UtoUEUL ft. 7*i LlgUim, p^Uk tL liinrtu DM Čini UH 1p ^aajs raui asu ooponid*. isvmcm« nadat* at prMnuto. — iiwiti oo «0 oacn nsmuntrvn im nMAVWwrvn Pođrolotet: MARIBOR tšuoaama^mrjmrm Sb — NOVO MBBTO, Ldiihljinim e. mts Din 4~ Popust po dogovoru, tnamtni dar«* poMb* - »Slovenca Narod* LTOBMANA, "^ "~ *■■* * podrutnic« upc»r«: Koccnovm oUca 2. telefon «. 190. - JBSENICB: ObMođMnML n?iia meseeno * JugoalaTtJ! Dte 12 • ra mcnemstvo Din 19 - Rokoptat » n« rrmčajo x«««oo: S1-S2. 81-23. 81-24. 81-2» ib n-2« Poitna tamnftnlca w Dobijan) ft. tOJKL Razplet angleške ustavne krize: Sprememba na britanskcm prestolu Kralj Eđvard VIII* je včeraj odstopil in se odpovedal prertola, kl ga lio zascdel d»*edaap prestolonaslednik vojvoda Torški kot krali Albert L ali Jari] VI. — Važne zakonske spremetnbe London, 11. decembra r. Na vćerajšnji . popoldanski seji sp>odnje zbornice je mini- I •trski predsocinik EaMvrcn sporočil, da se I Je kralj Edvard VUI. odloćil za odstop. O ' tem je bila v spodnji zbornici prečitana naslednja listina, ki jo je kralj sam podpisal in ki so jo kot priče potrdlli njegrovi tri je brat je. Listina se glasi: Abđikacijska listina in kraljeva poslanica Po dolgem in natančnem premišlje-vanju sera se odločil odreci se prestolu, ki sem ga prevzel po smrti svojega oče-ta. To je moja končna in neprekliena odlocitev. Undevara težino tega koraka in moram Ie upati, da bo narod imel razume-vanje za mojo odločitev, za moj korak, ki sem ara sloril iz vzrol;o\\ ki mi nišo đopuščafi bobenc diuue odločitve. No-čem sedaj raspravljati o svojih osebnih čostvih, vendar prosim, naj se misli na to, da ie breme, ki stalno leži na rame-nih suverena, tako težko, da se more nositi le v okolišfinah. ki so drugačne kakor one, v katerih se nahajam jaz sedaj. Mislim, da ravnam po svoji dolž-nosti, ee stavljam javne interese nad vse in če izjavim, da se popolnoma za-vedam. da ne bi mogel vt-č opravljati te težite naloge v zadovoljstvo celote in svoje lastno. Zato sem danes dopoldne podpisal naslcdnjo odstopno listino: »Jaz Edvard VIII., kralj Velike Britanije, Irske in prekomorskih angleških dominionov ter cesat Indije, izjav-Ijara, da sem sklenil odj>ovedati se ne-preklicno prestolu zase in za vse svoje naslednike in da je moja želja, naj bi se ta odstopna listina takoj izvedla. V podkrepitev tega sera to podpisal đanes 10. decembra 1936 v r.avzočnosti prič, ki so spodaj podpisane. Edvard«. Moj podpis na tej listini so potrdili moji trije bratje Nj. Vis. vojvoda Yor- ški, vojvoda Gloucestrski in vojvoda Kentski. Globoko cenim pobude, ki so , rodile pozive, naj bi se drugače odločil. Pred svojo končno odločitvijo sem jih temeljito preudaril. Toda moj sklep je storjen. Vsako nadaljnje odlašanje bi rodilo ogromno škodo za narode, ki sem jim skušal služiti kot prestolonaslednik in kot kralj in ki jim želim iz vsega srca vso srećo, najlepšo bodočnost in blagostanje. Ločim se od njih v trdnem upanjtt, da je pot, ki sem jo izbral. pravilna, in da edina vodi k trdnosti prestola imperija in k sreći mojih naredov. Globoko cenim spoštovanje. ki sem ga bil vedno deležen pred in po prihodu na prestol. Prepričan odstopu kra !ja Edvarda kralj britanskoga imperija do. sedanji prestolonaslednik vojvoda VorVtci. P*o sprejetju zakonov v zvezi e tpremembo oa prestodtu se bo v .^oboto ee^Ul v palači Saint Jamanee kronfiki svet ki bo proklamiraj vio^vodo Yorčkega za kralja. Kak^no ime »[ bo privrol, §e ni toono določeno. Eni predlagftjo tme Albert I., drugi pa so za ime Jorii VI. Odlocrtev o tem bo padLa najbrže sele na itronakem ovetu. Po *>kiepu kroo»ke-?a sveia ^e Ih> svečana proklamacija novega kralja izvršila na tradicionalen način prihodu ji ČPtnok Londonski župan kot kraljev obav;! spreniembo na prestolu na posebei dolovenih krajlh po tradicional" neni objča;u. Novi kraJj bo v px>ncdeljek izdal manifest na vse narode britanskegra imperija. Tega dne slavi tuđi svoj 42. rojstni dan. Poslovilni govor kralja Eđvarđa po radin London, 11. decembra, z. Bivši kralj Đd-▼ard bo takoj po sankcioniranju abdikacije zapustil Anglijo i a za delj časa odpo-tovai v inozemetvo. Ž*v snoči so iz dvorca Belvedere odpreanHi dt^et velikih potnih kovčkov. Na croydon&kem le«talitču &ika posebno letalo. s katerim bo odpot-oval naj-brte v Canne«. ni pa isključeno, da se bo i z gotpo Shnpsonovo sestal tuđi v kak^nem dračem mestu. 0 svojih potovalnrb na^rtih čova zaenkrat strogt* tajnoet. Čim boeta danes s podu ja in lordska zbornica sprejeli zakone o abdikaciji in uredit-vi naaled^tva. bo kralj Edvard ne več kot kralj marveč že kot zaeebnik. nagovoril | po radiju vse mrode brit&nskega imperija V svojem govora »e jim bo zahvaJil za gpo-Stov»n)e. ljubexen in podporo ki bo vat, jo iskatoraU ta oa»a njegov« kratkotr^ne vladavine ter jkh bo pozval. naj isto ljob©-7.^n in 7.ve*tf>ho poklonijo t ini i novemu kralju. Nj»'jov govor bodo prenašale v«e ra-dij.^ nostaje britaiwkega inrprrija. Govoril bo nkrucr 10. ure zvečer a.^e?keera ča«r^. to je okrocr II. srednjeevropskefira 5n«a. Odtnev v tisku Londoiif H. decembra z. Današnji angles&i lietj 90 popolnoma pod vtisom zgodovmske epremembe na britar>keni preetolu in- eo visj drujri do^odki stopi]} popolnoma v ozad je. Lwst: obavi ajo obijrne životopise kralja Edvarda in novesra kral=a obenem pa po-svečaio obzirne ^lartke pomenu te ^prpnipm^ be. Vsi li*ti raražajo obžalovao.ie nad odlomi tvjjo kralfa Edvarda naglaŠajo? da ie vest o njegov em oofctorm tjioboko pretre^la vse narode britaneke?a imperija. k\ eo polagali ▼oag «voje najveće nade. Upoatevajoč p* razloge- ki eo ga na pot i li k tej usodepoinj odk>5|tvi, iarražajo lieti upanje. da ta epre-memba na prestolu ne bo imela težjoh posle-dic za britanski imperij tn zagotavlgaio vso ijubezen in podporo novemu kralju. »Times« aavaja, da veli a za kralja Edvarda rimflJri izrek: v&{ te smatra jo za dostojnega bri4aoi-skega prestola, četudi b\ ga ne bil njkdar zasedel »Momingpost« piše. da niceear ne tnore omiliti hudega udarca, ki ga je z od-stopom dobu vee imperij. To je prvj primer v angle^ki zgodovjnj, da se je kralj pro»to» voljno odpovedal prestolu. Narod, kj mu je bil brezmejno vdan, je zarad; tega globoko razočaran. ->Daily TelegTaphs piSe, d* je narod UuhiJ kralja Edvarda že od njegove rane mladosti i« »premija zato njegov odetop z najglobljo lx>le<*tio. Marsikdo i«i»a obeutek, da je bil za svojo zve«U>bo in vda no&t ^labo nasrajen. >Daily Heraid« piše: Novj kralj, kj zasede britanski prestol, *me v polni mon računatj na podporo in vda nost vt~eh državljanov. ki se zavedajo, da je bila ta izprememba neizbefoa. vDaily Ex-pre«w: pa p£e: Odstop kralja je zek> koSji* va /adeva in za samo monarhijo naj boi j škodljiva Tok rat ip h'I Oii^top pros-tovoljeni drujilc pa bo morda prisiljen. L'sivarien je nevaron i>recedencni primer. Za prisega novera« kralju London, 11. decembra, z. Ko bo ^podnja zbornica dane« sprejela pf trebne zakone, se bo popoldne ob 15. ponovno sestal a zaradi prisege zvestobe novemu kralju. Prisega se vrši ustno in pismeno ter bo trajala več dni in bo najbrže končana sele , v poaeđelj«*. i&očtumo bo prisega tnđl lordaka abotnica. Vojska, bo zapriaežena danes popoikkae. Kralj Edvard VID. Stališče dominionov London. U. dtcoinbra. z. V*-m o o-dstopu kralja rxlvarala j*.1 btla unulvio sporoieua vswn dominionom britanskoga ec^itgtva a |K>zivoTii. naj /avv-.-imejo svoje st.'iliiičf'. Skoro vsi parlamenti britanskih dominionov so sklicani za daneš. Ka Uh sejab bodo pre-čitali abdikac-ijsko listino in ^prej^li potrebno zakone! Avsiiv.UUa vlada j*1 frporo-ćila. da bo že dan*« znče se na Kauado, v svoj zakon. Irski parlament &e bo sestal ilanes. Do Veleni je $p nQćil. da ne l>o de4al nikakih ovir kakor se je sprva napovedu-valo. Novozelandska vlada Je sp'j-ročila. H naslov prin-■ ca \Vale-ikega, ki ga običajno nosi anglc-; ski prestolonaslednik. Po kratkotrajnem i službovanju v vojni mornarici je studiral državno pravo in zgodovin-o na znameniti oxfordski univerzi. Kljub svojemu visokemu pokolenju je živel v naitesnejšem tovari-štvu z ostali mi dijaki. Ob izbruhu svetovne vojne je služboval najprvo pri raznih visokih poveljstvih, leta 1915 pa se je dal proti volji lorda Kitchen^rja prestaviti na fronto, kjer se je boril v prednjih vrstah. Leta 1916 je bil poslan v Egipt, na povratku pa se je ustavil na itaiijanški fronti, nato pa je do konca vojne služboval na fran-coski fronti Po končani vejni je bil več let skoraj stalno na potovanju. Propotoval j« vse dežele britanskega imperija ter tuko najbolje spoznal vse državne posle prostra-nega britanskega cesarstva. Sprva so služila ta potovanja le njegovim osebnim stu-dijam, kmalu pa so mu bile poverjene vedno važnejse politične iti politično-gospoclar-ske misije, tako '^ so mu nadeli naslov kraljevskega potnika. '**Šk Po smrti svojega učeta je kralj Edvard 21. januarja 193o zasedel britanski prestol, na katerem je ostal do 10. decembra 1936, torej 11 mesecev in 19 dni, ali 322 dnu Uživa! je glas moderno mislečega suverena. Svojo pozornost je posveča! predvsem so-cialnim problemora in si je baš s tem pri-dobil največje »impatije širokih Ijudsk3i rrmožic, ki so ga naravrtost oboževaJe. Od svoje rane mladosti je bil navdušen sport-nik žn skoro ni sportne panoge, v kateri se ne bi z uspehom udejstvoval Vea britanski imperij, zla*ti pa široke ljudske množi-ce, so si od tega priljubljenega vladarj« obetale v marsikaterem pogledu rzboljš&nje svojega položaja. Novi kralj Narednik kralja Edvarda, njegov naj-starejši brnt in sedanji prestolonaslednik vojvoda Yorški, se je rodil 14 decembra 1895 kot dntgi sm kralja Turi ja V. ter bo torej v .vtirih dneh star 41 let. Doslej je za-vzema! visoke poit>?aje v vojski mornarici in vojne-m letalstvu. Poročil se ?e 26 aprila 1926 V zakonu sta se mu rodili dve hčerlii sedai 10-letna Elizabeta, ki postane s proklamacijo svojega očeta za krafja pre- stolonaslednica in seddj 6-letna >\argareta. Dočim se je v mlajsth letih posveti! skoraj ■ popolnoma svoji vojaski karijeri, je postal I zadnja leta zelo popularcn po svojih po- I tovanjih, na katerih je pri raznih sveča-nostih v državah hritanskega imperija /a-stopal svojega kraljevskega oče ta in sploh angleški dvor. Ponovno že je prcpotoval vse dominijone in prekomorske ilržave bri-tanskega imperija, ter se je že več let sistematično pripravljal na naloge, ki so ga ča-kale kot prestoionaslednika. Računalo se je tuđi s tem, da bo kralj l'dvnrd ostal sa-mec odnosno brez potomeov. Zato prihaja sedaj na britanski prestol popolnoma pripravljen in do eda poučen v \-seh državnih poslih. Kot vladar britanskega imperija si je izbral ime Albert L Poljska in reforma DN 2eneva, 1- decembra. AA. Poljska Tiada je obrazložila svoje stališče glede reforme pakta DN v posebni neti, poslani glavne-nra tajništvu Društva narodov. Raeprav-Ijajoč o tej noti, poudarja poTjski tigk med drugim; Poljska vlada bo stalno zastopak«, stalidče. da je Društvo narodov dru3>a svobodnm držav, ki *e ne vmesava v notranje zade-v-tonomije deležni v drugih avntrijskih kro~ novinah«. Sa ta ugovor, ki ga je mogel *» pisati te popoln ignorant naiega pottiične-ga življenja v polpretkft dobi. smo pokaza li, oprti na zgtede in dejsH'a* kakina je bt ta ta slavna »Slovenčeva* »ustavno zajam čena avtonomija« Kranjske dežele, kakor tuđi ona, ki so je biti »deleini Slovenci r ostalih avstrijskih kronovinah«. *5/ovrnec« je obmolknil, ker so mu naše stvarne ogo-tovitve zaprle sapo! Taki&to na tuđi molči o drugem kočijivem problemu — o loteriji za katoliško katedralo v Beogradu. Ah mmf o stvari tuđi mi spregovorimo? Neverjetna vest List »Zov sa Jadrana«: prinosa senzacionalno, skoraj neverjetno vest: »Povodom gnu-nego napuda na urednika »Hrvatske Istine« dr. Hanžekovića se v zagrebikfh krogih ju\°no razširja govorica, da ?.a »Hrvatsko Istino« haje stoji tuđi sin pokojne-gx Stjepana Radića Vladimir Radić, ki ae baje ne strinjn s sedanjo politiko dr. Vlad i kn Mačka.« — Pripominjamo, da do xed*i I tu vest še ni bila demantirana. Nikola Poiie in naše časopisi* Mulodane vse časopisje v Jugoslaviji ;"« včerai ob desetletnici velikega naiega državnika Nikole Pasiča objavilo spominske članke o življenju in delovanju, o uspehih in zaslugah tega velikega našega državnika in patrijota. V tem pogledu rudi nišo zaostajala naša napredna in nacionalna glasila, ki so se v polni meri od dol Hl a svettemm spominu moža, kateremu pripada velik dW zaslug pri zgradbi današnje Jugoslavije. Mi Slovenci pn moramo biti pokojnemu PaM-ću Še posebno hvaleini. On je bil tišti, ki je na mirovni konferend v Parim poklicmi iz Amerike tak isto ie pokojne ga projesor-ja dr. Pupina, da je nam po svojih intimnih prijateljskih zvezah s pevzidentom VHl-sonom resi! — Blejski kot. In če bi naB delegati na mirovni konferend poaiuHU modre nasvete Nikoie Pahća bi bila No~ tranjska z Idrijo in Poetojno dane* ie masa, naša pa bi bila tuđi Koroika južno od Drave. Vse to je "zgodovinska resnica. Zm-to je nad v$e znaČilno, da ništa *Slox>enec< in »Slov. Dom« privoičita tema veltkemm državniku ob lOletnid njegove smrti nlff ene vrstice spomina. „Naša tost, sre&m hi našu bodočnost" Ustanovitelj btvie »Hrvatske mljacka stranke* dr. Ante Radić, brat Stjepana Radića, je učit, da se mora hrvatska narodna politika voditi v narodnem in slovanskem duhu. Poudarjal je: »Mi nimamo ničesar pričakovati od Madžarov, niti od Nemeev, niti od obeh teh dveh skupaj. Ničesar Kimamo pričakovati ne od Rima, ne od pape-ia A ne samo da se nimamo ničesar nade-jati, marveČ ne smemo ničesar pričakovati, ker karkoii bi nam oni dali ali priznati, dali bi nam samo tedaj, ako bi to bilo na ikodo naMm bratom* a potem tuđi nam. Naša korist in naša čast, naša sreća in naša bodočnomt zahteva tjubezmt, sio0t> in sporazumno delovanje najprej z vmmi Hrvati, kjerkoli se oni nanajajo, potem pa ž našimi brati Slovenci in Srbi, a nato t Slovaki in Caki, pred mam pm z IrHiH Stran 2 »8LOTVN8KI NAROD« petak, XL dmatfv* tSN. Stev. 283 V PRIJAZNI PLANINSKI VAŠI — SREDI STRMIH ZASNSSENIH GORSKIH VRHOV JE NAALO SREĆO DVOJE MLADIH SBC ! MARIJA ANDERGAIT v Broji p«Jlap« »log v filmu, ki bo o«»ojtt m LJubljmao ^SnbiTSSaionu Trije snubci učiteliice Kristine Propaganda za obrtniške izdelke pred božičetn Namestn obrtaiškega tedtia delafo naH ofartaUđ teto* propagando za svoje isdalke Ljubljana, U. decembra V&ako leto cvet« tupoija oajboij pred boži&eiu. Tiuh v letih knze so meS&ini vse-euo procej kupovali pred prazniki. S tem sevtMia ni rečenu, da bi se pred božieem vrać-adi ća-si koiijuUivture ter splošnega bla^ goftULuja in da bi se kup.t raomahui'la kakor se je prejšnja leta. Vendar mora obrtnik računati i vsako priliko, ko v&aj n^kaj zueiuzi. In prav ob takšnin prilikah. ob času prigodnih uakupov, je najpriruer-nejči Čas z-a zelo potrebno obrtnisku propagando. Ljudje 6e vedno preveć o*b >žujejo ino-zernsko blago in nekateri g~a raje kupu-jejo. ce-prav je nrno^o dražje oJ domaČ&ga. in četudi je »labže. lnoz,e niska industrija pa *e posebno rada ptrepLavi trg ob času prigodnih nakupov i ničvrednim blagom, ki ni oriti praktično uporabno. To »božično blago« ima Se vedno izredno mnogo odje-malcev. Doelej §e še ni nihče dovclj resno uprl papiavi tega kiča pri nr.e In tuđi cbrt-niki nLmajo »iaj še drug^a orožja proti uji kakor propa^raodo za najcup svojih tz-dolkov. Pred dvema le-torna so se obrtniki po v%ej državi oprijeli zamisli, da bi prirejali vsa-ko leto decembra, m sic«r v zaoetku me-soca, propagandni teđen. Pri na* je bil pri-rejen takSen teden prvič široko pote^no L 1934. ko je bil fcudi orjranmra«n obrtniški sejem Na sporedu so bila tuđi predavanja rn cborovanja Li>ni obrtniškftga sejma ni bilo. Treba je upoštevati. da organizacija tak-šme prireditve zahteva mnogo truda in žr-tev. uspeh pa je lahko zadovoljiv samo v rooralnem pogledu. ke* je naše oW:n&tvo ?.tezna. bi potrebovali mnofo •redstev. tako pa la»hko računajo le pred-vsem s podporo ftanopisja. PROPADANJE KASE OBRTI Da so nali obrtniki it poecbno potrebni ta«lombe javnosti, nam oajočitaeje doka-xuje statistika ki iz nje spnevidimo da •« *e vodno tnnote odjave obrtnih obratuv. Haivikoga so morda pretopili o«kat«ri nz-veseljivi rnaki t »uvboi ttroki ter je po oj ih aklepal. dm §• te rraftajo boJj*i ća*i xa vse obrtne pano^e. V retnici pa je nate obrt še vedno v globoki krisi. Izboljianje te kale ▼ trgovini kjer je bilo ▼ tretj«n četrtktju 27 obratov več prijavljenih k** kor odjavljenih. V drukera četrtletju leto% je bilo v trgovini Še 100 odjav ve* kakor prijav. Ta prevrat na bojj&e v trgovini Je značilen jato, ker so od L 19S2 odjave rseJej preeegale Itevilo prijav. Tem ma-čilnejSe je zaradi tega le vedno tkocaj ra-pidno nazadovanje obrti V tretjem Setrt-letju so bili prijavljeni 108 obnti odjavljenih je pa bilo odo 246 torej 148 odjav več kakor prijav. V drugem leto »njem če-trtletju je pa bflo 332 prijav in M6 odjav Vidimo torej da Itevtlo prijav ie vedno pada Stevilo odjav pa rase. Te itevUke ne* dvomno n?»o ra»v«#eljive in martikdo bi ee moral zamisliti nad nivrni Tiskarna tisočakov v Maribora V neposredni blizini Maribora so odkriU tiskamo sto* takov in tisočakov Alaribor, 11. decembra Sturdeaško cwo2iaišlvo je prišlo na s.€>d ponarejevalski taipi. ki je imele svojo tiskamo 1000 jn lUOdinur&kih bankovoev v neposredni bJiiini Maribora, v hJši posest-nika Fri-derika Kolmana v Zgornjein Rad» van ju. Taicoj >e uvedla strogo preislcavo, ki je dovedla do presenetljivih r&zultatov. V hi£i posestniku Kolmana »o odlcrili pravo poruirejeveisko podjetje. HiSna pre-iskava je dovedk do preseoetljivih rar-fcritij. Pod posteljo Frićerika Kolmana so našii kopim-i okvir, v njem pa Se neizgo-tovljen lODOdiuarski bankovec. Kolman in njegova žena sta postala vsa zbegana in po oklevaaiju sta k on čuo priznala, da se bavita s ponarejanjem bankovcev. Med zasliŠevanjem so orožniki začuli neko škr-tanje žage. Postali so tiudi pozorni, ko eo vi deri veliko omaro, kd je zakrivala vrata. TaJcoi so odrinrli o-maro in vstopHi so v malo sobico. V tem tTemitku sta skočila skori otkno. na kaiterem je bdio prežagano železje, dva neznana mošk«. Srodi sobe je na tleh gorel kup papiri a. Ko so si to ogledali. 90 vitdeli, da gore se nedovršeni 1000-tiinarski bankovai. Soba je bila r)Tt""p;'*nđ v pravo tiskamo. V nje i so bili najmoder-nejši stroji. fotokernierii aparati Na rrt'zah nse polrto kemikalij. v kotu n« Ideh pa kup 100 ia 1000din*r*lcih b*nkovcev. Najeli so jih preko 1000. mnogo pa jih je zgorelo taJco, da bi bili v tej »td&karni« izi pa ee je tako na*-vezal na doma^ijo, da je bil za aglod tudl vdean drasrim poslom. Saj je ehižil pri hi* ši skoraj 50 let. Riter xno4 si je obogatil evo-je ekušnie, pa si je tuđi precej prihrani!, da je zapuatil nad 100.000 Dhi. V dolgih deaeUetjih, kar je irvel France v Ćrnem potoku, pa je razdehl mnogo med naša društva. Sokoleko dmidtvo> Zvona« io pa^ilci 60 ga »teli vea ča« za «rvojega Sama in darežljiveg* podpomiika. ZLaeti je hil ra' dodaren ob društvenih prireditvah. Xe damo, da je darova! dobitke za eredolove, »a prireditvah je obdaroval in gostil evoje znance in prijatelje, posebno mladino, ki je fcaloat* no zrla na elojnice. Znaftilno je bilo tuđi njegovo posvetik). ki ga ie zapiaai pred le« ti, ko je otvori] naš Sokol nabiralno akcijo za novi Sokoleki dom. France Ceglar je Wl med prvi mi. ki je podptoai preoejflen sne-£ek z lepim posvetiloan v 9poirdn«ko knjigo. To, da je etopil v krog eokolftkih podpor* ni kov prepro&t kmefikd fant tn hlape c j* opo^umik> tuđi mnoge druge. Fraeee je bil med prvim! ki i« avojo obljubo porftTiMl z gotovino pri »okotoketn blagajniku Krsnarjev France je bil đarefijiv dobro* nik tuđi mnogih okolife&ov. W 10 ie f # skah zatekH k agemn po stotake. Ten svojih upnukov ni beležil nikamor, kajti Fra«iice je zaupal v njih poštanost: >Ce bo imeU bo ia vmil__< Njegov naćvet so upoMevaH v«i. vpakdo, ki je bid v zadregi e evojo odločitvijo, je ©topil do Franceta ia ga povpra6»l za eveA-Če je ubogal «vetovalca» mu ni bilo žal. Vnetemu javorekeniu rojafleu je bilo moč-no hudo, ker njegova domača vae nima last> nega šolekega poslopja, Zdaj ee je fiponrail iudi prepotrebne loWce »Uvbe z volilom- Vrlemu Krznarjevemu Francetu, Sci je ostal samec, bomo ohrmjia čagUp apomia. Vinski sejem in razstava v Ormožii Ormož, U. dec»mbm V torek 15. t. m- prirodi KJetarsko društvo r. z. z o, z- v Ortnožu vinakj tejem in vinsko raw*avo, na kar opocfrrjifno v«e mtereeente. Letoftnji priđelek ormoiko Iju-tomersfldh goric je »icer kvantitativno mmj-hoo, kvalitativno pa p*r* oober tor pove-čini. prekiia oelo knskegt. lUi^tav« bo nudila iačrpon pretflod k«fctrvosti in razpo-loiijivih kolifen ljirfomcrsJcih vin ter bo tako za gostilni^aije, kakor za vinske trgovce važen infoten-ativoi ćinftelj. Kar »o cene IetoSnjim ljutomerArini vicom pri i»rav dobri kakovo«rti pride'fc* zftio urriorjene. w loge pa raajhnc, i« prićckov«U na s«ioiu živahne kvptije. 2Wadi letoftnje zoodnje trgatve bodo nova vina do 15. đac. ie letpo razvita in dozord«. Uđrtmone piijav« rar»l«vl)tlcev se epre-|ema}o vsafc dian v pisarni Kletar^ke^a društva, trn ravpola>go pa m tuđi po#el5fle prijavnice, katere se na zmhftevo đopoSrje-jo v^akomur po noAti Rok «• Tkanje pri-i«v ie bil do 5. decembra. Ka/kor je itMicoletm a »e|mom združena vinska ra«Uv» izredao uspela v Onnofu, je vprr^Sena imacir^e. da tuđi leto« ne bo nič maniše i*mnvH>)> tmho vinoe+edn'+kov ko* fptfcr—entov kupčev sa to vftino 0o» KINO KODELJEVO TELEFON 31—62 Danes: Poslednji akord WILLY BIROEI« — UL DAGOVER Opozorilo in proiii]a Ljubljana, 11. decembra V pfeteklem letu je bilo postavljanih «n dozidanih v Ljubljani veKko novih etavb in celih blokov, kar smo z veseljem vei Ljub-ljančani opazili. Menda pa ni^o tega opa; rila merodajna meeta, ki imajo skrbeti za regulacijo prometa in za udobnost ^tano-vaicov. Tako je letos zra^el ob •evernem vogađu Janeza Trdine uliee in Cigadetove utiče cei blok tren «tanov*njftkih hi*, od ka-terib ^ta dve popolnoma zaisedeni in bo v kratkem ea»edefia tuđi tretja ba3 na vogalu. Po ćeli Cigaletovi u U ci pa vlada brozga In blato, dasi je avtopromet z Vraućkega in Ježiće uemerjen s TJrieve ceste #koxi Trdinovo ulico in potem akozi CLgaletovo v Tavčarjevo ulico. Ti dve ee*ti ni«U oakrbo* vani kakor bi morali biti Ie »radi avtobue-nega prometa ia probivalcev. Proti večeru zagorita v Cigaletovi ulici dve plinaki evetilki ob poalopju «odi£2a, kaj ti na drugi »trani abice cploh ni nobenih eve tilk postavljenih, na elektriko ne moramo misliti. V Trdinovi ulici pa gori le ena plin-aka sve-tilka. Po teh ulirah ee zve^or splob ne more var no hoditi, /laet: ie, ako se vzame v obzir dejstvo. da se ob mraku pojavi i a to v teh temaonih ulicah razni eumliivi elementi, ta* ko. da se veaka ženska od 6 do 8 ure zve čer boji. da bi bala v tematai ulici inzulti' ran«. Vsekakor proeiino merodajna mesta, da »e temu od pomore, ker prebivalei v teh ulicah tuđi plačujejo davke in zlasri. ker obeta bi« ti ta ulica v najkrajSem čaeu ana glavnih prometnih ii\ od kolodvora v mesto in bo tako Miklošičeva cesta rarbremenjena prometa. Nujno te potrebno, da se ulica v«aj osđcrbuje in da se obe ulici primemo raz-evetifta. Ljubljanski davkoplačevairi. Kam za božične praznike? Ljuu.juiu, 11. ra V Ljubljani zapade pred božičem 1« r«d-kokdaj toliko feuc^a. da bi nudil pravemu amučarju do vol j prilike za flniučaaj«. Za bo-žioae praznike hiti rse v belo z^eDežen« planine. SPD je skrbelu za izveibane smu-čarj« in za smuSarje zaCetdiike 5 tem. da je pripravilo v svojih poetojankah dovolj goriva, jedi in pijace ter bo poskrbeio tuđi za pravo bcfii&ao raspoloženje. Do vi&in-skili plaJiinskih pottojank vodijo aadcetne zimske markacije. Odločiti s« bo treba le sedaj, kajn poj-demo xa ooiiC. OBrednje društvo SPD v Ljubljani priredi snmSke tečaje v radnih svojih po«tojank:iih tako, da pridejo za-6etniki in iz-vezbani &mučaxji na svoj račun. Od 25. decembra do 1. januar ja bo unučareki tečaj pri Sv. Janezu, ki ima l^pe šjnučaj-ske terene v svoji okolici ter je važno »hodišče za izlete v visinske posto-jafike; ta tečaj je namenjen začetnikom in maaj iivežbanim smučarjem. Hotel Sv. Ja-nen. ob Bob. jezeru nu-di tople »obe in vse udobnosti. Stalna smu-čarska šola se vrši že od 1. decembra dalje v visini 1520 m namni. Na VrfiSu je o«krbovajia za božične pras-nike Erjiv^eva koca. kamor prkieS \z Krao; ake gore v pičlih treh uraJb. No«a^i so na ra^pola^o v kranjski gori- Podrobne informacije prejme turist pri oakrbnici Julki Pe&ir v Kxanj*ki yori. Tuđi Kamniške planine so ie vse pobo-ljw*o, Dom v Kamninki Bietrici je priine-ren n©del>ki izlet za začetnike v ocroje Kacrmiskih planin. Dom na Krravcu je oekrbovan vee leto. Po«iini j« doaton iz C^kelj ali Iz Kaamtka; pot je opremljena z zkrokimi raarkaeijamL Znana so vo*Ka-lVSča v okolici doma. smuSar bo za bof w5oe praznika na?el obilo raxval5i*e> m nudi posebno «!?et-nfkom v*e ugodnosti. Smoferji planinci! V«ak naj svojim žuljam in »poftoihnojrrim primerrjojzbere bo-2«5no ratvMrilo v postojrmM 5?pn. r^«k bo naJW dovolj znKnvp tn W*lfn*«r.i nipolo-ženja. Podrobne informacije dobite v pisar-Bi SPD ©a AlekMočIrovi oevti 4/1. tjvNjaoa. Drzen vlom sredi mesta VtmatUŠ m mftmđti VUmmfmm r Twfcovi aMs|ateld hi odtatsfl #kc<9f S#^#o# Din Ljubiiaa«. 11. decembra Ntelt i« mauia dv« tedoa, ko so 6tmi vlotoaki obiisk pisarno K*jk« Turiš* oa >lAsaxykovi oe*d. 2« so daoe« ponori 04J-brž teti vlccaUci vkanili i« v menjflJoteo VUk« Tucika v Pirosernovi ulici. Devi ob 6.15 je poatretalea Čila Zš)br jekova, kaicoc po navada, prva odpnk \tr kai. Čim pa je prizma električno lud ia se osrU po manjalniikeni prottoru, je !• £*aoo kriknik. irtara, « U krepka itna, je taitoi odhiUla spet im ukoo vn že od daloć klfrala sfcražnUU. Ta se je taJLoi T»o-dviral in ii ttopil nasproti, Zabjekova pa je joj* vpita: »Vlorn — v«e je narobe!« sele tedaj te je etvalaik »avedel. da are zu reeoejšo etvar in k odhitei sa lenako nazaj v menjalnico, kjor je tako i videl da so bili na delu poklacru vlomilci- Veliko blagajno rnamke \VertheJm je n«5el navr-tano na desni strani, po mizah in puktih naokoli pa so ležali razr« papirji, razn-ie-tani vse križem. Stratnik je takoj pnkli-cal še svojega tovariša. nato pa javil vic«n poHcijsic: upravi. Medtcm je bil obveščen ž« tudj l«#taatk g. Vitko Turk, ki je tekoj odihtel v pisar-no, da se prepriča o šltodi, ki so mu )*> n*pmvili drvni »vedrovci. V PreSernovo ulico je odšlo takoj jv» prijavi teh-ni>ko osobje krrninalnetza o^dellca policije in 90 detektivi ugotoviLj dejaneici »tan. NenMtii vtomilci, moralo jih je bi»ti več, so prišli v Turkov lokal od rađaj, čez fran&škanski vrt mirao nove stavb« *etnen;Sča. Že po-pre-je «o »i najbrž pripr«vUi lecttev. n&kar je ed#o ^l^sel akozi diOMlik ^otedne 1»«**-raunove Inate« v pod^treiK, ^ prebtl *ko-l\ deievn eo Le^tovc trgovine & piMliva^i stroji, odmaku 1 od stene omi.^ m »i na-pmvil oA>rtino v t-inkem zi-du, ki loči Turkov lokal od Lcgatove dcUvn4cc De-lal Je ck" ivu dno toteo po nacrtu, ker ie bil dobro poučen, kj« je »d najuriji*. N adu je t)*.pravU prav O7ko odpnino, mak, da je bil na dalu itredno »uh droben -ovek. ilczel nte w£#»k*kor ze!o mudilo. kajt; poza-Nil je pogledati jn prebrakati Sp drug: pn»-dal KUgtin«, v kat^rem j* hilo 2» #»naio veo^o tujih valut. Kakor mani policija, ki j*» i*» v#*» dan na dftlu. da čim prej i»*Wdi drzne i^vedrovre. so izvršili ta vlom i«t'. fclofcimrj. kakor pred dnevi pri Rajku Turku. DopoUine ž* \p> za ftlj&ala neka 1 •umliivih tipov, ki *-;<*«»r najbrl ni#o Sjlj nepo*r**dno udeleŽPmi pri vlomu utesfneio pa ka; ve? vedetj o vlomjkkl tolp1.. ki «« zadnje čaj« ud«*#rvu'<* v T^iMiani. Halo! Hato! Danes Vam bom pela. pleiala in igrala v najnovejšem svojem filmu lOTROK SREĆE I I T»L SISO KilIO SlOga Tel. 918« I Drevi nastopi pianist Noč Ljubi jama, 11. decembra Kot soli#i današnjega Mmfi»nlćuega kon-eerta na«topi naš virtu/>z pian.st g. Ivan Noč. Izvajal bo klavirski koncert Cajkov-&kega 9 sprenii}evaijjem orkestra. Ta biser koncertne literature vbteva od pianišta velika^*kih »pobobnatti, posoimo v tehnic-n«m pogledu. Klavk-ski part je pitan »krajno težko m je za izvajalca, kar &e tiče napora, eden naj^ežjih klavirskih kontier^ tov. Ivan Noč je absolvent ljubijauskega konzervatorija in je tzšel iz žole svojega učitelja, g. Brezovska. a je nato pri profe»urju Ke«bi«soglu na Dunaju rt t žir U tvtjje odlično znanje do dovršenoati. Ko je priredil v svojem 21. letu v Ljubljani samostojen koncert, je zapisa! o njem pokojni Adamič med drugim na*Iednje besede: »Gospod. Ivaja Koč je se mlad, a j* fc 4ane« dokazal. da je» v njeni T^va^n uvaže van ja vreden piinisti^ni talent Z nriroin na njegovo mladost in komaj dovršeno Solo nisem pričakovai kaj frapirajooesfa, gamo-svojega v njegovi i^ri, kajti tn se doseže l l»ti pog"labljanja, otamofvojitve iu ti procesi ie vriijo pala-goma v bojih » čolbko tradicijo. Vendar moram podcrtati, da g-Soč le dane« ra*po!fl rrfvniko Ip-e, 9 tako p].i«ti*nim iivaja«rjbr.ko uverjen o njegovi sijajni piani^tičiii bo«doč-nosti.« Talco j<> pisal pokojni kritik f» ?ia,fcem vir-tuoz.u pre»i 14 1-eti in njegove napovedi so t© v polni meri uresničile. Ivan N<.mj je po-stJil virruor, pisni«*. Tftkora ivojeizu umetr niskoga, udej^tvovauja y- koncarTiral polef nage države tuđi v Ceško*lova.*ki, Avitriji, Kemčiji. prihodujc Ipto pa se bo pr^i^vi! v Milanu iti v Fofij!. Pripi^trra-ti j^ tr^ba. da do^edaj ni še noben naš umetnik koncer-tira-1 v Milanu. kj#r &f> »baja re« elit,-: ©v-ronekih kaneertnih moj^trov. Vie kritike o na?em v'rhioizii so si e»l:np. da je p\ Ivan No^ u^n^nik v4»lik^gra formata, odl^v-o interpret, ki t l.ihVoto prmnnga v*<» nehrojr.^ *ržko^e. k: jih stavlji kompon?*^ ir^'.TJalcn. N'edvomno bo t*i4i drevi slropatični umet-nik dokazni svoj,' t^-m^ljrto znanj** m nr* zndivf? s svojo dovrženojitjo. Z. S. Iz Kranfa — Jugos]oveitsJniib kah Ljii*>ljiinftnni »o igro odloe.ili t^bi * nrid s 5 iu po! točkami. Kranjca»«i »o ii pn priborfli 2 to«ki in pol. Mo-nrU b- Wl re- iilt.nt nekHiko drn»a«>n. da je \fr*U par dobrih hrnnjskih §ah!ftor. kj §0 b1'i od»ot-ul R^*niaa fer* bo v i4*W>*l KOLEDAR Dane«: Petak, 11. d©e©mbra katol'.tani; Damaz. DANA5NJE PRIREDITVE: Kino Matiea; Irena ZK1>; Epizoda or> 14.15 v Mattri. Kino Ideal: L'ubezen na zapovy»(i Kino Sloga: Kino Moste: Moi aajiep*i d«n m P+irty grajr«ke bele uočj Kino Kodeljevo: Poclednii ak^rd Sokol Si$ka: Predavanje g dr Qo*lar:a #O eodobni državic ob 20. v Soi'oldkptin (lomu. Po predavanju film »Katia* Simfomeni konr*»rt Ljubljanske FlIbajrnMr nij« ob 20. v volilti umoiki dvoinam. DE2URNE LEKARNC Dane«: Mr. RakarAič Sv. Jakoba tr^ * Ramor, MikloAičeva r*»*ta 30, Ga rtu«. Mr*.t%. ZaloAka ra»ta Vremenska poročila SLOVENSKEGA PLAXtNSK.F>-,A DRU6TVA Dotu n» Komni; — 5, mirno »bla/^v*, 50 ctm aaGgtL, zgoraj pr#tfi, v vi*jih l»gr*l» dobra smukau pot do do«na zifažeoa VellKa planina: — 8, obltAno. *^\ero-vzhodnlH, 50 om snega, zgoraj suh prittft. Dom na Krvavca. — 7, oblasno, 5^ eni snega. zapadziik. Dona v K*mnl4kl Bi*rrlcd: — r>. po ma. lom cneži, s«ver, 15 cm snega.. Rjavć«va ko*a na Vral^u: - 4 mazi, 50 cm .tnega, zgora ] .mih p\-$ić., severoia-hodnik. Smuka izA-rstiia. Sv. Krit 1 .ad .Teeu^nirjumf: 0 V"»1n/mn, <*%_ ver, 30 esn snega, suh. Raki t na: O, oblafrno, v2iho«lnrk, 2O om pomrzajeaega anega. Smuka v ljubljanak; okolici (nA No tranjskam) ni ugodna. JZSa TN ZVBZE £A TUJSJC1 PFW"»MF7T Z DiNE 11. DECEMBRA. Kranjska gora—Raleč«*— Planica po sta. nju danes: — 1, barometar pada, drofc. no mede, 25 cm fnihega snepa, «a.nkan)a neugodno. VrtUo, Kmtaa, Tamtr pt» at&njn daJt««j 60 cm »uhtt^a anega. Dovj«—Mo fNtrana po stanju dan#» 10. t. m.: mirno, v viAjih legah noLnc*, v dr>H-ni megla, sney auh, .« mirno, 40 can rniega, pršić, sffnuka dobra. Senjorj^n' dom: - -1, jaitio, mirno, na 10 esn podlagi 40 cm prtica, antuka pirav do- bra. Nasc gledališče DRAJ4A Začetek ob 20. i*ri. Petek 11. d^etnhra: Ob 15. uri: Za aaroiiov bla^ror. Dija^ka predstava. Na ob!*t.nt-ro >mrti Ivaun « ođ 5 do U Din. Soi>ota 12. d^MUiffibra: Na ledeni plojM'i- I*-vern. Zniia.no očna r»rj gft Dm nnvzdol. Ne<1r!j-i VI. d*»-«-orn-hra: •">!> 15. uri: l*rw»ga Anćka. iflad;!n*k.i pr«d«tava. Ttr«dno r.nižane cen« cui 5 do 14 Din. Izvan. • >b 90. uri: Ra»lar se utrcra oblak. Iv ven. Znižarj« c^ne od i'O Din navr/tol. OPERA Zcčetek ob iO. uri. Petek 11. deoefnhra: r^aprto. ^(>bot.i 12. def^mbra: Cavalleria ntsti<-iuj», rilum.-vci. R<\1 A. Kedelja 13. decembra: Ob 15. urj: Pod ta ^oto zeleno. . . Izvan. Znižane c#»« od 30 Dit> navx«1ol. Ob 20. uri: Aida. Go?tuje tonoriftt M-irij Skneoc. Uven. V TRGOVINI ** Dama: Levi ?«velj me malo ti*£i. Prodaj»Tee: Saj «e bo pot»g*n11, c«*P«, kn boate nekaj faca hod^l v nf U. Smm*m m Stran 3 DANES premierA! Tudl vst tlrtf, M iw ng|fgMn|j igfcl—I, fr#4# prlsaolf, tf* f#Ml#* mI* *tr«*i poveđmm vtm prm* Inril i nulot te rt&fMo« dm v Lfttblfrrarf i« tftlfMi Itte aljM* gf#4*Ii tmkm lgpt« ♦ f»retrcslfii?*g0, vsebtn- Uh|\| A sfcp, tgretfsfco hi rrfffjfco đmvri***** ffbmmt *V -Lrf 1 V Xm Bsjsjs||aji pa ie: Uf< SAGOVSB — 8ABOCE PETBUI — BAKL BCHOENBOEOK V TEM FIUIU SE VAM BO PRBPSTAVUA XM**NA UTOMANCAMU * * *~* ^"S^^S^ ^riS^.^.""1"*^ ** *°VSOd ŽERALDINA KATT (KatorifcoffO TeL2U4 ELITNI KINO MATICA Tel.2lZ4 DNEVNE VESTI — Uradno glaaito BOtranjega minlKr-•tva. Notranjc ministratvo začne » l- j»-nuarjem 19S7 isdajati uradno glasilo pod imenom > Službeni sjlAsnik miniitratva unutraanjih poslova«. Glasnik bo izhajal ve&kega prvega v mescu, po potrebi pa tuđi večkrat. Obstojal bo iz sluibenegra in neslužbenega dela. PtinaSal bo vsa službena obvestila sploinega značaja iz notra-njega, miniatrstva, v kolikor nišo vezana na objavo v >Službenih Novinah<. V ne-sluibenem d«lu bodo pa objavljena rasprave »trokovne in znanstvene vsebin* iz upravnega in državnega prava kakor tuđi drugih pravnih strok, če je predmet zani-miv za epioflno upravno službo. __ Božični Izlet Beopraj* nov v Slovenija. Foročali amo že, da priredi beog rajski Putnik 2a pravoslavne božične praznike izlet s posebnim vlakom v Siovenijo. Izlrt bo trajal od 5. do 11. januarja, in organiziran bo tako, da bodo mogle poedine skupine izlernikov posetiti Kranjsko goro, Rateče-Planioo, Blert in Pohorjo. Vožnja od Beograda do Bleda in nazaj bo stala samo 170 Din. __ Razstava jugoslovenske grafike. Udruženje prijateljev umetnosti >Cveta Zuzorič« v Beogradu priredi od 14. do 23. februarja 19S7 razstavo ju^oslovenske grafike. Udeleže se je lahko vsi jugo«lo-venski umetniki, iiveči doma in v inoaem-efrvu- Razstavi lahko vsak 15 del. Premi«ra ljabkega Kima * oboi*vano Shirley Temple OTROK SREĆE Premiera. najtepjf ja film*, zadnjega pollttja! V njem *e predstavi]! mlada 16-l*ta» Ljubijančanka Zeraldina Katt IRENA (Satnikova) Ul Daguv« — Sabina Pete« — Kail Schtab&ek BnTTiBi" w ■ w 1 ^ 1 fc Mi Duu umo ena predstava ob 16. ori! (Viieroe predstave odpadejo »radi koncerta) PRI TREH »ELADENKAH Paul Horbiger, Gretl Theimer, EUe Elster Maria AnđerfSLSt, Svet. Petrortć______ — Na&ećaj za plakat razstmve »lo^eo-e*e£a novinarstva iia pomlađanskcan vele- f*e,jmu razpii^uie ljubljanski veleae^em in ljubljanska »ekcija Jugroelovenake^a novinarskoga udruženja. Original velesejem-f-keg-a plakata za rasitavo slov«n»kega novinarstva, ki z ujo proslavimo HOletni-co Vodnik o\nh >Lubla3i«lclh Novi*€ In 30-letnioo organizacije poklionlh novinarjev, mora biti vediHoati 70 X 100 ara pokončne ga formata in iaveden sa litografijo v treti do atirih barvah. Na plakatu naj bo dobro olUjivo besedllo: XVH. velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junlj«. 1097- Raau etava aloveaiskega noviaarrtva. -— Avtor nasra^eaiega plakata j« saveosan v litograf-fikean. zavoxlu napraviti v enjtfeem slogu, kakoir na originalu, tuđi beaedilo v šestih drugih jeadJdih. Z gealom opremljeni originali morajo biti odin Andrej-ttftem. Stara je bila 7« let. K vefcnemu počitkai jo polaže danes o>b 16^0 na po-kopalisai v Cerkljah. Bodi ji labko zemlja, težko prizadetim svojcesn naže iskreno »ožalje! == Os>obodil»T malih vlog P«"i Mestni hrmnilnici Ijnhijanski do -r>000 Din kaže za prvih e*«n dui razveseljivo ftliko. I«ffled 39.000 oproSfienih vlog (radnjič «mo potno" toma poroftali o 27.000) je pri hrapitoiei dvi^nilo zneeke od 10 do 5000 Din v ftkup-nt>m xneiku 509000 D-vn v prvih osmih dneh samo 28S vlagateljev. torej komaj 1%. V istejB £asu pa eo novi vlagate^i vloiili 1.190.000 Din, torei neprmierno veC, kakor so znasala izplacila osvobojenih vlog. Ako ho zaupanje raslo »e naprej v podobni me-H, bo hranilnica kmalu op^oMila novo ekn« pino vlog. _ Zborovaoj© učiteljskih druitcv JUU za sr«z Ptuj bo dne 12- t, m. ob 8.30 vPiu-ju v dvt>rani Mlad-ike, K zborovanki 00 vabljeni ti«li Hrezposelni učrtetiL EnaJcobo /hfw>vaJo trosko ufiiteUsko društvo JUU M»ribor lovi breg in »ic*r v Mboto IJ, t. na. ob pol deteti ud dopokjg« v drMvui narodni 3o&i y Kr&evini pri MadboB«. Rmr ztn običaJAm t^čk je u« tpcfdu pftdt-Manje »O Ccškoslovaiiki« in razgovor ope-d*goškem n«<črtu v 4ru*tvu ut. leto IW6-37. Za razgo^-or je .pripf^vUri predk>j«. dani upravne^a « n*dmna0t odbora nm pr>d«jo že ob pol deveti uri*k seji! V*i t<4ćno in pga Časa, ki mora zanimati vaa- ko^ar! EPIZODA Paula Wesaely — Karl lMdwtg DielU V Elitnem kinu Matici z bogatim dopoloilnim sporedom Matinejske cene Din 3-50 in 5.30 — Vozne olaj&ave za riservn« oficir je. Gegritimacije za Šestkratno enosmeroo že-lczniAko vožnjo po polovnSfU eeni v vseh razredih pouii&kin in brzovlakov *e bodo za leto 1937. prtCela todajaU že v decembru. Prijave refloktantov 3 poKjročja ljuto-ljanekefra vojnega okroija naj «e dostavi. jo podpisanemu pododboni« ki daje v*m potretea pojasnila. Pismenim vprasanjem je priložiti aaamko za odgovor. Ustmena pojaotiua se dobe ob torkin in petkih od pol 18. do pol 19. ure v pfeami pododbora. OpozarJ&mo rezervo« oficarje, da se bodo legitimacije iadajale ls do 31. januarja 1037. Udni£«&je resemaBi oficirjev-pod-odbor Ljubljana. — Vreme. Vremeoaka nijpoved pravi, da bo oblateo in deževno Trema. Vćenj je drfevalo v Ljubljani is t Zacrvbu. N*j-višja temperatura je zoaaaia. v Splitu 16, t Skoplju 9, ▼ Beogradu 8, t Martom m Sarajevu 5, v Ljubljani 4.4, v Zagreba 4. Dari je kasal barometor r Ljubljani 771-4, tomperatur« j« gnafcla 1A. — Tuđi Utovi km\)» Maooa Na xta» ae vte-lej zaino mnoitti tatrmo ▼ mestih in na deželi. Zadnje gate ja> bfto TeS manjAih tatvin na Goreti)ikMB, tla«ti r Preddvoru in okolici, kjer oeutfci Utovi kradejo r»e, kar jim prid« pod rok«. Da ao trn r bodi •ili, Uf« najbolje, da oi#o mrsa pred utjml todi žhrila v dobio zaktenjeoUi ka-kt*b. Kedariio je oflfađo ukrade! poaeataikn Studenu 600 Dm vreden fonilnl jermon. — Zločinca lov«. V vrbtiiiki okolici se j« pred dnevi potikai okrog 80 let aUr »o-aki, preoej dobro oblecen, a potaalo ae mu je, da pronoduje v seniku. DoHte ga, da. je preteklt tedon vlomU ▼ Mariotevo nilo na Planini pri Sv. Joštu nad Vrhniko. Pri vlo-mu fet> ga ćelo zalotili, a s€ jim je faunuznil, kier jm je ustraiioval s gamokreeom. Tuđi ocožniki mu nieo mogli do Sivega. Ljudje mislijo, da je mozak nevaren iločinec, ki je pobegnil če« mejo. Policija pa domneva, da strani po vrbniški okolici, ki umi je dobro zjiana, znani BradeSko, tat hi vlomitec, in Ici je pobegtiil is ljublj&nek^i laporov ie pred leti. Doma. je te neke va«i pri PoU»-vem gradcu. _ Nesreća. V6ora,j popoMn« so prepe-ljali v boimaco 361etncga adidafskcig« dciav-ca Ludvik« Gode« in nj^govega tovariM Mirka Malovrha, ki si« bil* zaposlena n» . n«vkd novi sUvhi v Medvadovi tiici. Koata se peljala z dvtiga^om v vihje nadstropj«, se je isto Dtenknet utrgsio in ata oba v&~ fnela na tla iz višin« kakib 10 m. Oble žala »ta s hudimi poSkodbami na glavi, polomljene ienata pti tudđ noge m sDa uirpela povrh šc notminjc ipofflu>db«. Iz 2«le»nikov so prepelj*If v bolnico 41etnega sAnčka. eJcladSftanikrt Mi4«n» Benedd>oiča. Otrok se te doma poUl z vrelo kavo in ae budo ope-kel po praih in tTcbuhu. Klcparskemu po-mofiniku Reijatu Vaj
  • ata ranih Uvbov. — Toibs. uradi nvptaoanaga tenktta. Pred novosadskim okrožnnn aođiličero ie je nadaljevala včeraj racprava proti m^tni občini. ki jo to-ži lastnik r€«sUvraeije Sloboda wi 19.003 Din, ko-likor je stal banket ob prftiodu prv^era bana dunavske banovine Đake Ponortta. ObSma je banket na-rodila. n! jra pa plakala. Obravnava je bila prelOTPn*. ker je treba. za*li£ati nove priče. — UstrHit ga je, miftleč da fc vloarflec V vaai Budrovci Wim Osijeka je bil včeraj uetreljen kmet Ma to KedašUS. -to »e je vrata! pijan đomov. UstreHl ga je blizu nje-«rove hiSe *tanujo?i inženjer. ra:«leč da je ▼lomllec. — Modema vila s »lamnato »treho. V «a* »reibflc! okolici so izffinile xadu}e ^ajnn^te iirehe. A^Hekt Tbler pa gradi vilo ki bo krita s slamo. Po njegovim mužnju je »lafn-nats sfcreba najboTjSa. ker splofc ne propa-&a vod« in ker je tuđi a")cefif)?a. Proti sla^nsatire ^trehtm »o ljud]e zato \tr se bojo ofpja. toda Mamo tahko tnrpregntramo. tkk<% fTa (ie 8plob ne vna-me. — tmr>* DM« paofevfft Izbico. V v-«i Ko ngeriS ▼ refavgtkeoi srezu se Je odigrala včeraj pefoiđBe pretras|j]va, takooska tfaftđi. ja. V staji to a*&U nrtvo fteno Str&hinje SoErooića Zorko, ki je služila za dsklo pri kastu Novaku Paaiou. Ubila jo je Nova,-kora lesa, ker je imel njen moi ljutevno razmerje % njo. — V Gorskena Kotaru sac£i. S SuAalui porotajo. da je v Gorskem Kotaru in tuđi na Suftaku vfieraj temperatura ponovno padla in da je zapadlo precej snega, pov-pre6no 20 cm, ponekod pa ćelo pol metra. Ker je pritianil tudl mraz, je sneg za imu-ko že uajoden. Iz L)ubl]ane —lj Na ribjem trgu ae je dane« Že pre-eej poznalo, da se bliza zima, ko je ribo- 1 lov slab na morju in rekah. Morskih rib j js bilo sicer še precej, vendar ne već na izbiro cenejših vrst. Sardel in skuS ni bik>. ! Pač pa so prodajali girice, ki so po 20 Din [ kg. Po 26 Din so bile linje. ciplji in osli«, po 2S rbun. male trilje (bradac) po 38 in luben po 40 Din kg. Rcčnih rib je bilo manj kakor navadno. seuke ao prodajali od 16 t>in naprej kg. —lj Pradavanj« v Jadranski straži. Kra-jevni odbor J. S. Ljubljav ponedeljkov koncert ni spored, saj izvaja na njeni tuđi dela domaćih avtorjev. Predprodaja v knjigarni Glasbena Matice. —lj Koroiki pevci v Ljubljani. Jutri ob 12.30 se pripeljejo v Ljubljano naši pevci gostje s Koroške, ki prirede zvećer v Mali filharmonični dvorani svoj koncert. S pevci priđe tuđi tajnik celovške proavetne zveze, ki bo imel pred začetkom koncerta pozdravno besedo. Na koncertu je 20 ko-roških narodnih pesmic, ki. jih bo zme-noma peli Selani in Radišan i, deloma pa tuđi v skupnem zboru. Koncert je v Mah filharmonični dvorani v suboto, 12. t. m. ob 20. uri. Predprodaja v knjigarni Glazbene Matice. —.lj Cas se je ustavi!.. . Včeraj se je U'Sfcavil č«s v Ljubljani. Da so sp javne električne ure. ne morenio reoi, ker jim nih-če ne »me n'Jcdar očiUti nobene n ipa-ke. Skoraj ves dan je bilo ob 14., odnosno ob 2. ponoči. N>kaferi de/el«ni, ki tjle-da>jo naše javne ure » svetim »poštovanjem, so na njihov račun /amudtr vlak. Vieiki se namreč se ne r«vn,tj<> po naiih javnih urAh. —lf Pravljična ura v S«»k«»lskem domu v ŠUki, \" nedeljo. 13. decembra bo ob ^15 uri pripovedovaUi sestr« Jer^sova n^ši m'adini prelepo zgouibo o »Miklav/evi no-Či« ob istočasnom ^redv^janiu di a pozitivnih »lik. Pred zgotlbo b^ nastopil M'ki. K obil*e vr5j jutri v «©!>•>-to eb po! 9. xv*»rer t Kazini. Vabijcni v»i ljubitelji družahnega plesa. T'red revijo in po njej družabni pl««. Ple«.ni zavod Jenko in Ple*no«portni k,1ub. —lj Rokaviee, nogavice ia dame >Prihorc Tyn§eva re«ta 9. —,lj Predavani« v Sokokikem »lomu v *i-Ski. V petek 11. decembra ob 20. v So- kokkem domu predavat tar <> tenti: >Sodobna drzavac. Predavanju bo *JKatiac Zdravo! —lj Tatovi v Ljubljani na Uelu. Z;ulnjv ča»e se čeda I je bol j mn«y2f* tatvioc- v Ljubljani ter ni skor.ij dneva.. da bi policiju oe prejela več prijav. Kako so »a^rilui« »previdimo lahko že ix tega kratkejju por«>ćila: F. Babšku w l^lomSkove ulice je nekdo h-inakiiil 1200 Din vrodn-j srebrno tula uro: od I. Rupna si je nekdo »rz.pos»dil« 1»XR) Din vreden vozi^ek na nekem dvori^u na Jernejevi oesti; nedavno so rmikavti vlomili v sklađišče Kavčičeve go*tUne v Sitkl ter se založili 0 servisom, rasno porculana-*to m fetekl^no posodo t^r je«tvinami. v skupni vrednosti 3.500 Din: v *reJo ponizi je bilo vlomljeno v J. Lukmanovo stanovanje v Stožicah in vlomilppm je pade] v roke prečoj dober plem: srebrni raof*ka unu mnogo obi oke, denarnica s 100 Din in sreč- ke; if Urbančeve go«tilne Q\ Trža»ki cttti ja »muzikaJi£eii« u trnovi odix»«l 75 gramofonskih ploić. To pa »e nito v*r Urio^ zadnjih ttai. Omeniti je treba ke podjetn" ptičico, ki je oskmbtila v Kolodvorski ulici ittivne^* de^lana. iztuaJtnila mu j« S00 Din. Iz Celja ~c LutJkovni oder Sokolskega druAtva v Celju bo uprizoril v nedeljo 13. t. m. ob 10. u 14.30 v Sokolskeiu domu v G^berju lutkovno igro >Konjiike gore zmaj«. Star-Si, nudite svojim otrokom ne kaj otroftkega veselja in jih privedite k igrici! —c ZUta nedelja. Zdruienje tr^oveev xa mesto Celje sporoga svojemu £lan»tvu in vaemu kupujočemu obćinstvu, da bodo trgovine v območju celjske meatne občine v nedeljo 20. t. m. od 7.30 do 12.30 odprU. O božičnih praznikih, to je 25., 26. in 27. t. m.. pa bodo trgovine ves dan zaprt«. —c O upepeljevmnju mrllćev bo pređa-val predsednik >Ogrnja< v Mariboru dr. Avgrust Reisman v sredo 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Celju. Predavanje bodo apremljale Ateviln« »kioptične slike krematorljev, kolumbarijev ia iz zgo-dovine upepeljevanja mrličev. —c Tri neareće. V ponedeljek zvećer j« vlak pri Polzeli zadei v 35-letnrg-a jrluho-nemeg-a Alojza StraJka iz At. Vida pn Gi*obelnem in ga odbil. Straiek je dobil tcžke zunanje in notrmnje poikodbe. V to-r« k s« je 6-letni delavčev sinffek Franc Finfalt iz ftoštanja doma polil s vro6t> kavo in ae močno opekel po levi stmni trle-sa. V sređo je padel 20-letni diplomirani gradbeni tehnik Jože KramariĆ iz CHi% pri smučanju in si zlomil levi prstan^c. Ponearečenci se rdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — Zborovanja obrtnikov. Vćeraj ae je vršilo v dvorani pri >Novem svetu« zboro-vanje mariborskih obrtnikov, ki je bilo zr-lo dobro obuskano. Dnevni red je bil zam-miv in za obrtnifitvo zelo vazen. Razprav-ljah so o davčnem vpražanju z ozirom na obi tništvo. O tem aktualnem vpraaanju je ra?glabljal viSji davčni kontrolor g. Ozva-l\.". in dal obrtnikom navodila, kako naj pr^avljajo pridobnino in promet, da ne bo-uo sebi Skodovall, kot se to č(»3to domaja. £ ledila je zelo živahna debata. Drapa točka dnevnega reda je bilo vpra&anjć no-Jr.rnih volitev v zbornico. Obrtništvo j* giajalo, da 90 izigravale pri tej priuki obrtniške interese nezdrave politične klike. Na zborovanju ao »oglasno obsojali neslogo v obrtništvu in pozivali k skupne-mu delu za izbolj&anje položaji* maribor-skega obrtništva. —- Tuj»koproiwtn» rvria v K^imI. ** dolgo so se bavili pristojni činitelji z vpra-šanjem preaelltve uradnih prostorov Tuj-ske prometne zveze v grad. Na zadnji ob-činski seji so končno sklenili da se onif-njeni važni mariborski ustanovi odstopijo vogalni prostori grada, kjer je bila prej Berdajsova trgovina. — Za »Iromašno dijnAtvo je v preteklem letu razdelilo Podporno društvo na mAri-borski klasični gimnaziji 7.221 dinarjev ln 830 knjlp. — Podpore mt'fttnim utioleeni. Od 15. decembra naprej se bodo razdeljevalo vnem mostnim uboScem podpore in dr\*a. Do podpore so upravičeni vai, ki prejemajo ort lr.cstne občine redno ubotno podporo na kn^ižifo. — »Baron Trenk«. Repriza operete »Bsjp ron Trpnk? bo v aoboto ob 20. uri zar«! CL — Kaj je z maribormko trlnlc«? tm več let se rfAuje v Mariboru vpraJanj^ f modeme in higijenske tržnice, vrndar }* radeva ostala doslej na mrtvi točki. Mest- na občina je v poseatl mnogih zadevnlh načrtov in mariboraka javnost, zlasti pa. gtspodinje bi bile zelo hvaležne, fip bi tne-^a od teh proučila in dala Mariboru pro-potrebno trtnico. — VpriiAanjei pravo^lavnt* oerkv«*. Pred meseci so ie pridno delali na zgradb; nov« pravoslavne cerkve v Mariboru. Zidarska dela so ie dovršena in obrnejni Maribor bi bil že lahko dobi! cerkev, ki bi bila meatu v okra«. Vaa naša javnost se vpraiujc. raka j so bila dela, Uko nenadorna prektnj<*-na in bi rada od merouajnega meata dobila pojasnilo Iz LaSkega — Os*bn« ve«li. Na tuka Anjo Of»ruvwt«» Solo «0 bJe preme4c»ne ui't»l>if» gtK. Rap nik Bogdana it Crne ter gdč. Portooruk »o nja U VitanJa. Od UiJtajAtijega &r»»«4i»ga na-čej^itva Pa je bul preme*ffln v Bo^anidci P^-irovac ereeki veterinar #. Hr J^rina. Na nJ#-govo oie^to Je Pr*^i u KnieTc«v 7»t#ri-nar g. dr. ^Lavlto MnNm*©k. NALI OGLASI Beseđa 90 para, davek Din 3«—-, Oeaeda 1 Din, davek 3 Dls prakiioi 2a plsmto« cnlgovor# gied« mUlh oglasov j« treba prilogu lamfco, — Popuatov sa male oglase ne primamo. PRODAM Beaeda 50 par, d*vek 3 Din Najmanji! znecek 8 Dm TeleS. 20S9 Suna drva, preraof, Karbopaiitte dobite pn L POOACNIK Bekoriteva bl K. (■ RAzno Srrfe n*JtlB*fir norvrfko KUJE OUE iz lekame DR. G. P1CCOLIJA V LJUBLJANI ae priporoča d ledim in ula-botjum ooeham ZIMSKE SUKNJE boljSe vrate Hubertufi aepre uočljiv 250 Dtin, perilo Ln vi&a praktična oblači 1 a nudi po re-tclamnib cer ah Pre«ker, St. Pe tra ee«ta t4. Š. R. KLIŠEJE JUOUORAUKA SLUŽBE Bs^ds 50 par, 4avHt 3 Din Naimsniii ^pe^aV 8 Dio AKVIZITKRJE poštene vpeljanp / voljo ociiixij& zm zakonsko srećo belgijakega kralja Ueopotda ttt in in kraljice Astride pred njeno tragično sinrtjo. Njen aoprog vojvoda YorSki, novi an-glešfci kralj, je prav tako kakor njegov poko.nl ote kralj Jurij V. preset a dutom dolžnosti. Kot pomorski kadet se je udele. žil na krovu >Collingwooda< bitke pri Jutlandu. Leta 1920 je bil demobiliziran, ker je delal s svojim letalom preveć drzne akrobacije nad Londonom. Vojvoda Yor-ftki je manj znan v krogih visoke angle. iike demokracije, zato je pa tem bolj po-poilaren med delavatvosn. Kot navđuBen inženjer preživi po ćele dneve v tovaraah in rudnikih brez vsakih ceremonij. Sam pravi o sebi: Sem prav tak človek kakor vart drugi, kl delajo dan za dnem po pisar-nah in delavnicab. Kakor vztrajen in žilav delavec, tako je vojvoda Yor*ki tuđi đober atlet. Ce mu le čas dopuftča, gre vsa-ko jutro na izprehod in prehođi po ve£ ^^i ■■ ■■ ifci u mi u-1 m■ ■■ wmttt O^^Hm ^J^^B^^^B^f joo^h^i ^E^V^^^pn^^« Vojvoda in vojvodin ja Yar§ka imata dre nčartt EUsateto In Margeret-Ro»c Pcincesm KtirmhKa, sa svoja roditelja 14. ISbetfcc, je Shirtev Tempetova vae kra-ljevake rodbine, ki jo naranrnost obosujejo. Iva svojem konjUSlcu, kl ga jt je podacfl. strtoek David, kakor kličejo v kraljevski rodbini Edvarda VH jana vsak dan v apremstvu atočkov njene tete kraljevske princese na isprebod. Nekega dne pony ni hotel skočiti čez jarek m Lilibetn je padla 6es njegovo glavo v robidovje. — »En, to ni nič v primari s tem, kar me utegne đoleteti ko pojdem na vojno:, je dejala smeje. • Vagoje male Ldlibeth je res kraljevska in vse kaže, da ze zdaj računamo s tem, da postane angleška kraljica, kakor je bila njena prababica Viktorija, po kat eri je podedovala energijo, avtoriteto in nagli-co ođločanja. In ljudstvo je to dobro čuti-k>, ko jo je pokojni kralj Jurij V., njen najboljši đedek. dvignil nekega dne na balkonu kraljevske palače in jo pokaza! navdUBenim množi cam. Princesa Elizabe. je bila rojena v aprilu 1926. Ce vprifio nje povedo, da je stara deset let, pripomni resno: >m pol«. Morda bo nekega dne kakor hči Ane Bolevnove Elizabeta Velika tud! hfterka vojvode Yorskega spoznala Skrlat in kraljevsko žezlo. Ljubezni angleških kraljev Romantična ljubezen slavne angležkc kraljice Viktorije Sto let bo -kmalu minilo, odkar je iive4a lSletna Viktorija skromno v palači Keneing-tonu na zapadu londotiskega Hyde Parka. Kentaka rodbina ni bila bogata ifi tako 6O enolično tekli dnevi pri vojvodinji vdovi, ki se je spominjala svoje nemSke domovine, ob eevala zelo malo s pleaietvom in 6e Lzogiba la kraljevemu dvoru Hannovercev. svojih etricejv. 20. juniia 1837 zgodaj zjutraj. ko 6O v palači še vei spali, se je ustavila pred vrati kočija, š-ttrje niožje v svečanih oblacilih bi bili radi govorili » princeso Viktorijo. »Državna za deva, prebudite svojo gospo-darico.< Le-ta je prišla zavita v bel plasč, bujne ziale kodre razpuSćene, s šolnčki na nogah. Besedo je povzel nadškof cantebur-škl, najvišji poglavar anglikanske cerkve za vladarjem: ^ — Naš vladar, Njegovo Veličanstvo Viljem IV., je umri, vi, madame, ste kraljica Anglije.« Mladenka je stopila k oknu, obrnjena z obrazom proti vzhajajočemu solneu, ozrla se je na sloveče koštanje Kensingtona z njihovimi belinU ui rdećimi pomladnimi svečanu in tiho zaihtela. Cez eno uro se je z velikim ceremonijelom napovedal mi-nistrski predsednlk, kateremu je sledilo 15 visokih dostojanstvenikov. Tako je jel pr-vič zasedati zasebni kraijiCin svet in pai-ri so bili na seji zaprlseieni. To je bilo pravo kronanje kraljice Viktorije, ki se je vršilo za ljudstvo leto dni pozneje v Weat~ minstru, kjer so posadili mlađemu dekletu na glavo krono z 2.800 demanti. To je bil konec romantične ljubezni mlade kraljice. V mislih je bila pri svojem lepera bratrancu Albertu Saskem Koburg-Gotha, ki ni bU bogatejši od nje. Angle-ska aristokracija bi bila gotovo proglasila, da je ta zakon mezaljansa. Vst ao imeli m kraljico že izbranega moža. Poslanika tu-fh drzav so kovali intrige, da bi si iabra-la kraljica kandidate njihovih dvorov. To-da kazalo je, da kraljica spk>h ne slili ten predlogov, svojega srca ni hotela Žrtvovati politiki. Drzen korak je bilo treba napraviti z vsem sijajem in za to se je tuđi odločila. V tajnih državnih arhivih an-glefike tajne službe »Intelligence Service« beremo o tem: >Veliki ples, prirejen na dvoru Saint James, je zbral člane plemiških rodbin, ministre in ves diplomatski zbor. Kraljica je držala v roki šopek belih rož. ki ga je po končanem valčku pogumno podala svojemu bratrancu Albertu. V plesni dvorani je zavladalo splošno presenecenje. Mlade-nič je prebledel. z drhteco roko je vzel Šopek, a ker je bil v uniformi in ga ni mogel pritrđiti na vojaški suknjič, mu je fiinila v glavo srečna misel. Iz žepa je potegnil no-žič, prerezal z njim suknjo svoje uniforme v visini srca in si zataknil šopek v to improvizirano gumbnico. Drugo jutro so nesli kurirji vseh poslanistev in v Londonu mudecih se tujih knezov to presene-tljivo vest na vse evropske dvore, kjer je vrbudila pravo zaprepašcenje. Od ust do ust je šla vest: >Angleška kraljica si je I izbrala za moža najsiromasnejšega nem-škega princa«. Ta izbera je anogla biti velikega pomena ja mir v Evropi. V rodbinskih arhivih je shranjeno pismo, v katerem piše Albert svoji materi, kako ga je kraljica drugi dan po plesu pokliča I a k sebi. Bila sva sama, piše princ, in kraljica mi je vsa srečna izjavila, dđ sem si pridobil njeno srce in da bi bik presrećna, će bi ji hotel dopri-nesti žrtev ter deliti z njo njeno življenje, kajti po njenem mnenju pomeni to žrtev. Sledilo je 21 let tihe zakonske sreče. Devet otrok se je rodilo kraljevsk:cna zakion-cem«. Prva je bila Viktorij*, drugi pa Edvard, bodoči kralj Edvard VII. Ali je podedovel Edvand VIII. žolemo voljo, odlooati o svoji žavijenjski aroći po svoji veliki babici? V'en zakon pe i Kraljica Viktorija dovnakegm stal-išč« nj bil nobena mc/.,;!jan-S4, kaior je zakon z gospo Simpsonovo. Anglešk* ustava daje kralju svobodne roke pri izberi kraljice, toda pod pogojem, da moru biiti protesta-ntovske vere. Ce bi kralj kršil ta pogoj, preneKa biti kralj. Gospa Sknpsonova je sicer protestant ka, je pa tuđi Americanka. Tu nal^tuno na pred^odke visoke engleske aristoknacije proti Ameridanom, ki jih skoraj nrikoH ne sprejetnajo v visoko an^lesko družbo. Nišo pa samo pleroiaki krogi, ternveč tuđi ljudstvo samo nima rado Američanov, kertra-diaij sploh ne prizna jo, Angleži so pezve-sti čuvarji starih tradicij. Amerioftni so v očeh Angležev še vedno potomci tia*ih, ki so se uprli proti materi domovini iti ki so edini ha svetu premegali Angkijo. Tega jrm pa Velika Britanija z vsetni prebivalci starih kralj ©ste v in docnintonov nikoli ne bo pozabila. Poleg toga je pa gospa Simpso-nova že dvakmt ločena, dn>tji^ sele nedavno. V deže4i tradicij pa velja staro načelo, da je kralj prvi plemić svoje države sati irtve. Po satrti kmlja Junje V. se je govorilo, da takrafcni Wakski princ ne bo zasedel prestola, ternveč, da bo odstopdl svoje pw viče svojemu drugemu bratu vojvodi S'or-akemu. Ce je takrat misli] princ NValeški na ženKev. je bila to njegova dolžnost na-pnm kraljovemu prestižu in svoji veliki odgovornosti, izraženi v demanti*i kroni aagfeske^a imperij«, o kaieri je dejđJ ne-kod sdr B«si1 Thom«>n: »Kakor druge krone, tuđi ta ne predstavlja samo svojega kraljevskega ponosa, t^imvcč ponos krvi v»eh Britancev od kralia do zadnjega brezposelnesa... In velika noć bi se raz-prostrla n«d svetom, čc h' tuđi to krono pogoltml prenad padjih držav« Edvard VIII. je od-stopil. Aristokracija je s tem izvojevala še eno veliko zrn&go nad den^okracijo. Ali bo ta zmaga zndnia? Caaaes namestu Biarritza Minilo je baš 30 let, odkar je porooala >Gazette de Biaritz«, da je ded pravkar od «topiv»ega angleškega kraija Edvarda VUI. Edvard VII.. enako slaven žo kot prkne ^a-leski kakor njegov vnuk pred no je zasedel prestol, namenjen za dva me^eca C-e7 poleta je na baekiako obalo. Bilo je v decembru 1906 in od ttetega leta je prihajal angieški krali na elovečo obalo AtlaTil^keun oceana vsako leto. Stanova! je najprej v Boulardo vi palači, pozneje pa v bivši palači cesarice Evjrenije in Napoleona III. preurejeni v raz-košen hotel. V Franciji pa ni bila javna« anH v Angtiji državna tajna, da j© prebil angleSki kralj većino ča«a doorih \iOO m od svojega eedeža v vili Miranol, ki jo je imeaa najeto njegova zvceta prijateljica vojvodinja Manche^ter in kor je t»ianovala ^osi>a ^. s pravim, imenom Kappelova. Nje mladost duhovitost in lepoU, «jo oc*irale Edvarda VII. tako* da sa je *premljala poveod ne t«anio v Biarritz in na njegovih potorvaniih po Evropi. Ge Kappelove pa tuđi najviija Iod- don&ka družba ni prezirala in ko je kralj Edvard V1!. umiraL jo je kraljica Aleit-čandra sama v zadnjih trenutkih privedla k smrtni postelji njenega vehkega prijatelja, da bi ee poslovila od njega. Tud« Andre Mauroi© onieuja to U^tno ^ svoji knjizi o Edvardu VII, in njegovi do» bi. Zdaj. po 30 letih, ee zgodovina s preee-netljivo trdorvratnostjo ponavlja, ftamo da >t modernizirana. Name&to Biarritza 6mo dohi-H Caniies, napie^to dvornih vlakov tn koćij, krasne limuzine in letala. Drugače je pa ostalo vise pri 6tarom. Zopet im «ogfa&ki kralj in ćelo i&tega imena. Zopet je «i>iAwa aJi če hoćete ločena žeoa in zopet je Franci ja, ceprav to pot namesto Btarntoa im ba* sJciriki obali riviera in GanneB, kamor zaha-ia Edvard MH. že već let Riri^t ^ *&* mo ta, da dela zgodovina ve€ hruioa ta trupca, da je vee to eenracionam©j6e, ker Je Nil ded takrat po zakona oženjen in yt> imel samo nelegitimno prijateljioo, do$un je *nuk sankski kralj in ee hoče z njo pomoliti, kar je povedal odkrito Ln prej, predno j© ta storil. Edvard VIII. je pogumnej&i m bolj demokratičan, ker se je tuđi svet epresneoil v teh 30 letih. Lnigi Piranđello mnrl V Rianu je umri včeraj slavni italijan-ski književnik Luigi Pirandello. Pred dve_ zna dnevoma ga je napadla plj umnica, ki ji je podlegel kljub prizadevanju zdravni-kov, da bi mu resili življenje. V oporoki je doloćil, naj ga pokopljejo v navadni lesesni krsti. Za pogTebom pa ne smejo iti njegovi sorođnjki in njegovi prijatelji. Luigi Pirandello je dobfl 1. 1934. Nobe-lovo nagrado za knjiže\-nost. Bil je tretji Itah'jan, ki ga je doletelo to visoAco odli. kovanje. Prvi je bil Giosue Carducci. Pi-ramdello je bil znan zlasti kot dramatlk. Njegova igra »šest o?eb ižće avtorjašest oseb iSće avtorja«. Knimi domaće blago! Sobota, 12. decembra 12: Plo^ca za pAožčo, pisana seoe« j>*wiiri< veselih in godbe za plee^ — 12.4&: Weme* porocila. — 13; Cac, epored. obvectila. — 13.15; PlosČa za plosčo, pi£ana zsmee pe*ani« veselih in godbe za ple«. — 14: VJeme. — 1S; Za delopast! (rad^ftki orke«ttar). — 18.40: Pogovor & poKkišalci- — 19: Caa, vr©-me, poročila, epored obventiLa. — 19A): \ac. ura. __ 19.50; Pregled eporeda. — 30: Zunanja politika (g. dr. -Mojxij Kuhar). — 20/20: Kar veam ufitrt^i ni mogoče a to obČLA&tvo nale hoč©! (Pisao večer, sod*tluje-jo elani rad. igr. družine, beeedilo eo napi« sala poslušalei, uredila sta $ra in vodita vo-fer ob uporabi vsakovretnih ploSč; JožeAc in Ježek.) — 22: Ca», vreme, poročLki, spo-red. — 22.15: Za veeel tkonec tedna (iifra radijeki orkeater). Mlađa L]ttbl]aačanka v filmu Ljubljana, 11- decembra. V enem najlepdih filmov letodnje sezone, ▼ fflTnn »Irenac, se nam predstavi danes r kinu Matici mala Ljubijančanka zeraldina> Katt (Katnikova). Iz g-ledaliSkegu ko* mada angledkega izvora je nastal zanirmv film, v katerem se z globoko prepričeval* nostjo obravnava problem ljubezni matero vdove do hčerk na eni ln modkega, ki ai j« znal pridobiti njeno srce, na drugi strani, Hči je ljubosumna n* materino ljubczen, boji se izgubiti jo, zato hode preprećati nut-terino možitev. Po samokresu acte, pa JI omahne roka pod »repim pogledom bodo-^egB očlma- Vlog-o matere igra dra±e*tna ULI £>a^>* ver, njeni hčerki pa Sablne Peters in t^e-raldina Katt, živahno, temperamentno, n« lepo, pač pa zelo prikupljivo dekletcc, kl si je na mah osvojilo srca ljubiteljev filma. »Ko pade zastor po zadnjem prizoru, sto* jita v mehki luči žarom eta na odru dva dt klici žarečih obrazov, s krlzantemami ▼ rok ah in se priklan Jata med lzredno dol-gim in priarCnim ploskanjem gostov Gk>-» ria-palače. To sta Sablne Peters in Ze-raldine Katt, ki sta kot Irena in Rab* pravkar divjali in plakali na platnu in m vsaka po svoje vtlanill v srca poaluftaleev.c Te besede je zapisa! o zakljucoera ptlsom kritik v >BerUner Lokal-Anzel^erjii<. EMILE GAB0R1AU 81 ZAKONSKI IN Cl II NEZHKONSKI O I II ROMAN. — Nasflednjega dne se je Klaudini posrećilo pomiriti me in izsiMi od mene prisego, da bom molćal. Otrok je komaj zastokal, toda na rami ma je ostala velika brazgotina. — Ali je bffla gospa Gesxiyjeva obvešćena o tem, kasr se je zgodUo? — Mtsltm, da ne, tirditi pa tega ne morem. Z šcđo sva bdiLa locema. — Kaj, točili ste se od svoje žene? — Da, gospod, in sicer zaradi njeoega buroega žtvtjenja. Zapnstil sem jo s svojim deScom, svoje premoćemje sem pa prepustil njeni upravi. — Kaj se je pa zgodilo z vaso ženo po locitvi? — Tega vam ne morem povedati, gospod. Vem samo, da je lebo dni po mojem odhodu tuđi ona zapustila ta kraj. — In pozneje se niste nikoli >ve£ seotatt z njo? — Ne — Saj ste vendar bili tri dni pred vnorom pri — Res je, goepod, toda to je bOo nnJDO potrebno. Komaj sem jo nafiel, kajti nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njo. K sreći je đoUl moj notar gospe Gerdyjeve JPisal JI je in tako sem zveđel, da se Je ^^1^»««"^ preselila v La Jonchere. Takrat sem bil v Roueau. Gervais, ki je moj prijatelj, mi je predfragal, da me vzame e seboj na svoji ladji do Pariza in z veseljem sem sprejel njegov predlog. Morali bi b£H videti, goopod, to presene&nje, ta strah, ko sem stopil pred njo. 2ena me ni več spoznafla. Vsem je zatrjevala, da sem mrtev in nazadn je je meoda tuifi sazna ver-jela, kar je tako trdovratno trdila. Ko sem ji po-vedai svoje nne, se Je zgrudiia. Nič se ni bila iz-preroenfla, nesrećnica! Kraj sebe Je imela kozarec in stefctenioo žganja. — Le vsega tega ne vem, po kaj ste bfld priMi k svoji ženi — Zavoljo Jakoba sem morml k nji, gospod. Fant je bfl postal moi n hotel se je oženiti Za to je bilo potrebno materino dovoljenje. Prinese! sem torej Klaudini od notarja bstmo, ki jo je podpisala. Evo je! Đaboron je vsei Istino in sdelo se je, da pažljivo ftta. Potem je pa ofejal: — Ali se vam ni vsffjcvalo vprasanje, lnk> bi bil mogel umoHti vaio ieno? Lerooge ni OQ0CVQfl4L — Ali ste kof» onnM? — Karf naj im oifemrorim? — je odgovoril mornar. Ifistt sem, da so se ljađjt konćno nave-fi&ali Ktenđmlnega tartljevanja m izsemanja denar-ja. aM pa da Je v prjanosti govorila več, nego je DBD- fMjO^mO. Podam so btt kol&or mogoče točni. Daburon je odslovfl Lerougea. češ, naj počaka na Gevro-la, ki ga bo odvedel v hotel, kjer bo moral nekaj časa ostati, če bi ga sodosče še potrebovalo. — Vsi stroski vam bodo ponnrnjeni, — je pri-pomnil soxfauk. Komaj je pa Lerouge odšel, ee je pripetilo v sobi preiskovalnega sodnika nekaj nepričakovane-gtL, čudovitega. Konstanc, ta resni, hladnokrvni. nepremični, gichonemi Konstanc Je naeakrat vstal in izpregovoril. Prekršil je petnajstletni molk, spozabtl se Je tako daleč, da je izraza 1 svoje mne-nje. Derjal je: — To-4e, gospod sodnik, je pa presencibtjiva afera. — Zares, selo prcsmnetljiva, — Je pritrdil sod-nfle. Naenlcrat je pa vzkflbnil: — Govoriti moram z grofom Commarmom! Konstaae, posljite panj m sporočite mu, naj takoj priđe. 0e ga pa ni doma, naj ga poisčejo. — Kdo bi mogel biti zdaj marile*;? — je zamr-mral sodnik saro pri sebi. V gtevo nm Je Unila nova masel, ki se mu je ade!1«, prti hip neverj&tna, Zavrnfl jo Je, pa se je aDova ^rall k n$. Obračal Jo je in proučeval od vseh strani. Ustavil se je pri nji, ko Je v«opil grof Daboronov sel ga Je bil nasel, ko Je iastopal iz kočije po povratikn s Klano od goape Gerdvjeve. XVIII. OČe Tabaret je govori), pa tuđi delal. rVeiskal je vso krajino, od hise do htte s trdovratoostjo in potrpeždjivostjo norca, ki hoče najti ig4o v ko-pici sena. Njegov trud ni btl čisto Tfvnran. TVi dol je stikal in vohai \-aenaokrog, konćno Je pa ngo-tovkl približno tole: Morilec ni bil izstopil iz vlaka, v Rnefiu, kakor so izstopali vsi ijudje iz BouigTveia, La Jonchera in Marchy, temveč se je peljai do Chatona, IV baretu se je zdelo, da mara hiti morilec se mflađ moi, temnih las, in gostih temnih zaliscev, da ja nosil svršnik in dežnik, kakor so mu ga, bfli opi« sali žeilezničarji na kolodvora. Temu patniku ki se je bU pripeSjal z vdaknni^ odhajajočim iz Pariza ob 8.35, se Je moralo aek> muditi. S kalodvora Jo je takoj ubra* po cesti proti Bougivalu. Med potrjo sta ga apazMa dta. moža iz Mairlv in neka žena iz La Malm^sona am-radi njegove hitre hoje. Blagajnik v Roetki sa Ja spomndil, da je prthited ove minuti pred prihodom vlaka, odhajajočega ob Četrt na enajst, neki patnik ves razburjen in zasopel tako, da so teotnaj razusneli ,kaj hoče, ko Je zabteval vozni Matafc drugega razreda do Pariza. Taka je faĐa bilanca očeU Tabareta, kt> J» pri-Sel v ponedeljek zjutirej v sofoo palačo vprala^ afli je kaj novih vesti o omom TtJove Lam^jgesPiu Kot se ni bilo nobene vesti, Je ocUet domov. Pred njegovima vrati Je atata ado *t%M*KM kočija, v kartero Je bfl vpreJfceu faker konj. pomisBil. Moji najemnlkl T^^r^'iajo vteka flosta