Letnik 2. v. v Maribor, sobota 26. aprila 1919. Stev. 94 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z'datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Še nekaj besed. (Iz govora državnega poslanca Voglarja.) (Dalje). Tudi kralj Peter j£ ravno tako s krvjo zvezan s srbskim narodom kakor njegov prednik Črni Jurij. Pred 40 ltti so bili Srhi v današnji B sni še sužnji Turkov. Kralj Peter tr-krat ni bil na prestolv«, ker so ga Avstrijci izpodrinili in postavili na njegovo mesto nemškemu sužnja Milana. Peter je pred 40 leti zbral četa hrabrih bosanskih Srbov, pobegnil z njimi v bosansko gorovje ter s svojim junaštvom v prvi vrsti pripomogel, da so se bosanski Srbi osvobodili turskega jarma. In isti kralj Peter je predlanskim, ko se je morala hrabra srbska vojska umakniti pred miljonsko nemško premočjo iz svoje domovine, ležal kot 701etni starček š puško v roki v strelskem jarku, iz katerega ni hotel od.ti in zapustiti domovine. Takrat je rekel svojim vojakom po vsem svetu zr ne besede r »Pustite me tu kaj urmeti. Odvežem Vas Vaše prisege meni kot kralju ; ne. 'morem pa Vas odvezati Vaše prisege, ki ste jo prisegli domovini. Pustite mene tukaj, sami pa se rešite, in vrnite se jn osvobodite zopet domovino!" Le s silo so rešili starčki-kralja gotove smrti ter ga odvedli v svobodo. In temu kmetskemu kralju, temu kralju mučeniku bi se morali Srbi odreči ter ga Lovski kralj. »Čuj Marjanca! — še bo luštno!« je kričal kmet Matijče, ko je vinjen kolovratil preko svojega prostornega dvorišča v kuhinjo, kjer se je marljivo slikala njegova skrbna ženica Marjana. Kmet Matijče je bil najpremožrtejši vaščan v Strmci. Njegov oče, priden in neutruden možakar, se je celo življenje pehal in si prizadeval, da spravi čim več Sveta in denarja k hiši, katero je pred smrtjo s kopico dobrih naukov izročil svojemu edinemu sinu Matijčetu. Matijče je pač hlastil po ogromnem pre moženju, ni pa vpošteval očetovih naukov. — Kaj on potrebuje naukov? — Samo da je denar pri hiši, pa se lahko gospodari. Posestvo obdelujejo hlapci in dekle, ki so zato ustvarjeni, hišo in hleve opravlja žena in Pastir, mož pa samo je in pije ter se udeležuje javnega življenja in zabave. Seveda reven kmetič ali bajtar tega ne zmore, a premožnemu Matijčetu bi se nika-^ Ve sp°dobilo, da bi lazil za plugom in vihtel motiko kot navadni težaki. , '|e. ‘P16* veliko posla in skrbi z mestno gospoao, katera se je'tako rada napajala z njegovim vinom. Matijče je ravno toliko pogledal v mestne šole, da je postal neumen in se seznanil z pahniti s prestola samo zato, ker to naši Nemškutarji in nekateri kratkovidneži med Slovenci in Htvati hočejo? Če bi ne bil poslal srbski kralj svojih hrabrih vojakov v naše dežele, bi bili Lahi danes v Ljubljani, Nemci v Celji in Madžari v Radgoni in Ljutomeru in mi šibki Slovenci med tremi kamni. Trpeli bi hujše, kakor leta 1914 in plačevali povrh Nemcem davke, da bi bili črni, in Nemci bi rekvirirali in morili med našim kmetskim ljudstvom, kakor to delajo sedaj med nemškim. Da se to ni zgodilo in da se ni začela na naši meji noya vojna, ki bi uničila še več naših ljudij, za to se imamo za hvaliti Srbom, ki se jih Nemci bolj bojijo ko živega vraga.. To je treba Sj-bom priznati, to pa je treba tudi pred celim svetom jasno in odločno povedati. '11. * Prosto, neodvisno jugoslovansko državo, našo toliko zaželjeno Jugoslavijo torej imamo. Vsak trezen človek razume, da ne more stati ta drž<.w, ki ic.ji sovru|i:iki.\pinogo korenin populili in mnogo vej posekali, takoj v bujnem cvetu, ko je posijalo solnce svobode nanjo. Naša država se je še komaj porodila. Treba je torej potrpljenja, saj tudi od novorojenega deteta ne moremo zahtevati, da prinese vrečo moke na svet. A vendar že čutimo dobrote miru. Konec je vseh tistih nasilnih rekvizicij, ki bi bile še mnogo hujše, če bi ne bilo vojni konec, in že nekaterimi veseljaki in zapravljivci. Poznali so Matijčevo mošnjo, zato so se ga držali kot hlošč rejenega živinčeta. Vlekli in skubili so ga eden bolj ko drugi. Skoraj sleherni dan je zahajal Matijče med nje ,in jih sitil ter napajal včasih tv^di po par dni skupaj. Doma ’pa je žena garala in gospodarila kakor je vedela in znala. Svarila in prosila je Matijčeta, naj se poboljša in ostaja doma, a Matijče ni ljubil naukov. v »Še bo luštno, Marjanca!« — jo je pozdravil tudi danes ter sedel na kuhinjski stol. »]a ljuba moja, Matijčeta vse .pozna in ljubi. Povsodi ga hočejo imeti pri sebi. Lahko si ponosna, da imaš takega moža! Marsikatera mestjanka me je že poželela, toda jaz sem zvest Tebi. — Glej, danes se je v mestu ena krasna gospa zaletela kar na ulici vame, ampak umaknil sem se ji takoj in rekel r oprostite mama, imam že drugo 1 -r- Ali nisem res zvest možic, da se tako odkrito branim očitnih skušnjav?« »Oh, Matijče, neroden možic si, neroden! Tako lepo bi lahko živela in gospodarila, pa gre vse narobe. ]az sama ne zmorem vsega, Ti se ne lotiš ničesar in tako gre vse rakovo pot. Ako se ne boš streznil, bodo kmalu dolgovi mejili naša polja«. »Marjanca, človek živi samo enkrat! — Zakaj bi toraj ne živel veselo ? — Čemu bi stojijo amerikanske ladje polne raznega blaga za jugoslovansko ozemlje v naših lukah in že je prišlo nekaj vlakov v Ljubljano in jih pride te dni nekaj tudi na Štajersko, da si ljudstvo opomore. Kakor vem iz zanesljivih virov, pride v nekaj dneh dovolj žiyeže k nam. Nekaj pa, kar nas najbolj tqgi, obstoja pa še vendar naprej, to je velikanska draginja, ki je navaden človek res ne more več prenašati. Kaj 'nam pomaga, če je vsega dovolj, če pa zaradi- draginje delavec, uradnik iri kmet tega ne more kupiti? Kdo je temu kriv? Terhu je krivo to, ker naša avstrijska ki ona nima popolnoma nobene vrednosti. Za avstrijsko krono pač po pravici nikdo noče ničesar dati, ker je ta krona plačilno sredstvo Nemcev, ki nimajo nič drugega kakor dolgove in dolgove. Dokler bo ta ničvredna krona krožila po naši državi, tako dolgo bo tudi draginja ostala. Zato bo naša jugoslovanska vlada V najkrajšem času zamenjala krone z lastnim državnim denarjem, ki ima kredit po celem svetu. Kako se bo vse to zamenjalo in kaj bo z našim vojnim posojilom, to so pa težka politična vprašanja. Ravno tako težko je vprašanje agrarne reforme. - Kdo pa naj reši vsa ta težavna vprašanja, od katerih -je odvisna vsa prihodnjost naše domovine? Vse to mora rešiti naša vjada in naš parlament. Kaj je to, vlada? Vlada obstoji iz 18 ministrov, ki so vzeti iz raznih političnih strank, iz katerih obstoja parlament. In parlament obstaja iz raznih klubov, v katerih sedijo grabil in vedno le grabil ter si ničesar ne privoščil? Otrok nimava in za naju je vsega dovolj. — Privošči si tudi Ti in vživaj, dokler moreš, drugače Ti bo žal še na drugem s^etu. Slišal- sem namreč, da se človek na drugem svetu ukvarja prav s tistim, kar ljubi in dela tukaj. Meni se bo potemtakem godilo povsodi dobro. — Veš kaj je novega? — Saj Ti pravim — še bo luštno! — “ Danes sem postal loVec. To bo prijetno! Gospodje so me sprejeli v svojo sredo in z njimi bom ■pohajal na loy. Staremu logarju stm že naročil, naj mi preskrbi puško«. »Jej, Matijče! Ti si nesrečen človek. Gospoda Te ima za norca in Te trpi pri sebi le radi tega, ker jo napajaš. — Koliko neumnosti si že napravil po njenem nasvetu! Najprvo kolo potem motor in zdaj še puško! Ali se res hočeS na vsak način končati ? — Motor Ti je^ razbil glavo^samo na pol, a puška Ti bo celo. —» Kmet naj ostane kmet med kmeti, a gospod naj bo gospod med gospodi! — Zapomni si to Matijče, in v ne |druži se z gospodo, ki Te vlefc in izrabljal ; Nikdar še nisi imel puške v rokah, pa hočeš streljati ?« »Logar me nauči vsega! On je skušen in previden dedec«.- '■ »Pa'tudi hudomušen! Boš videl kako se bodo norčevali in šalili s Teboj!« poslanci ene in iste stranke. Naš prvi jugoslovanski parlament obstaja iz 7 različnih klubov. Največji klub je Demokratski klub s 140 člani, v katerem se kaže v resnici pravo jugoslovansko ujedinjenje. Saj so združena v njem vsa 3 plemena SHS. Naša stranka, ki se raz-, teza po celem jugoslovanskem ozemlju, je stranka največje verske strpnosti, saj niso v našem klubu združeni samo pripadniki/ katoli-čanstvii, pravoslavja in muslimanstva, v našem klubu sedijo kot delavni člani katoliški, pravoslavni in muslimanski duhovniki. Glavna nalftga našega kluba je, da se zbrišejo vendar že enkrat vsa nasprotja, ki šo obstojala poprej med Jugoslovanom zaradi vere in jezika. Mi .hočem.o, da prenehajo vsi prepiri zaradi vere. ki so vladali med nami pred vojno,' to hočemo in izvajamo na vseh shodih in v privatnem občevanju z vso strogostjo vsi pristaši JDS, naj vam to slikajo strankini nasprotniki tudi drugače. ' (Konec prih.) sr M * Političen pregled. Zborovanje hrvatskih trgovcev in industrialcev v Zagrebu. — Korupcija po hrvatskih železnicah. Zagreb, 23. aprila’ Včeraj se je vršila v trgovski zbornici konferenca hrvatskih trgovcev in industrijalcev o prometnih razmerah v Banovini. Zastopnik trgovskega društva je y svoje.n referatu ostro pobijal vladno tarifno politiko, ki onemogočuje vsako solidno trgovino, ker tarife vsa c čas iz-preminja in tako izključuje vsako zanesljivo kalkulacijo. Naši taiifi so sedaj tako visoki, kakor nikjer drugje v Evropi. Referent zahteva, da se ustvari zanesljiva tarifna podlaga in da! se novi tarifi Vedno pravočasno razglasijo, ne pa, da se uvedejo kar čez noč, kar se je že parkrat zgodilo. Referent slika nadalje neverjetno korupcijo in Razmere, v ki vladajo sedaj po hrvatskih železnicah. Že, da dospe vagon do namembne postaje, je treba vedno in vedno »mazati«. Na končni postaji velja zopet cele stotake, da postavijo vagon na tale tir, da ga je mogoče raztovoriti. Kljub temu pa zahteva železniška uprava vflike pristojbine za shrambo blaga. — »Z menoj se še ni šalil .nobeden in se tudi noben ne bo!« — je vzrojil Matijče ter odjadral iz kuhinje frroti bližnjemu gozdiču, kamor je bil povabil logarja, da mu prinese puško in strelivo. Logar je bil lovec od mladosti. Zrastel je v gozdu, katerega je ljubil nad vse. Vsaka stezica, vsaka votlina, vsako brezno, da skoraj vsako drevo mu je bilo znano. Natančno je vedel kje se drže zajci, kod se pasejo srne, kje poje divji petelin in kot se skrivajo lisice: • Kaj čuda toraj, ako so se mestni lovci, ki so' prihajali tjakaj na lov, popolnoma zatjpali njegovemu vodstvu? Toda stari logar ni bil le skušen lovec, marveč tudi šaljiv in zabaven družabnik. Poznal je vse lovske navade in strasti ter jih zdravil po svoji bistroumnosti. »Zopet imam enega«, si je mislil, ko je slišal, da je tudi Matijče portal član lovskega društva. »Gospod Matijče! Le name se zanesite, pa bo prav!« je prigovarjal Matijčetu, ki se je sprva nekoliko plašil. puške in lova. »Počakajte me. v gozdu‘na trati pri Ru-javem kamnu, kamor Vam prinesem puško in ondi bova lahko tudi poskusila s streljanjem«. , »Ddflro! — Logar, preskrbite mi dobro puško, kajti Vi jih imate na izbero in poznate jih! — Poznate pa-tudi mene in veste, da nisem umazan člove^. Videli bodete, da dobite z menoj dobrega in petičnega prijatelja«. (Dalje prih.) Na ta način leži na stotine vagonov na raznih postajah po cele tedne, dočirn trpi celo naše javno življenje^ na pomanjkanju vagonov. Po referentovem mnenju je glavna krivda za te neznosne razmere v tem, da železniška uprava ne jamči več za pravočasno dostavitev prevzetega blaga in da odklanja vsako odgovornost. S tem se goji zavest neodgovornosti, ki povzroča/ da se vrši ves promet površno in malomarno. Ta neodgovornost je tudi kriva, da še vedno nf bilo mogoče zajeziti epidemije tatvin in ropa po železnicah in to bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo vsi uradniki solidarno odgovorni za zločine, ki se zgode v njihovem območju. — Zastopnik železnice nadkontrolor Bodnar se je izgovarjal s staro pesmijo o pomanjkanju premoga in drugega materi.jala. Izjavil je, da je pomožni perzonal na železnici- tako demoraliziran, kakor še nikdai popiej. Železniški uprava se jr-obrnila do vlade, da naj dovoli, da se dado vlakom fia razpolago orožniška spremstva. Na zagrebških kolodvorih stoji danes okrog 400 neiztovorjenih vagonov. — Tekom nadaljne debate so iznesli govorniki naravnost neverjetne primere korupcije in tatvin v železniškem prometu. Neki trgovec je med drugim omenil, da mora plačati vsakokrat, kadar hoče imeti kak vagon, 400 do 2000 K napitnine. — Zastopnik -železniške uprave je obljubil, da bo storil v.->e, da se odpravi te nedostatke. Interim. LDU Berlin, 23. aprila. (Brezžično) iz AVashingtona se poroča: V krogih, ki so bližnji predsedniki^ Wilsonn, se poroča o dogovotu med aiiiranci, da se mora Francija in s tem tudi ves svet' ščititi proti vsekakšnemu napadu med dobo, ki leži med podpisom mirovne pogodbe in med ustanovitvijo zvez'; narodov Ni še gotovo, katero obli-o bo imel ta dogovor, ali obliko pogodbe, zveze ali prostega zagotovila. Francija pazi tsamu na svojo varnost, in ako ji dogovor to imdi, je načelno zadovoljna z v.>ako obliko dogovora. Predsednik VVilson, ki je na-ziranja, da nudi zveza narodov, čim se je ustanovila, Franciji zahtevano varnost, je o sinotre-nosti začasnega dogovora ravnotako prepričal, vendar pa želi, zvest svojim načelom, da se dogovor takoj razglasi. 3. a) Slovenska himna ,,Naprej'*; b) srbska himna; c) narodna himna „Lepa naša domo-viua“ (izvaja voj. godba). 4. Poslovilni pozdrav topov. Obmejni Slovenci'"'in Slovenke! Narodni ponos in ljubezen do bratov Hrvatov nas kliče, da izkažemo čast prvoborcema za skupno jugoslovansko narodno osvobojenje, ki sta padla kot žrtev največjih zatiralcev slovanstva. * Pridite vsi! Iz Maribora in b ižnje okolice na mariborski glavni kolodvor, iz daljne okolice na bližnje postaje, mimo katerih pelje Zrinjs\o-Frankopanski viak. R zobesite povsod zastave, pridite kolikor mogoče v narodnih nošah in z narodnimi znaki. Narodna društva naj se udeleže slovesnosti z zastavami. Prihod vlaka na posamezne postaje izven Maribora naj se po naznačenem prihodu v Maribor ozir. odhodu iz Maribora primeroma preračuna. O Zrinjskem in Frankopanu predava v nedeljo, dne. 27. t. m. oh 10 uri dopoldne v veliki dvorani Narodneg-i doma g. prof. Pirc. ■ 1 h Dnevne novice. • H V slavo Zrinjskega in Frankopana kojih zemeljski ostanki se pripeljejo v nedeljo, dne 27. aprila 1919 ob 5 uri popoldne iz Dunajskega Novega mesta skozi Mafibor v Zagreb, priredimo tema 2 jugoslovanskima mučenikoma mariborski in obmejni Slovenci slavnostni po/drav s s>edečim vspoiedom: I. Ob prihodu vlaka v Maribor v nedeljo, dne ‘2 7. aprila 1919 ob 5. uri popodne: ✓ 1. Pozdravna salva topov. -2. Sprejem na glavnem kolodvoru: a) Koračnica „U boj" iz ^pere Zrinjski (svira voj. g dba); , b) žalhstinka (izvaja moški zbor pod vodstvom g. sodnega svetnika Oskara Dev-a); c) Fr:nko|>anka (izvaja voj. godb i); d) slavnostni govor g. generala Mustra; e) poklonilev vencev raznih korporacij in društev; \ f) mrtvaške molilve (opravlja prevzvišepi g. knezoškof. dr. M h el Napotnik z veliko svečanoslno asistenco); g) častni strelni pozdrav častnih oddelkov karlovapkega, 26. srbskega in , mariborskega pešpolka; h) narodna himna „Lepa naša domo-• 'vina" in srbska himna (izvaji voj godba). > II. Ob odhodu vlaka iz Maribora v p o n d e 1 j e k, dne 2 8. aprila 1919 ob b. uri zjutraj: 1. Poslovilni goVot (govori g. dr Medved). 2 častna salva častn h oddelkov karlovač-kega, 26. srbskega in mariborskega ■ pešpolka. Podpisujte drž. posojilo! Ministrstvo za finance v Belgradu je razpisalo dvesto miljonskp državno posojilo. Ker ravno sedaj primanjkuje prjlike za plodonosno nalaganje denarja, bo ta razpis gotovo mnogim dobrodošla priložnost, da varno in dobička-nosno naloži svojo gotovino. Denar je v državnem posojilu popolnoma varno naložen, ker za posojilo jamči cela država, ki ima že sedaj take predpogoje za gospodarski razvoj, da ji zavidajo sosedi. Kdor podpiše državno posojilo, koristi ne samo državi, ampak tudi samemu sebi, ker s tem pripomore k temu, da se država hitreje in dobro uredi, da more v težavnih dnevih snovanja in pretvarjanja zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam in ustvariti temelje za bodoče blagostanje vsakega posameznika. Ljudski shod JDS v Studencih se vrši v soboto, dne 26. aprila v tamošnji šoli. Govorijo govorniki iz- Maribora. Shod JDS se vrši v nedeljo 27. apr. po .rani maši pri Sv. Marjeti o. P. — po večernicah v Jarenini. — V pondeljek, 28. aprila ob ya8. uri zvečer v Frangešovi gostilni v Hočah. Na vseh shodih govori poslanec Voglar. Javni shod JDS v Krževini je bil izvan-redno dobro obiskan. Prof, Voglar je govoril p v*eh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V debati sta se oglasil* k besedi g. dr. Lipold in dr. Gosak. Shod je vodil jako spretno g. vozni mojster Pust. Po shodu se je ustanovila kraj. org. JDi za Krčevino Leitersberg.y Predsednik g. Pust, odborniki: Pečar, Srb, Žabkef, Švare, Šker, kolarič, _ Košenina, Tušak, gospa Pustova, Švarcova in Žabkerjeva. Občni zbor JDS v Ljubljani je preložen na 11. maj. Glavno glasilo Jugoslovanske demokratske stranke >Demokracija« prjene izhajati 1. maja. Uiednika bosta dr. Rado Jovanovič in dr. Slavko Sečerov. Imenovanja. Deželnoviadna konceptna praktikanta Ivan I‘orčesin in Anion Kosi sta imenovana za vladna koncipira pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Odslovljeni so nemškutarji dr. Viktor Pavličeli, soumk v Rogatcu, Karel Lobinges, sodnik istotam, kane« list Ivan Pajk v Ljutomeru in sodni sluga VVinkovvitsch v Doberlivesi. Čudno postopanje nekaterih naših uradov. Nekateri naši uradi menda ne vedo, ali nočejo vedeti, da izhaja v Mariboru edini slovenski dnevnik na Slov. Štajerskem. To je naš »Mariborski delavec«. V vse mogoče časopise, tudi nemške, pošiljajo notice, ki zanimajo občinstvo, le-nam ne. Nam je to prav! dirati pa se morajo (točka 2) pri vsakokratnem potovanju razen v primerih krajevnega prometa, ako oblast, ki je pristojna za izdajanje izkaznic, po svojem preudarku odloči, da se vidirajo samo enkrat in da ta vizum velja za vso dobo veljavnosti izkaznice same. Izkaznica se mora pokazati na ivsako zahtevo policijskim ali vojaškim Nezdrave razmeie v rezervni bolniš- organom." v območju Štajerskega obmejnega nici. 'V vojaški rezervni bolnišnici so še vedno j poveljstva s'e vidirajo potne listine pri postajnem nemške, strežnice, ki ne razumejo besede sloveti- j poveljstvu dotičnega kraja, kjer*posadke ni, pa Ski. Te Strežnice stiežejo tudi težko bolnim vo- j bližnja orožniška postaja. V Mariboru bode vi- tnln7.h» <• diralo potne izkaznice mestno poveljstvo. jakom, ki marsikaterikrat potrebujejo tolažbe v svojem ma.terinskem jeziku. Prepričani smo, da so te nemške strežnice nastavljene le pomotoma in da jih ho vojaška oblast v kratkem nadomestila s sh)venskimi, ki danes hodijo brez kruha ok 'li. Ne bodimo pretolerantni. Za Veliko noč je prišlo y Maribor mnogo-vojakov, kadetov iiv častnikov, iz Nemške Avstrije. Hodili so po mestu ter kazali svoje nemške kokarde. Lepo je, če dopustimo tem ljudem, da obiščejo svoje sorodnike in se najedo v Jugoslaviji Ne do-pu tuno pa, da bi nas ti ljudje iz/.ivali. Dobro bi bilo torej da si dobro ogledamo vsakega nemškoavstrijskega častnika, ki pride v Maribor. Kaj bi se zgodijo jugoslovanskemu častniku, če bi se pokazal v Gradcu. Nadučitelj Holtschel.V prehranjevalnem uradu se vedno kraljuje Holtschel. Od več strani nam prihajajo pritožbe, kako krivično r itfna z našim ubogim slovenskim ljudstvom. Rts ubogim delavcem jemlje ubožne družinske pole, medtem ko njegovj prijatelji Nemci uživajo največje ugodnosti. Čudimo se, da naši merodajni krogi nimajo toliko moči, ali toliko volje, da bi pognali za vselej tuje elemente iz slovenskih uradov. Holtschl je tudi kričal: »Diese Hausmeisters, die windische Bagage hat nie genug«. Pogodba med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. V kompenzacijski pogodbi med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sta se za vplače-v;i i>ici za kompenzacijsko blago določili Praška kieditna banka v Belgradu in pa »Deutsch-PsHV.reiclnsches VVarenverkaufsbureau« na Du-n;,|U. Praška kieditna banka v Belgradu ima po vsej Jugoslaviji podružnice in pa bančne zveze. Pr >met med nemško-avstrijskimi in jugoslovanskimi trgovci se vrši na ta ;načiri, da se jugoslovanski , kupec pred sklepom’ kupčije z nemško-avstrijskim prodajalcem prijavi »Centralni upravi« v Belgradu in od nje zahteva, da. še nemško-avstrijskemu blagovnoprometnemu bi t o ju nakaže fakturni znesek. To nakazilo prejme potem nemško-avstrijski dobavnik. Ko ta predloži prejeto nakazilo, se mu izroči izvoznica. Plačilo izvrši »Warenverkehrsbureau«. Obraten postopek se zgodi, kadar nemško-avstrijski kupec dobavi blago iz Jugoslavije. Potni promet. Poverjeništvo za notranje za d..ve je razglasilo v uradnem listu št. L XXVII dne 18 aprija t. 1* naredbo o potnem prometu 'n sicer za notranji promet: „1. Vsaka oseba, ki hoče potovati izvun. svoje občine v katerikoli k|al kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, mora imeti 'ptStno izkaznico. Potne izkaznice za potovanje v dotične sreze, oziroma okraje, izdajajo občinske oblasti, za potovanja izvun sreza ali okraja pa srezka načelništva, odnosno okrožna nasilništva za okrožna mesta, redarstvena poglavarstva svobodnih municipalnih mest in kotarske oblasti, v Dalmaciji in Sloveniji pa okrajna glavarstva, oziroma policijske oblasti, pristojne za izdajanje potnih listin. 2. Onim, ki' potujejo v kraje severno od Save in Donave, nadd je onim, ki potujejo izvun svojega okraja, ležeči ga preko Save in Donave, mora vidirati potno i^vnico še krajevna vojaška oblast. Za potovanje v okolišu svojega okraja, tudi če leži severno od Save in Donave, vizum vojaške oblasti ni potreben. 3. Potne izkaznice se smejo iz 1 tj u z v ljavnostjo največ enega meseca, vi Mariborski „Sokol“ se vdeleži slavnosti v spomin Zrinjskemu in Frankopanu, kojih zemeljski ostanki se pripeljejo v nedeljo, 27. t. m. v Maribor, korporativno s zastavo. Vsi člani v kroju se zbirajo ob 4. uri v Narodnem domu. Pričakuje se tudi udeležba drugih obmejnih sokolskih društev. Odbor. Mariborske „Sokolske“ župe občni zbor1 se vrši dne 27. aprila t. 1. ob y22. uri popoldne V Narodnem domu in ne 30. aprila, kakor zadnjič naznanjeno. — Dnevni red ostane.1 Krajevni odsek v Mariboru društva pogodbenih državnih uradnikov za Štajersko ima svoj redni občni zbor dne 10. maj-nika 1919 ob 6. uri zvečer v gostilni Sinko v Mariboru, Sodnijska ulica, z običajnim sporedom. Vsi člani se poživljajo, da pridejo polnoštevilno. Odbor. Sol. Občinski gospodarski urad je bil primoran, nabaviti za mesto Maribor potrebno sol iz inozemstva in plačati poleg visokih cen in voznine še carino. Vsled tega se sol ne more prodajati več po starih cenah, ampak se je mora cena zvišati V prodaji na drobno bode stala sol od ^ondeljka dne 28. t. m. 1 K 20 v. za kg. Ker znaša carina sama 25 v- za kg, s tem povišanjem cene torej niti carina ni plačana, zato pa se bode ta sol izdajala izključno v mestni prodajalni na nakupovalne pole po J/4 kg na teden za osebo. Krompir, prvovrstni, za seme in jelo, se dobiva po 1 K za kg na Mestnem trgu (Rat-hausplatz) št. 9. Uboga hroma žena prosi usmiljena srca podpore. Darove sprejme upravništvo »Mariborskega delavca". \ Dopisi. Brezno v Dravski dolini. Cujemo, da naš nemškutar Germuth brez ovire naročuje in prodaja moko in koruzo. Nedavno je baje dobil večjo pošiljatev bele moke na na.ToV občine Rdeči breg Treba bi bilo pojasnila, kako je to mogoče. Ravno tako bi bilo tieba pojasnila o oni vreči bele moke, ki jo je po Germuthovem posredovanju v velikem tednu dobil odslovljeni šentiovrenški nadučitelj Moge. Protekcije ne^me biti nikjer, najmanj pa nasproti nemškutarjem. Zadnje vesti. n Naša koroška fronta. LDU. Ljubljana, 25. aprila. Uradno poročajo: i^4. t. m. zvečer je obstieljevalo nemško topništvo različne naše posadke ter oddalo tudi nekaj strelov na kolodvor Sinjčaves. Naše topništvo je odgovarjalo. Pri Dobrovi smo zavrnili sovražne patrulje. Zastopnik deželne vlade za Slovenijo pri slavnosti prevoza hrvaških mučenikov. LDU. Ljubljana, 25. aprila. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani odpošlje kot svojega zastopnika k sprejemu vlaka z zemeljskimi ostanki Zrinjs ega in Frankopana v Mariboru poverjenika dr. Karla Verstovška, ki bo ondi v imenu deželne vl^ide 'pozdravil došle goste in na to spremil vlak do Zagreba, kjer se bo kot vladni zastopnik udeležil vseh slavnosti. Italijani odhajajo- iz Pariza. LDU. Amsterdam, 24. aprila. Glasotn Reuterjevega poročila iz Pariza je Orlando izjavil, da bodo njegovi tovariši morda ostali še par dni v Parizu. Pripomnil je »zapuščam Pariz ne za to, da pretrgam stike z našimi zavezniki, marveč jih bomo samo prosili, da prevzamejo varstvo naših interesov«. Kriza na mirovni konferenci se reši. LDU. L o n d o n, 24. aprila. (ČTU). Reuter javlja iz Pariza vest, glasom katere bo križa v Parizu v zadnji uri dogovorno rešena. Kompenzacijski dogovori z Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 24. aprila. (DKU.) V zadnjem času so se sklenili z 'Jugoslavijo, Zahodno Ukrajino, Romunijo in Ogrsko kompenzacijski dogovor. Pogodba z belgrajskim institutom, sličnim z »VVarenveikehrsbureau-jem« na Dunaju, je menjalna pogodba, glasom katere se ima od obeh strani dobavljati blago v enaki vrednosti. Pomen pogodbe z Zahodno Ukrajino tiči v tem, da preskrbuje •Nemško Avstrijo z izdelki mineralnega olja, romunska pogodba pa ji osigurava najprej 6000 ton mineralnega olja, daje ji pa opcijo, za nadaljnih 14.000 ton. Nemška Avstrija pa ima dobavljati industrijske izdelke v enaki vrednosti, predvsenu železniški material. Italijanski ero^iani na Dunaju. LDU. Dunaj, 25. aprila. (ČTU.) Včeraj opoldne je dospelo 12 italijanskih eroplanov pod vodstvom italijanskega stotnika Ce&arinija iz Padove. Spustili so se na tla na letališču v Aspernu. Preleteli so daljavo Padovo — Dunaj v dveh urah. Poljaki prodirajo. LDU. Amsterdam, 24, aprila. Glasom Reuterjevega poročila, je poljska vojska na Litvi pričela na fronti 150 milj z ofenzivo in prodira. Poljaki so dobili velik plen. Italijani zapuste Pariz. — Izjava Orlan-dova. LDU. Pariz, dne 24. aprila. (DunKU.) („Agence Havas“.) V porazgovoru z zastopnikom „Agence Havas“ je snoči ujjivil ministrski predsednik Orlando: Izjava predsednika Wil-sona, oddana nepričakovana v/u i, ko smo z največjim naporom izkušali doseči spravo, katere lojalnost bi zajamčila uspeh, je presenetila mene kakor tudi moje tovariše na konferenci kar najmočneje. V takih razmerah nismo mogli skleniti nič drugega, nego to, kar smo sklenili: prenehati sodelovanje pri konferenci, ker nam je izginilo upanje, da se unedi italijanski problem prijateljskim potem. Svoje stališče obrazložim jutri v poslanici na italijanski narod. ,,Matin“ objavlja več porazgovorov z italijanskimi delegati. Orlando spominja na: to, da 'so Italijani pri podpisu premirja Avstrije zahtevali gotove pridržke glede nekaterih izmed 14 članov, .zlasti glede člena IX. Sailandra je izjavil, ria zapusti Pariz, ne zato, ker se je razprl na konferenci, temveč samo zaradi tega, ker se Orlando, čigar navzočnost je potrebna v Rimu, ne bo več udeležil konference. Meja med Nemško Avstrijo in Italijo. LDU. Pariz, 24. aprila. (ČTU). Nova meja med Nemško Avstrijo in Ttalijo je končnoveljavno določena. Meja teče severno od Brennerja. Nedeljska predstava „Graničarji“ se preloži vsled Zrinjsko-Frankopanske slavnosti od ure popoldne na V28. uro zvečer. Prijatelje šahove igre vabimo k pogovoru za ustanovitev kluba. Sestanek v petek, 25. aprila, v M, uri zvečer v kavarni- „Terezinji dvor“. - 2—2 Železne zložljive | ir vrtne stole ^ se proda v večji množini v Ljubljani, Kolodvorska ul. 31 (gostilna). 3—2 šj88888888888888888888888888888^ Dragotin Riedl, brivec Maribor, Tegetthoffova cesta 21 se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom. Poslano! Založba KIeinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo Velikega slovenskega vzpr-nega spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška, f Spisovnik, okoli 350—400 strani, bo v kratkem izšel j in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vlog za ! zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka, spisovnik bo ' neogibno potreben' svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih zadevajočih gospodarski promet. i Naročila pred iHajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabai/i papirja,, sprejemajo vse knjigarne. 3*-3 , I. Mariborski bioskop TegetthoKova cesta. Od sobote 26. do 29. aprila 1919 Giuffeiino in njegova družina Šaljiva slika Ribolov morske ribe Po naravi Senca preteklosti Drama v 4 dejanjih V sredo 30. aprila lanovi spored! Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob */a3., 4., 6. in & uri zvečer it 121 IS Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor ob Or. Solijin trg |sssarr j 1=11=11=^=? Grablje iz drinovega lesa s 15 zobmi kos s 17 € C S 20 * c’ . S 24 « «; , nenasajene (čeljusti) — nasajene K 2’20 K 3'20 K 2-40 K 3-50 K 2'50 K 3'80 K 2'90 K 4-40 Sita ff I vagon Krušne moke koruzne sadnih Mic (iz šib-pletene) od 5—50 kg vsebine proda takoj po nizki ceni importna in eksportna trgovina . Ferdo Sert Maribor, Koroška ul. 21 ©©00000©©©O00000© »I II Zi® III®® D®®®®®©®®®®®®® Karbidoue svetilk: stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! C. Th. Meyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. * Ob sobotah zaprto. ®®®®®®®®®®®®®®®®!®!®®®®®®®®®®®®(i®®® Somišljeniki! Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah „Mariborskega delavca"! »Mariborski delavec" se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka j., „ „ Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezija „ „ Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., Ulagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor £XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX2 hranilnica M B 1. iz iime xa moko 9 col v premeru kos K 12'— 11 < < < K 12-50 - 12 « « « K 13'— 13