poltnTna platana f golovTnl. Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih le po praznikih. CLAS NABODA Natočntoe 18 DtaTŽai Uredništvo! Jredoištvoi Ljubljane, Nebotičnik, Gejev« ntf-w *. I. Telefon 88-81 iotiopMt ne vračam* fct. 105« Ljubljana, nedelja 10. maja I936 -i ^ ' Leto II« Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete. Svetopisemski pregovor Usodni 5. maj — Dvojnika je zažgal — Protituberkulozni teden Stop, ženske pa ne! — Velika vlomilska tolpa — Romanje z letalom — Srečen konec — Zgodnja nevihta — Tajinstvena bolezen Strašno vojno bi lahko izzvalo obdržati j e sankcij London, 9. maja. n. Konzervativci so imeli v Kingsfordu shod, na katerem je govoril tudi VVinston Cercil, ki je dejal: »Rezultat sankcionistiene politike je naravnost smešen, če ne tudi tragičen fiasko. Pozivam angleški narod, da opusti to politiko, ker se lahko zgodi, da bo moral biti pripravljen staviti na kocko vso svojo moč. Zgodi se tudi lahko, da bo skusil tudi posledice novega zadržanja tistih držav, ki so pod angleškim vplivom pristale na sankcije. Ako bomo prosili in iskali pomoči pri Francozih v slučaju napada na nas v Sredozemskem morju, bodo Francozi sicer odgovorili toda ne brez strahu. Vojna z Italijo bi pomenila za Francijo, da mora izvršiti mobilizacijo ali da umakne 5—6 armij z utrdb na Vzhodu (Ren). V sedanji evropski situaciji bi moglo obdržanje ali pooštrenje sankcij izzvati strašno vojno, od česar pa abesinski narod ne bi imel nikakih koristi«. Abesinski taler: 6 lir Nedoumljiv paničen beg Halle Selasia Dnevna pratika Nedelja, 10. maja 1930. Katoličani: Antonin, Pravoslavni: Sp. mošt. Sv. Save. 27. aprila 1936. Ponedeljek: 11. maja 1936. Katoličani: Mamert. Pravoslavni: 28. aprila 1936. Jason in Sosip. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste.— Zaloška cesta. Ponedeljek: Mr. Sušnik, Marijin trg; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta; Mr. Bohinec, Rimska cesta. Vreme Evropa. Ciklon nad Sredozemskim morjem. Oblačno vreme z dežjem v zapadni in južni Evropi. Visok pritisk z vedrim vremenoma v ostalih delili Evrope. Jugoslavija. Prevladuje vedro, a v sredini države in na Primorju oblačno, v ostalih delih države deloma dež. Temperatura brez znatnih sprememb. Kalino vik 7 C. Kraljevo 24 C. Napoved za danes. Vedro na vzhodni polovici, na zapadni oblačno. Temperatura se bo dvignila. Slab južni veter, v Podonavju ko šava. Sonce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 18.03. Dunajska napoved: Nestanovitno vreme, oblačno in nevihte. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja 10. maja: Prva legija. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 11. maja: zaprto. 1'orek 12. maja: Gozd. Gostovanje v Celju. Kino Matica; Traumulus (Emil Jannings). Sloga: Nevidni človek. Union; Bosanska rapsodija. Šiška: Bil sem Jack Montimer. Ideal: Ljubimec Bogov (Mojica). Kino Ptuj: Življenje teče dalje (Ita Itina. Zvonimir Rogoz). Kino Narodni dom Kranj: Ulica greha. Radio Ljubljana Nedelja: 8: Telovadba; 8.30: porodila; 8.45: Stolz: -Na izletu. 9.40: Ver-ski govor (g, ravnatelj Jože Jagodic). Ml: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda Rv- Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. 11; plošče: 11.30: Mladinska ura 12: obvestila 12.15: Koncert Šentjakob *kega pevskega društva. Votli g. Div bilo Cerar. 13: Plošče po željah. 16.20: Lahka glasita. 17; tkunoizobrazba kmetiškega in delav- Rkega dekleta 17.15: Operna glasba (radijski orkester). Mascagni: Kavalo-*ja ruaticana fant., Leoneavallo: ai,gliacci, fant, Gounod: Faust, fant. Ploščo po željah. 19: Poročila. 19.30: Nac. ura; 0 vitezih Karadjor-djeve zvezde z mečem. 19.40: Prenos marnic iz cerkve sv. Cirila in Memla. 20: Plošče 20.45: Nar. prigorska ®vatha iz Čučerja (prenos iz Zagreba) 21-45: Plošče. 22: Poročila. 22.15; Pe-8ter večer (radio orkester). Addis Abeba, 9. maja. b. Med komando maršala Badcglia in tujimi poslaništvi vladajo odlični odnosajd. Italijanski oddelki nadaljujejo s čiščenjem in vzpostavo reda v bližnji okolici Adis A bebe. Italijanski a vi eni sd po dolgem in napornem poletu prileteli na aerodrom v abesinski prestolnici. Mnogoštevilni dostojanstveniki • in dvorjani cesarja Hajle Selasija so izjavili svojo pokornost marša* lu Badiogliu in ob tej priliki tudi položili prisego zvestobe italijanski vrhovni komandi. Tudi upravitelji cesarjeve banke so položili prisego zvestobe. Maršalu Bado-gliu so Pokazali še preostali del metalnih rezerv v podkletnih prostorih banke v vrednosti več milijonov lir. Upravitelji so izjavili, da smatrajo po pravu zavojeva* n ja z orožjem te metalne rezerve za last Italije. Prosili so tudi, da smejo odpreti banko in nadaljevati redno delo. Prošnji je ugo-. demo. Po uredbi italijanske vrhov-, ne komande je kurz abesinskega taliri ja določen s šestimi italijanskimi lirami. Iz Addis Abebe je danes krenil poseben vlak z italijanskimi vojaki, ki bodo od sedaj naprej čuvali progo Addis Abeba — Dži* buti. Z istim vlakom so odšli tudi francoski vojaki, ki so bili pred kratkim Poslani v abesinsko prestolnico, da čuvajo francosko poslaništvo. Italijani bodo na tej progi stavili v promet tudi dva stroja na težko olje. Stroja že montirajo na postaji v Addis Abe-bl. Deli strojev so prišli preko Desija. V Hararju so abesinske tolpe hotele oropati angleški konzulat. Konzulat je herojsko branil konzul Cepman Anderyus s 40 angleškimi Soma Ujci. Tolpe niso mogle zavzeti konzulata, zato so kradle Po mestu ter zažgale niad polovico hiš, nakar so krenile proti Diredaui. Francoski oddelki Senegalcev so bili obveščeni o prihodu roparskih tolp, ki so jih pregnali v puščavo. V Džibuti je odpotoval Spencer, ki je bil svetovalec - strokovnjak abesinske vlade. Spencer je izjavil, da ne more doumeti, kaj je cesarja Hajle Selasija Privedlo do tega, da je s takim paničnim strahom zbežal. Mohamed Ali regent Egipta Kairo, 9. maja. c. Debata glede testamenta pokojnega kralja Fau da, je trajala eno uro. Kot na* mestnik je v testamentu imeno* van Atli Ekham paša, ki pa je že tri leta mrtev. Umrl je v Parizu. Testament je iz leta 1922. Na seji je bil sprejet predlog Nahas pa* še glede imenovanja trojice čla* nov regentskega sveta. Predlog je bil sprejet enoglasno. Za prvega regenta je imenovan princ Mohamed Ali, ki je star 62 let. Je rojak pokojnega kralja Fuada in brat bivšega pokojnega I kalife Abasahilmia. Kairo, 9. maja. c. Mladi kralj Faruk je včeraj govoril po radiu Obljubil je svečano, da bo vse svoje življenje posvetil sreči egiptsikega naroda. Zadnfa konferenca Male antante Beograd, 9, maja. Včeraj dopoldne so kouforirali zunanji ministri Malo Antante. Kako se je razvedelo, so predstavniki MA na tem sestanku govorili o gospodarskih vprašanjih, ki PENSION NOVI GRAD DOBRNA PRI CELJU * Ta idilični gradič, poln zgodovinskih znamenitosti, je priljubljeno bivališče odličnih gostov, ki zahajajo v Dobrno na zdravljenje in letovanje. Med stalne svoje goste šteje tudi mnoge ljubljanske rodbine. Zelo udoben in gosposki, vendar cenen pension, ki je odprt vso sezono. Sezona v Dobrni traja od maja do oktobra. Teden v verzih Tako je končno kocka padlo in Abesinija leži na tleh, kdo bo pri tej komediji pač zadnji imel pravico že za smeh —? Oblakov vedno več se zbira, vrtinci križem jih pode: kar je še združeno bilo pred letu naslanja zdaj na meč roke. Imperij britski mrko gleda, kako mu vstaja oster konkurent, v ozadju Hitler premišljuje, če nove karte on bo — recenzent. Doma pri nas smo kot navadno, politiki zborujejo navprek in sklepov, resolucij in protestov imamo vedno na pretek. Za radio bi radi, radii radi imeli nekateri zakon tak, da bi še v etru bili kot v paradi, ko se v procesiji šopiri naš veljak. Račun pa bil je brez krčmarja in dpi mu je senat zapik, ko stvar bo dozorela, pa povemo, kako se bo glasit — odrik. zanimajo države Male antante. Tudi glede teh vprašanj so se zastopniki MA dr. Stojadinovič, Titulescu in dr. Krofta sporazumeli. V Bodoče bodo gospodarski odnosi med državami še intenzivnejši, zlasti med Jugoslavijo in Romunsko kot agrarnima državama in med Češkoslovaško kot indui sirijsko državo. Usodni 5. maf Okultisti in svetovna politična kriza Ljubljana, 9. maja. Kljub ogromnemu napredku tehnike m znanosti se bohotno razcveta med Evropci tudi okultizem. Bolj kakor kdaj poprej se ljudje zanimajo za spiritizem, astrologijo, jasnovidstvo itd. Privrženci okultizma smatrajo na primer 5. maj za najbolj usoden in pomemben dan v letu. Z dokazi, ki so zgodovinska dejstva, to tudi dokazujejo. Peti maj Dne 5. maja J. 1789. se je začela francoska revolucija in ne s padcem Bastiije. Tega dne so se namreč sestali francoski državni stanovi in s tem prvi francoski pairliament, ki je pomenil začetek zmage demokracije nad absolutizmom. Dne 5. maja 1. 1821. je umrl Napoleon. Francoska revolucija je bila s tem dnem prav za prav končana. Od tega dne naprej so sovražniki revolucionarne ideje mirno spali. Dne 5. maja lani je Bogoljub Jeftič prišel na oblast Tudi to pot se je pokazala kritičnost tega dne. Letos 5. maja so pa Italijani vkorakali v Addis Abebo. Abesinija je bila s tem premagana. Poražena Anglija Svetovna javnost je razdeljena zdaj v dva tabora: v sankiciom-ste in v antisankcioniste. Sank cionisti so poraženi, tolažijo se pa s tem da je v vsaki zmagi tuda klica novega poraza. Najtežji poraz v afriški vojni je pa doživela — Anglija. Pora4 je težji kakor so bili tisti za Napole-onivih časov. Napoleon angleški kolonialni oblasti ni mogel do živega. Zmaga Italijanov v Afriki je pa omajala prestriž in materijalne pozicije britanskega imperija. Vino zmage je najbolj opojno. Italijo je omamilo, da odklanja sleherni kompromis. V Afriki zahteva »rimski mir.« Abesinija se mora izbrisati iz seznama Društva narodov kot samostojna država, postati mora italijanska ko- najj bo rival Britanskemu imperiju, a za 2 taka imperija skoraj ni prostora v Afriki in na svetu sploh. Borba med njima je neizogibna. Apeninski Prusi Anglija danes gotovo ne računa z vojno z Italijo. Anglija rada prizna dejtva in računa z dejstvi. Tako tudi v tem primeru. Počakala bo pač na ugoden trenutek, da popravi svcu poraz iz 1. 1936. Pred sedmimi meseci, ko je Mussolini začel vojno z Abesini-jo, je šla po Italiji krilatica »Duce ima v edino prav.« Ta kr ilatica je prešla v kri in meso Italijanov in je bila za narod prava injekcija -optimizma. Dejstvo je, da je Mus* soliniju uspelo preoblikovati duševnost svojega naroda. Iz fantastov in skeptikov ter epikurejcev je naredil razmeroma v kratkem času — fanatične stojike. Mussolinijeva zmaga je bila doma v Italiji večja kakor v Afriki. Sankcije niso bile brez posledic za Italijo. Italija je bila skoraj trdnjava, ki je od vseh strani obkoljena. Moštvo v obkoljeni trdnjavi vzdrži le tedaj, če je res disciplinirano. Vznemirljivo šepetanje Mnogi so mislili, dia bo italijanski narod sam Mussoliniju bo'j nevaren kakor pa Abesinci, s katerimi se je bojeval Toda zgodil se je čudež. Mussolini se lahko po baha, da je iz bolj ali manj anarhističnih Italijanov s svojim fašističnim sistemom naredil — disciplinirane apeninske Pruse. D novi Prusi grade Mussolinijev imperij. Gradnja se je šele začela. Dne 5. maja je Mussolini rekel, da je dovršena šele njena prva etapa z zmago v Afriki. Mussolini je s tem tudi povedal, da ji bodo sledile in da ji morajo sledite še druga, tretja etapa. Z grozo v duši si lahko mislimo, kaj bodo te nadaljne Mussolinijeve etape. Svetovni tisk o njih molči, kakor da se boji govoriti na glas o takih strahotnih rečeh. Šepetanje pa je dostikrat bolj vznemir-Uivo kakor naiglasneiše vpitje.. Ioni!a. Nastala Pimski imnerii ki Najnapetejši film po slovitem fantastičnem in senzacionalnem romanu H. G. VVELLSA Predstave v soboto ob 16., 19.15 in 21.15, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. Samo za ljudi ' NEVIDNI ČLOVEK Krasen dopolnilni spored: Najnovejši UFA zvočni tednik, Mieky miška, reportažni in kulturni film TELEFON 2730 KINO SLOGA Dnevna kronika — Umrl je v Ljubljani g. Egidij Čeh, profesor v pok. N. v m. p. Prestal im naše sožalje. —Iz banovinske službe. Ludvik Rupel), banovinski ekonom upravnik posestva v Ponovičah je premeščen za pomočnika okrajnemu kmetijskemu referentu pri okrajnem načelstvu v Ljubljani. Anion Lenarčič služitelj II. pol. skup. pri bolnišnici za duševno bolne v Ljubljani, je napredoval za služitelja I. pol. skup. Stojan Jenko, dosedanji volonter je sprejet v službo kot banovinski dnevničar — zva-ničnik pri tukajšnji banski upravi. — Odvetnik g. dr. Milan Šijanec je vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem istotam. — Na občnem zboru Putnika je bil od Slovencev izvoljen samo g. dr. Šter, ravnatelj tujsko prometnega sve ta banske uprave v Ljubljani. — Za mestne uboge sta darovala gosp. in gospa Sunara Ivo in Ana Din 100^— v počastitev blagopokojnoga g. ‘Grubešiča Jerka, hotelirja v Šibeniku. Srčna hvala! — Mestni socijalni urad prosi p. n. občinstvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socijalnem uradu v Mestnem domu. soha. št. 44. Cena enega bloka z dvajsetimi listki znaša Din 5.—. Dobrosrčno občinstvo naj daruje mesto denarja le listke, za katere prejmejo reveži nakazila za živila, hrano itd. S tem se ho najhitreje in najbolj uspešno otreslo nadležnih in nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino zgolj zato., da jo potem zapijejo. — Promenadni koncert. Tujsko-pro-metni svet za mesto Ljubljano priredi danes v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob pol 11. uri dopoldne promenadni koncert ki ga bo izvajala godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge«. Koncert se vrši pred Narodnim domom. — Narodno obrambni sklad »Bran-i bora«: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Dodružniea v Ljubljani Din 2000.—, Jugoslovanska tvornica gume i obuče Rata, Rotovo. Din 5000.—, Za zbirko pirhov: Dekliška narodna šola, Apače, Din 63.—, Drž. narodna šola, Adrijanei, p. Petrovci, Din 35.—, Drž. narodna šola. Primskovo pri Kranju, Din 120.—, Drž. narodna šola, Sv. Duh na Stari gori, p. Sv. Jurij o-Sč. Din 58.50, Drž. narodna šola, Braslovče. Din 50.75. Drž. narodna Srda. Martjanci, Din 85.—, Drž. narodna šola, Odranci, p. Beltinei Din 41.25. Drž. dekliška narodna šola, Slov. Bistrica, Din 223.—. — V našem poročila o Ptermo-serjevem procesu smo po pomoti navedli, da L iskala zdravniške Pomoči v ljubljanski bolnišnici, potem ko je bila pri PermoseHu, tudi Jožefa L. Res je, da Jožefa ni bila v bolnišnici. — Smrt je ugrabila dne 28. aprila v Sv. Luciji pri Tolminu g. Vugo Antona, tasta postajenačel-nika g. Bizjaka Franca na Rakeku. Pokojniku, ki je bil v najtežjih časih mož na mestu s svojim kremenitim značajem, ohranimo Časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! V londonskem vojnem muzeju stoji francoska omara, ki jii pravijo »Jedilna shramba Le Cateau« Med sveteovno vojno je bil namreč v tej omari skoro tri leta skrit neki francoski vojak. Hiša K? bila zasedena od Nemcev, skriti Francoz je dobival vsak dan đrano od hčerke francoskega la* stniika te hiše Samo za močne živce: Nevidni človek v Slogi V zadnjem času so takozvani »Gruselfiimi«, po naše bi jih ime. n ovali grozotne filme, postali velika moda. Ljudje jih gledajo prav radi, pa ne samo Pri nas, temveč tudi v inozemstvu, zlasti v Ameriki. Zategadelj se je tudi filmska produkcija takoj prilagodila temu okusu in producenti so takoj posegli po najbolj grozotnih, senzacionalnih, napetih in fantastičnih delih ter jih filmsko obdelali, H. G, Wels, A. Poe in drugi taki pisatelji so prišli na ta način v ateljeje! »Nevidni človek« ie eden takih filmov, ki gle. dalca obdaja z grozo in strahom. Vsebina je izredno napeta. Posamezne slike so bako prepričevalne, da gledalec skoro pozabi, da se godi vse skupaj le na platnu in da je vse skupaj le prevara — film in ne istina! Nekaj sličnega so imeli Ljubljančani pri »Frankensteinu«! »Nevidni človek« je na programu kina Sloge in ljudje, ki imajo vesele in do-padenje nad filmi take vrste, bodo gotovo Prišli si ogledati film. Predvajan bo samo tri dni, to je do ponedeljka, vsled česar je treba z ogledom programa prav hiteti, zlasti ker se pričakuje velika udelžba. enako kot pri »Franken-steinovi nevesti«. Poleg »Nevidnega človeka« predvaja Sloga še krasen dopolnilni spored, tako da bo pri kompletnem sporedu vsakdo prišel na svoj račun. Tržne cene Ljubljana, 9. maja. Goveje meso boljše vrste 10.— Din, slabše vrste 4.— Din, telečje meso boljše vrste 12.— Din, slabše vrste 8.— Din, svinjsko meso boljše vrste 15.— Din, slabše vrste 10.— Din, jetr-1 ca telečja 20.— Din, goveja 9.— Din, ledvičke telečja 16.— Din, ledvički telečji 12.— Din, pljuča telečja 10.— Din, pljuča goveja 2—4.— Din, slanina 18,— Din, slanina suha 22.— Din, Pomaranča komad 1.— Din, šešnje 0 Din, jabolka 4.— Din, krompir novi 6.— Din, grah 5.— Din, kislo zelje 2.— Din, kisla repa 2.— Din, čebula 5.— Din, sir bohinjski 16.— Din, mleko liter 2.— Din, maslo sirovo 18.— Din, jajce komad 0.50 Din, piščanci po velikosti od 6.— Din, dalje perutnina po velikosti od 12.— Din dalje. Na splošno je bil trg zelo dobro založen in kupcev ni manjkalo. Cene pa so bile precej neenotne, tako, da 66 jo dobilo istovrstno blago na dveh kra jih po različnih cenah. S cvetjem so trg dobesedno zasuli in ga je ogroroe ne količine moralo v Ljubljanico. Zgodnja nevihta Zapoge, 9. maja Včeraj okrog 3‘ popoldne so sc nad našo vas nenadoma nakopičili težki temni oblaki. Nastala je nevahta in smo vsi trepetali v strahu, da se bo vsula toča. Na srečo nam je usoda prizanesla. Toče sicer ni bilo, pač pa je razsajala strela. Treščilo je v neki star hrast. Drevo stoji na samem kraj polja zunaj vasi in le tej okolnosti se imamo zahvaliti, da strela ni zahtevala nobene človeške žrtve. Ljudje, ki so bili vsi na polju, so se preplašeni umak- ■ nili v svoje domove. Drugič je strela nekaj pokvarila električni vod, tako da smo po nekaterih hišah ostali brez razsvetljave. S strahom in skrbjo gledamo v bodočnost, ko so že tako zgodaj začele divjati nevihte. Kaj bo, ako na* poleg drugih stisk obiščejo še hude ujme. . — Čemu ste me torej klical sredi noči? — Sveto pismo pravi: Ubožec nam mora biti drag v vsaIV času Zavarovalna družba za življenje „Feniks44 ponovno naproša vse svoje p. n. zavarovance, da naj se v vseh zadevah, kjer so v dvomu, obrnejo edinole na družbino pisarno, ker le po tem potu lahko dobe zanes. Uiva in stvarna pojasnila. Posebno prosimo, da se javijo pismeno ali osebno oni zavarovanci, ki so pod vtisom organov drugih družb in na podlagi varljivih vesti o naši družbi sklenili drugod nova zava-rovanja z namenom, da pri naši družbi obstoječe zavarovanje opuste. Ponovno zagotavljamo vse naše P. n. zavarovance, da so njihovi interesi v vsakem pogledu zavarovani, radi česar ni Prav nobenega zadržka za nadaljnjo premijsko plačevanje. Z ozirom na nastale dogodke je družba zaprosila za moratorij, I da more mirno izvesti reorganiza- cijo oziroma odcepitev od inozenr stva ter ustanovitev nove jugoslovanske družbe. Ta moratorij se tiče izključno le zahtev po odkupu in pa posojil, nikakor pa ne izplačil v smrtnih slučajih in tudi ne Potekov ali rent, ki se nemoteno izplačujejo. Merodajni krogi so intenzivno na delu in je pričakovati, da bo zadeva v najkrajšem času rešena. Toliko v pojasnilo našim p. n. zavarovancem, da se ne bodo dali begati po ljudeh, ki s tem zasledujejo gotove namene, nikakor pa ne koristi naših strank. Glede poziva, da je treba prijaviti terjatve nasproti »Feniksu« Kontrolbanki na Dunaju sporočamo vsem p. n. zavarovancem, da se to ne tiče terjatev zavarovancev in celo pa ue zavarovancev jugoslovanskega Feniksa. Brez tega ne pojde Gospodarite pametno z denarjem! Moderno goepodarsbvo sloni na izmenjavi blaga, rzmenjava pa je mogoča, vsaj v glavnem, le potom denarju. Za kroženje denarja skrbita dve poglavitni gibali, davčni sistem države, ki uterjava denar in ga razdeljuje za oazne stvarne dobave in za plače nameščencem in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar in ga denarni zavodi stavijo na razpolago delavnemu. prkiobiJtnemu gospodarstvu, de s tem omogočuuejo gospodarsko delovanje sploh. To drugo gtbak), denarni zavodi, radi paničnega navala vlagateljev, ki so vsi naenkrat, večinoma brez potrebe dvigoili denar, danes ne funkoijonira več, aili vsaj ne tako, kakor bi moralo- Vlagatelji »o v lastno škodo odtegnili gospodarstvu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogočili kredit in s tem normalno delovanje industrije in trgovine. Le če se denar redno steka in odteka v denarnih darske naloge upravljanja in , razdeljevanja denarja iz vidika lastnega dobička, temveč iz vidika pospeševanja gospodarstva, v prvi vrsti mestu Ljubljane, potem pa tudi vse ostale dravske banovine. Pomagati pjej pri tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, katerega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist. Brez denarnega prometa brez solidnih denarnih zavodov ni primernega gospodarskega življenja, kaj šele gospodarskega napredka. Zato je v interesu države, dežele In vsakega posameznika, da de-nanstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh podpira s tem, da nalaga svoje prihranke v denarne zavode in tako omogočuje njih delovanje, gospodarski procvit naroda im samega sebe! Ne dvigajte torej po nepotrebnem vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski, temveč na'agajte novel zavodih, lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenjski standard, dvigajo dohod-ke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital. Evidenten je torej zaključek, da je treba ta drugi in najvažnejši mo-lor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na Podlogi slamo priznane prakse s j" smotirendm Hranjenjem tn * na-•agaiijetn prihrankov v domačih “©nornih zavodih. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji. pre uprizorjena v celjskem gledališču v torek 12. maja ob 20. Režira Bratko Kreft. c — Pretkan tat. Ko sta se pred dnevi brata Josip in Anton Khm, ki sta doma iz Senovega pri Raj-henburgu, vozila iz Francije k odsluženju vojaškega roka v Maribor, se jima je v vlaku blizu Celja pridružili 4Metni Valentin P. delavec iz Škofje vasi. Vsi trije so v Celju vožnjo prekinili in brata Klun sta na priporočilo Valentina shranila kovčke v hlevu nekega hotela, nakar so odšli po mestu in v park, kjer ju je Valentin zapnstil in odšel po oba kovčka in ju odnesel. V kovčkih je bilo vrednosti za 2800 Din ter se je nekemu detektivu posrečilo, da je že naslednji dan našel oba kovčka v neki hiši na hribu Sv. Jožefa. Manjkalo je le vrednosti za 200 Dm. Včeraj je bil prijet še Valentin, ka je tatvino priznal. Oddan je sodišču. c — Ctfdskl živilski trg. Jabolka po 4 do 6 Dim tog, nov torompir po 6 Dim kg, grah 6 Din kg, špar-pelji 12 Dim kg, novo korenje 12 Din kg. nov ohrovt 6 Din kg, nov paradiž 18 Din kg, novo zelje 12 Din kg. k’sk> zelje 4 Din kg, pesa 4 Din kg, star krompir 1 Din kr. repa 1 Din krožnik, čebula 4.50 Din kg. nove kumare po 16 Din kg. mleko 2 Dim 1, maslo 20 do 28 Din kg, skuta 6 Din kg jn jajca 0.50 Din komad. c —- Telovadni nastop učencev in učenk drž, gimnazije, ki bi se moral vršiti danes ob 10. uri dopoldan na Glazfti. zaradi slabega vremena — odpade. c — Olimpijski odbor bo imel plenarno sejo v ponedeljek ob 18. uri v telovadnici Mestne narodne šole. DOLENJSKE NOVICE Stop, ženske pa ne! Kljub temu pa ste tudi ve dobrodošle na Dolenjskem Trebnje, 9. maja. Kakor sem že v prejšnjem poiro-čftu omemil je pri novi šcntjan-ško - sevniškj železnici prebit že 1 predor in sicer predor št. 2, medtem ko je v predoru št. 1 treba prekopati približno še 30 m v dolžino in bo ta predor prebit med 11. in 12. majem. Predor št. 3, ki pa leži v apnencu, bo premagam šele koncem maja. Ko sem »na lastno odgovornost« v spremstvu inženjer ja in ob svitu ka.r-bidlk ogledovai tudi nad vse zanimiva dela v predorih mii je ob mislih na pogoste jamske nesreče postalo nekoliko tesno posebno še v nep-rebitih predorih, kjer umetnim potom dovajajo zrak, ki ga v teh luknjah, dokler niso prevrtane, tako primanjkuje. Seveda je bil pa ta nepotreben strah le hipen in sem ob koncu želel ostati, kar med delavci, ki imajo v predorih pod žemljo oo napornem delni še veselejša doživetja. So to tradicionalne jamske, slovesnosti in običaji, ki jih priredi podjetje delavstvu v trenutku, ko se z obeh smeri predora srečajo točno v sredini in slavno Objavijo veselo vest: otvorjen predor Še predno delavci prekopljejo v sredini predora zadnje metre zemeljskih plasti, okrase predor z zelenjem in pripravijo desko, kamor zapišejo dan in uro tega pomembnega dogodka. Seveda mora biti ob tej priliki navzoč tudi zastopnik gradbenega podjetja, ki ga s krampi, lopatami in ob svitu karbidlk v dveh vrstah, kot gardisti postrojeni delavci veselo sprejmejo s krepkim: srečno! Zastopnik podjetja ugotovi še, da je predor prebit z obeh smeri točno do milimetra po načrtu, in objavi delavstvu nagrado, ki jo pod fretje plača za otvoritev. Pri otvo-ritvi predora št. 2 je podjetje nagradilo delavce tako, da jim je bilo vsem pri predoru zaposlenim v dobro pisanih za Din 1000 dnin več. Lepa in zaslužena nagrada, ki jo je podjetje izplačalo delavcem v obliki dnin in ki je mimo običajne nagrade »za pijačo« dosegla še natjlepše svoj namen. 'Jako je z dtelavci v predorih: po napornem delu tudi nekaj veselili trenutkov. Prišli smo ravno iz predora, ko se nam je približala neka ženska. Tudi radovedna bi rada najbrže v i»tunel«. — Stop, stop, ženska! „Ženska nazaj!11 »n stop in še stop je odmevalo iz pečin v pečine, da sem začuden obstal. Šele, ko so delavci po krepkem stop-anju odvedli žensko nazaj, sem zvedel, da delavci žensk v nobenem slučaju ne puste v predor. Imajo pač vero, da ženska prinaša nesrečo in bi bila njih zaščitnica sv. Barbara zelo užaljena, če bi dopustili med gradbenimi deli žensko y predor. Zato: stop, ženska pa ne! Pa če bi prišla sama gospo ministrica in bi se ji posrečilo vstopiti v predor, bi v istem trenutku vsi predorski delavci zapustili delo. Taka je moč vere, ki je silnejša od skal, ki jih razstreljujejo. Dan se je nagibal h koncu in delavci so že zapuščali delo, ko mi je ljubeznivi g. inž. Čada, ki me je ves dan vodil in mi razkazoval vse te gradbene zanimivosti, zatrdil še, da bo železnica to .pot res dovrše na in, da je pričakovati razpisa licitacije drugega dela proti Sevnici vsak čas. Prav vesel sem bil te vesti in svoje predvčerajšnje poročilo glede licitacije savskega dela proge s tem izpopolnjujem. Mnogi dolenjski kraji zadnji čas kar tekmujejo med seboj, kako povzdigniti svoj tihi sloves prijetnosti in zanimivosti in opozarjajo n-a.se, v svrho razmaha tujskega prometa. Dramijo se ti kraji iz svoje zasanjanosti in hrepene po življenju, ki ga narekuje današnjost: po vsestranskem napredku "na polju turizma in leto-viščarstva, ki vidimo, da je v mnogih dolenjskih krajih v polnem razmahu. Želo lepa je šentjan ška dolina z_ Mokronogom, Št. Rupertom, Št. Janžem in Trži- Ljubljana, 9. maja. Pred par dnevi smo poročali, da je naša policija na sledu veliki vlo-milskii tolpi, ki je kradla po Ljubljani vse, kar ji je prišlo pod roko. Vestnemu prizadevanju ljubljanske policije se je posrečilo priti na sled tej pretkani tolpi. Najprvo so izsledili nekakšnega Idejnega vodjo te tolpe v osebi Dolenca Gabrijela, dimna tudi iz Dolenjske- Poleg tega ščem — Dul, kjer je življenje ta čas v polni razgibanosti. Zato opozarjamo ob tej priliki posebno nedeljske izletnike: oglejte si v tej dolini nad vse zanimiva gradbena dela nove železnice, ki so pri nas tako redka gospodarska In izletniška senzacija Doba majniških izletov je pred vami. Odločite se na Dolenjsko v šentganško okolico, kjer slove gostilne po zmernosti v cenah, postrežbi in higijeni, da zadovolje še tako razvajenega gosta. Ljubljančani, kdo še ne pozna priznanega dolenjskega »Prijatljevega« Cvička, ki uživa tak sloves, da ga štejemo med dolenjske posebnosti. Le odločite se za ogled gradbenih del nove železnice. Do Pijavic potegne dolenjski »hlapen«, ki mu sedlaj podaljšujejo ude; iz Pijavic vas povede pot v prijetno Tržišče, kjer boste pod gostoljubno Prijatljevo streho okušali vse dobre strani njegovega cvička. In pri Malusovih ali pri Strmoletovih. Povsod so izletnikom vrata na stežaj odprta še s posebnimi popusti. Kdo, ki ga je pot vodila tod mimo v Sevnico šc ni »počival« pri Flajsu v Dulah, Tudi izletniki, ki si bodo ogledovali gradbena dela železnice, bodo potrebni počitka. In kot nalašč tik ob cesti nove železnice stoji ponosna »Flajsovina«, ki zopet krepča im krepča, kot usmili; eni samaritan. In od tu zopet nazaj na obilno dolenjsko malico k Prijati ju v Tržišče, kjer je Še časa za par uric zabave. 6o tekom preiskave romali v zapor tudji njegovi pejidiaši in sicer: Soto-šek Avgust, star 28 1 et, doma iz Podsrede, Cigan Štefan^ star 24 let, doma iz Dolnje Lendave, Cotič Josip, star 26 let, doma iz Dobrnega v Italiji, Podrezovniik, star komaj 19 lot, doma iz Dravograda, Zvar Fran, star 28 let, doma iz Dolnje Lendave in Ocvirk Franc, star 30 let, doma iz Zabukovja. Policiji se je posrečilo do danes obtožiti vse te grešnike sledečih grehov: 1.) Vlom v stanovanje Mencina v Gledališki ulici 7; 2>) vlom v stanovanje Gabrič Marije na Sv. Petra c. 64; 3.) vlom v stanovanje Oraženi Ignaca na Sv. Petra c. 81; 4.) vlom v stanovanje Zupanc Ivana v Flori-janski ul. 30; 5.) v lom v stanovanje ge. Uršič Adcle v Florjanski ulici 30; 6.) tatvina usnjatega ouknjiča Murn Maksu na Celovški cesti št. 68; 7.) vlom v podstrešje gostilne Brezcvšek v Komenskega ulici št. 26; 8.) vlom v stanovanje gostilne Lovšin v Gradišču 11; kjer so pokradli stvari potim osebam; 9.) dvojni vlom v stanovanje nekega uradnika kr. banske uprave; 10.) vlom v stanovanje ge. Bamberg v Kolodvorski ulici 15, kjer so okradli njeni služkinji; 11.) vlom v podstrešje stanovanja trgovca Sommica; 13) vlom v neko podstrešje v Dalmatinovi ulici, kjer so ukradli ene hlače, srajco m ene črne čevlje; 14. vlom v neko podstrešje v Tavčarjevi ulici, kjer so ukradli dve odeji, zagrinjalo itd.; 15-) tatvina lepe črne obleke neznanemu lastniku; 16.) tatvina enega kovčka iz enVta-cije, lastnik neznan; 17.) tatvina enega manjšega kovčka iz emitaoi-je s prevleko, istolako še neznanega lastnika. Vse navedene tatvine dn vlome so prijeti vlomilci že priznali, osumljeni so pa še nadaljnjih 15 tatvin ter vlomov, katere pa policija še nadalje obravnava in bo o tem še poročalo- Poleg navedenih tatvin, je pa policija še izsledila tatove, ki so kradli pni lesnem trgovcu Zabukovcu Ivanu v Znoji lab pri Krki na Dolenjskem. Pokradli so tam vse mogočo robo za Din 8000.— Bila sta to dva brezposelna delavca, ki sta sicer tudi drugje kradla kar sta le mogla. Navadno vsi ti tatovi nosijo vso ukradeno robo v ljubljansko mestno zastavljalnico, kjer dobivajo za ukradeno blago le malenkostne vsote. Policija je vneto na delu, da razkrinka še vso nadaljnjo tolpo ter jo preda sodišču v pokoro ter poboljšanje. Prijateljstvo je vedno dragoceno, le da prijatelji včasih Človeka mnogo s-tanejo. Oprosti prijatelju včerajšnjo zmoto, da ntu boš jutri oprostil današnjo zmoto. Srečni in bogati nima prijateljev, prijate ja ima njegova sreča in njegovo bogastvo.. „JUGOSLAVIJA" SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA je ena največjih domačih zavarovalnih družb. Sklepa življenjska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in naj-kulantneje tudi požarna, vlomska, nezgodna in avtomobilska zavarovanja, zavarovanja proti razbitju stekla, transportna zavarovanja in zavarovanja živine. Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljuhjani, Tyrševa cesta št. 15. Ma$ne ikvaiitete Velika vlomilski tolpa razkrita Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne In žensko bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra, 20dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— In Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence i. t. d.) oziroma Din 1.300, Din 1.500 in Din 1.650 (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO! Zanimiva obtožba Maribor, 9. maja. Ljiuibljaiiisko stavbeno podjetje »Obnova« je svoječasno zgradilo tovarnarju Huttenju tovarniški dimnik v višini 56 metrov. Lani Pa se je pričet dimnik nevarno na Kihati in o ga morali znatno znižati. Pri popravljanju dimnika je bil zaposlen med drugimi tudi delavec Ivan Gleimzer: Nepričakovano se je pod njim zrušil stavbeni oder in Gieinzer je strmoglavil v globino 26 metrov, kjer je obležaJ mrtev. Nesreča se je zgodila 15. julija 1935. Sedaj pa je v zvezi z nesrečo dvignilo državno tožilstvo v Mariboru obtožbo proti direktorju »Obnove« inž. Viktorju Accettu, ki je vodil popravo dimnika ter Proti monterju Stefanu fiurvakr Revija naših zdravilišč Slatina Radenci Komu ni znano, vsaj po imenu"? Skrito v enem najlepših krajev Slovenije, pozdravlja vsako leto nešteto gostov, iti prihajajo sem iskat zdravja in nabirat novih moči. Brez suhoparnih statističnih podatkov so nam že tisoči in tisoči ozdravljenih bolnikov zadosti zgovorne priče, ki vsako leto znova in čedalje bolj širijo sloves tega čudežnega slovenskega Lurda. Radenske zdravilne slatine je priroda obdarovala z najbolj dobrotno roko: 17 vrelcev, od Kateri) so sicer doslej izribljem le trije, je bogastvo, ki ga ne >re-mare nobeno drugo naše zdravilišče. Največja vrednost radenskil: slatin pa je v bistveno povsem različnih sestavinah posameznih zdravilnih izvirov, zaradi česar vsi bolniki brez razlike lahko najdejo tu leka svojim boleznim. Lahko bi našteli celo vrsto v Radencih ozdravljivih bolezni, a se hočemo omejiti le na najvažnejše, ki jih zdravijo ra ienske slatine kot pijače in kot kapelj. Ker je srce najvažnejši organ n ker so za srčne bolezn-" najučinkovitejše radenske slatine, si je uprava zdravilišča kot simbol svo-iih zdravilnih vod izbrala značko: tri srca. Nadalje so sla-t-nski vrelci Čudovito zdravilni za ©©Oemsike Tr®(3)0ks v kratkem opis zdravilišča Slatine Radenci, kjer je z majem že pričela predsezona, ki je, kakor nam javljajo, v prav živahnem razvoju.__________ R — V- Deklici je njena punčka iz cunj najboljša prijateljica. Kasneje, ko deklica dozori, spozna, da so skoraj vse njene prijateljice — punčke iz cunj. Ljubezen je za nekatere razvedrilo, za druge življenje, za mnoge pa smrt. ________ W MORA r BIT’ POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VASI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE X7 r> A TVtPTVTnTP V napetem pričakovanju Pariz, 9. maja. V Parizu pričakujejo v največji napetosti, kaj bo Museo-lini po posvetovanju Velikega fašistič ^tiga sveta danes zvečer objavil italijanskemu narodu glede Abesinije. V splošnem' vlada prepričanje, da bo italijanski kralj proglašen ra cekarja in da bo s tem ustanovljen italijanski imperij, maršal Badoglio bo pa imenovan za abesinskega podkralja. Anglija ni proti tem odločitvam, njen odpor bo vsaj samo navidezen. Listi povdarjajo, da se bosta Italija in Anglija kmalu pobotali, Fran-oija pa^ ki še vedno brani politiko Društva narodov, bo osamljena. Ti-•'k poziva vlado, naj še o pravem ča-8,1 predloži ukinitev sankcij in si na ^j_način zagotovi prijateljstvo Italije. Glas ima prijatelje Oswald Spengler mrtev Munchen, 8. maja. DNB je spo točil da je danes umrl v 56. letu starosti znani nemški filozof in zgodovinar Oswald Spengler. * Oswald Spengler je bil rojen 1. 1880. Znan je postal za svetovno javnost s svojim obširnim lilo« zofsko»zgodovinskim delom »Pro pad zapada«. Spengler je tvorec posebne filozofije, ki jo imenu« jejo filozofsko teorijo o cikličnem kulturnem razvoju. Bil je prvi fi» lozof, ki je izdelal morfologijo kultur, ki se rodč, dozorevajo in rastejo ter umirajo kakor organ« ska bitja, ki imajo torej svojo mladost, zrelo dobo in starost. Analiziral je v vojem glavnem de lu rast prejšnjih kultur in prišel do zaključka, da je začela propa« dati tudi zapadno evropska kul« tura. Pred leti je svoja proročan« stva deloma popravil, ker je vi* del v Nemčiji tisto zajednico, ki more evropsko kulturo regeneri* rati in jo obvarovati propada. Vsakdanje misli Človek ni rensično dober, če ne more biti dober tudi s slabimi ljudmi. Svoboda je strup za vsakogar, ki je ne zna . ceniti. Ceniti jo pa zna samo človek, ki se ima v oblasti. Človek se sam sebe mnogo težje Obvladuje in vodi kakor druge. Ljudske množice voditi je lažje nego voditi samega sebe. Prepir je največkrat milnica, v kateri se pere umazano perilo. Česen mesto soli Zdravniki često prepovedo bolnikom uživanje soli, ki se pride n e kot začimba hrani. Neslano hrano pa navadno bolniki ne morejo uživati. Posledice so hude, ker bolnik izgubi apetit in telesno oslabi ter je še manj odporen za svojo bolezen. Neki švicarski zdravnik je pa dognal, da česen prav dobro nadomešča sol v jedi, ki je bolniki ne smejo uživati soljeno. Prav na drobno razsekan ali zdrobljen česen se posuje in pomeša z vege" tairijamskimi in mesnimi jedmi, ki, postanejo na ta način užitne. Abesinska vlada še obstoja London, 9. maja. Abesinski po* slanik v Londonu je objavil v vseh večjih londonskih listih, da abesinska vlada še nadalje ob* stoja in da vrši svoje posle še na* prej. Glavna mesta Abesinije ni bilo mogoče držati, ker je mesto nezaščiteno. Predsednik abesin* ske vlade je baje bivši guverner, Adis Abebe Džigaču. Kitajska naj se upre z orožjem London, 9. maja. n. Desna ro» ka maršala Čangkajšeka, general Fengjung Čang je izjavil: »Vedno večja postaja pod današnjimi okolnostmi potreba, da se Kitaj* ska z oboroženo silo upre vedno večjemu nadlegovanju Japonske^ Litvinov v Ženevi Ženeva, 9. maja. w. Semkaj prispe danes sovjetski komisar za zunanje zadeve Litwinow, ki bo prisostvoval seji DN. D^Olos ima sovražnike Tvrdka A. ŽIBERT je preselila svojo MODNO TRGOVINO s KONGRESNEGA TRGA 19 v PREŠERNOVO ULICO v bivši lokni tvrdke H. SUTTNER, zraven frančiškega samostana. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Ko je Molly stopila v sobo kriminalnega šefa, jo je le ta prijazno ogovoril: »Mislim, da se še poznamo, gospodična tiordon, oziroma zdaj gospa Smith? Kakor sem zvedel, ste se medtem poročili?« »Da,« je m riio in zbrano odgovorila Molly. »Poročila sem se s Tomom Smithom, nekdanjim krmarjem.« »Kje pa zdaj stanujete?« Molly mu je povedala. Medtem ko si je Davis zap.sova! razne podatke, je policijski šef z zanimanjem gledal Molly, potem pa ji je prijazno rekel: »Staviti vam moram nekaj vprašani, gospa Smith. Toda že v naprej vas moram opozoriti na to, da mi poveste čisto resnico.« Molly ni ničesar odgovorila, toda z obraza se ji je lahko či talo, da se ne bo dala kar tako preplašiti. »Kam ste odšli potem, ko vam ge umrla mati?« je vprašail policijski šef. »Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti,« je odvrnila Mol-ly. »Zahtevam, da mi odgovorite!« je strogo vzkliknil policijski šef. Toda ta njegova grožnja ni prav nič zalegla, Molly je trdovratno molčala. »Bilj ste na Škotskem, gospa Smith, kajne?« je nadaljeval šef. »Da, seveda sem bila tam.« »In zakaj ste bili odšli tja?« »Hotela sem se nekoliko odpočiti.« je mirno odgovorila Molly. Šef je uvedel, da mu MolIy noče povedati pravega vzroka. Nejevoljno jo je gledal in sf nervozno grizel ustnce. »Ko ste 'bili na Škotskem, so vas ob neki priliki aretirali. kajne?« »Da, brez povoda so me hoteli zapreti.« »Tega vi ne morete presoditi,« Je kratko odvrnil šef, «Rajši mi povejte: kdo so bili tisti ljudje, ki so vas pri vožnji v zapor osvobodili?« »Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti!« je odtočno odgrnila MoHy. Policijski šef je ves srdit poskočil in udaril z nogo ob tla. »To je nezaslišano! Vaša trma vas bo stala prostost!« Molly je ravnodušno skomignila z rameni. »Ce ima o na Angleškem takšna sodišča, ki obsojajo človeka na podlagi nekakšnih domnev, potem se bo mogoče ros kaj takega zgodilo.« šef je nervozno stopal sem in tja. Mo!ly je imela popolnoma prav. Nobeno angleško sodišče je ne N moglo soditi na podlagi tega, kar je vedela policija. »Torej mi nikakor nočete povedati, kam ste odšli po smrti svoje matere?« je čez čas ponovi! policijski šef. »Nočem«, je urimo odgovorila Molly. »S svojim možem že dali Časa živim na najinem posestvu. O tem se lahko prepričate pri pristojni policijski oblasti.« »Kje pa sta se seznanili s svojim možem?« »Žal vam tudi na to vprašanje ne morem dati odgovora!« Davis je prisili timi. Torej se tudi za tem skriva neica tajna. Kriminalni šef je izpraševal Moily zdaj o tem, zdaj o onem. Vprašal jo je med drugim tudi, karto in kdo jo je bil takrat rešil, 'ko se je bila potopila tista policijska ladjica, tona tudi na to vprašanje mu ni dala odgovora. Ko je šef uvidel, da ne bo mogel ničesar sprav.ti iz nje, je odreci!, da jo odpeljejo v neko stransko sobo, k njemu pa pripeljejo Tom3* Zasliševanje 'loma je bilo prav tako brezuspešno, toda poteklo :e sila burno. Tom se je spozabil slednjič tako daleč, da se je v svoji razbuTjie nos ti dejansko polotil Davisa. Knimiinam. šef ga je za to kaznoval z zaporom enega meseca; do takega kaznovanja je imel po zakonu pravico. Prav tako pa je sklenil pridržati Molly v preiskovalnem zaporu. Se bo že sčasoma toliko omehčala, da bo spregovorila ... JACK ZVE VSE Že nekaj dni je poteklo v miru, odkar so se bil! vrnili prebivalci-skrivnostne hiše, ko je nekega dne vstopil v Jackovo sobo Jim z enim najboljših pomagačev — tistim, ki je vohunil na policiji. »Kaj se je zgodilo? Ali zopet kaj nameravajo?« je naglo vprašaj Jack. »Slabe novice prinašam, gospodar. Pravkar sem zvedel, da so na policiji aretirali Toma Smitha in njegovo ženo.« »Ah! In zakaj? Ali sta bila prišla v London?« je vzkliknil Jack. »Edino to sem zvedel, da jih je aretiral sam Davis.« »Davis? Ah, da, saj on pozna Molly — že svojčas je sumil, da je v zvezi z menoj. — Kaj pa so naredili z njima?« »Gospo Smith so pridržali v preiskovalnem zaporu, Toma pa so hoteli izpustiti, pa je v svoji jezi napadel Davisa in so seveda potem tudi njega zaprli.« »O, osvobodil ju bom, rešil Mol-ly in Toma!« je vzkliknil Jack. »Še nekaj »gospodar,« je pripomnil pomagač. Nekaj detektivov je dobilo nalog, da izsledijo 'Bessre Long. Baje so jo videli v Londonu.« »Bessie je na varnem kraju, ne bodo je našli,« je ravnodušno odgovori Jack. »Toda Motiv in Tom sta zdaj v veliki nevarnosti.« »Hm, zelo neprijetna zadeva, gospodar,« je zamrmral Jim. »Kat, če ju tako zastraši jo, da bosta vse izdala?« »Jim, kako moreš' misliti kaj takega?« ga je pokaral Jack. »Hm, zapor je že marsikoga omehčal,« je godrnjal Jim. »Ne boj se, tudi besedice ne bosta izdala,« ga je pomiril Jack. »Pojdi zdaj in mi pokliči Billa.« Kmalu nato je vstopil Bill. »Bill,« ga je ogovoril Jack, Molly in Tom sta v preiskovalnem zapom. — Takoj ju moramo osvoboditi!« »Hm, hm«, je nato zamrmral Brli, »zelo sitna zadeva. Kakor rečeno, zelo sitna zadeva. Ali naj ponovimo zgodbo s kleparskim pomočnikom?« »Ne, Bill. Tisto je takrat dvignilo toliko hrupa, da kaj takega ne smemo vnovič poizkušati. To bi nam gotovo spodletelo.« »No, potem pa moram, kakor rečeno, nokoliko boji napeti svoje možgane,« je menil Bill. »Preč vsem treba zvedeti, v katerih celicah sta zaprta.« »Berili bo to poizvedel«, je odgovoril Jack in pokazal na pomagača, ki se je kot detektiv vtihotapljal na policijo. »Ce le mogoče, še danes!« Berili je samo molče prikimal in takoj nato v spremstvu Jima odšel. V sobi sta ostala sama Jack in Bill, kateremu je zdaj naročil, naj izbere štiri najbolj drzne in hladnokrvne pomagače, ki naj bodo vsak čas pripravljeni. Astrološka napoved za 10. maj. Dan je dvojnega značaja, dobri in slabi vplivi se mešajo. Ljudje z razvito duševnostjo in čuvstvenom t jo ga bodo prijetno občutili. Za šport n! ravno dober dan. Zabavne vožnje z avtom aii motorjem danes niso priporočljive. Pretijo nezgode. Delajte rajši peš-izlete v lepo majniško prirodo. — Ljubezen stoji ta dan pod neugodnimi vplivi zvezde Vene-ra-Uram, ki zbujajo pri moških ljubosumnost, pri ženskah pa muhavost. Ženske bodo danes sploh v nekam čudnem razpoloženju; njih duševnost bo vznemirjena in zmedena, njih čuvstvenost kolebava. Tudi moški danes ne bodo trdni, kar zadeva zvestobo ter dolžnost. Za zakonski mir in srečo precej kritičen dan. — Duševni delavci, pesniki, umetniki bodo danes v dobrem razpoloženju in bodo napredovali pri svojem delu. za 11. maj. Dober dan za poklicno življenje. Zbuja veselje do dela, poživlja vztrajnost, prinaša uspehe v poslih. Za gospodarstvo, zlasti za poljedelstvo prav ugodni aspekti. V splošnem je danes dobra dispozicija zlasti za ljudi praktičnega materialističnega značaja. Za avgustovce srečen dan. Razne novice V Veroni (Italiji) se je zrušil zid, ki je bil ostanek starega rimskega gledališča 7id se je zrušil na sosednjo tronadstropno hišo in jo do temelja razdejal. Vse prebivalce je pokopalo pod ruševino; 9 oseb je mrtvih, med njimi zakonska dvojica s tremi otroki. Na srečo sta bili dve nadstropji hiše prazni, sicer bi bilo število žrtev še večje. Iz Bukarešte poročajo: V zadnjem času se klatijo po deželi razni tipi, ki zikoriščajo verske čute ljudstva za vsakovrstne sleparije. Talko se je pojavil v Mol-davi neki pobegli menih Glikerij, ki je prodajal vernikom zemljišča — v paradižu. Zahteval je za tako »nebeško zemljišče« do 3000 lejev — im jih je tudi dobil. Zdaj so oblasti tega mešetarja zaprle in napra vila konec njegov'n cveto-čhrHkuočiiarn^^^^^^^^^^^ Sorodnik ti ni vedno prijatelj, pravi prijatelj ti je pa vedno sorod em. Ni ga na tem svetu človeka, ki bi bil tako srečen, da ga ne bi obirali njegovi sovražniki. Iz domačih gajev MARIJA Z.-KOKAU: Sodobna mati Ta v pisarni, ta v tovarni, ta na polju, v šoli, v gledališču, v trgovini, pri ognjišču... Vsaka spehana, zgarana, trudna in zaspana v noči se nad krpe pripogiba. Z vbodom vsakim srce ji zakrvavi danes — Je kot žgeča šiba ... Bože! Sanje zlate — so skrbi za vsakdanji košček kruha. Zdaj otroci — so čvički, ki zleteli bodo v svet, tivljenje kakor drobni ptički s pesmijo — brezmejne hrepenenje... Igla v roki zadrhti, mati briše si oči... Boiel Sreča lomi se ob koščku kruha... Mati vstane, se nad deco sklanja, ki o kruhu, soncu sanja. Roka njena trudna, suha s krtiem blagoslavlja speče: »Bole, daj Jim vedno kruha, kruht te največje zemske sreče.. .c ★ Marjana Zeljeznova Kokalj je hčerka ugledne ljubljanske rodbine Dok. odvetnika dr. A. Kokalja* kl je pod pseudonimom Luigi Cal* oo povedal marši kako veselo in šegavo v podlistkih »Slov. Naroda«. M. Zeljeznova se udejstvuje razen na literarnem polju tudi kot socialna in nacionalna, delavka. Marljivo se peča s Pedagoškimi problemi in posveča mnogo pozornosti ženskemu vprašanju. Svoje leposlovne proizvode objavlja v raznih revijah, mladinske verze in prozo pa tudi v mladinskih prilogah dnevnikov. Tudi mladi Prijatelji naše mladinske rubrike so često deležni njenih ljubkih pesmi in povestic. M. že-Ijeznova je poročena s prof. Že-Ijeznovim in živi tudi sama kot profesorica v Ljubljani. Tajinstvena bolezen Medic nska znanost doslej še ni mogla raajasniti, kako nastane In caj povzroča neko tajinstveno lx>' ezen, ki jo strokovnjaki imenuje-o »parkinsomzem« ali gripo v (lavi. Bolezen lie nevarna, ker ijolnlk dolgo ne ve, da je za njo zbolel. Nenadoma se pa pojavio posledice, ki so strašne. Bolnik docela aJi pa deloma ohromi. Najhujše je. da še ne poznajo zdravila proti tej bolezni. V NeanČlH uporabljajo deloma z uspehont proti tej bolezni antropin. Romanje z letalom Letos se je zgodilo prvič, odkar je Meka svetišče mohamedancev in katero morajo najmanj enkrat v življenju obiskati, da so prileteti iz Egipta v Meko tomairji z to' tali. Romarji so se vkrcali na velik potniški avion v Kairu in srečno pristali blizu Meke ter se nato poklonili svojim naj večjim ver- skim svetinjam. Protituberkulozn! teden Celje, 9. maja. Letošnja protitiuibenkulozni teden se bo vršil po celi državi od 17. do 24 maja. Na to se priiprav-lia tudi ccLiska proiituberkulazna liga. Upravna odbor je sklenili, da v tem času organizira razne prireditve v prid jetičnim bolnikom in otrokom. Kakor zvemo, bodo celjska pev ska društva v ta namen priredila v mestnem parku koncerte im železničarska godba promenadni koncert, športna društva pa brzo turnir na Glaziji, ki bo zelo zanimiv. Predavanje primarija zdrav,ti-Žča na Golniku dr. Neubauerja v ljubljanskem radiu pa bo pred kolodvorom prenašal zvočnik. Dame in gdč. samaritanke bodo v protituberkuioznem tednu pobirale prispevke v prid jetičnim bolnikom in obrokom v nadi, da jih ne bo nikdo odklonil ali zavrnil. K sodelovanju vabljeni vsi! Točen spored teh prireditev še sporočimo. Geslo letošnjega pro-tituberkuloznega tedna je: »Lažje je jetiko preprečevati kot zdraviti — zato ustanavljajte lige in podpirajte dispanzerje. Grožnja grškim železničarjem Atene, 9. maja. t. Nocoj je bila sklicana nujna seja ministrskega sveta radi nekih gibanj, ki so nastala med železničarji v severno vzhodni Grčiji. Vlada j c odločila, da bo vse železničarje in drugo prometno osebje takoj vpoklicano na orožne vaje čim bi pričelo s Štrajkom. V ta namen so že izdane .posebne instrukcije vojnim oblastem v tem delu države. Spopadi med Arabci in Židi London, 9. maja. u. Glede na težke spopade med Arabci in Židi je minister kolonij sir Thomas izjavil, da ni govori o tem, da bi se priseljevanje Židov zabranilo. Obrambni manevri London, 9. maja. u. Od torka do četrtka bodo okoli Malte veliki obrambni manevri, pri katerih bodo sodelovale suhozemske moči mornarice in celokupno zračno 'brodovie. ______________ Dvojnika je zažgal Kriminalna afera, hi se je srečno končata Njujork, v maju Pred dnevi se je končala nenavadna ljubavna in kriminal na afera, ki je še pred meseci bila senzacija za vso Ameriko. Posamezne okoliščine te afere so v resnici tragične, končala se pa je le srečno. Usodna tajnica Bogati ameriški podjetnik Edvard Silstead iz Medtsona je pred osmimi leti vzel v službo izredno lepo in pridno dekle Dorotejo An d er som. Postala je kmalu njegova tajnica. Bila je sposobna in izobražena ter izredno inteligentna. Vrhu tega pa je marsikoga očarala s svojo lepoto. Naravno je, da se je njen šef kmalu vanjo zaljubil. Poročiti se pa nista mogla, ker je bil Silstead oženjen in oče dveh otrok. Fantastičen načrt Usoda je nesrečno zaljubljenemu podjetniku .pomagala. Umrl jc njegov sorodnik- ki mu je bil docela podoben. Bil je njegov dvojnik in mnogi so mislili, da sta dvojčka. Silstead je tisto noč po sorodnikovi smrti odpotoval na deželo, kjer je bil na nekem vaškem pokopališču pokopan njegov dvojnik. Izkopal ga je, ga vzel s seboj v avto Ln med potjo fingiral avtomobilsko katastrofo. Polil je avto z bencinom in ga zažgal. Mrtev in živ hkratu Oblasti so ugotovile, da se je smrtno ponesrečil Edvard Silstead. Njegovi ženi je zavarovalnica takoj izplačala 100.000 dolarjev zavarovalnine. Silstead sc je pa s tajnico lepo Dorotejo odpeljal v Njujork in tam živel nekaj mesecev srečno v neki vili. Sreča je trajala skoraj pol leta. Nekega dne je policija razkrinkala podjetnika in ga aretirala ter njega in ljubico izročila sodišču. Obsojena sta bila na 7 let robije, kor sta sporazumno oskrunila mrtveca in prevarila tudi zavarovalnico. Porotniki in občinstvo je bilo ganjeno, ko je podjetnik trdil« da je vse storil zavoljo velike ljubezni do Doroteje. Sodnikom pa podjetnik je imponiralo, da je podjetnik poskrbel pred dejanjem tudi za svo- Glas je ljudski glas I ie d<)bila vi'soko za~ Kaingarn in sukno I (Štof) za moške obleke. — češki, angleški in domači izdelki. Od Din 40.— do Din 260.— E Velika izbira. Solidne cene. — Priporoča se tvrdka: 1 IVAN ŽELEZNIKAR LJUBLJANA, Marijin trg 3. Vzorce dobite, če javite poleg naslova poklic in prilično katero barvo in ceno želite. I Vso hvalo izrekajo gospodinje „PERICA" tekočemu pralnemu lugu, ki Vam brez vsakih drugih pripomočkov očisti kuhinjski pod in obenem uniči ves mrčes. — Dobi se pri Vašem trgovcu ali v glavni zalogi: R. Hafner, Ljubljana VII Celovška cesta 61 — Telefon 35-65 Srečen konec Pred tedni sta Doroteja in Edvard prišla iz joče. Nekaj mesecev pred tem pa je umrla podjetnikova žena. Ko sta bila svobodna, sta se Edvard in Doroteja poročjila in takoj odpotovala v Evropo na ženitovanjsko potova- Za prestiž, življenje in veličino fašistične Italije Rim, 9. maja. V dekretu, s ka> Urim je italijanski kralj podelil Mussoliniju največje vojaško od* likovanje, stoji: Minister vseh oboroženih sil Italije je pripravil, vodil in zrna: govalsko dokončal največjo kolonialno vojno, ki jo zgodovina pamti. To vojno je on kot vodja kraljevske vlade zamislil in ho--tel, da zagotovi prestrU, življe: nje in veličino fašistične Italije. V ponedeljek pride neguš v Ženevo Rim, 9. maja. Italijanski listi so objavili v senzacionalni obliki vest agencije Reuter, da Haile Selasie ne bo ostal v Jeruzalemu, temveč da bo odpotoval po obisku palestinskih svetih mest v Ženevo. V Kairu so se razširile vesti, da bo neguš odpotoval preko Francije v Ženevo in se bo pojavil že pred svetom Društva narodov v ponedeljek, ko se začne zasedanje Društva narodov. Deca med seboj. — Stankica, zakaj pa tvoj očka zopet pušča, da mu raste brada? Saj je vendar mlajši, če nima brade. — Oh, Slavko, to je zato, ker mamica rabi žimo za nove blazine. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši snesek 5 Din. Drž. In ban. davek 1 Din. Oglasniki, ki iščejo elnžbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja Je priložiti za odgovor 1 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite najbolje potom moje obtaet veno dovoljene ntaaroe — Dodat tako J. Priložite mamke RUDOLF ZORE, Ljubljana Glodal tiSk« oUca IS. Telet on SMO. Pletilje izurjene sprejmem takoj. Oddam delo na dom. — Trata 14, pri St. Vidu. Birmanske ure od Din 40.- naprej nudi Grajski urar Ig. Jan, Maribor. Gospodarska itodjetja kot trgovine, industrije hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.- v poštnih znamkah: Poslovnica Pavlekovič, — Zagreb — Ilica 144. Kupim rabljen Sax motor ki ga je mogoče montirati na navadno kolo (bicikelj). Cen j. ponudbe na oglasni oddelek »Glasa naroda« pod značko »Sax 75«. Borba za francoski frank Pariz, 8. maja. Po včerajšnjem službenem po* ročilu znaša zlata podloga Fran* coske banke 60.770 milijonov frankov, zmanjšala se je glede na predzadnje poročilo za 1.168 mi* lijonov frankov. Zlato pa stalno odteka iz Francosko banke. Zla* to pokritje je še vedno precej* šnje, toda odtek zlata daje le po* vod za vznemirjenja na borzah. Na včerajšnjem sestanku borz jo vladalo velika nervoznost, ki jc bila tu pa tam celo demorali* zujoča. Močno so padli francoski papirji razen rent. Za nekatere vrednostne papirje sploh ni bilo kupcev. Padec vrednostnih papir* jev je povzročila predvsem zrna* ga levičarjev. Ako se papirji ne bodo v kratkem zopet učvrstili, bo morala vlada izdati posebne mere. Vsi listi brez razlike poli* tične smeri vzpodbujajo vlado, naj takoj z odločnimi ukrepi za* ščiti francosko valuto. Listi sv e* tujejo, naj se občinstvo ne da bc» gati in naj ohrani hladno kri. Li« sti tudi povdarjajo, da so tudi vloge v hranilnicah važen baro* meter. Ker vlagatelji ne dvigajo vlog, je to zanesljivo znamenje, da imajo še trdno zaupanje v dr* žavno valuto in da ni povoda za vznemirjenje. Stavka v Solunu 8olun, 9. maja. 1. Tu je prišlo do spopada med tobačnimi delav cisstavkarji in delavebstavkokazi. Pri tej priliki je dobilo okoli 40 delavcev poškodbe, nekateri tu* di težje. Policija vpostavlja red. Oglašuj le v Glasu (p a$ite na ja&čitni %nak\ Najbolje sredsMg . Za čiščenje M 'svjeflanjesvi^ kavina DOMAČ IZDELEK! v.-'--*'--."’ v";. ■ Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Vsi v Ljubljani.