192. številka Ljubljana, v torek 25. avgusta. XXIV. leto, 1891. fthaja vsak dan mveCer, izimti nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avitro-ogerske dežele za vse leto l.r> gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za črt rt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah št 12. , Dpravnifitvunajse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Kam ste zašli?" ii. V dveh člankih odgovoril je klerikalni naš kolega, ali da se poslužimo njemu priljubljene stilistike, monitor Ljubljanskega farovža, na nase utemeljeno uprašanje: Kam ste zašli? ter skuša od sebe odvaliti vsako krivdo in dokazati, da pota, po katerih hodi on, so prava. Skuša pač z nekaterimi frazami dokazati, da njegova klika ni hotela uprizoriti agitacije proti kmetijski družbi ter hoče odkloniti to žalostno nalogo, trdeč, „da je ravno gosp. Pire posredno pričel s svojo kandidaturo in malo-vredno agitacijo pravo Herostratovo delo proti kmetijski družbi". A ta dokaz se mu nikakor ni posrečil, ker bi niti spretnejemu peresu, nego je jako okorno Slo venčevega člankarja ne bilo mogoče dokazati tega. Ker se prvi članek peča skoro izključno s Tržaško »Edinostjo", prepuščamo odgovor njej sami in prestopimo samo na konec prvega članka, ki pravi „napali ste nas, kakor sršenje, ker se mi v sedanjih razmerah protivimo Pirčevi kandidaturi iz stvarnih, načelnih uzrokov, in ne osebnih*. Pogledimo si vender malo bolj natanko, kakšni so ti stvarni, načelni uzroki in te sedanje razmere. Gosp. Pire naznanil je svojo kandidaturo prvi, in sicer ne v .Slov. Narodu0 ali pa celo v organu .Slovenskega društva" v „Rodoljubu", pred katerima se po navodilih naših nasprotnikov vsaka brumna tercijalka trikrat prekriža, ne, zatekel se je v pohlevne, mirne .Novice", organ naših pomirje-valcev, ki imajo gotovo najpošteneje namene. Jeli to kaj pomagalo g. Pircu? Prav nič! V nasprotnikih naših postavilo se je z odločilnega mesta gaslo: Kdor ni z nami je proti nam in začelo se je strastno pobijati kandidaturo g. Pirca, proglasili so ga za Herostrata, ki hoče ugonobiti kmetijsko družbo? Stvarni in načelni uzroki pa so le ti, da, ker g. Pire neče slepo se podvreči diktaturi klerikalne klike, ga ona v sedanjih razmerah, to je ko ona želi izključno odločevati ne samo o verskih nego sploh o vseh političnih uprašanjih, pobija na najstrastneji uačin. Jedino vaša gospodo-željnost, vaša skrajna nestrpnost, to so one .se- danje razmere in oni stvarni in načelni uzroki", kateri vaB vodijo v vsem vašem boji, proti katerim pa se odločno mora postaviti vsa posvetna inteligenca in tudi oni del naše čestite duhovščine, kateri slep fanatizem še ni popolnoma zadušil poštenega narodnega čuta. Kliku zelotov, ki dobiva svoja navodila iz Ljubljanskega škofijskega poslopja, ta klika zatiejala je nesrečni razdor mej nas, proglasila je skrajno svojo nestrpnost z omenjenim svojim geslom. S tako kliko ni mogoča nobena sprava, to bodo konečno uvideli tudi oni blagi domoljubi, ki so se nadejali, da morda vender le kaj dosežejo. Molčali smo dolgo, opazovali smo samo od daleč razvoj vse te kandidature, kako pa so mej tem postopali Slovenčevi pristaši, to je jasno slehernemu, ki se le malo peča z našo domaČo politiko. Pridružila se je Trialki .EdinoHti" tudi Goriška „Nova Sofcau in tuđi proti njej obrača se člankar Slovencev ter jo hoče zavrniti in dokazali, kako napačno je storil g. Pire, da bo je podal v javno politično življenje. Tudi o tem delu njegovega članka ne bodemo govorili obširneje, pač pa moramo konštatovati, da niti z jedno besedico ne omenja primere, katero smo podali o dolgoletnem političnem in narodnem delovanji pokojnega dr. Bleivveisa kot tajnika kmetijske družbe v dobi največje nemškutarije na Kranjskem. Dokler nam na ta neovrgljivi faktura ne odgovorite temeljito, ne metajte z Herostrati okolu sebe tako nepremišljeno, kajti Herostrati ste vi sami. Puhlih fraz o verskem indiferentizmu in piškavem liberalizmu niti ne pobijamo, ker so Že preveč obrabljene, da bi se še prijele pametnega Človeka. Konečno pravi člankar Slovencev : Morda pride Čas, in tega si tudi mi želimo, da se poštenim potom in na pravi podlagi poravnajo nasprotstva mej slovenskima strankama, in takrat more gosp. Pire brez boja in častno zasesti tako zaželeni stol v redutoi dvorani. Kakšna bi bila .prava podlaga" na kateri naj bi se poravnala nasprotja, to si lahko misli vsak, kdor pozna vladoželjnost Ljubljanske klerikalne klike, bila bi popolna slepa pokorščina in uklaujanje pogubnim načelom njenim, bila bi brezpogojna kapitulacija. Tacega čina pa napredna posvetna inteligencija slovenska ne bode nikdar storila, niti ga domoljubni in treznusodeči veliki del slovenske duhovščine ne more zahtevati od nje. Će na koncu svojega članka pravi .Slovenec", .da bode g. Pire Ilerostrat tempeljua kmetijske družbe kranjske, če bode posnemal politične peteline, katerim je vedni prepir vsakdanji kruh", mu na to ne odgovorimo prav nič, kajti prejaano je baš v najposlednjem času pokazal z raznimi svojimi izzivajočimi članki, v katerem taboru so doma politični bojni petelini. Razsodbo o tem prepuščamo z mirno vestjo razumnemu čitatelju ter smo s temi vrsticami od svoje strani izrekli zadnjo besedo in se ne bodemo spuščali v daljni neplodni prepir. Drugi slovensko-hrvatski izlet k češki razstavi v Pragi. V Pragi 10. avgusta. [Izv. dop.] (Konoc) Od mestne hiše podali smo se v .Must'ansko Besedo" k skupnemu obedu, pri katerem se je razvila jako živahna zabava. Napijal je veleč. gosp. župnik Jakoviua Blovensko-hrvatBki slogi in vzajemnosti, gosp. prof. Bučar (Hrvat) uavzočnim češkim damam in češkemu ženstvu sploh, ki naj bi bilo vzor našemu ženstvu glede požrtovalnega in odločnega rodoljubja, gosp. profesor Jagoda navzočnemu gospodu kanoniku Ivanu Slamniku, bivšemu ravnatelju Reške hrvatske gimnazije, ki je za časa njegovega vodstva vzgojila veliko število hrvatskih in slovenskih značajnih rodoljubov, gosp. dr. Gregorin pa ljubavi mej slovenskim, hrvatskim in češkim narodom, katera ljubav bode konečno zmagala vse ovire, ki se ustavljajo napredku slovanstva. Vse te napitnicu našle bo naudušen odmev v srcih navzočih Hrvatov, Slovencev in Čehov. Na vrhunec pa prispela je naša naudušenost, ko je Slovenec gosp. J. vzdignil svojo čašo ter napil hrvatskemu in slovanskemu velmožu in mecenu, preuzvišenemu Škofu gosp. J. Strossmaverju, v katerega se upirajo oči vseh Slovanov z neomejeno udanostjo in z najvišim spoštovanjem. Kakor orkan razlegali so se po prostranem vrtu Mo3t'anske Besede naudušeni klici: Zivio Strossmaver! Takoj odposlali smo tele- LISTEK. Igrača. (Novela E. Kra h i 1 j n i k o v e, prevel Vojaka r.) tDalje.) — Je li prišel, teta? — Da . . . sme ustupiti ? — Prosim . . . hitro, hitro . . . odgovorila je mlada deklica, in njeno lice je zopet zarudelo. — Kdo je prišel? prašal je Čuvašev, a ker je Marija Ivanovna že odšla, je odgovorila Olga. — Duhovnik . . . prosila sem teto, da pošlje ponj. Želim'se izpovedati in obhajati. Zdravnik je prijel Čuvaševa pod roko in Šel z njim in z njegovim kolegom skozi druge dveri, ko je ustopil svečenik k Olgi. — Preresno notranje poškodovanje . . . velika zguba krvi pri zelo nežnem orgauizmu . . . ničesar se ne more storiti, niti reči se ne chi, koliko časa še ostane — lehko umre črez uro, kakor črez jeJen dan. Kar se pa tiče sredstev za večjo moč ali manjše bolečine, bo vsa zaman. To je bilo vse, kar je vedela reči znanost v tolažbo Petru Kiriloviču — in, za Boga, kako je preziral Bedaj zdravništvo, bolj nego mu je zaupul pred jedno uro ! Po odhodu zdravnikov je šel Ćuvašev v veliko sobo in bliskoma stresel se: zagledal je v oglu Btoječo jelko, na kateri je že blestelo nekoliko ukrašenja. Peter Kirilovič se je domislil, kako se je radovala Olga še včeraj in ta spomin mu je zabodel nož v srce. Ćuvašev je sel na divan, na katerem je tolikokrat Bedel z Olgo in, zakril lice z rokama. Sedaj ni plakal, kar je pa čutil, bilo je hujše nego najbolj divno obupovanje. Iz tega polo-ženja vzbudilo ga je škripanje dveri. Naglo je vstal in stal pred svečenikom, kateri je prišel iz Olgiue sobe. Bil je že zelo star služabnik Božji, s popolnoma belimi, tankimi lasmi in brado, z mrtvim pogledom in z majhnimi gubami okolo očij. Izraz teh očij in vsega obličja je pa govoril, da je končal njih posestnik Že davno vse, kar se navadno imenuje strast, in gledal na vso okolico z brez8trastnim pogledom mirnega opazovalca, a ne igralca življenja. Vender, kakor se je videlo, ganilo je tudi njega gorje, jasno napisano na obrazu čuvaševa. — Telesni zdravniki so Vam že zagotovili, česa morete pričakovati od njih znanja; jaz pa, dušni zdravnik, Vam rečem, da sem dobil še malo tako dobro pripravljeuih na zadnjo uro z vero in pokornostio, kakor njo . . . Gospod, kateri jo kliče k Sebi, pripravlja ji boljšo usodo, kakor bi ji bili mogli dati v tem življenji sebičnost in sprijenost... Sedaj ni čas, da bi Vas opominjal, naj Vam bode ta nesreča kažipot za bodočnost. Samo, je pristavil duhovnik, ko je zapazil, kako se je tresel Čuvašev pri teh besedah, — ne udajajte se obupu . .. obup je volik greh ... A sedaj pojdite k trpeči, katera Vas tako ljubi, da more le Vaša prisotnost olajšati nje poslednje trenutke ... Z Bogom. Svečenik je segel Čuvašovu v roko, a ta, mesto da bi jo stisnil, kakor je pričakoval batjuška, je poljubil suho, starčkovo roko z izstopivšimi na njej žilami. Peter Kirilovič niti pomnil ni, kdaj je poljubil do tega dne moško roko — morda je bilo to prvič. Svečenik je pogledal še jedenkrat Čuvaševu v oči in prekrižal ga. — Daj Vam Bog potrpežljivost io pokornost . . . Idite k nji. Batjuška je Sel v srednjo sobo, kjer ga je gram preljubljeaemu vladiki, javljajoč mu pozdrav zbranih Slovencev, Hrvatov in Čehov. Po dokončanem obedu Sli smo v razstavo. V petek 7. t. m. v jutro podali smo se Slovenci in Hrvati na Hradčanu, kjer smo si ogledali starodavni dom S. Vida, kraljevski dvor, letovišče pokojnega cesarja Ferdinanda „Delvedere" z znamenitimi freski iz češke zgodovine. Od tega „Bel-vedera" je krasen razgled na stostolpno Prago ter ni čuda, da si ga je pokojni cesar Ferdinand izbral za letovišče. Opoludne istega dne zbrali smo se še jedenkrat Slovenci in Hrvatje k skupnemu obedu v ožjem krogu v restavraciji „u Chodera", kjer so se vršile rodoljubne napitnice tičoče se slovensko-hrvatske vzajemnosti in bodočnosti. V soboto zvečer (8 t. m.) podala Be je slovenska deputacija štirih gospodov in jedne dame (gospe c. kr. beležuika gosp. Gogola) v urad razstavnega odbora, da se od istega poslove. Gospod beležnik Gogola zahvalil se je predsedniku vspre-jemnega odbora razstavnega za njegovo prijaznost, kojo nam je naklonil za časa bivanja našega v razstavi ter tolmačil mu naše občudovanje krasne češke razstave, katera služi na čast ne le uarodu češkemu, nego vnem Slovanom sploh, kateri gledajo na to češko delo z isto Ijubavjo in z istim pouosom, kakor na lastno delo. Za te simpatične besede zahvalil se je predsednik vsprejemnega odbora razstavnega istotako prijazno, naglašujoč, da se Čehi vesele, ko vidijo, da zmatrajo drugi slovanski narodi njih razstavo kakor svojo. Pred odhodom poslali smo še Slovenci i Hrvati vsem Češkim Pražkim listom to-le zahvalo: .Hrvati i Slovenci, vračajoč se iz zlate Prage v domovino svojo, izrekajo najtoplejšo zahvalo narodu češkemu za presrčni vaprejem, ki jim je bil napravljen povsod, koder so prošli na češki zemlji. Posebno zahvaljujejo se vsemu obČinBtvu slavnega kraljevega mesta Prage, vrlim meščanom in plemenitim damam mest Chocen, Pardubiee, Novih Strašeč in Kolina nad Labo. Dnevi in trenotki, katere smo preživeli v češki domovini in v stostolpnem središču krasne zemlje češke, ostanejo nam nepozabni. Dokazi bratske ljubavi gaiiili so uaša Bra. Bog živi bratski nam narod češki ter daj nam doseči vrhunec moči in slave! Na zdar zlata Praga! V Pragi 0. avgusta 18'Jl. Z i Hrvate: Ljudevit Slamnik, Ivan Jakovina; za Slovence: Ivan Gogola, dr. Gustav Gregorin. Tako se je doBtojno izvršil drugi sloveusko-hrvatski izlet v zlato slovensko Prago. Vsi izletniki vračamo se od češke razstave polni najugodnejših utisov, ki nam ostanejo globoko v spominu in srcu dokler živimo. V Pragi gibali smo se v čvrstem slovauskem vzduhu in vseh nas izletnikov želja je ta, naj bi vsi Slovani, ki le morejo, obiskali prelepo razstavo češko, da vidijo s svojimi očmi, kako je napredoval narod češki m da se nasrkajo v zlati Pragi pristnega slovanskega duha, ki tam veje in bi moral družiti vse Slovane v nepremagljivo kulturno silo. čakala Marija Ivanovna, Peter Kirilovič se pa z nekakim čudnim, raztrganim čutom v svoji duši vrne k Olgi. Ona se mu je tako nasmehnila, da se je Čuvašev nehote domislil svećenikovih besed, da ji more namreč le on olajšati prehod v drugo življenje, iu srce se mu je kar nakrat predrugačilo. .Ne, ni mogoče . . . živeti drugemu brez dru-zega!u si je mislil, in kakor da mu je postalo lažjo pri tej misli. — Kako se počutiš V Moj pozdrav, rekel je Cuvašev, naklonil se in poljubil Olgo. — Sedaj, po razgovoru z batjuško, mi je popolnoma dobro . . . Sedi tu in ne odhajaj, Petja . . . Saj ne odidešV prašala je nemirno. — Kam naj idem od tebe V Ves svet je za-me tu, odgovoril je strastno Cuvašev in hotel pristaviti še nekaj, a bal se je vznemiriti Olgo z onimi obupno strastnimi besedami, katere so silile na njegove ustnice. Potem so se vlekle minute in ure pri postelji umirajoče, kratke kakor trenutki, a hkratu dolge, kakor večnost. Cuvašev in Olga sta malo govorila, a kaj bi si bila imela povedati? Vsak je predobro vedel, kaj je moral drugi čutiti. (Dalje prib.) Politični razgled, Hotranje dežele. V Ljubljani, 25. avgusta. Dijaški shod v Urnu se vsled policijske prepovedi ni mogel vršiti javno in je imel le značaj zaupnega pogovora. Mej zboro-rovanjem prišel je v dvorano policijski komisar in zapisal imena vseh zborovalcev. Vsprejelo se je več resolucij. Me forma občinskega reda gališkega bode naj važneja točka, s katero se bode baviti ga-liškemu deželnemu zboru v bodočem zasedanji. V Lvovu sklicanih je bilo več euketnih komisij, katere bo imajo izreči o tem uprašanji. Zvišanje uradniških plač na Ogerskem. Finančnemu ministru so baje predložili Štiri načrte glede povišanja plač državnih uradnikov na Ogerskem. Z novim letom bi že povišane plače stopile v veljavnost, vender bi se pa še le 1. julija 1892. I. skupaj izplačal poletni višek plače. Ostrogonski primas ne bode se preselil v Budimpešto, kakor je nekaj časa bila želja vladnih krogov ogerskih, nego ostane vse, kakor je bilo dozdaj. Sveti oče sam potegnil Be je bil za to, da ostane vse pri starem. Primas, ki se bode imenoval v kratkem, ostal bode torej v Oatrogonu. Zdravstvene odredbe proti koleri. Ministerstvo notranjih zadev je izdalo ukaz na vse politične deželne vlade glede zdravstvenih odredb proti koleri, katera se širi vedno bolj po deželah Azijske Turčije, posebno v Siriji in v Hed-jasu. Treba je torej skrbeti, da se pravočasno zabrani, da se ne zavleče bolezen. Politična oblastva se pozivljejo, da z vso odločnostjo pazijo, da se natančno izvršujejo odredbe ukaza od I. 1886 ter da se povsod stori vse kar je potreba. Vnaujc države. Francija in Rus iJa, Po nekem Pariškem poročilu .Kreuzzeituug" se v dobro poučenih krogih ne oporeka trditvi, da se je dognal mej Francijo in Rusijo nek memorandum, v katerem se je doseglo sporazumljenje glede načel in oamer na podlagi tnejsobnih pogovorov. Papež in trojna zveza. V Berolinu se močno prizadevajo, da bi dokazali, da papež ni protivnik trojni zvezi in da bo dotični članki rimskih listov izražali ;le osobno mnenje pisateljev. Oficijozno pismo iz Berolina pravi, da omenjeni članki nikakor ne izražajo pravega mnenja Vatikana in da se o tem v Berolinu ni dvomilo niti za trenotek. Dalje se oporeka vest, da je Vatikan poslal pruski vladi noto, v kateri odbija sumnjo, da bi bil protiven trojni zvezi. Potovanje srbskega kralja. Iz Belegagrada se poroča, da ao neosnovane vse vesti, ki so se širile zadnji čas o daljnih potovanjih kralja Aleksandra, Isto velja o potovanji kralja v Carigrad. V Parizu ostal bode kacih 14 dnij. Italijansko in francosko brodovje na Grškem. Kakor se poroča iz Aten, prišlo bode v kratkem italijansko vojno brodovje štirih oklopnic iz i■'.jipta v razna grška pristanišča. Pričakuje se tudi poiet francoskega oddelka 14 ladij, katero nameravajo posebno slovesno vsprejeti ter s tem demon-strovati proti postopanji Angleške proti Grški v poslednjem času. Izvažanje ruske rži. Kakor poročajo .Birževaja Vjedomosti", dobili so vsi ruski carinski uradi ukaz, da zabranijo izvažanje žita, kateremu bi bilo primešano več nego 8% rži, ker Be tako skuša izvažati rž navzlic znani prepovedi. I lota u dsko ministerstvo. Po dolgih obravnavah posrečilo se je vender sestaviti novo ministerstvo. Najbolj imenovana kandidata Taak van Poortoliet in van Tienhoven prevzela sta ministerstva notranjih in zunanjih zadev, poslednji prevzel je poleg tega še tudi predsedstvo. Politični značaj novega ministerstva je s tem dovolj izražen. Liberalna stranka pozdravlja b posebnim zadoščenjem dosedanjega župana stare prestolice. Velike težave so bile tudi dobiti vojnega ministra, ker je treba uvesti splošno vojno dolžnost, kar je jako težka misija za novega vojnega ministra. Angleži v Zanzibaru. Angleži so dosegli jako velik upliv pri sultanu zanzibarskem, ki je baje dovolil, da se postavijo za dve do tri leta angleški Častniki na čelo vojski, policiji na kopnem in da prevzeme v pristanišči upravo pomorskih svetilnikov. Častnikov ne moči odstaviti brez dovoljenja sultanovega. Dopisi. Is Vitanju 22. avgusta. [Izv. dop ] V našem malem, pa radi nemČurBke nestrpnosti in nadutosti prebivalcev po celi slovenski domovini predobro poznatem in rampitem trgu, zbrala se je dne 17. avg. deputacija akad. društva „Slovenija" na Dunaji, da izroči svojemu častnemu članu, našemu Blavnoznanemu epiku, velečastitemu gospodu Antonu Aškercu častno diplomo. Diploma je kaj krasna, ter je res nn Čast njenemu ustvsritelju g. Josipu Grmu, slušatelju na Dunajski slikarski akademiji- Razveselila je tudi vidno gospoda pesnika, kajti besede, s katerimi se je zahvalil na tem skromnem pripozoanji njegovih zaslug za razvoj naše lite« rature, prišle to mu is srca, ter i nam mladim akademikom segle globoko v srce. .Narodnost, svobodno mise l ni napredek in resnice" le-te preimenitne idejale, ki so mu kot zvezde vodnice vsekdar zvesto svetile na potu življenja in v poeziji, polagal je tudi nam s prelepimi besedami na srce. Naš velečastiti gospod častni član naj bode uverjen, da njegove besede neso padle na kamnita tla, ampak našla so v naših mladih a za vse lepo in..dobro plamtečih srcih glasen odmev. Dal Bog, da bi isti odmev našli v srcih vseh akademikov, ki so združeni v .Sloveniji". V prvi vrsti narodnost, iskrena in naudušena ljubezen do svojega teptanega in Žal, že tudi deloma razcepljenega naroda, ki bi se pa ne smela pokazati samo v besedah, ampak dejanski, drugič: svobodomiselni napredek, ki jedini more naš narod pripeljati do boljšega blagostanja in sreče in konečno resnice pri vseh naporih, vsakem koraku v dosego našega cilja — boljše bodočnosti slovenskega naroda — te tri besede zapiširao si vsi slovenski akademiki na svoj prapor; za te se naudušujmo, za te se pripravljajmo, da bi v resnici jedenkrat po svojem nastopu v političnem življenji koristili narodu svojemu. — Popoludne napravili smo v družbi z vele-častitim gosp. Aškercem izlet v znano narodno krčmo g. Fr. Vivoda v Št. Florjanu, kjer se je nam pridružilo, tudi nekaj drugih gospodov, mej njimi g. L. Koprivšek iz Novega Mesta s svojo obiteljo in velečastiti gosp. Fideršek, tamošnji župnik i. t. d. Tudi tukaj smo slišali marsikatero lepo in oduševljajočo besedo, ter se ločili na večer z najlepšimi spomini na našega častnega člana, kateremu kličemo iz dna srca: Bog ga živi še mnoga leta, zdravega in čilega na duhu in telesu, da bi i nadalje koristil svojemu narodu ter bogatil našo literaturo s svojimi prekrasnimi proizvodi. Iz lloliiufu 20. avgusta [Izv. dop.] Kakor letos sploh, pritožujemo se tudi mi, da nas obiskuje le malo tujcev, pa vreme je v resnici za potovanje, zlasti po planinskih krajih, jako neugodno in večni dež odgnal nam je premnogo tujcev, ki so prejšnja leta kaj radi zahajali v našo prekrasno dolino in na naše veličastne gore. Mesto navadnih popotnikov in raznih židovskih agentov, ki so nas nadlegovali na vse načine, opazujemo letos necega dosedaj v nas neznanega gosta, ki je prej več let živel na obalih sinje Adrije, potem na Štajersko Kranjski meji in sedaj po našem okraji sreče išče, katere mu do danes nikjer ni bilo najti mogoče. Trikrat smo bili ža tako srečni, da smo, kar prej nikdar, videli v naši lepi dolini odvetuika iz Radovljice, ki je prišel k nam .uradovat". Čudili in strmeli smo, ko srao čuli po maši oznanilo, da bode blagovolil g. Josip dr. .BiBiak" določenega dne v Bistrico na uradni dan priti ter da hoče na tem uradnem dnevu sprejemati blagohotno ne le tožbe, temveč hoče tudi pogodbe vsake vrste tudi ženitne, napravljati in vse raznotere pravne bolezni lečiti. Poupraševali smo drug druzega, kdo je novi prorok, ki „čujeu na ime Josipa dr. .Bisiaka". Iz pisave njegovega imena sklepali smo, da je tujec, ker se sramuje imena slovenskih mnogoštevilnih Bizjakov, ki tudi v Bohinji žive. In res izvedeli smo, da je ta mož poi Laha, ki naš materin jezik prav slabo govori, tako da ga komaj razumemo. — Dalje smo pa tudi izvedeli, da je prav neprostovoljno zapustil kraj na obalih sinje Adrije, kjer so se mu z vso odločnostjo protivili, da jih še dalje osrečuje po nazorih, katerih nikdo ne odobrava, kakor le on aam. — In prišle so vesti tudi od Štajerske meje, ki svedočijo, da bo tudi tam resno željo izrekli, da mož svoja kopita pobere in se — prav daleč preseli. Mož nam torej ni ravno dobro došel, kajti, če je drugod za svoje strokovnjaško delovanje žel tako negativna priznanja, tudi mi ne moremo veselja vriskati, da je ta prorok ravno nas počastil s svojo navzočnostjo. Od je gotovo mislil, da je Bohinj za raznotere poskušnje najbolj ugoden kraj, kajti Radovljica je daleč in ljudje pa nevedni. Toda danes smo prepričani, da ne sodi o naši razumnosti, ali bolje ne-razumnosti več tako, kakor pred 3 meseci. Naše ljudstvo je jako bistrega uma in hitro uvida, kdo mu je prijatelj, kdo ne; do danes je pa imelo dovelj prilik sklepati o Človekoljubnem ravnanji gospoda Josipa dr. Bisiaka. Ta gospod prišel je po par mesečnem poslovanji v Radovljici do spoznanja, da se prebivalstvo okolice IUdovljiš ke, kljub vsem naporom od njegove strani, skrbno ogiblje njegove pisarne, če je jedenkrat »dobroto" iste že poskusilo. Marsikomu je ta poslovna dotika želodec jako pokvarila, tako da bi ga živ krst več tjakaj ne spravil. Tako se Čuje v raznih krčmah, kjer naš trpin rad potoži svojemu sosedu ali znancu, kje ga črevelj tišči. Ker so se začeli stari klijenti ogibati dobro-dejne roke imenovanega gospoda, je bilo treba misliti na pridobitev novih strank in prišel je g. dr. liisiak na misel, svoj tabor namestiti v Bohinju. Tam si je zbral gostilno „pri Savici" kot glavni stan in tam hotel je deliti dobrote potrebnim Bohinjcem. Dal je torej, kakor rečeno, pri cerkvah oklic a ti, da pride pomagat vsakemu, ki je v kaki pravni potrebi in zadregi. Ker smo pa „Čuli", da je že več strank, (prav nehvaležnih), ki se ne strinjajo z nazori g. doktorja glede osrečevanja kmetskoga prebivalstva in ki so se prav nepovoljno o njem izrazile, niso nas vabila imenovanega gospoda nič kaj prav zanimala. Tako se je zgodilo, da oklic pri cerkvi gosp. doktorju ni prinesel zaželjenega uspeha, to je: polne sobe klijentov s petaki v rokah. Prvi uradni dan bil je jako „tih" in g. dr. Bisiak izumil je drugo sredstvo. Šel je, ali prav rečeno, zatekel se pod peruti našega mnogozaslužnega in občespoštovanega goap. župnika Mesarja, o katerem je vedel, da ima veljavno in tehtno besedo pri vseh Bohinjcih, ki ga radi mnogih zaslug za ves Bohinj voljno poslušajo. Prepričan je bil gospod doktor, da bode pod pokroviteljstvom gospoda župnika premagal vse težave in si pridobil takoj neobmejeno zaupanje celega Bohinja. Prišel je torej k gosp. župniku in je, da bi ga bolj za se pridobil, poklonil se istemu kot veren kristjan, ki hodi vsak dan k maši in dvakrat na leto k spovedi itd. in razkril mu je tudi čisto krščansko življenje svoje obitelji. Ni nam znano, kaj si je mislil gosp. župnik pri opisani priliki; vender je pa nekaj le verjel besedam g. doktorja. Prišel je potem drugi „uradni dan" gosp. doktorja; pa tudi ta ni bil mnogo bolj obiskan, kakor prvi. Pri tem dnevu dal se je pa g. dr. Bisiak po svojem .pisarji* na Bistrici zastopati, kar se je nam prav čudno zdelo. Pa to ga ni ustrašilo in dal je še tretjič .oklicati" tretji uradni dan. Da se mu pa tudi ta ne izjalovi, sklenil je ostati dva dni mej nami, kar je tudi storil. Tretji dan je pa še bolj previdno se ravnal, kajti polovico pisarne pustil je na Bistrici, z drugim boljšim oddelkom krenil jo je pa v gorske vasi, to je gorenjo dolino, da pride v dotiko tudi s prebivalci v Cesnjicah, Jereki, Srednji vasi itd. Mislil si je, tako so mu klijentje na obeh krajih gotovi in nobeden mu ne more uiti. Govorilo se je po Radovljici, da imajo vaščani v Cesnjicah neko večje delo, katero bi bilo kot mastna raca gospodu doktorju kaj dišalo. Pa tudi to potovanje ni rodilo mnogo sadu in g. doktor Bisiak trudil se je zastonj. Mi se čudimo tem naporom imenovanega gospoda in njegovih .domoljubnih" pokroviteljev, ker po naših nazorih se tako krošnjareuje ne strinja prav dobro s častjo odvetnika. Nam se dozdeva to potovanje kot pravo usi-Ijevanje, koje se nam studi; na ta način ne bode imenovani gospod nikdar zaupanja pri nas si pridobil. Sicer pa imamo Že nekaj dokazov, da stoji Človekoljubje tega gospoda na jako slabih nogah in njegovi lastni bivši klijenti ne pojo mu po Bohinju ravno slave. Morda bode sam do prepričanja prišel, da smo preveč .svojeglavi" in da nimamo .prave raz urnosti* ea njegovo požr to valno delovanje, katero je bil svoj čas edino le v „Domoljubu" naznanil. Će bi pa g. Josip dr. Bisiak želel nam se še naprej usiljevati, bomo pa prilično bengalično razsvetlili delovanje njegovo iz sedanjosti in polpreteklosti . Mi smo si dosedaj pomagali, če smo potrebovali, z odvetniki, ki jih kot popolnoma zanesljive može že leta poznamo in ne potrebujemo posiljene pomoči novega preroka, ki bi sploh ne smel po Bohinju uradnih dnevev imeti. Z Bogom! Domače stvrari. — (Vladika S t r o s s m a y e r in časniki.) Madjarski list „Egvertetes" priobčil je v sobotni številki pogovor BudimpeŠtanskega odvetnika dr. Mi-lašina z vladiko Strossmayerjem. Dr. Milašin trdi, da se je s škofom pogovarjal štiri ure in da sta govorila o politiki vse Evrope, kakor tudi ožje domovine, sploh o vseh uprašanjih. Mej "drugim je pisal dr. Milašin, da bi bil vladika Strossmaver rekel: .čez petdeset let, ali morda še prej, tako mislim jaz, ne bode v Evropi nobene krone več. Stvar se že obrablja. Jaz tega ne bodem doživel, a Vi, ljubi prijatelj, utegnete to doživeti in videli boste potem, da bodo dobri ruski kmetje najboljši re puhlica ni. Narod ruski je brezprimerno dobro gradivo za to". Ti stavki razjarili so .N. Fr. Presa«", da je napisala strasten članek proti Djakovskeinu vladiki, ne da bi uprašala, je Ii to res, kar piše „Egyertetes". Mi smo Milašinovemu Bioterviewuu nasproti takoj iz početka bili neverni Tomaži in si mislili: .Obzor" bode že povedal, kaj in kako. In včerajšnji ,Obzor" .sa strane najpouzdanije" javlja: da se vladika Strossmaver ob omenjeni priliki ni pogovarjal, niti pogovarjati mogel z nobenim časnikarjem, kamo-li z dr. Milašinom. Vsa stvar je torej navadna časnikarska raca, ki pa je vender sicer i>re-vidno .N. Fr. Presse" speljala na led. — (Umirovljen) je na svojo prošnjo gosp. dr. J. Semen, profesor v tukajšnjem semeuišči. — — (Za župnijo Še nt (iothardsko) pre-zentovan je J. Šlakar, kapelan v Bohinjski Bistrici. — (Priredbo posebnega vlaka k i z-ložbi v Zagreb) prevzel je po dogovoru z odborom .Sokolovim* gosp. Josip Pavlin, odbor .Sokola" pa si je pridržal ves arangement. — (Odkritje Kačičevega spomenika v Zagrebu.) Danes zvečer pride posebni vlak z gosti iz Dalmacije v Zagreb in jutri bode se odkril slovesno spomenik, katerega je postavilo glavno mesto Hrvatske pesniku Kačiču. Slavnosti se bodo udeležila vsa narodna društva Zagrebška in tudi več vnanjih društev. V Karlovcu bodeta pozdravila goste tamošnja pevska društva .Zora" in .Nada" na kolodvoru. Slavuost odkritja vršila se bode jutri opoludne in bode ban sam odkril Bpomenik. — (Z Gorenjskega) prihajajo žalostni glasovi o nalivih in velikih škodah. Rateče so bile in so deloma še pod vodo. V Belipeči udrla je voda v tamošnje restavracije prvo nadstropje. V Luz-n ici odnesla je voda zidano poslopje železniške postaje z v s e m i prebivalci vred. Mej Kranjskogoro in Trbižem je železnica tako razdejana, da bode promet še par dnij zaprt. A tudi po cesti se ne more voziti v Trbiž, ker je na več krajih zasuta in silno razdrapana. Ljudstvo je sitno potrto, ker ima neizmerno škodo. — (V Cerknici) je v četrtek toča pobila, v petek pa po Rakeku. Ljudje tožijo o slabi letini, zaradi veduega deževja in vremenskih nezgod. — (Iz Beljaka) se javlja, da je železniška proga tako poškodovana, da se promet mej Trbižem in Pontabljem ne bodo pričel pred osmimi, mej Trbižem in Kranjsko goro ne pred štirimi dnevi. — (Iz Opatije:) Danes 22. t. m. ob 7. uri zjutraj začelo je deževati, kakor bi iz škafa lil, ob tričetrt na 8. uro začela je toča padati, debela kakor kurja jajca, vmes tudi debela kakor moška pest. Padala je samo 4 minute, a naredila veliko škode. Nekemu vrtnarju napravila je škode za 400 goldinarjev, po strehah razbila je opeko, 8 milii-metrov debelo, vrtnarskega pomočnika, ki je na vrtu stekleniuo popravljal, pobila je po glavi, da je bil ves krvav. Posamična zrna imela so 6—10 de-kagramov, v Hratuljah pa so deli G debelih zrn na tehtnico in imele so kilogram. Tako debele toče tukaj še ni bilo. Vihar prišel je od zahoda. Morje bilo je ves dan silno razburkano in je v kopališčih napravilo veliko škode ter raztrgalo nekatera še- tališča. — (Za dijaško kuhinjo na Ptuj i) za šolsko leto 1890 91 so Še blagodušno darovali, kar se je pri letnem poročilu po pomoti izpustilo, sledeči č. gospodje: dr. Firbas, c. k. notar, 2 gld.; dr. Schmiimaul Mat, zdravnik, 2 gld.; Munda Ivan, c. k. živinozdravnik, 1 gld.; Špiudler Anton, c. k. zemljeknjižni vodja, 3 gld.; vsi v Brežicah. Ta znesek je nabral č. g. Špindler Anton v Brežicah. Vsem dobrotnikom uboge šolske mladine presrčna hvala. Bog plati ! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kodanj 24. avgusta. Car in njega obitelj popoludne semkaj došla. Vsprejel jih kralj grški, princesinja Waleska, diplomatsko osebje in velika množica občinstva. Visoki gostje odpeljali so se v Fredensborg. Kolonj 24. avgusta. .Kolnische Ztg." javlja iz Peterburga: V dobro poučenih dvornih krogih se pripoveduje, da je carica popolnoma za kolikor možno hilro zvezo s Francosko in da je njen upliv pripravil carja, da se je tako približal Francoski. V tej zadevi, v kateri je imel zlasti Mohreiiheim veliko ulogo, postopala je carica bolj kot danska princesinja, nego carica in izposlovala od Francoske sporazum -ljenje in zagotovilo, da bode v slučaji z rusko pomočjo srečno završene vojne, Šlezvik se zopet priklopil Danski. Poziv Mohrenheima je s temi pogajanji v zvezi. Dunaj 2(>. avgusta. Grof Thun, namestnik na Češkem, semkaj došel. Merseburg 25. avgusta. Cesar in cesarica včeraj semkaj došla. Odgovarjajo na kneza Stollberga nagovor pri včerajšnjem obedu, izrekel cesar nado, da bode kmetski stan ohranil se cveteč in se bodo premagale vse ovire. Kot krščanski gospodje morajo navzočni nositi, kar nebo pošlje. Vsi upamo, da se ohrani mir. Ko bi kdaj pričela vojna, ne bila bi naša krivda. Razne vesti. * (Črnogorci in Praška razstava.) V Cetinji URtauovil se je odbor, ki bode skrbel, da se tudi iz Črnegore udeleže odj)oslanci razstave v Pragi. Ta odbor se je izrekel, da ne potrebuje doneskov, kateri so se nabrali v to svrho na Češkem, ker se bodo navzlic revščini Črnogorcev in slabim letinam, ki jih tarejo, že našla sredstva, da od-pošljejo nekoliko svojih rojakov v Prago. Nabrani novci naj Be torej porabijo v kako dobrodelno namero. * (Baloni v Praški razstavi) nema jo Rrt-če. Kakor znano, zgorel je prvi, a drugi je te dni skuro tudi ponesrečil. V visočiui 1500 metrov zasačil ga je vihar in je padel na streho ter podrl nek dimnik in konečno ves razstrgan obvisel na nekem vrtu. Trije potovalci, ki so s kapitanom Godardora 8e spustili v zrak, bo se prav na čudovit način rešili in se jim nI zgodilo nič hudega. * (Nepotrjena vest o nesreči.) Mnogi listi in tudi mi po njih prinesli smo vest o nesreči, ki bo je dogodila baje v okraji Oravicza na maršu 29. pešpolku. Kakor poroča 7. komo poveljuištvo, je ta vest neresnična, ker se jednaka nesreča ni dogodila v okraji Oravicza. * (V i h a r n a o to k u M art ini que) je bil še huji nego se je sodilo po prvih poročilih. Število mrtvih v Port de France je 218, ranjenih j>a je tudi mnogo. Hiše so povsod podrte ali pa zelo poškodovane. Večji del prebivalstva je brez strehe in brez Živil. Ker so zveze pretrgane, se še ne ve kolika je škoda po notranjih krajih otoka. Zavladalo je splošno obupanje. * (Most se jepodrl) vsled velike povodnji reke St Marc v Port au prince, ko je bilo baš polno ljulij na njem, ki so ogledovali deročo reko. Vsi so popadali v vodo in nad 80 jih je utonilo. Mostne stebre je bila voda spodkopala in to je prouzročilo nesrečo. * (Krvava plesna zabava) V Canetu pri Perpignanu na Francoskem sprijeli sta se na cesti reakcijonarno in republičansko društvo, ki sta priredili plesno zabavo. Republičane, ki so bili brez orožja, napadli so reakcijonarji s palicami in drugim orožjem in jih hudo pretepli. Šestim osebam, mej temi dvema ženskama, razbili so glave, mnogo druzih pa je bilo ranjenih. * (Nesreča.) Pri neki vodni zgradbi severno-nemškega Lloyda v Nordeubamu podrl se je neki leseni oder, na katerem je bilo kakih 50 delavcev. Devet delavcev, vsi rodbinski očetje, je utonilo, devet drugih bilo je težko poškodovanih. Ostali so se ob- držali na razvalinah, dokler jih neso rešili, ranjenih je umrl vsled poškodovanj. Jeden Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. IX. Naslednji seznamek bodi temu v dokaz: Statistika o jadrnikih v avstrijski državni polovici v dobi 1881 —1890 in na Ogerskem v dobi 1881 — 1889 : Konec 1. 1881. je bilo jadrnikov, ki so bili laBt Avstrijcev: 299 prekomorskih jadrnikov s 150.299 ton., 59 velikih obrežnih ladij s 6062 ton. Konec 1. 1890. je bilo avstrijskih jadrnikov: 109 prekomorskih jadrnikov s 62.453 ton., 45 velikih obrežnih ladij s 5636 ton. Konec 1. 1881. bilo je jadrnikov, ki so bili last Ogrov: 139 prekomorskih jadrnikov s 63.898 ton., 3 velike obrežne Indiju g 612 ton. Konec 1. 1889. je bilo ogerskih jadrnikov: 87 prekomorskih jadrnikov s 44.270 ton., 4 velike obrežne ladije s 1164 ton. Avstrijskih jadrnikov je bilo do konca 1890. 1 manj : 190 prekomorski!) jadrnikov s 87.776 ton., 14 velikih obrežnih ladij s 426 ton. Ogerskih jadrnikov je bilo do konca 1889. 1. manj: 52 prekomorskih jadrnikov s 19.628 ton. V dobi 1881 — 1889 je bilo zgrajenih v Avstriji 14 prekomorskih jadrnikov in 27 velikih obrežnih ladij, v inozemstvu pa se je zgradilo ali nakupilo 43 prekomorskih jadrnikov in 5 velikih obrežnih ladij; v omenjeni dobi pomnožilo se jo torej število prekomorskih jadrnikov za 57 in število velikih obrežnih ladij za 32. Ponesrečilo ali prodalo bo je v isti dobi 227 avstrijskih jadrnikov in 45 velikih obrežnih ladij; zmanjšalo se je torej v tej dobi v avstrijski državni polovici število jadrnikov za 170 in število velikih obrežnih ladij za 13. V dobi 1881 — 1889 so bo zgradili na Ogerskem 3 prekomorski jadrniki in 2 veliki obrežni ladij i, v inozemstvu se je zgradilo ali kupilo 17 prekomorskih jadrnikov in 1 velika obrežna ladija; v omenjeni dobi se je torej število prekomorskih jadrnikov pomnožilo za 20, število velikih obrežnih ladij pa za 2. Ponesrečilo ali prodalo se je v isti dobi 88 ogerskih jadrnikov in 2 veliki obrežni Indiji ; zmanjšalo se je torej v ogerBki državni polovici število prekomorskih jadrnikov za 68, pomnožilo pa le število obrežnih ladij za 1. Ta statistični seznamek dokazuje, da se je v dobi 1881 —1890 veliko mauj denarja v jadrnike založilo. To je sicer le naravna posledica težav, s katerimi se je lastnikom ladij boriti, ako hočejo, da jim v jadrnike založeni denar donaša primerne obresti. Davki so hudi, potem je zelo nevarno, na ta način denar nalagati, ker zavarovalni zavodi nikoli nećejo vse ladijne vrednosti zavarovati, ter lastnik jadrnika v slučaji nesreče dobi le za jeden del odškodnino in ima slednjič vsled tega večkrat večje režijske troške, pa manj voznega blaga, nego lastnik parnika, ker jadrnik več časa potrebuje za vožnjo, nego parnik. Pritrditi se mora, da bo zakon z dne 19. junija 1890, drž. zak. št. 130, s katerim se obrat pomorskega brodarstva s parniki in železnimi ali jeklenimi jadrniki, ki so bili doma zgrajeni, oprošča pridobitnine in dohodarine, — zelo povzdignil promet z jadrniki; toda vender ne toliko, kolikor se je morebiti pričakovalo in bi se zgodilo, ako bi se to olajšilo dovolilo tudi lesenim jadrnikom. Namen se po mislih zbornice zato v povoljni meri ne bo dosegel, ker je v železne in jeklene jadrnike treba več denarja založiti in se je laže odločiti za napravo lesenih jadrnikov, ker je za nje potreba manj denarja. Ako se torej hočejo vzpodbuditi ljudje, da bi radi nalagali denar v jadrnike, mora se ta vrsta brodarstva, katera je za gotovo blago prepotrebna, izdatno povzdigniti, zato je j>o mnenji zbornice neobhodno potrebno, da se jadrniki oproste davka in da Re jim nakloni premija. — (Prebavno vino) Karla Brevme sserja je gotovo najizbornejšo sredstvo proti motitvam v prebavljo-nji ali zapekam, kajti to vino ju ukusno in ne Škodi nikdar, kar so v mnogobrojnih dopisih potrdili naj odličnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. 50 kr. — Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu Erevmesserj a, dvornemu lekarju v Briksenu na Tirolskem. s Anatkrinova ustna voda in zobni praše! -S ohrani usta, krepča ćeljuBtno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna skatlja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Slcatelj samo S gld. (81—105) Lekarna Piccoll, „prl angelju", v LJubljani, Dunajska cesta. Naročila bo izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. i t 111 r t i i« „LJUBLJANSKI ZTON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCi: 24. avgusta. Pri Mallfti : Keich, Hausdorfer is Budimpešte. — llochner, Krimeisner, Just z Dunaja. — Plickner, Aholz iz (Jradca. — Terzig iz Trsta — Breitbacher iz Algira. — Schaachl iz Pulja. — Sterke iz Plzna. — Perko is Bihaću. — Mallv z Reke. — Keichberg iz Stuttgarta. Pri I*Ionu t Lowit, Preyer z Dunaja. — Peters, Weiss iz Gradca. — Muha iz Trsta. —Sandri it Kamnika. — Dr. Ullinan, Wolf iz Pulja. — Kogej iz Idrije. — Glo-bočnik i« Kranja. — Valetauich, Rakanowich ic Bosne. — Alcaui, Caniatori z Reke. — Brosch iz Berotina. — Mahor-ćić iz Sežane. — Hudovernik iz Kranjske gore. Pri avatrl|akeui cesarji : Hojan iz Godoviča. Pri jii*nkolodvora t Pirker s Dunaja. Pri bavarakcm dvora: Verbio z Vrhnike. — Schaachl iz Pulja. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i a* m 1 o« 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 73P5 mm. 7343 mm. 736*8 mm. 11 8" C 194°C 13 9» C al. szh. al. svz. si. svz. obl. jasno d. jas. 0*3 mu. dežja. Srednja temperatura 15*0°, za 3-0° pod normalnm. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. avgusta 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 429,431.000 gld. (-f 11,619.000 gld.) (— 121.000 „ ) (4- 9,763.000 m ) (4- 1,125.000 „ ) Zaklad v gotovini . 245,003.000 Portfelj..... 165,213.000 Lombard..... 22,402.000 Davka prosta ban- kovčna reserva . 25,264-000 (— 10,215.000 , ) ID-uLsnaoslca, borza dnć 25. avgusta t. 1. (Izvirno tolegrafićno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 90-75 — glrt Srebrna renta....., 90 80 — 9 Zlata renta.......11080 — „ 5°/« marčna renta . . . . m 102 10 — „ Akcijo uarodne hitnku . . „ 1010-— — „ Kreditne akcije.....„ 276'— — „ London.......„ 11815 — . Srebro......... —•— — „ Napol.......... 9 41«/, — - C. kr. cekini....... 5-64 — . Neuiako marke.....n 1"> — . *•/. državnu sruAke i/. I. IH54 250 gld. Državne srečko iz I. 1M64 100 , Ogeraka zlata ruuta 4'/4.....• • 10tt Oguraka papirnu ronttt o*L......100 Dunava reg. srećko fi°/0 ... 1<)0 gld. I'i0 /mulj. oh*' HVstr. 4' „ dali tu mL liati . . Kreditne aroftko......100 gld. Kudolfovo aroćke..... 10 „ Akcijo anglo-avtitr. bauke . 120 „ Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . danes . 90 35 90 40 111-35 lo| 95 1010 — 275-50 118*05 - . 9 40 - . 564 - . 68 07'/, 135 Kld. 50 ki. 180 „ - . „ 55 „ . 76 . ■ 25 „ 115 . 50 . 190 . - . 20 J — ~ 150 , — B 2'20 . — m lobrega mizarja ia delo pri klavirjih, sa naslove in druga jednaka dela vsprejme (704—2) Tosip "VOTTlT, plvnrna n.11* ,A.la.t>nrcla. v Trutu. Razprodaja 500 hektolitrov obče priljubljenih, dobrih in pristnih vrst hrvatskega vina od sv. Ane, Plešivice, Jaške in okiškega gorovja, z let 1883, 1884, 1885, 1888, 1889, 1890, hektoliter po 1$ «1o 45 franko do železniške postaje Korlovec ali Jaška. Kdor kapi 50 hektolitrov ali več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (7io—i) Podrobnejša pojasnila daje X. Zim me r-mann Insln, Karlovec, Hrvatska. IN«i)t>olJM«» Nrodist vo Prebavno vino (Vinuni digestivum Brevmesser) iz knezoškofijske dvorne lekarne t Briksenu Mr. F. C. Breymesserja je najboljše in najsigurnejie sredstvo, da se hitro lecijo vsakovrstne motltve probavljanje ali aapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni goap. j. Svobode v LJubljani (595—11) •m. t1 bolni /o 1(» »l od puškar v Borovljah (Ferlncli) na Koroakem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pučko in revolverje ter vae lovske priprave« patrone ter drngo atreljlvo po najnižjih cenah. — Puško ao vso pre-akoieue na coa. kr. izkusavalii6i ter zaznameuovane z znamko tega zavoda. (175—50) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno- Ceniki pošiljajo se brezplačno. Ljubljana, Špitalske ulice 10. Poiilovue knflge, kopirna knjige, knjiga beležnice. Izboren vaz, najboljši papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in »krilne knjige, beležnice, folijo knjiga, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki, knjige kazalnlce. (4r»6—13) ±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±± Prodaja se posestvo ležeče v /ii»|»ii>.uli. pol ure od lieg:nii| na iioreii|Nkeni in olnoano J4eNe<% pa ItadovlJIce in !tlt*otovo in hitro upli-\ ^ i sredstvo proti kurjim ^C^S^. »liii^un trdim {)raskoui lože. Dobiva t»e v lekarnah *|>JmL^W -^y^ W j* tu zraven; torej naj M pazi >^ 4»*/^ in ▼»o manj vredne ponareabe. r ^ V'/ Veliko o*^/^ priznalnih ^4 piBem jo na SNS v^^/^ glavni ra/|i()si]jalnici \ L-Schwenk-a lekarna e^/^(524) MeldUngr-DonaJ. samo, ce imata navod in obliž varBtveno znamko in podpis, ho pazi Priatne^aimajo v l.|nli-II mi i J. SvvoImkIr, I,-, pl. Trnkoczy, G. Piccoll, L. Grećel; v Itaidoiroveua S.pl. Sladovi«, F. Haika; v Kamulku J. Moćnik; v Celovel A. E^cr, W. Thuruivvald, J. Biruba-cher; v Rresala A. Aicli-inpror; v Tr^n ma Koroškem) C. Menuor; v Ilel|aku F. Scholz, Dr. E. Kuiupi'; ▼ Uerlel (i. B. Pontoni; v vVolfs-herfcn A. lluth ; v Hra-ujl K. Šavnik; v Kavd-koiiI C. E Andrien; v I«lrl|t Josip 'VVarto; v Kado vi i le i A. H oblek; T Celjl J. Kupferachmid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noili. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.