadusnica za maršala Itala Balba
Ljubljana, 7. julija
Na italijanskem vojaškem pokopališču pri Sv. Križu je bila davi intimna sveča, nost v spomin na italijanskega letalskega maršala, fašističnega kvadrumvira in generalnega guvernerja Libije Itala Balba, ki je pred dnevi padel v borbi z angleškimi letali nad Tobrukom, važnim pomorskim oporiščem ob obali vzhodne Libije. Pred spomenikom na pokopališču je bila ob 8. darovana zadušnica, ki so ji priso_ stvovali italijanski generalni konzul v Ljubljani Guerrini-Maraldi, vsi uradniki in ostali nameščenci generalnega konzulata s svojimi rodbinami in vsi ostali člani italijanske kolonije v Ljubljani.
Po službi božji je spregovoril generalni konzul o pokojnem maršalu. V svojem govoru je očrtal pokojnikovo delo za fašizem in italijansko letalstvo, njegove za_ sluge v Libiji in obče za Italijo.
Stanko Domik: O Sovjetski zvezi
Naša založba je izdala te dni zelo potrebno knjižico, ki bo vsaj nekoliko razpršila temo neznanja in nepoznavanja sodobne Rusije. Ta tema se je pri nas zadnjih 25 let vse preveč gojila in ko so enkrat vendarle morali pasti visoki in debeli kitajski zidovi, je bilo treba pohiteti, da se zamujeno nadomesti in da dobe širši sloji našega ljudstva pravilen pogled na ogromno
države, dotaknil se njenih zemljepisnih ro ni tedna, da ne bi izšlo kako delce o Rusiji, kar je gotovo dokaz velike potrebe. Dornikovo delce je na Slovenskem prvi poskus natočiti našemu ljudstvu čistega vina glede daljne in tako malo poznane dežele, koje štiri črke SSSR vlivajo že marsikomu neupravičen in smešen strah.
Dobro voljo in spretnost pisca Dornika je treba vsekakor pohvaliti, saj je zbral na pičlih 144 straneh toliko dragocenega materiala, da čitatelj res dobi prilično jasno sliko o nastanku in razvoju ter o današnjem stanju te mogočne velesile, s katero je naša kraljevina stopila pravkar v redne meddržavne odnose.
Kljub skromnemu obsegu dela je pisec ogromno tvarino porazdelil zelo posrečeno in posamezna poglavja obdelal tako, da je ohranjena neposredna zveza med njimi. Opisal je v velikih potezah obseg ogromne države, dotaknil se njenih zemljerisanih osnov in nanizal nekoliko splošnih podatkov o nje prebivalcih. V naslednjem poglavju je podal kratko zgodovino Rusije od pradomovine do velike revolucije, nato pa v zgoščenih besedah narisal razvojno pot SSSR, pravilno poudaril nje silno voja-ško moč ter nje prevažno mednarodno'vlogo, o kateri so si mnenja pretežne večine našega ljudstva edina. Kot zaključek je pisec dodal »nekaj pričevanj«, povzetih iz zadnjih potopisov naših in tujih potnikov po deželah Sovjetske zveze. Za konec pa je vstavil celotno besedilo sovjetske ustave, s čimer je ustregel marsikomu. Delcu je dodan tudi zemljevid, ki nazorno kaže lego in strnjenost te velike države.
Knjiga je že v razprodaji; dobi se po knjigarnah in po trafikah. Nje nizka cena (12 din) dokazuje, da niti založba niti pisca nista imela namena, izrabiti konjunkturo, marveč da nudita naši javnosti delo, ki se v vsakem pogledu ugodno razlikuje od sličnih brošur in knjižic, ki so se v zadnjem času pojavile na našem knjižnem trgu.	A. 2.
Samomor zaradi samomora ljubice
Tako je nesrečnež zapisal v pismu, ki ga je zapustil svojcem
Besnica, 7. julija V Zgornji Besnici nad Kranjem se je v četrtek zvečer z lizolom zastrupil 331etni posestnikov sin Brenkuš Lovro. V pisnnu, ki ga je zapustil svojcem, omenja med drugim, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Pokojni Brenkuš se je šele pred kratkim vrnil iz Slavonske Požege kjer je bil
v službi. V poslovilnem pismu pravi, da je imel v Slavonski Požegi ljubico, ki je pred nekaj dnevi izvršila samomor, in da ji zdaj sledi tudi sam, ker ne more živeti brez nje. Koliko so te njegove zadnje izja_ ve resnične, bo ugotovila preiskava. Med tukajšnjim prebivalstvom se širijo neke druge vesti, ki jih bo preiskava skušala razjasniti
Nevede je v pijanosti umoril brata
Varaždin 7. julija V vasi Goričku je bil v nedavni noči izvršen strašen zločin. Pozno v noči je nastal v vaški gostilni prepir, ki pa se je v gostilni sami potem končal brez hujših posledic. Kmalu nato so se gostje razšli. V neki skupini, ki je šla proti domu, so bili brata Tomo in Vilim Herek in njun prijatelj Milan Jalžič. Vsi so bili pijani in brata Hereka sta se ves čas prepirala. Jalžič ju je miril, a ni dosti pomagalo. Pustil ju je in šel svojo pot.
Drugo jutro pa so ob poti poleg doma. če hiše našli 231etnega Vilima Hereka mrtvega. Preiskava je ugotovila, da je Tomo ponoči med prepirom vrgel brata Vilima na tla in ga davil tako dolgo, da je utihnil. Ker je menil, da je brat od pijanosti zaspal, je šel mirno domov.
Ko je drugega dne izvedel, da je brata umoril, se je hotel v hlevu obesiti. Domači pa so mu to preprečili. Na nasvet očeta se je sam prijavil na orožni .siti postaji.
Izredno slabo stanje vinogradov v Bana tu
Sombor, 7. julija
Morda bo za vinogradnike drugih pokrajin zanimiva vest, da je stanje banatskih vinogradov, ki so navadno huda konkurenca vsem drugim vinom v državi letos zelo slabo. Pravijo, da vinogradi v južnem Ba-natu že več desetletij niso kazali tako slabo kakor letos. Vsi znaki Kaže,jo, da bo povprečni pridelek znašal letos kakšnih 10 do 15 hektolitrov na katastralnem oralu, medtem ko je v prejšnjih letih dosegel povprečno 30, pa tudi 50 hI. Razen tega otežuje položaj vinogradnikov še podraže-nje vinogradniških potrebščin. Tako se je podražila modra galica za 20, a rafija za 100 odstotkov. Primanjkuje tudi delavcev, in še te je treba draže plačevati. Mezda za moško delovno moč znaša 40, za boljšega delavca tudi po 70 din, a za žensko delovno moč okoli 30 din. Pri vsem tem pa še slabo vreme ovira delo.
V okolici Vršca so imeli nedavno hudo točo. ki je napravila velikansko škodo na 1200 katastralnih oralih. Najslabše je stanje v Gudurici, kjer bo v najboljšem primeru dosegel letošnji pridelek komaj 10 odstotkov povprečnega pridelka.
Na vinskem tržišču se ugodno občuti posredovalno nakupavanje Prizada. V preteklih treh mescih je bilo iz Banata izvoženo 300 vagonov vina. Nerazprodane zaloge se cenijo: v Vršcu na 500, v Gudurici na 100, v Beli Crkvi na 100 vagonov. Od te količine se bo do trgatve porabilo kakšnih 70 do 80 odstotkov.
Tudi v drugih vinorodnih krajih države ne bo vinska letina prav izdatna. Zato je vsekakor čudno, da gre letos vino tako slabo v denar.
Z nožem v hrbet
Ljubljana, 7. julija
V Črnučah je bila danes popoldne v gostilni večja družba fantov, med njimi tudi 201etni avtoličarski vajenec Pavel Vrhov-nik z Ježe, občina Ježica. Med fanti je nastal prepir in pretep, v katerega se je vmešal Pavle, ki je hotel braniti svojega brar ta. Med prerivanjem ga je pa nekdo z nožem sunil v hrbet in ga precej resno poškodoval. Morali so na pomoč poklicati reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Sreča v nesreči je bila. da je nož zdrknil ob kosti, sicer bi bilo po Vrhovniku. Uvedena je preiskava.
INSERIRAJTE V , JUTRU"!
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
V°doravnO: i. ne tič ne miš, 7. veznik, 9. rastlinoslovec, 16. z epiko v zvezi, 17. meščanska obilica za očeta, 19. namen, 20. iovec, 21. sloves, 23. oblika glagola, ki pomeni težko dihati, 24. najmanjši drobec materije, 25. otok v Sredozemskem morju, 27. oblika glagola, ki pomeni kapljati, 28. darilo, 29. oblika osebnega zaimka, 30. vrsta rastlinske svile, 31. ni_ kalnica v zvezi s pomožnim glagolom, 33. reka v Evropi, 34. utežna mera, 35. leto v francoščini, 36. ud.
Navpično: 1. proti volji, brez veselja, 2. nagrobni napis, 3. moško krstno ime, priljubljeno pri Madžarih, 4. krušni oče, 5. zimska prijateljica, 6. veznik, 7. nervoza, nemir v množici, 8. bog starih Rimljanov, 10. osebni veznik, 11. uradna časopisna agencija Sovjetske Rusije, 12. vrsta tropične besnoeti, 13. brez para, 14. ime srbskega pravoslavnega škofa, 15. del
skale, 17. gora na Koroškem, 18. amen v staroslovenščini, 21. kratica za kralja in cesarja v latinščini, 22. medmet, 25. so_ rodnik, 26. da v češčini, 29. oblika osebnega zaimka, 32. vas pri Ljubljani.
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: avijatika, Jena, idol, Ra, oi, ta, oba, or, omelo, roka, Osip, aroma, n. b., ata, dr., on, SA, Arij, pena, Peloponez.
NavpičnP: aj, vera, Ina, ja, ti, ido, kolo, al, abe, teran, omara, Aloma, ropar, oka, osa, O to, bore, Dane, Nil, sen, ap, jo, po, az.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele Ignac Klančnik, Ljubljana, univerza, Zdenka Ginc, Maribor, Kejžarjeva 16 in Raj-mund Vončina, narednik, 3. hidroplan-ska komanda, Kumbor, pošta Djenovič.
Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Viraat. - Za Narodno tiskani© d. d. kot UskanjarjaFraa Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vaj s Ljubljani.