Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 ,
za konec tedna
V petek (1/7 °C), soboto (2/6 °C) in nedeljo (1/7 °C) bo pretežno oblačno.
60 let
številka 49 | četrtek, 19. decembra 2013 | 1,80 EVR
Množica pričakala dedka Mraza
V četrtek je v Šaleško dolino s kočijo prispel dedek Mraz - Na Titovem trgu ga je pričakala rekordna množica - Otrokom razdelil kar 30 kilogramov bombonov
Velenje, 12. decembra - Pred tednom dni so na velenjskem Titovem trgu pripravili sprejem vsem ljubega dobrega moža dedka Mraza. Trg je bil v soju prazničnih luči še lepši, ker ga je napolnila tako velika množica, kot še nikoli doslej. Za-
gotovo so bili pravi magnet tudi Čuki, ki so pričarali odlično vzdušje.
Dedek Mraz se je najprej na kratko prikazal na balkonu Galerije, potem je zbranim pomagal s strehe občinske hiše. Malčki so z velikimi očmi, polnimi pričakovanj, zrli na-
okoli, saj niso vedeli, kako bo prišel mednje na Titov trg. Pripeljal se je s kočijo, spremljali pa so ga tudi palčki, ki so mu krajšali dolgo pot do doline. Ko je na odru pozdravil male in velike obiskovalce dogodka, se mu je pridružil tudi velenjski
DAN SAMOSTOJNOSTI ENOTNOSTI
V ponedeljek, 23, deccmbra 2013,
vas ob 18. uri vabimo v Dom kulture Velenje
fliflSrednjD c-ilčinsko-iloucsjigsl Ph dn™ iiffllOfi«Hi»Sd infn^nrcti,
Pred I rirodiuiio hi ™ v ¡^\ft\t JiU DoinJ kultu rt Vetonji mlprli ii pftloinBMIO laStart sfcfl^ine GJflti4tW. ki drl poL okri ;:'T Društva Mlišk h tovfliiov
„LENKA G°DEC
'¿S
Festival Velenje
ieititamo ob pazniku!
Župdr>r Svit.in Uprava Mestne obti ne Vetefije
VELEM
župan Bojan Kontič. Vsem zbranim sta zaželela veliko lepih trenutkov ob izteku leta in veliko dobrega v letu, ki je še neznanka.
Dalje na strani 13.


Božič -
rojstvo je praznik
Jože Pribožič
Božič je Jezusov rojstni dan, je praznik Jezusovega rojstva. Z besedo »praznik«povemo veliko več kot le z besedama »rojstni dan«, ki nas spominjata na določen dogodek v preteklosti.
Ce bi se na božič samo spominjali Jezusovega rojstva, se gotovo ne bi na ta dan tako pripravljali, kot se. Pripravljamo se zato, ker želimo božič praznovati.
Tej pripravi je namenjen predbožični adventni čas, katerega znamenje je tudi adventni venec. Adventni venec postopoma osvetljujemo, da tako pokažemo svoje pripravljanje na praznovanje. Ko na 4. adventno nedeljo zagorijo na venčku štiri sveče, je to znamenje, da bomo začeli praznovati in peti božično himno »Sveta noč, blažena noč«. V času priprave smo se zazirali v adventne vence, ob praznovanju pa bodo našo pozornost pritegnile jaslice, tako v cerkvi kot doma. To nam bo zopet govorilo, da je božič praznik v cerkvenem občestvu in družini.
Veliko sporočilo božiča lahko povzamemo v besede »rojstvo človeka je praznik«. Da, Jezusovo rojstvo v Betlehemu je »katedra« - učivo o življenju.
Vtem duhu naj odmeva božični spev »Slava Bogu in mir ljudem!«
Vsem bralkam in bralcem Našega časa želim, da nas blagost božiča spremlja vse novo leto 2014.
	s
	•I—1
	i«
	S
	o
	^
	cd
	H
Župani naredili kratko inventuro leta
mmmm^^
Zaradi praznika naslednja številka izide v petek, 27. decembra. Redakcijo zaključujemo v ponedeljek, 23. decembra.
■
9770350556014
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 2
2 -Ù Srečno 2G14
lokalne novice
19. decembra 2013

Prihaja nepremičninski davek
Ljubljana, Velenje - 1. januarja 2014 bo začel veljati Zakon o davku na nepremičnine, ki nadomešča sedanje nepremičninske dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davek na nepremičnine večjih vrednosti.
Na geodetski upravi svetujejo, da lastniki čim prej preverijo pravilnost vpisanih podatkov o svojih nepremičninah. Če ti ne odražajo dejanskega stanja, je treba podatke ustrezno spremeniti.
Pomembnejši datumi, vezani na nov zakon, so trije: 1. februarja lahko pričakujemo podatke o nepremičninah in informativni izračun davka, do 31. marca je čas, do katerega lahko spremenimo podatke, če ne ustrezajo dejanskemu stanju, 31. maja pa bo DURS izdal odločbe o nepremičninskem davku.
mkp
Prva obletnica centra ponovne uporabe
Velenje, 20. decembra - Ob prvi obletnici Centra ponovne uporabe Velenje bodo jutri ob 12. uri v centru na Koroški cesti 37 a v Velenju (nekdanji M club) pripravili kratko priložnostno prireditev, na kateri bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič direktorici Centra za socialno delo Velenje Lidiji Hartman Koletnik predal zložljiv invalidski voziček, ki so ga dobili in popravili v centru. Poleg te dobrodelne geste bo prvo obletnico centra zaznamovala posebna predpraznična prodajna akcija. V tem tednu so vsi stekleni, keramični in porcelanski izdelki na voljo po polovičnih cenah, do konca leta pa bo vsak kupec ob nakupu prejel še knjižno darilo - odpisano knjigo iz Knjižnice Velenje po svojem izboru.
Direktorico potrdili na dopisni seji
Šmartno ob Paki - Na dopisni seji minuli četrtek so svetniki občine Šmartno ob Paki potrdili Miljam Povh iz Velenja za direktorico tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Za to delovno mesto so jo predlagali člani sveta omenjenega javnega zavoda, izbrali pa so jo med petimi prijavljenimi kandidati na razpisu.
Sedaj teče 15-dnevni pritožbeni rok. Če pritožb ne bo, bo Povhova tudi formalnopravno direktorica javnega zavoda za naslednja 4 leta. Na tem mestu bo zamenjala Janeza Dvornika, ki je bil prvi direktor zavoda in je to dolžnost opravljal 15 let.
■ tp
783 nočitev
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je za zdaj še edini v tamkajšnji lokalni skupnosti, ki omogoča gostom nočitvene zmogljivosti.
V mansardi objekta je na voljo 54 ležišč, na kozolcu pa 10. Od lanskega novembra do letošnjega oktobra jih je izkoristilo 783 gostov, predvsem zaključene ali interesne skupine: pevski zbori, pihalne godbe in gledališke skupine, ki so bile na motivacijskih pripravah, študentski klubi, različne organizacije, ki so izvajale motivacijske in delovne vikende. V prihodnje si želijo v mladinski hotel pritegniti več individualnih gostov, popotnikov, ki cenijo bivanje v sozvočju z naravo.
■ tp
Strategija športa
Šmartno ob Paki - Na nedavni zadnji seji sveta so svetniki Občine Šmartno ob Paki razpravljali o strategiji športa v lokalni skupnosti ter pravilniku o sofinanciranju letnih programov tamkajšnjih športnih klubov in društev.
Strategijo je pripravila posebna skupina kar nekaj mesecev. Ni prevelik presežek, ga je označil šmarški župan Janko Kopušar, je pa dokument, na osnovi katerega bodo lahko izvedli razpise za to področje in denar porazdelili še bolj transparentno.
V razpravi so nekateri svetniki menili, da je v njem zapisanih premalo konkretnih rešitev, predvsem pa pogrešajo, »kaj bodo naše prednosti«. V razpravi je bilo slišati tudi pobudo o ustanovitvi športne zveze.
Sicer pa so še ugotavljali, da je športna dejavnost kljub krizi obdržala raven iz preteklih let. Iz občinskega proračuna ji namenjajo v povprečju 50 tisoč evrov na leto. Največ za delovanje športnih klubov in društev, za dejavnost mladih na šoli ter za tekoče vzdrževanje športnih objektov.
_nTp
Bife še brez novega lastnika
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki že nekaj časa prodaja bife na ploščadi med tamkajšnjim kulturnim domom in občinskimi prostori ter knjižnico. Drugega lastnika lokal za zdaj še ni dobil, saj je potreben prenove, kar pa je očitno za morebitne kupce prevelik zalogaj. Na občinski upravi razmišljajo, kaj bi z odvečnim premoženjem. Če se morebitni kupec ne bo javil v za to določenem času, bodo najverjetneje prostore bifeja ponudili v najem.
■ tp
Božičnica kot del sredstev za preživetje
Zneski bodo glede na lani nižji, dogovori pa še niso povsod končani
Velenje, 17. decembra - »Glede božičnic, ki naj bi se izplačale letos našim članom, imam trenutno bolj slabe novice,« pravi Nada Pritržnik, sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov. »Če so ob koncu lanskega leta najvišja izplačila znašala okrog 500 evrov, bodo letos zgornji zneski nekje pri 320 evrih neto.«
Skoraj povsod bodo zneski glede na lani nižji. »Ponekod dogovori še niso končani, nekateri delodajalci pa letos ne bodo izplačali nič. Sindikalisti imajo v teh dneh težko nalogo, uskladiti želje svojih članov, ponekod celo uveljaviti določbe iz kolektivnih pogodb, v katerih imajo božičnice zapisane, z vodstvi podjetij, ki neizplačila utemeljujejo s
tudi z zmanjševanjem božičnic reševanje podjetij prelaga na zaposlene. Zaradi tega so najbolj prizadeti tisti z najmanjšimi dohodki, ki jim bo-žičnica ne pomeni več polepšanja praznikov, ampak jim predstavlja že del sredstev za preživetje."
Dodaja, da je letos tudi več podjetij, kjer delavci še niso dobili izplačanega celotnega regresa za letni dopust. Glede na obljube naj bi bil ponekod izplačan v zadnjih dneh decembra. »Kljub temu da je regres iztožljiv, se delavci ne upajo izpostaviti in se za tožbo redko odločajo.«
■ mkp
slabimi poslovnimi rezultati in pomanjkanjem finančnih sredstev. Podobno, kot je opaziti pri vseh davč-
nih spremembah letošnjega leta, kjer se breme krize prevaljuje predvsem na srednji sloj prebivalstva, se
Silvestrska gledališka predstava
Šmartno ob Paki - Kljub bogati in dolgi tradiciji gledališke dejavnosti na območju občine Šmartno ob Paki so se tamkajšnji člani Gledališča pod kozolcem po vzoru mnogih krajev in mest v Sloveniji šele lani prvič odločili, da ogled gledališke predstave pripravijo tudi na silvestrski večer.
V odrskem delu z naslovom Na eks sta se predstavila domača igralca Jože Krajnc in Jože Robida. Ker je prvi poizkus zelo dobro uspel, so se v šmar-škem mladinskem centru odločili, da bodo z gledališko umetnostjo polepšali tudi večer zadnjega letošnjega dne. V dvorani Marog se bo z monodra-mo Samo hranilec predstavil dramski igralec SNG Celje Renato Jenček.
■ tp
jV_IX
r
L_tx

Pravi naslov za ospesno
Dobrodelni projekt za 10 letno Anito
Velenje - Prostovoljci Mladinskega centra Velenje v mesecu decembru in januarju organizirajo dobrodelni projekt za 10 letno Anito, ki že od rojstva živi s cerebralno paralizo. Ta petek ob 21. uri bodo v Klubu eMCe plac pripravili koncert štirih glasbenih skupin; Noctiferia, Inmate, Zmelkoow in Entheogen. V soboto dopoldne, med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, vabijo na dobrodelni bazar umetniških del v dvorano Centra Nova. V nedeljo ob 21. uri bo v Klubu eMCe plac impro skupina Mamoo-ti poskrbela za obilo smeha, večer pa bo zaključil Adi Smolar. Zadnji dogodek v okviru dobrodelne akcije bo 25. januarja, ko bodo v eMCe placu pripravili še zaključni koncert, na katerem bodo nastopili Velebor z bendom, Nikolovski, Meetjah, 100tka, in pa Raggalution. Za vse dogodke bo vstopnina, ki jo bodo, skupaj z izkupičkom bazarja, v celoti namenili Anitinem zdravljenju.
■ bš
Minister Virant ostaja, ostajajo tudi občine?
Bodo luknje zamašili grešniki? - Manjši se lažje razvijajo sami - Bo šel Prebold v Trnovlje - Konjice urejene, Celje razkopano
Pa smo srečno preskočili petek, ki je »padel« na trinajstega. Na našo srečo se tudi dan pred tem, kije prevzel vlogo napovedanega »nesrečnega« dne, ni končal tako tragično, kot smo se bali. Ce mislimo, da skoraj pet milijard globoka luknja ni nekaj dovolj strašnega! A je naš vrh ponovil, da mi to zmoremo. Treba pa je ugotoviti, kdo je skopal to luknjo. In kdor ima za to največ zaslug, naj tudi plača krpanje. Za nekatere to pri nas seveda pomeni »misijo nemogoče«, a če vlada trdi, da zmoremo premagati sedanje gospodarsko stanje, moramo najti tudi moči, da zmoremo tudi kaznovati tiste, ki so kazni potrebni. Parlamentarna večina je prav v »tistem usodnem času« sklenila, da z odpoklicem ni treba kaznovati ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Opozicija ga je mučila dobrih deset ur, glasovalni stroj je potem na hitro povedal svoje: minister Gregor ostaja. A ni še znana usoda njegovih načrtov, da bi Slovenijo ponovno malo bolj združili. Ne ljudi, ampak vsaj občine. To je, kot je znano, tudi na našem širšem območju povzročilo veliko preplaha in jeze. Vse od Obso-telja do skrajnega konca Logarske doline. In
vmes. V večini manjših občin so prepričani, da se samostojni veliko lažje spopadajo s težavami. In dokazujejo, kako so se v času samostojnosti razvili. Ne povedo pa, da ne povsod povsem samostojno, ampak ob pomoči državnega (in evropskega) denarja.
Ponekod so še težave. Šele okoli novega leta naj bi razpletli zaplete v zvezi z domom starejših v Preboldu. Bo res »šel« k Trbovljam? Težave tega doma so tudi svojstveno združile vodstva drugih podobnih domov na Celjskem. Po letih, ko so marsikje na veliko opozarjali, kako primanjkuje prostora za starejše, da bi prišli pod ustrezno oskrbo, zdaj pravijo, da je prostora za vse že dovolj. Še celo preveč, saj vsi niti niso polni. Kriza je pač naredila svoje. Nekdaj so mladi kar malo silili, naj gredo njihovi starejši sorodniki v kak tak dom, zdaj ne več. Saj še sami komaj zmorejo stroške zase, kaj da bi še doplačevali za »svoje« oskrbovance. Ne bi pa se seveda tudi radi odpovedali dedovanju njihovega premoženja. Pa tako nekatere že jemljejo iz domov, čeprav gredo na slabše. V Rogaški Slatini pa nekateri pravijo, da je »stroškovni« položaj občanov nekako izenačen.
Ceprav je res, da tako preprosto vendarle ni. Cene komunalih storitev so se nekoliko povišale, cene v vrtcih pa znižale, a gre vendarle za dve različni področji. Takih občanov, ki še imajo otroke v vrtcih, je pač manj. Je pa dokaj »izenačena« družba v novi telovadnici v Vojni-ku, ki sojo odprli letos. V njej namreč nikakor niso le šolarji. Kot so napovedali, jo lepo napolnjujejo tudi člani raznih društev. In ta so kadrovsko tudi vse bolj številčna. O lepših stvareh ta čas že razpravljajo v Slovenskih Konjicah. Vtem kraju, kjer so orali ledino pri slovenskem vključevanju na evropsko lepotno tekmovanje Entente Florale, so se odločili, da bodo v to tekmovanje stopili tudi letos. Med manjšimi kraji pa Velika Polana. Tudi ta dva kraja (Konjice spet) upata na dober uspeh. V vseh dosedanjih desetih letih so se vsi slovenski udeleženci dobro obnesli. Lani je bil med manjšimi kraji Podčetrtek zlat, med večjimi Bled srebrn. Takega tekmovanja se vsaj v tem času nikakor ne bi moglo udeležiti Celje. To je namreč še vedno močno razkopano. Ne le zaradi urejanja centra mesta, tudi zaradi urejanja protipoplavnih nasipov ter obnavljanja kanalizacijskih vodov. Je pa to razkopavanje spet prineslo nova spoznanja o celjski zgodovini. Na Glavnem trgu so naleteli na pomembne poznoantične najdbe. Odkopali so ostanke »meščanske« vile in tudi odkrili lepo ohranjene freske. Arheologi upajo, da bodo odkrili še kaj zanimivega, Celjani pa, da vsega, kar bodo našli, ne bodo le popisali in porisali in znova zasuli, ampak postavili na ogled. Pa še to: v Celju so bile pretekli konec tedna pestre vesele prireditve za otroke in odrasle. Za otroke v središču mesta v Pravljični deželi, za odrasle v hali Golovec na erotičnem sejmu.
■ k
L- — - — - — — - — _ — - -- .i			
iiflŠf^A^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^Jl» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 3
19. decembra 2013
Leto obogatile odlične in dobro obiskane prireditve
Kljub krizi je Mestna občina Velenje letos uresničila številne naložbe - Mnogo dodane vrednosti v kulturi - Prireditve množično obiskane - Energijo v prihodnje bolj optimistično usmeriti v udejanjanje ciljev
Mira Zakošek
Za župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča se izteka sicer zelo naporno, a uspešno leto. Udejanjili so številne naložbene naloge. Stekel je evropski kohezijski projekt, vreden 42 milijonov evrov, uspešno gradijo stanovanja na Gorici, stekla je obnova promenade, obnovili so številne ceste, šole, vrtce ... Soglasno so sprejeli proračun, ki je znova naložbeno naravnan, kar 58 odstotkov vseh sredstev v njem je namenjenih investicijam. Ob vsem tem so zagotavljali neokrnjeno porabo vsem proračunskim uporabnikom. Za vse naložbe so pridobili nepovratna evropska in državna sredstva.
Še posebej pa je Bojan Kontič ponosen na prireditve in številne kulturne presežke, ki so jih ustvarili v tem letu.
»Lani smo bili del evropske prestolnice kulture in večina je pričakovala, da jih bo letos manj. Pa ni bilo tako. Občani so bili pozitivno presenečeni, še posebej, ker so bile vsebine dobre. Množično so jih obiskovali in velenjski Titov trg je bil mnogokrat poln obiskovalcev. Pripravili smo nekaj odličnih koncertov. Mnoge prireditve postajajo tradicionalne, pripravljajo pa jih Festival Velenje, Mladinski center in tudi Športni zavod Rdeča dvorana,« pravi Bojan Kon-tič, ki mu je v teh dneh še posebej ljub zadnji dogodek, prihod dedka Mraza; razpo-
loženje je bilo čudovito, bilo je veliko otrok in njihovih staršev. Podobno slovesno je bilo ob prižiganju praznične razsvetljave, ki so jo obogatili z odličnim koncertom
Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Želim si, da bi bilo naše gledanje bolj optimistično.«
hrvaške pevke Danijele. Velenjčanke in Velenjčani pa so odlično sprejeli tudi novo pridobitev v velenjskem Sončnem parku -pokrito drsališče.
»Prireditev je bilo veliko kar celo leto. Se-
veda smo vsi skupaj še posebej ponosni na otroški festival Pika Nogavička, Kunigun-do in festival poletnih prireditev. Pohvalimo se lahko tudi z mnogimi športnimi dogodki. Slavili smo z državnim rokometnim prvakom, beležili dobre rezultate v plavanju, atletiki in tudi drugih športih. Iz proračuna pa zagotavljamo športnim klubom tudi vso potrebno infrastrukturo. Dogodkov, ki bi jih moral izpostaviti, je še seveda zelo zelo veliko ... Sicer pa predlagam, da občani prelistajo Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki je prav tako izšel v teh decembrskih dneh, kronološko pa povzema dogajanje v Šaleški dolini. Bera je res bogata,« pravi Bojan Kontič, ki je že zazrt v prihodnje leto.
»Želja je ogromno, a zdi se mi, da bi bilo najpomembneje, da bi svojo prihodnost zastavili bolj optimistično. V Mestni občini Velenje, kjer skrbimo za dokaj visok standard naših prebivalk in prebivalcev, imamo za to kar nekaj razlogov. Tudi gospodarstvo dokaj uspešno kljubuje zaostrenim razmeram.
Seveda si želim, da bi bilo te težke krize konec, da bi se gospodarstvo okrepilo. Želim si, da bi bili ljudje manj nezadovoljni in da bi energijo, ki jo prepogosto usmerjamo v negativizem, ki je vse bolj prisoten tudi v našem prostoru, preobrnili in skušali energijo porabiti za to, da bi bilo naše gledanje bolj svetlo, bolj pozitivno v prihajajočem obdobju.«	■
Srečno 2014 XJ	3
Poplave odnesle mnogo želja
Zapomnili si ga bodo po odpravi posledic vodne ujme, delih pri kohezijskih projektih in začetku izgradnje novega vrtca
mm
Darko Menih: »Leto si bomo zapomnili predvsem po treh stvareh.
Šoštanj - Leto gre počasi h koncu. Tako kot posamezniki se tudi posamezne občine ozirajo nazaj in ocenjujejo, kakšno je bilo leto, ki se poslavlja.
V Šoštanju si ga bodo, kot pravi župan Darko Menih, zapomnili po treh stvareh. »Zagotovo po odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, ki so občino prizadele novembra 2012. Škoda, ki nam jo je povzročila voda, je ocenjena na več kot 5 milijonov 200 tisoč evrov. Za najnujnejša dela, za sanacijo zajed v ceste, plazove, ki so ogrožali ne samo objekte, ampak tudi življenja, za infrastrukturo in vodotoke smo namenili 750.000 evrov. Založiti smo jih morali sami, od države smo dobili povrnjenih le 271.000 evrov. Tudi zato so morali nekateri aktualni razpisi čakati.«
Letošnje leto Občino Šoštanj zaznamujeta tudi kohezijska projekta, ki ju izvajajo skupaj z občinama Velenje in Šmartno ob Paki
in sta v veliki meri sofinancirana iz evropskih sredstev - celovita oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. »Za naše prebivalce sta bistvenega pomena. Vse želimo oskrbeti s pitno vodo. Dela dobro potekajo, odvijajo se po načrtih in s tem smo zelo zadovoljni.«
Tretji projekt, ki je zaznamoval leto 2013, pa je začetek gradnje novega vrtca. »Pod eno streho bo združil vse oddelke in enote vrtca v mestu Šoštanj in to je velika stvar. Na gradnjo smo se pripravljali dalj časa. Pridobiti je bilo treba veliko dovoljenj, prostorskih in drugih aktov, izbrati izvajalca. Napredovanje del vestno spremljamo. Prepričani smo, da bodo dela končana do datuma, ki je zapisan v pogodbi - 30. junija 2014, tako da bomo lahko 1. septembra že odprli vrata novega vrtca. Tega se veselimo.«
SD
Mm
vm> --I
■vit	/ -.v- ¡rjwB
.4 iT! i i.l Ä'J1! J.	fl

V: t*
Srečno 2014!
nikoli samiJ^Q^
Tudi krize bo enkrat konec
V občini Šmartno ob Paki kljub zelo omejenim možnostim poskrbeli za nadaljnji razvoj okolja - Začetek izgradnje povezovalnega vodovoda, nadaljevanje kanalizacije, pridobitvi gasilcev ... vlivajo optimizem
Tatjana Podgoršek
V življenju vsakega občana in občanke so dogodki, ki so zanj najpomembnejši, pravi Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki. Če se ozre ne iztekajoče se leto kot župan, pa ne more mimo dejstva, da je s poglabljanjem finančne krize in z večanjem birokratskih zahtev vsako leto bolj pestro. »Na žalost se vse začne in konča pri denarju. Tega nam primanjkuje, a kljub temu menim, da smo v letu 2013 s kar nekaj sicer manjšimi pridobitvami nadaljevali začrtan razvoj lokalne skupnosti.«
Po besedah sogovornika so začeli leto 2013 slabo. Presenetila in žalostila jih je nenadna smrt prvega župana Ivana Rakuna. Tudi narava jim ni prizanesla. Posledice dolge zime bodo občutili še nekaj časa, močan veter je ruval drevesa, odkrival strehe, suša je oklestila marsikateri pridelek. V juniju so slavili visok jubilej delovanja šmarški gasilci. Zaznamovali so ga s prizidkom h gasilskemu domu in novo avtocisterno. Pridobitvi sta finančno obremenili občinski proračun, a sta pomembni za člane društva, potrebe zašči-
te in reševanja in s tem tudi za občino. V drugi polovici leta so se lotili izvedbe kohezijskega projekta - začetka izgradnje povezovalnega vodovoda. Tako velikega zalogaja, po projektantski oceni vrednega 5,5 milijona evrov (od tega znaša lasten delež dober milijon), doslej v tem okolju še ni bilo. Poleg omenjenega nadaljujejo izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju vaških skupnosti Slatine in Paška vas. Svojemu namenu so predali še nekaj manjšo pridobitev. Kljub zelo slabemu vremenu so uspešno »spravili pod streho« prireditve ob občinskem prazniku. Upajo na uspešnokandidaturo na razpisu za obnovo kulturnega doma. »Vse to, pestra društvena dejavnost v okolju vlivajo optimizem.«
Janko Kopušar verjame, da se bo večina ob tem, ko bo obrnila list na koledarju, spomnila leta 2013 po dobrih, uspešnih dogodkih. Verjame tudi, da bo finančna kriza, ki je največja ovira pri izvedbi načrtovanih projektov, minila. Ni prepričan, da bo to že prihodnje leto, ampak na dolgi rok tako, kot je danes, ne bo več šlo. »Ko se bodo razmere kolikor toliko uredile, bomo lažje približali naše želje in potrebe možnostim.
Janko Kopušar: »Prav je, da so želje in potrebe večje od možnosti, čeprav se kasneje pokaže, da kljub prizadevanjem vsega načrtovanega ni mogoče uresničiti.«
Lažje bomo uresničevali naloge, zaradi katerih občina obstaja, lažje bomo izpopolnili obstoječi nadstandard,« je še dejal Janko Kopušar.
■
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 4
4 \J Srečno 2014
19. decembra 2013
Košorok z delavci Termoelektrarne 7. januarja
Sindikat in svet delavcev Termoelektrarne Šoštanj se nikakor ne moreta strinjati z morebitnim suspenzom Alstoma, ki bi znova podražil šesti blok - Ker so ocenili, da njihove zahteve, ki so jih predstavili na novinarski konferenci konec novembra, niso uresničene, so ustanovili stavkovni odbor
Mira Zakošek
Konec novembra je vodenje sindikata v Termoelektrarni Šoštanj prevzel Danijel Tajnik, ki je v tem kolektivu zaposlen že trideset let, trenutno je kotlovski strojnik. Pravi, da se je v Termoelektrarni v teh letih dogajalo marsikaj, a v tako negotovem položaju, kot so delavci trenutno, niso bili še nikoli. Z vodstvom Termoelektrarne so sicer zadovoljni, saj jim ta dovolj transparentno predstavlja poslovanje, nikakor pa se ne morejo strinjati s politiko vodstva Holdinga slovenske elektrarne, še posebej, ker se čuti, da so ogrožena delovna mesta.
Delavci termoelektrarne ne razumejo, kaj se dogaja, zato so tudi imenovali stavkovni odbor. Skupaj s svetom delavcev pa so na generalnega direktorja Holdinga sloven-
Ker delavci Termoelektrarne ne razumejo kaj se dogaja, so oblikovali stavkovni odbor
ske elektrarne Blaža Košo-roka prejšnji teden naslovili pismo, v katerem zahtevajo odgovore na odprta vprašanja. Predvsem želijo ohraniti stabilno in konkurenčno oskrbo z elektriko. V sedanjem sistemu je Termoelektrarna Šoštanj eden najpomembnejših proizvodnih stebrov, saj je v posameznih časovnih obdobjih zagotavljal Sloveniji tudi polovico potrebne energije. »Povsem logično je, da družba načrtuje nadaljevanje svojega poslanstva in razvoja, še zlasti ob zaostrenih pogojih delovanja, ki jih narekuje odprtje trga z električno energijo in pa spoštovanje zelo zahtevne okoljevarstvene zakonodaje v Evropi. Prav stroga okoljevarstvena zakonodaja Evropske unije in pa starost proizvodnih objektov je pod vprašaj postavila nadalj-
Zaščititi želijo ekonomski in socialni položaj zaposlenih
»HSE je bil ustanovljen zato, da omogoči konkurenčen nastop proizvajalcev električne energije«
stavništvi podprli projekt nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj,« pravi predsednik sindikata Danijel Tajnik.
Potem, ko so se na skupni seji prejšnji teden seznanili s trenutnim stanjem na projektu (Alstom je zaradi dveh neplačanih računov znova napovedal odhod z gradbišča), so ocenili, da morajo ukrepati. Ocenjujejo, da so nastale težave zelo resne, vloga Holdinga slovenske elektrarne in njihovih odgovornih oseb pa je po njihovem mnenju najpomembnejša. »Žal pa opažamo, da želijo odgovorni HSE vso krivdo za nastale razmere naprtiti TEŠ, kar je za nas delavce TEŠ nesprejemljivo. Pod preprogo želijo pomesti vse ostale aktivnosti in dejanja, ki so skupino HSE pripeljala v ta položaj in na katere smo opozorili že na novinarski konferenci 27. novembra, » dodaja Tajnik. Znova so na omenjenem sestanku tudi spomnili, da je bil HSE ustanovljen zato, da omogoči konkurenčen nastop proizvajalcev električne energije na enotnem evropskem trgu. Da pa zadnje čas pozabljajo na to svoje osnovno poslanstvo in vedno bolj diskriminatorno obravnavajo vlogo posameznih družb znotraj
skupine. To seveda povzroča po njihovem mnenju negativne posledice pri enotnih naporih za premagovanje nastalih težav.
Še posebej ostro so obsodili zadnje delovanje odgovornih HSE, zaradi katerih Alstom napoveduje suspenz. Ta bi lahko pomenil nepopravljivo škodo za družbo Termoelektrarna Šoštanj, kakor tudi za celotno skupino HSE in slovensko energetiko. Ocena tega suspenza naj bi dosegla štiriletne prihranke stroškov dela po analizi, ki jo je naročil HSE pri PWC.
Sindikat in svet delavcev sta zahtevala, da se direktor HSE Blaž Košorok sestane z njihovimi predstavniki najkasneje do torka. To se je tudi zgodilo, kjer pa sta Janez Ramšak, predsednik sveta delavcev in Danijel Tajnik, predsednik sindikata, dobila zagotovilo, da se z Alstomom intenzivno pogajajo, generalni direktor pa jim je tudi obljubil, da se bo sestal z delavci v termoelektrarni Šoštanj 7. januarja.
Tako v sindikatu, kot v svetu delavcev bodo najbolj veseli, če bodo do takrat nakopičeni problemi razrešeni in da se bo gradnja šestega bloka intenzivno nadaljevala.
Danijel Tajnik, predsednik sindikata: »Direktor Košorok je obljubil, da pride na sestanek z delavci 7.
januarja v Šoštanj.«
njo proizvodnjo električne energije na tej energetski lokaciji,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Tajnik pa dodaja, da je blok 6 rešitev za vse to, saj pomeni zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z obstoječim stanjem.
V svetu delavcev in sindikatu poudarjajo, da se zelo dobro zavedajo svojega poslanstva, zato morajo v tem trenutku zaščititi ekonomsko in socialnost varnost zaposlenih. »Čeprav je TEŠ največja tovarna električne energije v Sloveniji, zaposleni ne uživajo novih posebnih pravic in bonitet, v primerjavi z ostalimi delavci v Sloveniji. Tako sindikat kot svet delavcev se zavedata, da je družba, ki nima vizije, obsojena na stagniranje in postopno propadanje, zato sta obe delavski pred-
www.sostanj.si
"Čudno, kako malo je
treba, da bi bili srečni;še bolj čudno pa je, da nam prav tista malenkost manjka." (Ivo Andric)
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
■
Srečno 2014!
TERMOELEKTRARNA KOSTANJ
hü
j i
t
J*
Skupina
iKe
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 5
19. decembra 2013
■WH
Srečno 2014

5
Dokapitalizacija Gorenja zaključena
Do konca leta naj bi delnice Gorenja kotirale tudi na Varšavski borzi
Mira Zakošek
Gorenje je v torek zaključilo še en korak dokapitalizacije. Že letos jeseni so uspešno izvedli eno fazo dokapitalizacije, v kateri je sodelovala japonska korporacija Panasonic, s katero so sklenili strateško partnerstvo v proizvodnji, razvoju in prodaji. V drugi fazi dokapitalizacije so bile po enakih pogojih delnice ponujene obstoječim delničarjem, zaposlenim in nato novim vlagateljem v Sloveniji in na Poljskem. Do torka so preostala vplačila novo izdanih delnic vpisovali vabljeni institucionalni vlagatelji. Rezultate so objavili včeraj (po zaključku naše redakcije).
Sledila bo tretja faza dokapitaliza-cije, v kateri bodo obstoječi upniki lahko konvertirali svoje finančne terjatve do družbe v kapital druž-
Zbrani dokapitalizacijski denar bodo namenili dezinvestiranju in razvoju
zami bo proces dokapitalizacij zaokrožen.
Do konca letošnjega leta pa naj bi uvrstili Gorenjeve delnice tudi na Varšavsko borzo. S tem si bodo omogočili enostavnejši dostop do mednarodnih kapitalskih trgov tudi v prihodnje in v skladu s svojo strategijo internacionalizacije.
Gorenje pri omenjenih dokapitaliza-cijskih aktivnostih ni postavilo minimalne višine potrebnega vpisanega novega kapitala, ker je glede na negotove razmere v Sloveniji in na mednarodnih finančnih trgih želelo postopke dokapitalizacije v vsakem primeru uspešno zaključiti in novo pridobljeni kapital uporabiti v skladu z načrti in namenom dokapitalizacije.
Zbrani denar bodo namenili dez-investiranju in razvoju.
■
be. Z vsemi tremi omenjenimi fa-
Kljubinegotovimrazmeram vkaterih

Prijetno praznovanje božiča in novega leta, ter vne dobro v novem letu Z014 Vam želi. Franc Silak, župan občine Minlinja n nodelavci
Vse letošnje poti naj se ob koncu leta 2013 iztečejo v sproščeno, doživeto praznovanje vsakega, vseh in povsod.
Nove poti v novem letu pa naj privedejo do prijetnih doživetij, spoznanj in znanstev, do blagostanja, miru, uresničenih sanj, želja in ciljev, do dobrovoljnosti, do uspehov, do zdravja in do sreče za vse.
Čestitke za Dan samostojnosti in enotnosti ter najlepše želje za doživet Božič in naklonjeno novo leto2014!
Občina Šmartno ob Paki Župan Janko Kopušar
Sindikati v Gorenju zadovoljni s socialnim dialogom
Sporazum o ohranitvi delovnih mest je bil v času selitve proizvodnje zelo pomemben Močan sindikat je za nadaljnji razvoj podjetja zelo pomemben
Mira Zakošek
Iztekajoče se leto je v Gorenju minilo v znamenju selitve in zagona dela proizvodnje, pritiskov na spremembo Podjetniške kolektivne pogodbe ter velikim nihanjem števila zaposlenih. Sporazum o ohranitvi delovnih mest, o katerem se je z upravo Gorenja dogovoril sindikat SKEI, je zagotavljal, da ni bilo trdih odpuščanj, kar je v današnjih časih, ko dela ni, za delavce zelo pomembno. Niso pristali na zniževanje nekaterih iz preteklosti pridobljenih pravic, zadovoljni pa so tudi z uspešnim zagonom proizvodnih programov, ki so se selili predvsem na lokacijo Velenja. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom sindikata SKEI Žanom Zebo. Leto, ki se izteka, je zaradi selitev proizvodnje in prilagajanja novim razmeram resnično težko. Kako je ob vseh teh dogodkih potekal socialni dialog?
»Predvsem je pomembno, da ta poteka redno in pošteno. Preko internega komuniciranja, ki se je še okrepilo tudi s pogostejšimi zbori delavcev, kijih izvajajo direktorji programov, zaposlene obveščamo o vseh dogovorih in sklepih, ki se sprejmejo.« Včasih se sliši, da ste pretrdi pogajalci, da ne razumete razmer, v katerih se je znašla Slovenija? »Najuspešnejša podjetja v razvitih državah imajo močne sindikate, kar je dokaz, da je za uspeh potreben stalen dialog z enakopravnim partnerjem na nasprotni strani. Čeprav smo res trdi pogajalci, smo pripravljeni na sklepanje kompromisov, če ocenimo, da je to dobro za zaposlene in njihova delovna mesta. A vse prevečkrat se nam zgodi, da na koncu ni pravega učinka, razen nezadovoljstva zaposlenih.« No, v teh časih najbrž ni enostavno biti sindikalist. Delodajalci vas ocenjujejo za pretrde pogajalce, delavci pa najbrž ravno obratno. Kakšno je pravzaprav po vašem mnenju zaupanje v sindikat v Gorenju?
»Zaupanje v sindikat je v Gorenju veliko, kar dokazuje tudi visoko število članov zaposlenih (preko 60 odstotkov). Je pa res, da je še veliko takšnih, ki se raje »šlepajo« in niso člani sindikata, uporabijo pa pravice, ki jim jih zagotavlja Podjetniška kolektivna pogodba, ki jo je izboril sindikat.
Ker je v Gorenju sindikat močan, zelo dobro de-
Zaposleni Gorenja imajo svoje
predstavnike tudi v svetu delavcev in nadzornem svetu
Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI: »Pritiski na sindikalne zaupnike so veliki.«
luje tudi svet delavcev, v katerem je po letošnjih volitvah veliko predstavnikov naše liste. V Gorenju imamo zaposleni svoje predstavnike v nadzornem svetu; ti odločajo pri pomembnih odločitvah, ki se nanašajo tudi na prihodnost delovnih mest in zaposlitev v slovenskem delu Gorenja. Imamo tudi delavskega direktorja, ki je tudi član uprave. Imamo predstavnike na vseh po-
membnejših funkcijah, katerih delovanje v korist zaposlenih je odvisno tudi od števila članov sindikata in njihove podpore.
Danes je težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati kot sindikalni zaupniki, saj ne zdržijo pritiska in napetosti, ki jo doživljaš v tej funkciji. Seveda je tudi nekaj takšnih, ki bi bili na funkciji samo zaradi svojih koristi, a jih sistem hitro prepozna in jih prej ko slej izloči. Problem je, da ljudje v času krize hitro pozabijo, kakšno je njihovo poslanstvo in koga predstavljajo.
Kako pomembna je podpora sindikatu oziroma število članov v njem, se opazi že v nekaterih manjših podjetjih tudi znotraj Gorenja, kjer za dogovor nekaterih čisto enostavnih stvari porabiš veliko več časa in energije, odnos do zaposlenih pa ni na enaki ravni kot drugje.«
Za uspeh je potreben dialog z enakopravnim partnerjem na nasprotni strani
Vabimo vas na praznične nakupe v Gorenjeve Studie, kjer vas v dišečem decembru pričakujemo polni presenečenj, obiščite nas v Velenju, Mariboru, Ljubljani, Kopru in Murski Soboti, ne bo vam žal. Od 19. do 24. 12. v Studiu Gorenje Velenje pripravljamo TEDEN DECEMBRSKIH UGODNOSTI, kjer vas pričakujemo s številnimi presenečenji, razvajali pa vas bomo z okusnimi rogljički in dišečo kavo.
www.gorenje.si
Nekdanja Gorenjeva notranja oprema sicer z vašim podjetjem nima več ničesar skupnega, pa vendar ste s skrbjo spremljali usodo njenih delavcev?
»Žal mi je, da se je zgodilo to, da so nekateri delavci ostali brez zaposlitve in se v danem trenutku ni našla možnost večjega števila prezaposlitev znotraj Gorenja. Mogoče se ob morebitnem večjem zagonu proizvodnje v Velenju ta možnost še pojavi.
Sindikat SKEI Notranje opreme se je v upanju na rešitev in izhod iz krize tega podjetja dogovoril in
sklenil kar nekaj kompromisov in je pokazal veliko pripravljenost in razumevanje takratnemu vodstvu tega podjetja, ki pa na koncu kljub vsemu temu ni uspela izpolniti obljub in rešiti podjetja.« Kako pa ste sindikalisti sprejeli vstop Panasonica v lastništvo Gorenja?
»Vstop Panasonica v lastništvo Gorenja je za nas zanimiv predvsem toliko, kolikor bomo imeli zaradi tega več dela oziroma delovnih mest na lokacijah v Sloveniji. Seveda je ta povezava pomembna tudi z vidika tehnološkega napredka in razvoja aparatov, ki jih bosta Gorenje in Panasonic skupaj razvijala.« Vaš sindikat je solastnik delavske hranilnice. Kako je z uporabo njenih ugodnosti?
»To vprašanje se občasno pojavi v medijih oziroma med člani sindikata. Sindikat SKEI Gorenje že vse od svoje ustanovitve nekaj svojih sredstev namenja v sklad vzajemnosti in solidarnosti, katerega premoženje je v delnicah delavske hranilnice in nekaj počitniških hišicah. Seveda ugodnosti, ki jih nudi sklad, izkoriščajo člani sindikata, ki imajo možnost najema posojila po ugodnejši obrestni meri, izplačila solidarnih pomoči ob elementarnih nesrečah in daljši bolniški ter uporabi počitniških kapacitet. Nekateri nam zavidajo, da nam uspeva nekaj sredstev privarčevati in članstvu zaradi tega nuditi tudi druge ugodnosti.«
Kako pa vidite Gorenje v Velenju v prihodnje?
»Seveda si vsi zaposleni želimo, da Gorenje v Velenju tudi prihodnjim generacijam zagotovi delovna mesta, ki bodo jamstvo za razvoj našega mesta. Mogoče bi bilo potrebno še več sodelovanja in dialoga med občino in podjetjem za večjo konkurenčnost in korist vseh deležnikov, vpetih v naše okolje.« Čeprav poslovni rezultati Gorenja letos niso takšni, kot bi si želeli, ste se vseeno dogovorili za izplačilo božičnice?
»Zadovoljni smo, da se nam je uspelo dogovoriti za izplačilo zaposlenim ob koncu leta. V sedanji situaciji si tega veliko zaposlenih v drugih podjetjih samo želi in so mogoče nekateri tudi nekoliko nevoščljivi, vendar delavec Gorenja si je to izplačilo s svojim delom zaslužil.
Na koncu bi vsem prebivalcem Velenja in okolice v letu 2014 poleg zdravja, srečne in veselja zaželel tudi veliko novih delovnih mest.«
■
gorenje
Gorenje zaključuje proizvodnjo
Za Gorenje se letošnje poslovno leto že izteka. Včeraj so proizvodnjo sklenili v programu hladilno zamrzovalnih aparatov, danes jo bodo v programu kuhalnih aparatov, jutri pa v pralnih in sušilnih strojih.
V soboto, 21. decembra pripravljajo za vse zaposlene novoletno srečanje v Rdeči dvorani.

^ :
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 6
6 1
Srečno 2014
OD SREDE-DO- TO
19. decembra 2013
Sreda,
11. decembra
Vodje koalicijskih strank so se se-šli na sestanku, na katerem so razpravljali o rezultatih obremenitvenih testov bank. Javnosti niso izdali ničesar.
Pred tem je slovenska delegacija s predsednico vlade Alenko Bratušek za nekaj časa obstala v Moskvi, saj je imelo vladno letalo falcon težave z desnim motorjem.
SDS in NSi sta vložili interpelacijo proti ministru za infrastrukturo Samu Omerzelu.
Osebnost leta po mnenju ameriške revije Time.
Za osebnost leta je ameriška revija Time imenovala papeža Frančiška. Kot so pojasnili, je papež v devetih mesecih na čelu Rimskokatoliške cerkve postal nov glas vesti.
Potem ko so v Ukrajini varnostne sile posredovale proti mirnim pro-testnikom, so ZDA sporočile, da razmišljajo o vrsti ukrepov proti tej vzhodni državi, tudi o gospodarskih in političnih sankcijah.
Četrtek, 12. decembra
Izvedeli smo: bančna luknja je velika 4,778 milijarde evrov, kar pomeni, da bo za dokapitalizacijo treh največjih slovenskih bank potrebnih 3,012 milijarde evrov. In vlada je hitro potrdila 200-milijonsko do-kapitalizacijo družbe za upravljanje terjatev bank.
vidi boljšega načina, kako zaščititi ZDA pred zunanjimi sovražniki, kot z zbiranjem osebnih informacij po vsem svetu.
Petek,
13. decembra
Na ljubljanskem Kongresnem trgu se je zbralo nekaj sto protestni-kov. Jasno so pokazali, da so nezadovoljni z upravljalci države, in se zavzeli za ukrepe proti korupciji.
Premierka je odločno napovedala, da bo - če bo potrebno - trenutna vlada spremenila tudi zakonodajo, da bodo bančni podatki, potrebni za preiskave, postali javni.
V DZ se je nadaljevala interpelacija zoper notranjega ministra. Ni uspela. Gregor Virant je po odločitvi dejal, da je zadovoljen in da komaj čaka, da lahko spet začne normalno delati naprej.
Vlada v Italiji je sklenila, da se politične stranke ne bodo več financirale iz državnega proračuna, kar je bila tudi dolgoletna zahteva javnosti.
Med ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in voditelji opozicije so se prvič po treh tednih protestov v državi začeli pogovori o rešitvi krize. A brez večjega uspeha.
Severna Koreja je usmrtila vplivnega strica Kim Džong Una, ki so ga pred tem odstranili z vseh položajev.
Strokovnjaki so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi usmrtitve Džang Song Teka dan pred tem. Kot so dejali, lahko takšna dejanja močno zamajejo stabilnost Severne Koreje in spodbudijo dodatne napetosti v regiji.
Nedelja, 15. decembra
Mediji so poročali, da bo Zavarovalnica Triglav zaposlenim podelila okrog tisoč evrov božičnice ter da so si v podjetju privoščili novoletno zabavo v skupni vrednosti 150 tisočakov.
Evropski komisar za širitev Štefan Fule je sporočil, da so priprave za podpis pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU začasno ustavljene, saj država ni izkazala dovolj jasne volje.
W T •
V imenu
pohlepa
žabjor
perspektiva
Bratušek: »Za visok znesek bančne luknje bodo odgovarjali.«
V Nemčiji so predsedniki krščanskih demokratov, krščanskosocial-ne unije in socialdemokratov podpisali koalicijsko pogodbo, s katero bo Nemčija dobila tretjo veliko koalicijo.
Na Dunaju je prisegla nova avstrijska vlada socialdemokratov in ljudske stranke.
Pokopali so Nelsona Mandelo.
Bančna luknja meri 4,778 milijarde evrov.
Preiskovalci NPU so prišli na dom ministra Romana Jakliča. Skoraj sočasno z njimi so bili tam tudi novinarji, zato je bilo tega dne govora predvsem o ministrovem morebitnem odstopu.
Poslanci so sicer imeli delo z drugim ministrom. Osem ur so namreč razpravljali o interpelaciji zoper Gregorja Viranta. Pa še niso končali.
Iz Ukrajine se je vrnila visoka predstavnica EU Catherine Ash-ton. Dejala je, da bo predsednik Viktor Janukovič vendarle podpisal pridružitveni sporazum z EU.
Na Islandiji so bili štirje nekdanji vodilni v bankrotirani banki Kaupthing obsojeni na od tri do pet let zapora, saj so prikrili, da je bil nakup deleža banke financiran s posojilom te iste banke.
Direktor ameriške Agencije za nacionalno varnost Alexander je dvignil precej prahu, ko je dejal, da ne
Vplivnega strica so usmrtili.
Ponekod je presenetila zima. Nenavadno mrzlo in sneženo zimsko vreme je po več letih zajelo Jeruzalem in Kairo.
Sobota, 14. decembra
Nastala je nova stranka Solidarnost. Udeleženci ustanovnega kongresa so soglasno potrdili triglavo vodstvo stranke - Damjan Man-delc, Uroš Lubej in Marina Tavčar Krajnc - etični kodeks stranke in njen program.
Kitajska policija je po vsej državi prijela več kot 1300 ljudi, osumljenih izdelave in prodaje lažnih zdravil.
V vasi Qunu na jugovzhodu Južnoafriške republike so po dveurni žalni slovesnosti pokopali borca proti apartheidu Nelsona Mandelo.
Pomiril je hrvaški premier Zoran Milanovic, ki je potrdil, da snovi za izdelavo kemičnega orožja iz Sirije vendarle ne bodo pretovorjene v hrvaškem pristanišču na Reki, temveč v Italiji.
Ponedeljek, 16. decembra
Predstavniki koalicije so na kolegiju pri premierki razpravljali o novi koalicijski pogodbi. A rekonstrukcija vlade tokrat še ni bila na sporedu.
Torek,
17. decembra
Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon o obdavčenju nagrad predsednikov uprav (najbolj znana je obdavčitev nagrade Marjanu Kra-maiju) neustaven.
V Državnem zboru so pospešeno obravnavali še zadnje zakonske predloge v tem letu. V drugi obravnavi so potrdili predlog zakona o zdravilih, v katerem se prepovedujejo akcije, ki bi bolnike spodbujale k večji porabi zdravil.
Po objavi rezultatov obremenitvenih testov bank se je oglasil predsednik države Borut Pahor. Dejal je, da je dobro, da za sanacijo bank ne bomo odvisni od tuje pomoči, obenem pa zaskrbljeno pozval h kaznovanju odgovornih.
Na Luni je uspešno pristal modul s prvim kitajskim vesoljskim vozilom.
Dobili smo stranko Solidarnost.
Ista premierka je stala tudi pred poslanci. Zatrdila jim je, da »bomo poiskali odgovorne, da bodo za ta visoki znesek bančne luknje odgovarjali«.
Izvedeli smo, da je Moskva že pred časom v ruski enklavi Kaliningrad namestila rakete iskander z več sto kilometri dosega. Zaskrbljeno sta se oglasili predvsem Poljska in Litva.

Zakon o obdavčenju nagrad predsednikov uprav je neustaven.
Še je odmevalo razkritje, da je Roman Jakič v svojem mandatu za potovanja porabil dvakrat več kot njegov predhodnik.
Predsednik republike je ob 60. obletnici organizacije z medaljo za zasluge odlikoval Rdeči križ.
Rusija in Ukrajina sta v Moskvi sklenili dogovor, po katerem bo Ukrajina od Rusije kupovala za tretjino cenejši plin, Rusija bo kupila tudi za 15 milijard dolarjev ukrajinskih evroobveznic.
V prestolnici Južnega Sudana so že drugi dan potekali spopadi. Ubitih je bilo najmanj 73 vojakov in več civilistov.
Jure Trampuš
Konca sveta ni bilo, tudi zlovešče trojke ne. Bančna luknja - potrebno je biti natančen, velikost kapitalskih potreb, ki bi jih potrebovale banke ob najusodnejših scenarijih - je velika 4,7 milijarde evrov. Slaba polovica slovenskega proračuna. Kar je veliko, a ta znesek je hkrati majhen, če ga pogledamo skozi oči evropskih in evrskih kapitalskih želja. Slovenija naj bi torej uspela sama, po letih stisnjenih zob in čiščenja naj bi se končala tudi ta kriza.
Tako optimistično napoveduje vlada. Morda ima prav, tega ne moremo vedeti, tega niti sama ne ve, a stresni testi so pokazali na tisto, kar smo slutili že prej. Pokazali so, da majhne ljudi, ponižne državljane, pridne slehernike, ki od banke v svojem življenju vzamejo le nekaj kreditov, za stanovanje, počitnice in avtomobil, bankirji obravnavajo drugače kot okravatene pomembneže. Ce majhen državljan banko prosi za majhno stanovanje, mora zanj vzeti hipotekarni kredit, zraven mora pripeljati poroka in skleniti še življenjsko zavarovanje, da lahko banka z nekajkratno zavarovanim poslom nekajkratno zasluži. Ce pa kredit jemljejo veliki in vplivni, je dovolj telefonski klic. Denarje tukaj, vzemite ga.
Včasih so dovolj tudi ponarejene slike. Policija je recimo razkrila, da je dal neki komitent, morda ga poznajo tudi v Velenju, za zavarovanje kredita umetniško sliko, domnevano ocenjeno na osem milijonov evrov. Kasneje se je izkazalo, da je bila slika ponarejena, bančni uslužbenec pa ni niti resno preveril njene pristnosti. Pri malih ljudeh pa so banke za vpis nepremičninskih hipotek zahtevale posebne cenitve nepremičnin, ki jih je bilo treba dodatno plačati. V bančništvu velja, da so majhni dolgovi vedno problem dolžnikov, veliki pa problem bank. Vendar, kot že zapisano, to smo lahko slutili že prej. Od objave stresnih testov dalje seje začel boj za interpretacijo. Kaj testi sploh pomenijo? So realni ali prirejeni? Kdo je kriv za luknjo?
Naj bom povsem neposreden: ni res, daje za bančno luknjo krivo dejstvo, da sojo ustvarile banke, ki so v državni lasti, kakor bi nas radi prepričali tisti, ki zagovarjajo njihovo prodajo. Za bančno luknjo je v prvi vrsti krivo slabo vodenje, slabo sklepanje kreditov, slab nadzor ter pohlep, želja, da se v času velike količine denarja, torej neposredno po vstopu v evrsko skupino, in v času zahodne prosperitete čim hitreje zasluži čim več. Tako niso razmišljale le banke v državni lasti, tako je razmišljalo večina bank. Tudi zasebne nemške, francoske, britanske, ki so jih po letu 2008 matične države obsule z denarjem, medtem pa so se v Sloveniji delali, da vprašanje kreditne obremenjenosti bank ne obstaja. Naj ponovim, pohlep in slabo vodenje niso v neposredni povezavi z načinom lastništva bank. Kriminal ne pozna predznaka. Tudi pohlep ne, ne tisti izpred nekaj let, ne oni, ki se pojavlja sedaj, ko bi špekulativni kapital rad izkoristil ranljivost slovenskih bank, jih poceni kupil in čez nekaj let z dobičkom prodal naprej. Banke in še kakšna podjetja. Finančna kriza se ni začela le v bankah. Vsak od nas je njen majhen del. Vsi, ki so jemali kredite, da so lahko kupovali delnice, vsi, ki so nepotrebno trošili in si izposojali, vsi, ki so želeli voziti prevelike avtomobile, ki so živeli v prevelikih stanovanjih, vsi, ki so svojo srečo iskali v kapitalu. Mit o neskončni gospodarski rasti je le mit. Kadar se govori o rasti in zmagovalcih, se vedno pozablja na poražence. Tisti, ki danes govorijo, da je treba krivce za luknjo, ponarejene slike, telefonske klice, kredite brez kritja nagnati v zapor, pozabljajo, da so bili tudi sami del kazino kapitalizma, morda majhen, nepomemben, a bili so del sistema. Sprejeli so ga za normalnega in pravičnega. »Pohlep je dober, pohlep je pravičen, pohlep deluje,« je nekoč dejal glavni junak filma Wall Street. Morda je pohlep res dober, a ne za vse. Ker več jemlje, kot pa daje, je v svojem bistvu elementarno nepravičen in nepošten.
OBVESTILO
ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO
Brezposelnim mladim iz Savinjske regije, ki imajo dobro podjetniško idejo sporočamo, da se lahko prijavijo na JAVNI POZIV »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2014«.
V štirimesečno zaposlitev z usposabljanjem za ustanovitev svojega podjetja bo izbranih 10 najboljših. Projektfinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na: 03 589 40 90 (Tomaž Poličnik); GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), tomaz.policnik@rasr.si, barbara.marzidovsek@rasr.si; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.

Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 5
19. decembra 2013	■WH
Srečno 2014 XJ
7
Odličnost pri gospodarjenju z gozdovi
Podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda v letu 2013
Ob koncu leta je na vseh področjih čas za oceno dela in uspehov. Zavod za gozdove Slovenije v decembru vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji, po enemu iz vsake od 14 območnih enot Zavoda za gozdove.
Letošnji izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov je bil že petnajsti po vrsti, saj prireditev poteka od leta 1999.
Namen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj je promocija dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in priznanje dobremu delu lastnikov gozdov. V Sloveniji je trenutno okrog 75 odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Skupno število lastnikov gozdov ocenjujemo na več kot 300.000, s solastniki vred pa preko 460.000. Zasebna gozdna posest je v Sloveniji večinoma zelo razdrobljena, kar pomeni, da ima v povprečju en lastnik več parcel, pogosto celo na različnih mestih, kar zelo otežuje dobro delo z gozdom
Prejemniki priznanj s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno usposabljanje.
Poleg tega pri izboru najbolj skrbnih lastnikov gozda upoštevamo predvsem naslednje kriterije: kako se vzdržujejo gozdne prometnice, gozdne poti in parcelne meje, kakšna je negovanost gozda, samoiniciativnost pri odpravi poškodb po ujmah v gozdu, upoštevanje strokovnih navodil ZGS, kakovost
nem življenju. Gostitelj prireditve, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, je bila Občina Ribnica.
Priznanja so med drugimi prejeli naslednji lastniki gozdov: Stanislav Brglez na OE Celje, Franc Sovič na OE Nazarje in Mirko Meh OE Slovenj Gradec.
Najbolj skrbnim lastnikom gozdov smo podelili priznanja.
opravljenih del v gozdu, vzdrževanje gozdnega reda, kako poteka sanacija poškodb po sečnji in spravilu, upoštevanje poudarjenih funkcij gozda, upoštevanje potreb gozdnih živali, v tem smislu ohranjanje dupel, plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst in mravljišč, splošna ekološka osveščenost in naravovarstven odnos lastnika do gozda.
Podelitev priznanj je potekala 10. decembra 2013 v Rokodelskem centru v Ribnici, v deželi suhe robe, kjer že stoletja dokazujejo, kako je mogoče izkoristiti les za čudovite izdelke, ki jih potrebujemo v vsakodnev-
Slovenija je bogata z gozdom, ki opravlja vrsto socialnih in okoljskih vlog, les pa je najbolj pomemben obnovljivi naravni vir v Sloveniji. Gozd torej pomeni eno od ključnih razvojnih priložnosti Slovenije, skrbno delo lastnikov gozdov pa je pri uresničitvi teh priložnosti odločilen dejavnik. Od lastnikov gozdov je v veliki meri odvisna kakovost ter intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, s tem pa tudi večja in smotrna raba lesa v Sloveniji.
■ mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije
Pisarna ni naše delovno mesto!
Denarja niti za odkazilo lesa - Prihodnje leto še slabše
Tatjana Podgoršek
Lastniki gozdov in terenski gozdarji nestrpno čakajo na konec "ljubljanskih igric", kot imenujejo nekateri »vojno« med kmetijskim ministrom Dejanom Židanom in direktorjem direktorata za gozdarstvo Joštom Jakšo na eni strani ter direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Ivom Troštom (pred njim je bil direktor Jakša) na drugi. Rezultat »igric« občutijo na svojih plečih gozdarji, ki so zaradi tega, ker omenjeni zavod nima denarja za pokritje materialnih stroškov, ostali v pisarnah, še bolj pa lastniki gozdov, ki kljub idealnemu vremenu čakajo na dovoljenje za posek drevja.
Dela več, denarja manj
»V zadnjih petih letih beležimo precejšnje zmanjševanje sredstev za materialne stroške. Prišlo je tako daleč, da zavod nima denarja za povračilo kilometrine za zasebna vozila, za bencin za službena vozila, ni ga niti za spreje, ki jih potrebujemo za odkazilo dreves. Direktor zavoda nam je poslal okrožnico o prepovedi izdajanja potnih nalogov za december, brez tega pa ne moremo na teren, saj ne moremo dobiti izplačane kilometrine. Zato od 4. decembra ždimo v pisarnah, kjer sicer opravljamo birokratsko delo, a naše delovno mesto je predvsem na terenu, ne za pisalno mizo,« pravi vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje Toni Breznik.
Po njegovem prepričanju sta za takšno stanje kriva pristojno ministrstvo in vlada RS. Gozdarjem sta z zakonom določila naloge, ki so jih dolžni opravljati, potrebnega denarja za normalno izvajanje pa ne. Dela - pravi - imajo vsako leto več, denarja
in zaposlenih pa je vsako leto manj. Leta 1994 je bilo na območni enoti 40 zaposlenih, v tem trenutku jih je 30.
Niso krivi
Nič krivi in nič dolžni so se znašli, po mnenju sogovornika, v zelo nerodnem položaju do lastnikov gozdov, ki čakajo na re-virnega gozdarja in na odkazilo dreves. Še večja je ta nerodnost pri tistih, ki izvajajo sečnjo in spravilo lesa kot dopolnilno dejavnost. »Vsem se v imenu zaposlenih na območni enoti opravičujem, vendar nismo krivi. Gozdarji bi radi izvajali storitve na terenu, kamor pa ne moremo, ker zavod za gozdove nima denarja za plačilo kilometrine. Da bi se pa po terenu vozili na svoje stroške, bi bila pa malo huda.«
Po besedah Tonija Breznika bi zavod za gozdove potreboval za pokritje materialnih stroškov za letos 280 tisoč evrov, kar najbrž ni takšna vsota, da je država ne bi zmogla. Bi pa res pomenila le rešitev za leto 2013, težave gozdarske službe pa so sistemske. Za prihodnje leto jih ni na vidiku. So pa še slabše napovedi. »Z denarjem, ki je predviden za gozdarsko službo v letu 2014, zagotovo ne bomo mogli preživeti. O posledicah raje ne razmišljam,« še dodaja Toni Breznik.
Zadnja vest
V začetku tedna je Vlada RS razrešila z mesta direktorja Zavoda za gozdove Iva Trošta in na njegovo mestom za v. d. imenovala Damjana Oražma. Trošt je v torek umaknil ukrep, s katerim je prepovedal terensko delo gozdarjem. Tako so ti od včeraj dalje znova tudi v gozdovih. Denar, ki ga primanjkuje za ta predvidena dela, pa bo očitno moral zagotoviti novi direktor zavoda.
■
Slovesnosti ob jubileju so se udeležili številni poslovni partnerji
APO Vizija praznovala 25-letnico delovanja
Podjetje APO Vizija je najstarejši slovenski računovodski servis pri nas. Svoje prostore so si uredili na Partizanski 2 a, delajo pa za območje cele Slovenije. So namreč tisti, ki so med prvimi uvedli brezpapir-no računovodstvo in torej lahko s strankami poslujejo povsem elektronsko.
Lastnika podjetja sta Janja in Marjan Praznik, ki si prizadevata,
»Računovodstvo moraš imeti rad«
Janja Praznik, direktorica APO Vizije: »Računovodstvo je zanimiv posel, ki pa ga moraš imeti rad. Nenehno se je treba izobraževati. Ne priporočam ga ljudem, ki delajo 8 ur, potem pa doma počivajo. Računovodstvo ni za take ljudi.«
da opravijo v servisu svoje delo strokovno in kakovostno. Veliko se izobražujejo, izobraževanja pa pripravljajo tudi za svoje stranke in druge podjetnike.
Letos so se odločili, da svoje znanje in izkušnje ter blagovno znamko razširijo preko mreže franšiznih poslovalnic. S tem želijo pomagati računovodjem, ki se želijo preizkusiti v zasebni dejavnosti, pa tudi tistim delujočim servisom, ki zaposlujejo. S pridobitvijo franšize jim »podarijo« svoje znanje, izkušnje in dobre prakse.
Od 1. januarja 2014 bodo v računovodskem servisu APO Vizija opravljali računovodske posle tudi za kmečka gospodinjstva. Za celo prihodnje leto ponujajo ob svojem srebrnem jubileju brezplačno svetovanje vsem, ki morajo »voditi kmečko gospodinjstvo.« Ob sodelovanju s partnerjem Datalab pa vsakomur podarijo tudi program za vodenje FADN evidenc.
Jubilej so proslavili skupaj s svojimi poslovnimi partnerji v Vili Bianca.
■
Podjetno v svet podjetništva
Velenje - Na spletni strani Mestne občine Velenje je objavljen javni poziv »Podjetno v svet podjetništva 2014«, ki ga je razpisala Razvojna agencija Savinjske regije. Glavni namen razpisa je pri mladih brezposelnih osebah spodbujati samozaposlitev. Desetim mladim, ki bodo imeli najboljše podjetniške ideje, bodo zagotovili štirimesečno usposabljanje, ki jim bo omogočilo ustanovitev lastnega podjetja.
Projekt sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Razvojna agencija Savinjske regije bo v letu 2014 izvedla tri tovrstna usposabljanja, ki bodo trajala štiri mesece.
Dosedanja usposabljanja so omogočila samozaposlitev že devetim mladim, še tri osebe pa bodo v kratkem stopile na pot samostojnega podjetništva.
■ mz

J*!:
•■ ^ 1	M
Preživite božične praznike prijetno,
z veliko topline in sreče. 1 0 *
Zelimo^vam^ustvarjalno.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje
Cenjenim uporabnikom hvala za zaupanje.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 8
8
Vi Srečno 2014 £
Tli
19. decembra 2013
Položili temeljni kamen
Urgentni center v Celju nared čez leto dni - Zdravniki in specialisti okrog bolnika, ki bo deležen pomoči na enem mestu
Tatjana Podgoršek
Celje, 13. decembra - Na priložnostni slovesnosti v Splošni bolnišnici Celje minuli petek so direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc,
njen strokovni direktor Franc Vindi-šar ter državna sekretarka na ministrstvu za zdravje mag. Brigita Čo-kl položili temeljni kamen za izgradnjo novega ur-gentnega centra. To bo prvi od 9 načrtovanih tovrstnih centrov v državi. Naložba je vredna 9,6 milijona evrov, od tega bo 85 odstotkov potrebnega denarja zanj prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, nekaj država in sama bolnišnica. Center se bo razprostiral na 1500 kvadratnih metrih površin, na leto bo lahko sprejel 100 tisoč pacientov, izgradnja pa mora biti končana čez leto dni. Čoklova je povedala, da so glede ur-gentnih centrov na dobri poti tudi v Brežicah in v Murski Soboti.
Z novim urgentnim centrom bodo - po besedah Vindišarja - največ pridobili bolniki, saj bodo deležni hitre in učinkovite obravnave. Ne bo jim treba hoditi od enega zdravnika do drugega, ampak bodo vso zdravniško oskrbo dobili na enem mestu. Okoli njih se bodo zbirali specialisti različnih strok in se timsko lotili reševanja. Na enem
mestu se bosta torej združili primarna in bolnišnična urgenca, tako da bodo bolniku ponudili pomoč specialisti urgentne medicine in tudi specialisti različnih bolnišničnih strok. Predvidena je centralna administracija, slikovna diagnostika bo digitalizirana, paciente bodo o tem, kdaj bodo na vrsti glede na stopnjo nujnosti, obveščali preko računalniških monitorjev ... Sodobno zasnovana
nujna medicinska pomoč bo terjala precejšnje organizacijske spremembe. Treba bo organizirati neprekinjeno zdravstveno varstvo, delo zdravnikov, medicinskih sester, administracije ... Do odprtja centra bo treba - tako Vindišar - poiskati rešitve za odprta vprašanja. Med drugim tudi glede stroškov, ki bodo znotraj urgentnega centra večji.
Celjski urgentni center bo omejen na zdravljenje bolnikov znotraj
Urgentni center gradijo med tako imenovano Gizelino bolnišnico, oddelkom za infekcijske bolezni in pristajališčem za helikopter. Zgrajen bo tako, da ga bo možno kasneje nadgraditi z novo bolnišnico. Zanjo so - po zagotovilih Marjana Fer-janca - pripravljeni vsi gradbeni dokumenti.
savinjsko-šaleške statistične regije, končni cilj slovenskih urgentnih centrov pa bo medsebojno povezovanje in s tem še večja učinkovita zdravstvena pomoč. Blagoslovitve-ni obred ob položitvi temeljnega kamna je opravil celjski škof Stanislav Lipovšek.
Center bo v letu lahko sprejel 100.000 pacientov
Do bolnišnice z zemljevidom
Na območju celjske bolnišnice od nedelje nov prometni režim
Zaradi izgradnje urgentnega centra velja od minule nedelje na območju celjske bolnišnice temeljito spremenjen prometni režim.
Glavna prometna pot do sedanjega bolnišničnega urgentnega centra poteka po novo odprtem odcepu s Kersnikove ulice. Dostop je omejen z zapornico, ki jo ves čas nadzoruje vratar, na območje bolnišnice pa bo dovolil vstop le tistim, ki bodo potrebovali pomoč v Urgentnem centru ali v urgentni ambulanti otroškega oddelka. Promet bo enosmeren, vozila bodo območje bolnišnice lahko zapustila skozi stari izvoz pri krožišču na Kersnikovi ulici.
Pri vhodu v bolnišnico na Oblakovi ulici je dostop po urgentne ambulante ginekološko-porodniškega oddelka in oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tudi tam je enosmeren promet. Izvoz je v novi povezavi z Ipavčevo ulico, tam, kjer je bil doslej vhod samo za pešce. Vratar bo dovoljeval vstop samo tistim, ki bodo potrebovali urgentno pomoč v katerem od obeh omenjenih oddelkov.
Bolniki, ki se težje gibljejo in jih bodo na preglede in posege v polikliniko pripeljali drugi, lahko z vozili vstopajo z Ljubljanske ceste pri obstoječem uvozu v bolnišnico nasproti policijske postaje. Parkiranje pred glavnim vhodom v polikliniko ne bo mogoče. Tudi tu bodo prisotni vratarji.
Po zagotovilih Daniele Gorišek, vodje službe za odnose z javnostjo, bo bolnišnica vse morebitne spremembe glede prometne ureditve sproti objavljala na svoji spletni strani www.sb-celje.si. S spremembami bodo paciente in druge obiskovalce seznanjali tudi vratarji. Usmerjevalni prometni znaki so postavljeni tudi na Kersnikovi in Oblakovi ulici.
■
S položitve temeljnega kamna
Sprejem za novorojenčke
Ljubno - Pred nedavnim je župan Občine Ljubno Franjo Naraloč-nik pripravil sprejem za letošnje novorojenčke in njihove starše. Po podatkih se je od letošnjega januarja do 15. novembra v občini rodilo 12 dečkov in 9 deklic.
Tokrat drugič je bil sprejem v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, minula leta je namreč novorojence obiskoval župan na domovih. Občina nameni za prvega otroka v družini 130 evrov, za drugega 180, za tretjega in vsakega nadaljnjega pa 200 evrov.
■ tp
V mestnem odboru SDS Velenje verjamemo, da je politika servis vseh državljank in državljanov. Namenjena je poštenemu upravljanju v skupnem imenu. Kot sinonim našega delovanja smo si izbrali načelo, ki s svojo globino ponazarja naš odnos do vsebin, ki se tičejo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti:
Ml NEŽELlflbŽIVETI V PRIHODNOSTI NITI V PRETEKLOSTI.
VELENJi
www.sdsvelenje,
ŽELIMO zn IN SrKRBJO
pfl TUKAJ,S SPOŠTOVANJEM PR IDNOST.

več kot drugi. ZMOREMO SPREMEMBE!
i^raasTi SPREMEI
Mestni odbor SDS Velenje in Svetniška skupina SDS Velenje (Franc Sever, Cvetka Jaklič, Stanči Videmšek, mag. Jurij Terglav, Irma Furst, mag. Alenka Gortan, Ignac Novak, Tone De Costa, Janez Podbornik in Rolando Kaligaro) se bomo še naprej zavzemali za ustvarjanje nove kakovosti življenja, več demokracije, spoštovanje človekovih pravic in medsebojno spoštovanje, gospodarsko učinkovitost, svobodo in solidarnosti!
Želimo ustvariti družbo svobodnih, dejavnih in srečnih ljudi! V mestu, primestju in na podeželju želimo pripraviti pogoje, ki bodo posameznikom prijaznejši, podjetnikom bolj vabljivi in mladim, izobraženim, tudi starejšim, v pomoč pri njihovem iskanju prostora pod soncem. Tudi z vašo pomočjo. Na vaše pobude in vprašanja bomo vedno poiskali odgovore, saj smo odprti za vse, karse dogaja v našem okolju.
Želimo veselApfiipm^pike, čestitko zatpifbamostojnosti in enotnostni, v novem letu pa želimo zdravja, sreče in miru!
Svetniška skupina SDS in M0 SDS Velenje
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 5
19. decembra 2013	■WH
Srečno 2014
9
Za obnovo Planike ni bojazni, Smrečina ostaja »v zraku«
Bolnišnica Topolšica še čaka na pozitivno mnenje glede kredita za dokončanje energetske sanacije - Ministrstvo iz neznanih vzrokov zamenjalo dva svoja člana v svetu zavoda - Če bo izguba, bo tudi iz postavke neuresničenega programa
Tatjana Podgoršek
Energetska sanacija Bolnišnice Topolšica ne napreduje po pričakovanjih. Dolg do dobaviteljev in izvajalcev se povečuje, denarja ni, je slišati. Objekt Planika, v katerem se odvija bolnišnična dejavnost, ne bo obnovljen do konca leta, kot je bilo predvideno, povsem v zraku je usoda objekta Smrečina, v katerem naj bi po programu uredili bolnišnični oddelek za nego, reha-
Dobaviteljem dolgujejo1,5 milijona evrov, izvajalcu pa milijon evrov
bilitacijo bolnikov, mikrobiološki laboratorij, sterilizacijo, prostore uprave in arhiv. Informacije smo preverjali pri direktorju bolnišnice prim. Leopoldu Rezarju. Na vprašanja je takole odgovoril: Zapletov pri energetski sanaciji bolnišnice naj še ne bi bilo konec. Gradbišča so, na njih pa ni izvajalcev. Drži?
»Ne povsem. Bolnišnice, ki so izvajale primerljiv obseg del z našo, so potrebovale blizu 2 leti in pol. Mi jo obnavljamo manj kot leto in pol. Če upoštevamo še težke razmere v slovenskem zdravstvu in Sloveniji, smo lahko z napredkom kljub temu zadovoljni. Glede na navedeno smo pričakovali težave, tudi hude, vendar menim, da jih uspešno obvladujemo. Da je obnova povsem obstala, tudi ne drži povsem. Pravkar dokončujemo polovico prenovljenega ambulantnega dela v pritličju, tako da nam po načrtu za obnovo objekta Planika ostane samo še drugi del pritličja in klet.«
Po načrtih naj bi se v tem času že lotili energetske sanacije objekta Smrečina. Za zdaj ta ostaja nedotaknjen.
»Obnova Smrečine je res odprto vprašanje. Cilja glede tega nismo spremenili in se zanj zelo trudimo. Njena usoda je v rokah države, ki se bo morala odločiti, kako z vlaganji vanjo - da ali ne. Dejstvo je, da pozitivnega mnenja za predlagano zadolžitev v višini 3,5 milijona evrov še nimamo. Svet zavoda bolnišnice je aprila soglasno potrdil finančni načrt za leto 2013. V njem smo predvideli tudi najetje omenjenega dolgoročnega kredita. Nestrpno smo nato pričakovali soglasje ministrstva za finančni načrt in ga dočakali konec junija. Na soglasje za zadolžitev pa še vedno čakamo. Najprej ga mora dati ministrstvo za zdravje, nato ministrstvo za finance, na koncu mora soglašati še vlada RS.« Vi pa ste že poiskali banke, ki bi vam bile pripravljene dati kredit. »Res je. Da ne bi izgubljali časa in
Če bodo poslovno leto 2013 sklenili z izgubo, bo ta iz postavke ne 1 povsem izpeljanega programa
glede na težave na bančnem trgu, smo izvedli tako imenovano raziskavo trga. Presenečeni smo ugotovili kar precejšnje zanimanje za kreditiranje našega projekta. Vsaj tri banke so izrazile resno pripravljenost.«
Projekt energetske sanacije Planike naj bi končali letos, kar pa se
Objekta Smrečina naslednjo zimo najbrž ne bo potrebno
podreti, ker se bo podrl sam.
Leopold Rezar:»Pričakovali smo težave, tudi hude, vendar menim, da jih uspešno obvladujemo.«
ne bo zgodilo.
»Res se ne bo, še vedno pa upamo, da bomo dela končali prihodnje leto. Če bomo dobili pozitivno mnenje za kredit, ki smo ga predlagali, imamo predvidoma še 6 tednov dela v objektu Planiki in približno 4 do 6 mesecev pri objektu Smrečina.« Koliko dolgujete izvajalcu del in koliko dobaviteljem?
»Dobaviteljem 1,5 milijona evrov, izvajalcu pa milijon evrov, vendar smo s pomočjo nove predsednice sveta zavoda mag. Sabine Mirkovic »zapeljali« operacijo tako, da bomo s kratkoročnim posojilom dobili denar za plačilo računov izvajalcem in s tem pridobili zagotovljena evrop-
ska sredstva, ki ležijo na ministrstvu za zdravje. S tem bomo dolg do izvajalcev prepolovili.« Informacije, da je prišlo do zamenjave nekaterih predstavnikov ministrstva v svetu javnega zavoda bolnišnice, pa držijo? »Tudi nas je presenetilo obvestilo,
da je ministrstvo zamenjalo dva svoja predstavnika - predsednico sveta zavoda, ki ga je vodila 10 let, in enega člana. Ko je eden od članov sveta zavoda vprašal o razlogih za zamenjavo na ministrstvu, odgovora ni dobil.« Kaj pomenita nova člana v svetu zavoda?
»Ta trenutek ne veliko. Od sedmih članov sveta so štirje predstav-
Ministrstvo za zdravje je pred dobrim mesecem zamenjalo dva svoja člana od štirih v svetu zavoda, od tega tudi predsednico Samiro Alešič, ki je to dolžnost opravljala 10 let
niki ministrstva. Ne ti ne bolnišnica nimamo možnosti, da bi v zvezi s projektom energetske sanacije kar koli spremenili. Odločitev mora priti najprej od ministrstva za zdravje, nato od drugih.«
Kaj pomenijo finančne težave za poslovanje bolnišnice, saj ste za začetek izvajanja projekta morali
nameniti lasten denar?
»Moteno je redno poslovanje bolnišnice, ker smo precej zadolženi. Ta dolg pomeni stalno grožnjo z izvršbami. Z njimi se srečujemo vsak dan. Do sedaj smo jih uspešno reševali, izplačujemo plače, seveda je pa potrebno zelo natančno načrtovati vsak cent, imeti zelo skrben pregled nad stroški, denarnim tokom, da še držimo glavo nad vodo.«
Kaj kažejo rezulta-
Iti poslovanja? Boste končali leto 2013 z izgubo?
»Če bo do tega prišlo, bo iz postavke ne povsem izpeljanega programa. Namreč zavedati se moramo, da zaradi obnove celo leto beležimo 30-odstotni izpad števila bolniških postelj. V takih razmerah je zelo težko v celoti realizirati program. Moram povedati, da so pod načr-tovenim tudi stroški, kar je dobro. Če bomo poslovno leto sklenili v
rdečih številkah, te ne bodo visoke.«
■

Preventivna izobraževanja
Krajevna organizacija Rdečega križa Konovo vsako leto v decembru pripravi za starejše občane srečanje, ki ga popestrijo s kulturnim programom. Predsednica Lojzka Stropnik je dejala, da je vesela, da je na Kono-vem veliko glasbenih in umetniških skupin, tako da lahko program izvedejo domači nastopajoči. Poslušali smo Konovske harmonikarje, pevce, Štrajhaije, dramska skupina pa je odigrala skeč.
mm
MfflB
9 $
Ker je Velenje starosti prijazno mesto, na Konovem pa je bila izvedeno prvo usposabljanje Preprečevanje padcev v starosti, smo ob tej priložnosti podelili devetim udeležencem diplome. »Širiteljice«, ki smo opravile usposabljanje preko Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane, bomo, če bo interes, preko Urada za družbene dejavnosti občine Velenje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje še naprej v svojih sredinah izvajale to izobraževanje in program Starajmo se trezno. Programi so izključno programi preventivnega izobraževanja, ki nas učijo, kako se izogniti nevarnostim, ki jih v starosti dostikrat spregledamo.
■ ms
itii X r#
www.pup.si
>
Za urejeno okolje
Prihaja prazničen čas, čas poln pričakovanja, skrivnosti...
Želimo Vam,da bi ga doživeli v prijetnem okolju, s prijetnimi ljudmi.
Vaš korakv leto 2014 naj ne bo negotov, ampaktrden in zanesljiv z upanjem na lepšo prihodnost in z užitki, kijih ponuja narava.



Na Konovem je bilo veliko zanimanja za izobraževanje Preprečevanje padcev v starosti.
s
r^i }
PE VRTNARSTVO PE GRADNJE
Koroška cesta 40 A, Velenje
Scud&uKOcA&i
KARBON www.pup-saubermacher.si
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
10
\J Srečno 2014
Hitenje po šoštanjskih cestah
Gre seveda za obnove, ki prej zaradi drugih del, ki so potekala, niso bile racionalne
ajdi
19. decembra 2013
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 12. decembra - Obnove cest v občini Šoštanj ta čas še potekajo, pa četudi gre december že h koncu. Na vrsto bi prišle že prej, a je vrstni red letos predvidenih del te prestavil na konec. Najprej je bilo treba postoriti gradbena dela pri kohezijskih projektih (vodovod, kanalizacija), ki potekajo pod njimi. Zato, da ne bi razkopavali in zapravljali dvakrat.
V tem trenutku zaključujejo enega večjih projektov na cesti v Floija- nu (vodovod Ljubija) in na omočju Pohrastnika (kanalizacija). »Te ceste še niso asfaltirane. Upamo, da nam bodo vremenske razmere dopuščale in bomo lahko v teh dneh položili grobi asfalt. Brez njega bi bilo pozimi težko plužiti in posipati, če bo zapadel sneg. Gre pa za pomembne ceste, po katerih se v šolo in iz nje z avtobusi vozijo tudi šolarji,« pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev.
Obnovili 5,6 kilometra cest
Občina Šoštanj je letos vložila v lokalne ceste in javne poti (za slednje je nudila pomoč krajevnim skupnostim) dober milijon in pol evrov. »Pohvalimo se lahko, da nam je kljub težavam s poplavami uspelo zagotoviti denar za 5,6 kilometra lokalnih cest in javnih poti. Če smo natančni, za 4,3 kilometra lokalnih cest, ki so v upravljanju Občine, in za 1,3 kilometra javnih poti, za katere skrbijo krajevne skupnosti.«
Ko se pridejo ljudje zahvalit
Najbolj težko so ljudje čakali obnovo ceste, ki vodi nad graščino proti Lokovici. »Redkokdaj se zgodi, da se pridejo ljudje za kaj zahvalit. V zadnjih dneh pa je prišlo do nas kar nekaj krajanov Lokovice, ki so naredili prav to. Seveda smo bili veseli,« odkrito pove Drev.
Cesta, resnično nujno potreba obnove, je morala počakati do dokončanja obnove vodovoda. A je čakanje odtehtalo. Cesta je popolnoma nova, odbojna ograja, ki ji še manjka, pa naj bi bila postavljena v teh dneh.
Občankam in občanom čestitamo ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.
Vesele božične praznike in srečno vletu 2013
vam želimo županja občine Nazarje Majda Podkrižnik s sodelavci in občinski svet.
Obenem čestitamotudi vsem bralkam in bralcem Našega časa ob 60 letnici.
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
u i p/osa d
Podjetje za proizvodnjo in storitve d.o.o.
Državne ceste trd oreh
Občina Šoštanj je po površini zelo velika in temu primerno je tudi število kilometrov cest, s katerimi je prepredena. Ene so lokalne, druge državne. Za lokalne ceste skrbijo sami, za državne (naj bi) država.
Do državnih sredstev za njihovo obnovo pa je dandanes zelo težko priti. Postavke državnega proračuna, namenjene obnovam državnih cest, se iz dneva v dan spreminjajo. »Žal prav danes ugotavljamo, da je za prihodnje leto, in to kljub temu, da smo imeli pri postavki za leto 2014 kar nekaj projektov - ničla. Tudi povezava Zavodnje-Šoštanj, ki je v izredno slabem stanju. Žalostno.«
Intervencije niso vedno stoodstotne
Država nekako še zagotavlja sredstva za interventne ukrepe, za nujna vzdrževalna dela. Takšna, kot je bilo saniranje nevarne zajede v cesto na ovinku pri TEŠ. Povzročilo jo je besnenje Pake novembra 2012. »Žal pa ugotavljamo, da dela niso bila opravljena tako, kot bi morala biti. Tako se zdaj srečujemo s težavami z reklamacijo.«
Za zimsko in letno vzdrževanje milijon
Veliko proračunskega denarja, namenjenega vzdrževanju cest, je pogoltnila lanska zima. Ta se je v visoko ležečih predelih občine (Šentvid, Bele Vode) vlekla vse do maja in še čez. Ko so bile v dolini, v Šoštanju ceste že suhe, je bilo treba marsikje višje še soliti in plužiti. Le-
Viki Drev:»Upajmo, da bo vreme prizanesljivo in da bomo
lahko položili grobi asfalt.«
tos upajo, da bo drugače.
»Za zimsko službo smo lani porabili 350.000 evrov več, kot smo računali, da bomo, in to razliko smo morali plačati v letošnjem proračunu,« pravi podžupan, zadolžen za gospodarstvo. Občina Šoštanj za tekoče in zimsko vzdrževanje
lokalnih cest, teh pa imajo preko 120 kilometrov, namenja približno milijon evrov letno. To pomeni, da je na teh cestah tudi ogromno dela.«
Vsak nosi svojo zgodbo.
Našo pišemo že skoraj 140 let.
Na temeljih tradicije skrbimo za nenehen razvoj in
uvajanje novih znanj, tehnologije in programov.
Spodbujamo ustvarjalnost in inovativnost,
saj verjamemo, da prihodnost ustvarjajo pogumni
in ambiciozni.
Leto 2014 prinaša nove izzive, spoznanja in uspehe.
Izkoristite ponujene priložnosti, da boste dosegli, kar je drugim predaleč,
in uresničili, kar je drugim nemogoče.
SRECNQ!
Skupina
me
V E L E N J
Q _	■	G		
			ra	GO ramuzEJ g—____- —• premogovništva bOSU J SLOVENIJE
P V 1N VEST J ® ® ® Naložbe, urejanje okolja, geodetske storitve Harmonija tehnologije in znanja			■	
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 5
19. decembra 2013	■WH
»Položaj mladih je zastrašujoč«
Najmlajša slovenska poslanka Janja Napast zaskrbljena nad razmerami v državi
Mira Zakošek
Zgornjo Savinjsko dolino zastopa v državnem zboru poleg Jakoba Presečnika (SLS) Janja Napast (SDS), ki je najmlajša slovenska poslanka. Povabili smo jo na pogovor. Janja, ko ste kandidirali za poslansko, ste obljubljali, da se boste zavzemali za mlade. Kakšen je po vašem mnenju trenuten položaj mladih v Sloveniji? »Zaskrbljujoč. Odstotek mladih se zmanjšuje, gospodarski položaj pa je takšen, da se bo verjetno še bolj. V Sloveniji smo sicer sprejeli poseben program za mladino, a v njem pogrešam bolj konkretne ukrepe, predvsem pa ponudbo delovnih mest in priložnosti, ki združujejo delo z učenjem, na primer vajeništva oziroma pripravništva. Vendar
»Davek na nepremičnine je neustaven in bo marsikateri družinski proračun obremenil dodatno za 2- do 3-krat.«
Zavedamo se odgovornosti in da je prava smer za Slovenijo tista, nakateri se utrjujejo vrednote evropske družine, ne pa vrednote, ki so ostaline preteklega časa.« Kako pa ocenjujete proračunske napovedi vlade?
»Zaskrbljena sem, saj menim, da načrtovani prihodki, predvsem davki, ne bodo realizirani. Živeli smo preko svojih zmožnosti, in ker je državni dolg že tako visok, se ga ne moremo znebiti brez visoke inflacije v prihodnosti. Proračun je nerealen in ni resno strokovno delo.«
Kako pa komentirate nov nepremičninski davek? »Gremo po filo-
upanje ostaja. Za nas mlade je pomemben idealizem. Čeprav smo mladi ena najbolj ranljivih skupin -odstotek brezposelnih med mladini je na evropski ravni okoli 24 odstotkov, smo pripravljeni prispevati k oblikovanju evropskih vrednot.
zofiji novega tipa razlaščanja, ko se bo navaden človek počutil tujec na lastni zemlji. Spominja me na leto 1946, ko so bili Slovenci lastniki 92 odstotkov ozemlja tržaške pokrajine in so kmetijska zemljišča razlastili za minimalno ceno. Analiza podatkov za posamezne parcele kmetijskih in gozdnih zemljišč na eni sami kmetiji pokaže, da so glede na namensko vrednost precenjene do več kot dvajsetkrat.
Davek na nepremičnine je neustaven in bo marsikateri družinski proračun obremenil dodatno za 2-do 3-krat. Ne upošteva kriterija »primernosti stanovanja«, ki je merilo za dodelitev neprofitnega stanova-
Srečno 2014
ter povečuje zaskrbljenost mladih. Naša zgodovina je, da smo vezani na »kmetijo« in zemljo.«
Kakšen pa je vaš predlog?
»Država bi morala z bolj pravilnim, poštenim in sistematičnim pobiranjem davkov urejati, voditi, razporejati in plačevati vse potrebe, ki jih državljani od nje pričakujemo, pobrani davek pa nadzorovano in enakomerno porazdeliti, da bodo državljani varno živeli v svoji državi. Nepravično je, da se v breme davkoplačevalcev skozi proračun, z dokapitalizacijo zasebnih bank,

11
Janja Napast: »Upanje za mlade ostaja, za nas je pomemben
idealizem!«
nja, in ne upošteva statusa »velike družine« s tremi ali večjim številom otrok do 18. leta, kot je to do sedaj predvideval zakon o davku na premoženje. Hkrati ogroža mirno starost kmetov in starejših lastnikov
rešuje načrtno speljana kraja celotnega tran-zicijskega obdobja.« Veliko pripomb imate tudi na slovensko pravosodje? »Iz vrst najmočnejše politične sile Evropske ljudske stranke prihaja opozorilo na nepravilnosti na tem področju. Izrazili so tudi zaskrbljenost v zvezi z obsodbo predsednika SDS Janeza Janše na sodišču prve stopnje, saj so bile človekove pravice neizpodbitno kršene, saj je šlo za politično motiviran proces. Politična skupina EPP se je prav tako v tem kontekstu zavzela za striktno izvedbo lustracije. Poudarjanje pomena preglednosti in javnosti nadzorovanja tega procesa je v Sloveniji nezadovoljivo.« Pa poglejmo še v domače okolje. Ena ključnih želja tukajšnjih prebivalcevje tretja razvojna os, ki postaja vse bolj iluzija kot pa zastavljena
»Ziveli smo preko svojih zmožnosti, in ker je državni dolg že tako visok, se ga ne moremo znebiti brez visoke inflacije v prihodnosti.«
razvojna naloga?
»Z nenehnim odlaganjem izgradnje te ceste postaja skladnejši regionalni razvoj vse bolj ogrožen. Podpiram umestitev trase, ki bo strokovno utemeljena, stroškovno sprejemljiva in bo omogočala izvedbo v najkrajšem možnem času. Kolikor mi je znano, je minister Omrzel ustavil nadaljnje aktivnosti v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi. Poleg tega je bilo ustavljeno nadaljevanje projekta obvoznice Luče ob Savinji, ki je aktualen že vrsto let. Zaradi dolgo-
ročnega razvoja Luč je tudi tako pomemben. To se mi zdi povsem nesprejemljivo.« Kako pa komentirate pobude o ukinjanju občin?
»Tako ne bi bistveno prispevali k oblikovanju vitke države, temveč bi sposobnost oziroma nesposobnost občin preveč posploševali, zato sem ministra Viranta, pristojnega za lokalno samoupravo, s priloženimi podpisi slovenskih županj pozivala k razmisleku, da bi o predlogu za ukinitev občin končno odločitev sprejeli njihovi občani. To je eden od razlogov, da smo v Slovenski demokratski stranki vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve.«
■
Uredba je jasna, dolžni smo jo izvajati
Na javnem podjetju Komunala Mozirje pripisujejo razloge za večjo podražitev komunalnih storitev omrežnini - Tam, kjer je infrastruktura novejša, so obremenitve gospodinjstev večje - Subvencija le v občinah Ljubno in Rečica ob Savinji
Tatjana Podgoršek
Občane v občinah Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Ljubno so minuli mesec razburili zneski na položnicah, ki jih je za komunalne storitve poslalo javno podjetje Komunala Mozirje. V nekaterih gospodinjstvih ugotavljajo, da so se te podražile tudi za blizu 50 odstotkov. Zakaj je prišlo do takih podražitev?
Nova
postavka -omrežnina
Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc je povedal, da so dolžni izvajati uredbo, ki je bila sprejeta konec lanskega leta in je začela veljati januarja letos. Ta natančno predpisuje, kako morajo biti oblikovane cene komunalnih storitev (vodarina, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode) in da so jih v celoti dolžni plačati porabniki. »V Zgornji Savinjski dolini doslej v ceni naših storitev ni bila vključena amortizacija, torej stroški za infrastrukturo. Uredba določa, da je treba oblikovati omre-žnino, ki predstavlja amortizacijo, porazdeljena pa mora biti med vse uporabnike ne glede na porabo.
Omrežnina je na položnici nova postavka, osnova za izračun te pa je - na primer pri vodarini - velikost vodovodnega priključka,« je pojasnil Ermenc. Kot je še dodal, omrežnina ne ostane na računu podjetja, ampak jo nakažejo lokalnim skupnostim v obliki najemnine.
Doslej so krile stroške za infrastrukturo lokalne skupnosti, ki so med drugim ugotavljale, da so s tem na skrit način financirale gospodarstvo
V ceni storitve doslej ni bila vključena amortizacija, torej stroški za infrastrukturo.
Najbolj poskočili zneski v občini Rečica ob Savinji, v Lučah še po starem
Po izračunih plačujejo gospodinjstva za porabo 15 kubičnih metrov vode na mesec v občini Mozirje po novem 2,4 evra več na mesec, tista, ki uporabljajo tudi ostale komunalne storitve, pa 11,7 evra več. Podobno velja za gospodinjstva v občini Nazarje. V občini Rečica ob Savinji znaša obremenitev za vodo 3,5 evra več oziroma približno 20 evrov več na mesec za vse komunalne storitve, in to kljub 50-odstotni subvenciji lokalne skupnosti za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode.
V	občini Ljubno so položnice za vodarino višje za 4,4 evra oziroma za 7,7 evra za vse komunalne storitve. Omenjena lokalna skupnost namreč subvencionira storitev odvajanje in čiščenje odpadnih voda v višini 75 odstotkov.
V	Občini Luče pa svetniki za zdaj še niso potrdili višjih cen, zato gospodinjstva storitve plačujejo po starem, kar je v nasprotju z zakonom. Posledice bo nosila lokalna skupnost.
r_i\_i:
£_l\.
Andrej Ermenc: »Voda je še vedno poceni, drage so dajatve
zanjo.«
jt j\ jr_r_cr_
Pravi naslov za uspešno reklamni
iz javnih sredstev, saj so podjetja plačevala za komunalne storitve bistveno manj, kot bi morala. Na vprašanje, za koliko so se dvignili zneski na položnicah, je Ermenc odgovoril: »Primerjava zneskov je sicer možna, vendar sta na zadnjih položnicah dve različni kategoriji.«
Cena omrežnine odvisna od vrednosti infrastrukture
Cene storitev so po občinah, v katerih jih izvaja Komunala Mozirje, enake, cena omrežnine pa je različna. Odvisna je od vrednosti infrastrukture in števila priključkov. V
občinah, ki so v minulih letih več vlagale v posodobitev vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, je amortizacija višja, v tistih, kjer so vlagali manj, pa nižja. »V občinah Ljubno in Rečica ob Savinji so v zadnjem času veliko vlagali v izgradnjo kanalizacijskih sistemov, za vlaganja so prejeli tudi nepovratna sredstva, zato so se odločile za subvencijo pri plačilu stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti. V občini Rečica za 50-, v občini Ljubno za 75-odstotno subvencijo, ostala gospodinjstva plačujejo storitev v celoti, prav tako jo v celoti plačujejo podjetja in pridobitne dejavnosti v vseh občinah, ki so potrdile cene storitev. Leh za zdaj niso potrdili svetniki v Občini Luče, ki pa s tem kršijo predpise.
■
Hf Ci Nova Slovenija
IV vi Krščanski demokrati
Vesel in blagoslovljen božič. Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Srečno 2014.	■
ar ^ m. ^
* ^ * -kpv -KT*4	_
Svetnik NSI v Mestni občini Velenje Andrej Kuzman
& ■ ^ *	r iLu »

Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 12
12 \J Srečno 2014
Veliko zgodb se je napletlo
Glavni namen Centrov vseživljenjskega učenja je bilo spodbujanje in povečevanje vključevanja odraslih v to učenje - V Sloveniji storitve uporabilo več kot 240.000 ljudi
ajdi
19. decembra 2013
Milena Krstič - Planine
Velenje, 13. decembra - Ljudska univerza je leta 2008 postala nosilka projekta Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) SAŠA. Skupaj s partnerjema Invelom in Knjižnico so z motivira-njem in odprtim učnim okoljem občanom omogočili boljši dostop do izobraževanja in omogočili izobrazbo več kot 13.000 prebivalcem Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Velenjski CVŽU je eden od štirinajstih, ki so bili ustanovljeni v Sloveniji na osnovi razpisa ministrstva za šolstvo in šport. Centre sta financirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. »Projekt je bil izje-
d
mno uspešen, saj je v Sloveniji preko 240.000 ljudi v teh letih uporabilo storitve teh centrov,« pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger.
Znotraj centra so potekale štiri
V CVŽU SAŠA so se poskušali približati tudi ranljivim ciljnim skupinam - brezposelnim starejšim odraslim, osebam z manjšo motiviranostjo za učenje, kmečkemu prebivalstvu, osipnikom
dejavnosti. Ena od njih je bila svetovalna dejavnost. V okviru te so na Ljudski univerzi odprli Svetovalno središče z dislokacijama v Šoštanju in Nazarjah. Pričakovali so, da bodo brezplačno informirali in svetovali okoli 4.000 ljudem, zabeležili so jih 6.600. Druga dejavnost
so bile štiri Točke vseživljenjske-ga učenja - v Knjižnici Velenje, Ja-kijevi hiši v Nazarjah, v prostorih Občine Šoštanj in Invelu v Velenju. Izobraževalnih delavnic se je udeležilo 4.750 udeležencev, trikrat več, kot so pričakovali. Tretja dejavnost je bila dejavnost Portala znanja in promocija vseži-vljenjskega učenja, ki jo je vodil partner - podjetje Invel. Vsak center pa je imel tudi specifične dejavnosti glede na regijo. V okviru teh so odprli Središče za samostojno učenje Šoštanj, kjer so s pomočjo mentorja izobraževali 475 Šoštanjčanov, in Središče za samostojno učenje Nazarje, kjer so zabeležili 787 obiskov posameznikov iz Zgornje Savinjske doline.
Zaključna novinarska konferenca projekta Center vseživljenjskega obdobja SAŠA: Biserka Plahuta, Selma Filipančič Jenko, Brigita Kropušek Ranzinger in Vlado Vrbič.
V okviru projekta sta delovala tudi dva CIPS kotička. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje so ju odprli v Nazarjah in Šoštanju. V okviru tega so v Šale- _
ški dolini skupaj s ŠCV vsako leto pripravili predin-formativne dneve. »V naše okolje smo uspeli privabiti preko 40 višje- in visokošolskih izobraževalnih institucij ter univerz. Tako je več kot 800 dijakov letno
dobilo informacije o nadaljnjih poklicnih možnostih,« pravi Kropušek Ranzingerjeva in dodaja, da je pilotno v Zgornji Savinjski dolini delo-
13.140 obiskovalcev je uporabilo storitve CVŽU, od tega 2.460 v Nazarjah in 1.770 v Šoštanju
Znanje razpira krila
Tak je bil slogan Svetovalnega središča, katerega osnovna naloga je bila informiranje in svetovanje o možnostih izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. Udeležencem so pomagali odpirati nove poti, jih motivirati, opogumljati in pripeljati do cilja. Najstarejši svetovanec v njem je imel 84 let, najmlajši 16. Biserka Plahuta, svetovalka v Svetovalnem središču, pravi, da so to zgodbe o uspehu številnih. Nekateri so se prekvalificirali, se ponovno zaposlili ...
»Zgodbe o njihovem uspehu navdihujejo tudi nas. Včeraj sem slišala o fantu, ki je diplomiral. Bil je prodajalec, vpisal se je v program ekonomski tehnik, s težavo dokončal in opravil poklicno maturo, potem pa nadaljeval šolanje v višješolskem programu in prišel na cilj.«
Ali gospe, ki je prišla v Svetovalno središče z univerzitetno izobrazbo, z magisterijem. Zaposlena je bila v Ljubljani, a se v delu, ki ga je opravljala, ni videla. Želela si je nekaj svojega, bila pa je negotova. »Danes ima uspešno podjetje, opravlja delo, ki jo veseli, aktivna pa je tudi na drugih področjih.
Nekaterim je tudi zdrsnilo. »Spomnim se gospe, ki ji je na poklicni maturi pri angleškem jeziku zmanjkala točka. Kako težko smo jo prepričali, da vztraja in delala izpit še enkrat. Naredila ga je in postala pomočnice vzgojiteljice predšolskih otrok. Tri leta je bila zaposlena, potem pa službo izgubila. Pred kratkim je prišla ponovno. Vsa razočarana. Potem se je vključila v brezplačne delavnice, v projekt vrednotenja neformalnega znanja ... Pomembno je, da so ljudje aktivni, se razvijajo, razmišljajo o sebi in iščejo novih poti.«
vala tudi mobilna učilnica. Z njeno pomočjo so izvajali različne delavnice in predavanja ter spodbujali udeležence k izobraževanju.
Projekt se zdaj zaključuje in ni še jasno, kaj bo z njim v prihodnje. »Mi se bomo vsekakor trudili, da
ga bomo preko evropskih projektov regionalnega razvojnega programa peljati naprej, glede na to, da so bili rezultati res odlični.« Sicer pa normalno teče naprej Svetovalni center in Središče za samostojno učenje.
»Zavežem se, da se bomo potrudili in da bosta delovala še naprej,« je na zaključni novinarski konferenci, ki so jo pripravili na Ljudski univerzi Velenje, napovedala direktorica Brigita Kropušek Ranzinger.
■
Vlado Vrbič, direktor Knjižnice Velenje: »Pripravili smo okoli 80 dogodkov. Udeležilo se jih je več kot 2.000 ljudi. Naš delež je bil vreden blizu 28.000 evrov. Za dokumentiranje vseh teh dogodkov in stroškov pa smo porabili 4.500 listov papirja. To je manj prijetna plat, a tudi ta mora biti.«
Selma Filipančič Jenko, direktorica Invela: »Izvajali smo mesečna predavanja iz podjetniške sfere in oblikovanja kariere. Znotraj tega smo oblikovali spletni portal, ki ga je obiskovalo okoli 500 udeležencev in se učilo preko spletnih vsebin.
Jelka - želja za otroke iz rejniških družin
Kaj si želijo, obiskovalcem sporočijo z risbico
Milena Krstič - Planine
Celje - V Citycentru Celje so pred leti z namenom, pomagati socialno šibkejšim, ustanovili humanitarni sklad Citycentrovo srce. Od vsakega nakupa njihovega darilnega bona odstotek vrednosti namenijo v sklad in iz njega potem vse leto črpajo sredstva za pomoč ljudem v stiski. Največ ga namenijo za to, da se otroci lahko šolajo.
V decembru, ko smo polni pričakovanj in želja - tudi po darilih in darilcih, ki so jih še posebej željni otroci, pa pripravijo posebno akcijo, namenjeno obdaritvi otrok iz rejniških družin. Pripravijo jo skupaj s centri za socialno delo na Celjskem in je gotovo edinstvena v Sloveniji.
»Rejniški otroci si tako kot vsi otroci želijo drobnih pozornosti. Povabili smo jih, da nam svoje želje izrazijo z risbico. Mi potem njihove risbice obesimo na prav posebno novoletno jelko, jelko želja. Obiskovalci pa so tisti, ki lahko z nje vzamejo
Nena Horvat je srce Citycentrovega srca.
risbico in po svojih zmožnostih otroku prispevajo darilo. Lahko ga prinesejo od doma, lahko ga kupijo,« je konec prejšnjega tedna, ko na jelki želja ni bilo nobene risbice več, navdušeno pripovedovala Nena Horvat, srce Citycentrovega srca.
Zdaj so vsa darila že skrbno zavita in morda že na poti do otrok iz rejniških družin na območju osmih centrov za socialno delo na Celjskem. Prav danes, 19. decembra, pa se na njihov obisk pripravijo tudi v Citycentru, kamor so povabili tudi rejnike.
Najbrž bo tudi tokratno srečanje takšno, kot so bila prejšnja, prijetna, prijazna in tudi ganljiva. Marsikdaj na njih priteče tudi kakšna solza.
Svet zavoda potrdil Hartmanovo
Velenje - Minuli torek so se sestali na seji člani sveta zavoda Centra za socialno delo Velenje. Med drugim so obravnavali vlogi, prispeli na razpis za direktorja centra, saj se bo dosedanji v. d. direktorice Lidiji Koletnik Hartman iztekel mandat februarja prihodnje leto.
Člani sveta zavoda so ugotovili, da med dvema prispelima vlogama izpolnjuje razpisne pogoje le vloga dosedanje vršilke dolžnosti. Hartman Koletnikovo so potrdili soglasno. Svoje mnenje pred dokončnim imenovanjem morata podati še lokalna skupnost, katere mnenje ni obvezujoče, in ustanovitelj centra - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
■ tp
Kdo lahko zbira prostovoljne prispevke?
Za nabiranje prostovoljnih prispevkov je treba imeti dovoljenje in podpisano ter ožigosano nabiralno polo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 13. decembra - V decembru pogosteje kot sicer kdo potrka na vrata ali ustavi koga na ulici, ker zbira denar za pomoči potrebne ljudi. Lepo je, če hočejo ljudje pomagati drug drugemu, sploh v prazničnem obdobju, ko si eni ne morejo privoščiti niti osnovnih življenjskih potrebščin, kaj šele kak pri-boljšek. Se pa ob tem vedno več ljudi sprašuje, ali gredo zbrani prispevki v prave roke in če imajo tisti, ki zbirajo pomoč, za to dovoljenje.
»Zbiranje prostovoljnih prispevkov ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru,« pravi Sebastjan Bernjak, svetovalec za javni red na Upravni enoti Velenje. »Vsak, ki bi rad pomagal, ne more pobirati prostovoljnih prispevkov.«
Sebastjan Bernjak: »Pole morajo biti ožigosane in podpisane.«
Lahko pa jih zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo za to dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo prebivališče. »Dovoljenje izdamo v primerih, ko prosilec izkaže za to upravičen razlog,« pravi Bernjak. Upravičen razlog je elementarna ali kaka druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel večjo premoženjsko škodo. Pravni osebi pa dovoljenje izdajo, če ta izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za
Ali gre denar v prave roke?
To je odvisno od tistega, ki ta denar pobira. Nadzora nad tem upravni organ, ki izda dovoljenje, nima. Ljudje se morajo sami odločiti, ali pobiralcu zaupajo ali ne.
Dostikrat pa tudi pred kakimi nakupovalnimi centri vidimo ljudi, ki zbirajo podpise v znak solidarnosti za kakšno stvar, in ko dobijo podpis, včasih zaprosijo še za kakšen prostovoljni prispevek. Odločitev, ali ga boste tudi dali brez dovoljenja in brez nabiralne pole, pa je izključno vaša.
humanitarni ali splošno koristni namen. »V dovoljenje zapišemo, kdo je tisti, ki prostovoljne prispevke lahko pobira, kje jih lahko pobira in v katerem časovnem obdobju.«
Stranka mora k vlogi priložiti nabiralne pole, ki jih ožigosajo in podpišejo na upravni enoti. »To so pole, kamor naj bi se ljudje, ki želijo komu kaj darovati, podpisali.« Dobri ljudje, ki bodo denar darovali, morajo biti torej pozorni, da ima oseba, ki pobira prostovoljne prispevke, za to dovoljenje in nabiralno polo, ki je originalno ožigosana.
Pojavljajo pa se težave. Upravne enote lahko dovoljenje izdajo tudi za druga območja, na primer: velenjska za Mari-
V letošnjem decembru so na UE Velenje izdali zgolj eno dovoljenje, in sicer -prostovoljnemu gasilskemu društvu. Če je pobiralcev več, je možno, da so z < območja drugih upravnih
bor, Ljubljano, Celje ... »V tem primeru upravni organ nima evidence, kdo vse tukaj pobira prostovoljne prispevke. Pred dnevi smo zato podali pobudo na pristojno ministrstvo, da bi vzpostavili javno dostopen register, kamro bi upravni organi vpisali, komu so izdali dovoljenje in za kakšen čas ter kraj. Tako bi ljudje lahko to takoj preverili na spletu, preko mobilnih telefonov ... in se na osnovi tega odločili, ali bodo dali prostovoljni prispevek ali ne.«
■

Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 13
19. decembra 2013
Srečno 2014 XJ
Množica pričakala dedka Mraza
Nadaljevanje s prve strani
Potem se je dedek Mraz odpravil med otroke. S sabo je sprva pripeljal veliko košaro bombonov, otrok pa je bilo toliko, da jih je na koncu med njih razdelil kar šest velikih košar. Da mu jih ni zmanjkalo, so poskrbeli njegovi pomočniki. Obiskovalci prireditve so se greli tudi z okusnim županovim čajem, najbolj ogrel pa jih je v mrzlem popoldnevu zagotovo pravljični občutek, ki ga je pričaral dogodek. Pripravili so ga Mestna občina Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Festival Velenje in MC Velenje.
24. prireditev za otroke
Dedek Mraz že ves teden s svojim obiskom razveseljuje po vsej Šaleški dolini. Za otroke od 3. do 6. leta starosti je MZPM Velenje pripravila kar 24 prireditev po krajevnih skupnostih (zadnje so se zvrstile v torek), na katerih so si ogledali eno od letos treh predstav za otroke, potem pa dobili še lepo darilo. V njem je letos knjiga O žirafi Tine Pulko, naprstne lutke in zdrava sladkarija. Dedek je razdelil kar 1890 darilnih paketov, otroci pa so uživali v predstavah Lutkovne skupine As Vrtca Velenje Sneženi mož išče sneženo ženo, Gledališka skupina pravljični dotik je uprizorila
igro Biti priden je težko, Kulturno društvo Ška-le pa igro Srečna hiška. V teh dneh dedek Mraz obiskuje še vrtce, šole, domove za ostarele ..., v dolini pa bo ostal vse do konca leta. Čaka ga namreč še veliko dela.
■ bš
Dedek Mraz: »Letos sem obiskal že veliko veliko otrok in tudi starejših. Vedno mi je lepo, ko se srečam z njimi. Toliko lepih doživetij, stiskov rok, pesmi in pripovedi je zaznamovalo te decembrske dni, veliko jih še bo. Želim si, da nas pesem še bolj povezuje in da preden se pokaže mračen pogled na vsakdanjik, je lepo, če ga razjasnimo z lepo mislijo, lepo željo in drobnim darilcem. Pa četudi je to le bombonček ali pisna dobra želja ob prehodu leta v leto.«
DeSUS
13
Pogumno stopimo skupaj v 21. stoletje
Nazarje, 13. decembra - V dvorani doma kulture v Nazarjah je bil minuli petek slavnostni koncert, s katerim je tamkajšnja glasbena šola sklenila prireditve ob praznovanju 20-letnice delovanja. Koncerta z naslovom Pogumno stopilo skupaj v 21. stoletje se je udeležilo nekaj vi-
dnejših predstavnikov javnega, političnega ter družbenega življenja, tudi ljudje, ki so se vpisali med ustanovitelje šole.
V počastitev jubileja so pripravili na šoli 10 dogodkov, od delavnic, predavanj do koncertov, na katerih so nastopajoči predstavili raz-
lične zvrsti glasbenega ustvarjanja. učencem šole v zadnjih 20 letih.
Petkov je bil vrhunec, na njem pa so nastopili nekdanji učenci šole, danes njeni profesorji, člani različnih glasbenih sestavov po Sloveniji ter orkester šole z različnimi solisti.
Na svečani prireditvi so med drugim podelili priznanja štirim naj
Prejeli so jih: flavtistka Manja Pan-čur, bantonist Jože Pobregar, orga-nistka Ana Glušič ter harmonikar Matija Veninšek.
■ Tp
Navdušili obiskovalce
Prejšnjo sredo je glasbena pravljica Deklica z vžigalicami.com v izvedbi osnovnošolcev Mihe Pintaija Toleda v dom kulture Velenje privabila številne gledalce. Solze v očeh ob koncu predstave pa so povedale več kot tisoč izgovorjenih besed.
Vstopnice za premierno predsta-
\
V/'
i. i - r i4
FHBcL
Vesele praznike in srečno 2013!
■ ., v-. ** f"
vo so bile v hipu razprodane. Številni, željni ogleda, so tako zaman spraševali, če je še kakšna možnost nakupa vstopnic. Tako so se ustvarjalci v sodelovanju s Festivalom Velenje odločili, da uprizorijo še pred-premierno predstavo. Ob 16.30 so tako igralci prvič stopili na gledališki oder. Ob 18. uri, kjer med številnimi gosti ni manjkal niti župan Bojan Kontič, pa so, kakor je bilo sprva napovedano, uprizorili premi-erno predstavo. Nihče od obiskovalcev po koncu ni ostal ravnodušen. Mnogim so po licih stekle solze, saj je bila predstava na trenutke zelo ganljiva.
Po dveh uspešno izpeljanih glasbenih pravljicah so si najbolj oddah-
nili nastopajoči, saj je bilo prisotno kar nekaj treme. Občutki ob koncu so tako nepopisni in vsaka iskrena čestitka je nagrada za večmesečni trud. Sedaj sledi kratek počitek, ven-
dar bo kmalu treba zopet poprijeti za delo, saj jih 15. januarja 2014 čaka ponovitev predstave.
■ Katja Pavič
Svetniška skupina DeSUS v MO Velenje

Zimska idila vabi!
Užitek vrh planin. Srečno 2014
3.
I m ickick
ivv^fli
:* P- ■ W . F
.*> c
1 V '	1
mhf' mm
■C v
Wf> -v- ?


Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 14
14 \J Srečno 2014
Zmaga velenjskih pianistov
19. decembra 2013
Prejšnji teden smo poročali, da je mladi velenjski pianist Rok Tadej Brunšek, učenec Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, zmagal v kategoriji A do deset let na 9. mednarodnem glasbenem tekmovanju Ars nova v Trstu. S to zmago se mu je uspelo uvrstiti na finalni koncert zmagovalcev v Teatru Miela v Trstu, kjer je Velenje odlično zastopal z izvedbo Chopinovega Nokturna in kot zmagovalec kategorije prejel še absolutno prvo nagrado (premio assoluto). To je bilo Rokovo šesto tekmovanje in predstavlja njemu in mentorici Moniki Vehovec veliko spodbudo za nadaljnje delo.
Teden dni kasneje pa je v Piranu

i v*
R \
F
Tekmovalca z mentoricama po uspešnem tekmovalnem nastopu
potekalo prvo mednarodno tekmovanje Tartini. Iz velenjske glasbene šole sta se ga udeležila Rok Tadej Brunšek in Neža Tovšak. Oba odlična mlada pianista sta se tokrat povezala in se pomerila v disciplini klavir štiriročno. Čeprav igrata skupaj šele od letošnjega septembra, sta že na njunem prvem skupnem tek-
movanju dosegla izjemen uspeh. V kategoriji do 11 let sta osvojila 1. nagrado. Izbrana sta bila tudi za nastop na slavnostnem zaključnem koncertu, kjer sta dobila še absolutno 1. nagrado med klavirskimi dueti. Komisijo sta še posebej prepričala z muzikalno izvedbo skladbe slovenskega skladatelja Bojana
Glavine. V čudoviti dvorani Tarti-nijevega gledališča je prišla do izraza njuna mehka in spevna igra. Njuni mentorici Monika Vehovec in Manja Gošnik Vovk pa jih zdaj že pripravljata na regijsko tekmovanje. Vsem želimo veliko uspehov.
■
Prednovoletni koncert godbenikov
V goste prihaja Mladinski simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje
Praznični december bo zaznamoval tudi drugi abonmajski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. S prijetno razgibanim programom bodo ljubitelje glasbe v soboto, 21. decembra, na Predno-voletnem koncertu razvajali člani
mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki deluje pod umetniškim vodstvom Matjaža Bre-žnika.
V uvodu se bodo poslušalcem predstavili z Rahmaninovim drugim koncertom za klavir in orkester,
ki še danes velja za enega najbolj priljubljenih in največkrat izvajanih del klavirske literature. Skladatelju je uspelo ustvariti v srce segajočo melodijo, prežeto s čustvi, spevno-stjo in vznemirljivostjo. Na koncertu se bosta godbenikom pridružila
dva solista - Nataša Lazič, ki se bo sprehodila po črno-belih tipkah, in Nejc Zahrastnik na trobenti.
Repertoar Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje zajema literaturo vseh stilnih obdobij, posebno mesto pa imajo dela slovenskih skladateljev. Do zdaj so posneli štiri zgoščenke. Sodelovanje z najvidnejšimi solisti, glasbenimi skupinami in zbori na številnih festivalih in prireditvah le še dodatno potrjuje kakovost njihovega ustvarjanja.
■
Muzejsko in zgodovinsko društvo ima veliko načrtov
Na Velenjskem gradu so pripravili srečanje člani Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva, ki bodo naslednje leto praznovali 20-le-tnico delovanja. Društvo želi uresničevati prizadevanja, da bi povezalo vse prijatelje muzeja, ljubitelje zgodovine ter vse, ki jim ni vseeno, kaj se z dolino dogaja. Srečanje je
popestrilo predavanje doc. dr. Toneta Ravnikarja, ki ga je pripravil ob predstavitvi svoje knjige z naslovom
Benediktinski samostan v Gornjem Gradu, v njej pa je opisal zgodovino edine benediktinske opatije na da-
našnjem slovenskem ozemlju. Razvoj in zaton gornjegrajskega samostana v letih med 1140 in 1473 je bil namreč dolgo časa povsem neobdelana tema. Avtor knjige je slikovito predstavil svoje delo, ki je izšlo že leta 2010, tako da so poslušalci resnično dobili jasno sliko o takratnem dogajanju in izvedeli mnogo zanimivih podatkov. Po koncu prireditve je vsak član društva od direktorja Muzeja Velenje Damijana Kljajiča prejel še novoletna darilo, in sicer koledar, ki ga je muzej izdal ob 750. obletnici prve omembe trga. S tem družabnim večerom so se člani društva, kot je dejal ob koncu predsednik društva Miran Aplinc, poslovili ob iztekajočega se leta ter nazdravili novemu.
■ Ms, JH
Gore in voda 2013
Na natečaj prispelo 78 fotografij - Razstava odprta do marca prihodnje leto - 1200 prostovoljnih ur za oskrbo planinske koče Farbanca
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 11. decembra - V Vrbovcu, Muzeju lesarstva in gozdarstva Nazarje, je tamkajšnje planinsko društvo odprlo razstavo fotografij na temo Gore in voda 2013. Odprta bo do marca prihodnje leto.
Marijan Denša, načelnik odseka za varstvo gorske narave pri nazarskem planinskem dru-
Razstavo so pripravili konec leta zato, da bi planince in tudi ostale spomnili na
pomen gora in vode za naravo ter ljudi.
štvu, je povedal, da so natečaj zanjo objavili letos spomladi. Nanj je na precejšnje presenečenje organizatorja prispelo kar 78 fotografij. Ker se vsi avtorji niso držali dogovora in so poslali več kot 5 fotografij, so nekatere izločili sami. Posebna komisija je med 59 izbrala za razstavo 24 fotografij. »Namen razstave je, da planinci in tudi ostali poglobijo svoj odnos do narave in voda, da spoznajo pomen slednje v gorskem svetu in se zavedajo svoje odvisnosti od nje.«
Z natečajem in razstavo so zaznamovali 120-le-
tnico delovanja Planinske zveze Slovenije, mednarodno leto sodelovanja na področju voda, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, 11. december - mednarodni dan gora, »nazarski planinci pa smo imeli še en razlog, in sicer smo pred nedavnim uredili oskrbo s pitno vodo v naši koči Farbanca.« 1200 prostovoljnih ur, brez strojnih, so opravili, zato ne preseneča, da je natečaj prispelo največ fotografij prav z delovnih akcij.
■
ALTIERHATOR
Oj, Triglav moj dom
Nataša Tajnik Stupar
Dober mesec nazaj je po medmrežju zakrožil video posnetek domačega fotografa Mateja Vraniča v katerem je ustvarjalec predstavil Oktet TEŠ z njihovo izvedbo vsem znane pesmi 'Oj, Triglav moj dom'. V dobrem dnevu seje prebil v večino glavnih slovenskih medijev in v veliko računalniških ekranov malih uporabnikov po slovenskih domovih. Zgražanje in negodovanje je pomagalo sprožiti plaz hitrega medmrežnega širjenja med Slovenci, tako kot tudi 'korupcijski oblak' in trenutna aktualnost teme. Dosti ljudi seje vprašalo, 'pa kako torej?'. Kakšna promocija, čemu, za koga, za kaj? Verjetno je odgovor nadvse preprost. Oktet TEŠ, naročnik in kaj potem.
Mateja Vraniča smo pred kratkim spoznali tudi ob novem velenjskem razstavišču pred Pošto, kjer se predstavlja s prekrasnimi fotografijami velenjskih obronkov, posnetimi iz zraka.
Oj, Triglav moj dom, Oktet TEŠ je ulovil tudi mojo pozornost, vendar ne v smislu nekega negodovanja ter zgražanja nad trenutnimi, aktualnimi temami politike in korupcije, temveč kot umetniško delo, v katerem je prepoznati ulovljen in zabeležen duh časa. Mojster fotografije je ujel tukaj in zdaj. Na vrhunski način je predstavil monumentalnost sodobne industrijske arhitekture, s klasičnimi kompozicijskimi prijemi je poudaril veličino in grozoto šaleškega električnega giganta v nastajanju. Ne glede na aktualno dogajanje je TEŠ 6 tukaj. Z vsemi zgodbami ozadja. Tukaj je. In umetnost ga je zabeležila. Kontekst je lahko za marsikoga žaljiv in mu spodbuja negativna čustva, vendar še tako slepo oko ne more mimo dejstva fotografovega umetniškega prijema in prikaza tako objekta kot konteksta.
Začetni kadri videa se začno v bleščavi jutranjega sonca, ki motivu TEŠ doda drugačno barvno vrednost, fotograf nadaljuje s kombinacijo žitnega polja in industrijskega monstruma. Vizualni popis arhitekturne strukture termoelektrarne in seveda tudi malo 'reklame' za Alstom, kasneje selitev okteta na deponijo, sprehod med transportnimi trakovi za premog in vrnitev v termoelektrarno, kjer lahko opazujemo termoelektrarno ob monumentalnih in estetsko izaščenih posnetkih njene notranjosti.
Seveda se je ob izstrelitvi videa pojavilo kar nekaj zanimiv zapisov njegovih gledalcev:
'Pojejo resnično lepo, kljub temu pa deluje vse skupaj kot epska parodija vsemu kar je narobe v naši deželi. Peti hvalnico domovini in lepoti le-te v prostorih enega največjih osnaževalcev ravno te ljubljene domovine, je ne samo težka ironija ampak tudi rahlo bolno za moj okus.' 'Oktet Teš, pojete lepo. Verjetno vam TEŠ reže kruh, ampak vaše petje na sliko teh odvratnih dimnikov je narobe na toliko ravneh, da komaj dojamem.'
Umetnost je zapisovalka našega časa in pogosto neka rahlo oddaljena časovna distanca pokaže prave odgovore na zastavljena vprašanja. Dejstvo pa je, da umetnost zmore prikazati kompleksnejšo sliko konteksta z različnimi orodji in tipi komunikacijskih kanalov. In ravno skozi komunikacijske poti umetnosti se da v t. i. 'časovne kapsule' zapisati tudi vsebine, ki posegajo na polja družbene kritike. Zlaganje različnih vsebin, simbolov in pomenov v vizualno celoto tako pripelje do zgodbe, ki lahko tukaj in zdaj 'odpira glave'. Popotnica v prihodnost pa zagotovo kritična misel umetniškega smisla. Če si še videa niste ogledale, prebrskajte You Tube' in vabljeni k ogledu. Na vas je, da umetnost začutite kot ljudje, saj imate na razpolago vsa čutila. Mojstru fotografije Vraniču pa iskrene čestitke za umetniški zapis duha časa.
Četrtek, 19, 12,2013, ob 20,00
bvm M- alcfrirndk?^ (Abora ¿.ilc
ERAZEM, POSKOČNI MUZJKANT1, gostja večera ELDA VILER
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 15
19. decembra 2013
MiCftfl
Srečno 2014
" >
15
*£\dOjQkO MDL1 C/^S©RÜSDOt
Naših 60!
V preteklih dneh smo veliko razglabljali o svoji prehojeni poti. Ko smo pripravljali našo praznično številko, smo listali stare časopise in spomini so ob tem kar vreli na dan. Delili smo jih z našimi sodelavci. Praznovanja nismo pripravljali, smo se pa srečali z najožjimi sodelavci in bili zelo veseli vseh, ki ste se odzvali. Vseh, ki čutite, da ste del naše zgodbe.
Časi so težki tudi za nas, zato si v teh dneh, ki postajajo vsaj navidezno vse bolj pravljični in bolj razigrani, želimo predvsem, da bi Naš čas še dolgo izhajal.
Seveda vam naši dragi bralci ob
V teh dneh smo v Našem uredništvu izdali že 21. Almanah, ki smo ga pripravili v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Z nekaterimi smo poklepetali tudi na srečanju.
jubileju obljubljamo, da se bomo trudili, da bodo četrtki tudi v prihodnje polni zanimivih zgodb, da boste radi posegali po našem in vašem časopisu. Želimo si, da spet pridejo časi, ko bomo med vas vsi
mediji prinašali predvsem več pozitivnih zgodb.
Seveda bomo tudi v prihodnje veseli vseh tistih, ki ga želite sooblikovati. Je pa res, da je včasih vaših želja po objavi zelo veliko
in da vseh ne moremo uresničiti, še posebej, kadar gre za zgodbe o podobnih dogodkih, ki potekajo na različnih krajih.
■
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Znani dobitniki grammyjev za življenjsko delo
V pričakovanju podelitve grammyjev za glasbene dosežke v tem letu so podeljevalci nagrad že objavili imena dobitnikov te prestižne nagrade za življenjsko delo. Žlahtne kipce bodo prejeli The Beatles, The Isley Brothers, Kraftwerk in mehiški glasbenik Armando Manzanero. Liverpolsko četverico so označili kot eno najvplivnejših skupin v zgodovini glasbe, katere glasba
se je razvila v razponu od pop balad do psihedeličnega rocka. Ameriška zasedba The Isley Brothers, ki se lahko pohvali z uspešnicami, kot sta Harvest For The World in It's Your Thing, je ustvarila eno najpe-strejših in najvplivnejših zapuščin v zgodovini pop glasbe. Nemška skupina Kraftwerk pa velja za pionirja elektronske glasbe, ki je vplivala na izvajalce, kot so Björk, Blondie, David Bowie, Daft Punk, Depeche Mode in Gary Numan, so zapisali podeljevalci nagrade.
Dobrodelni 6pack Čukur
Velenjski raper 6pack Čukur je predstavil svoje dobrodelno društvo Working Cross, ki bo pomagalo družinam v stanovanjski stiski. Eden najpopularnejših slovenskih hip-hopeijev bo namreč s kolegi obrtniki zagotavljal brezplačna gradbena in obnovitvena dela tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, in jim tako omogočil boljše pogoje za normalno bivanje. Sredstva za delovanje društva bo zagotavljala prodaja posebne linija nakita - križ-
cev v treh velikostih, sestavljenih iz čistega srebra, ki so shranjeni v elegantni embalaži, ta pa spominja na CD ovitek. Križec ima za 6pac-ka prav poseben pomen, saj gre za pripomoček, s katerim si kot kera-mičar pomaga ohraniti pravilen razmik med ploščicami. 6pack je ob tej priložnosti v živo predstavil še novo pesem Sorry stari, katere besedilo pripoveduje zgodbo njegovega poklicnega ustvarjalnega življenja.
BFM zaključuje leto 2013
Skupina Big Foot Mama leto 2013 zaključuje z velikim zadovoljstvom. Promocija njihovega sedmega studijskega albuma Izhod je v tem letu dosegla višek v ponovno polnih ljubljanskih Križankah, kjer se je Bigfootom na odru v petih skladbah pridružilo pet mladih glasbenikov, izbranih v natečaju Pet ta hudih. Album Izhod je letos postregel z dvema novima singloma - Nor sigurno ne in Iskre, ki sta naletela na odličen sprejem tako med oboževalci kot kritiki. Leto 2013 pa bo Bigfootom ostalo v spominu tudi
po številnih uspešnih koncertih po Sloveniji. Od vseh zagotovo najbolj izstopa nastop na festivalu Pivo in cvetje v Laškem, kjer se jim je na odru pridružil legendarni ameriški kitarist Warren Haynes iz skupin Gov' Mule in The Allman Brothers. Do konca leta Big Foot Mamo čaka še nekaj koncertov, kujejo pa tudi že nove načrte za leto 2014, ko bo izšel še zadnji singel z albuma Izhod. A več o tem prihodnje leto.
Zadnji koncert Res Nullius
Prihodnjo sredo, 25. decembra, bo velenjska rokenrol skupina Res Nullius v klubu Max, kjer je tradicionalno ob koncu decembra s svojim nastopom zaključevala nekaj zadnjih let, odigrala svoj zadnji koncert. Taka je vsaj za zdaj odločitev skupine, ki se je po skoraj 25 letih delovanja, petih albumih in številnih nastopih odločila, da zaradi pomanjkanja ustvarjalne energije preneha delovati. Ali je vzrok prenehanja njihovega delovanja res pomanjkanje ustvarjalne energije ali za suhoparnim sporočilom za javnost tiči še kaj, ni znano. Podobnih zgodb o koncu, ki so čez čas dobile svoje nadaljevanje (nekatere celo večkrat), smo v svetu rokenrola vajeni. Kako se bo odvijala ta, bo pokazal čas, da pa vsega morda le še ni dokončno konec, kaže odgovor
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	EVA BOTO - Na kožo pisana
2.	KINGSTON - Mi delamo galamo
3.	6 PACK ČUKUR - Sorry stari
Eva Bolo, slovenska predstavnica na lanskoletni evrovizijski popevki v Bakuju, je 1. decembra, prav na svoj 18. rojstni dan, predstavila svojo novo skladbo z naslovom Na kožo pisana. Pod skladbo se podpisuje prekaljen avtorski par Matjaž in Urša Vlašič. 18-letna Korošica pravi, da ji je pesem dejansko pisana na kožo, ob tem pa dodaja, da je pesem
napolnjena z ljubeznijo, v njo pa je bilo vloženo veliko volje in trdega dela. • •••••••••••••••••••
članov skupine, ki na vprašanje, ali je v prihodnosti možna ponovna združitev, (stereotipno) odgovarjajo: Nikoli ne reci nikoli.
April se vrača v plesne ritme
Pevka z nenavadnim imenom April se je na slovenski glasbeni sceni že dobro uveljavila. Čeprav se je poskusila v različnih glasbenih žanrih, jo nekako najbolj poznamo po njenih plesnih skladbah, ki se spogledujejo z elementi moderne dance pa tudi house glasbe. Njena zadnja uspešnica 'Paše mi' je bila sicer nekoliko drugačna in bolj po-pevkarsko obarvana, toda April se zdaj vrača v plesne ritme. Z Ramu-som, s katerim je sodelovala že ob
í
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
k
■■■■■■■■■■■■■■KHK
LESTVICA D®
MACE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Donačka - Praznik poveže ljudi
2.	Veseli Dolenjci - Pozabljen božič
3.	Božični zborček - Božični čas
4.	Unikat - Najin božič
5.	Nemir - Čez praznike spet bom doma
6.	Golte - Preproga božičnega dne
7.	Ansambel Saša Avsenika & Slovenski oktet - Zvezde na nebu žare
8.	Poet - Božič, bel božič
9.	Alpski kvintet - Zunaj tiho sneži
10.	Igor in zlati zvoki - Ko bo božič spet
... več na www.radiovelenje.com
KHMKHKKKHMKHKKKHKK
N N N N N N N N N N N N N N N N
lanski instrumentalni uspešnici It's Summertime, sta pripravila novo skladbo z naslovom Paše mi. Čeprav gre za skladbo z istim naslovom, pa ne gre zgolj za remix, pač pa za nov radijski singel oz. novo pesem, za katero so vzeli vokalno linijo pesmi Paše mi in jo na pobudo poslušalcev, pevkinih oboževalcev in DJ-jev postavili v aktualno in trendovsko plesno-pop zvrst, s katero je April v zadnjih dveh letih kraljevala na vrhu mnogih lestvic radijskih postaj.
TABU
Ob 15-letnici delovanja predstavljajo svojo prvo malo ploščo Hvala za ribe. Na njej je šest skladb, mini album pa je na voljo v obliki cedeja ali za nalaganje preko spleta. Poleg naslovne skladbe in trenutne uspešnice Nekoč, nekje plošča prinaša še skladbe Junfer, Male vojne, Moje luči in Thanks For The Fish - angleško različico pesmi Hvala za ribe.
SWEET PEAK IN KATARINA MALA
Po božični pesmi Din don, ki je nastala v sodelovanju z vokalno zasedbo A-Kamela, se Katarina mala v teh dneh predstavlja še v eni novi skladbi. Ta je nastala v sodelovanju z zasedbo Sweet Peak, naslov hudomušne skladbe v house ritmih pa je Kava z mlekom.
THE TIDE
Nastop na koncertu ob 20. obletnici oddaje Izštekani je bil odličen uvod v
... na krotko...
predstavitev novega singla The Little Love Pretender, ki so ga prvič izvedli prav tam. Balada je nastala med nočnim sprehodom po praznih ulicah Kranja in je že drugi single s prihajajočega albuma Landings, ki bo izšel spomladi prihodnje leto.
ŽANA
Tudi Žana je podlegla predbožičnemu ozračju in z znanim avtorjem Pipijem (Karma) posnela času primerno skladbo Božič je. Pesem je nastala spontano, v šali in z veliko zabave, besedilo zanjo pa je Žana napisala sama že pred časom.
ATOMIK HARMONIK
Atomik Harmonik so posneli videospot za pesem Natoči ga, kelnarca. V glavni vlogi nastopa Naj kelnarca Slovenije 2014 Petra Doberšek, snemanje pa je potekalo v okolici Loč pri Poljčanah. Režijske vajeti je v roke ponovno vzel šef zasedbe Atomik Harmonik Jani Pavec.
Decembrsko veselje
Veseli december in Šaleški študentski klub nas razvajata s pestrim prednovoletnim dogajanjem. Prejšnji teden smo se odpravili na potovanje po Ljubljani oziroma Pub crawl, ki je v tujini zelo popularen.
V ponedeljek, 23. decembra, bodo prišli na račun vsi ljubitelji pokra, saj ŠŠK v klubu eMCe plac organiziramo poker turnir. Blefirati bomo začeli ob 20. uri.
Po božični večerji se nam pridružite v eMCe placu, kjer bomo na sveti večer praznovali 2013. rojstni dan Jezusa Kristusa in pri-
M
ŠALEŠKI
ŠTIDENTSKI
KLII
www.ssk-klub.si
pravili prave žive jasli. Študentje bodo v idilični kulisi ob dobri glasbi poustvarili trenutke ob rojstvu Jezusa. Jaslic se bodo digitalno udeležili različni pevski zbori, kantavtoiji, glasbene skupine in celo raperji.
Tradicionalni zaključek leta za člane Šaleškega študentskega kluba pa bo 27. decembra s ŠŠK p'jen žurom.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 16
16 \j Srečno 2014
Men
19. decembra 2013
^ Čarobni december je za Vesno Jeličic in Mojco Ževart iz urada župana Mestne občine Velenje kot naročen. Čez dan sta v kabinetu, popoldne in zvečer pa na številnih prireditvah, ki pa so jima pisane na kožo. Kar poglejte si, kako žarita zvečer!
Od decembrske trojke, ostaja še »dvojka«: Božiček in dedek Mraz. Letos pravijo, bosta (še) bolj skromna, kot sta bila lani. A če bosta tako nasmejana, kot je Božiček s te fotografije, in bo v darilne vrečke zavito vsaj nekaj upanja, potem bo že nekako. P.S: Tegale Božička je Čvek v to rubriko želel »podtakniti«. Pa ni šlo. Ostalo pa je upanje, in tega naj Božički izpolnijo vsem ljudem, pa čeprav skrivaj, a ne?
^ Oskar Sovinc (levo) ima veliko talentov. Večina jih je povezanih z umetnostjo. Kadar ne slika s čopiči, »slika« s fotoaparatom. Fotografija pa očitno zanima tudi policijskega strokovnjaka Adila Huseljo. Mu je Oskar pokazal kakšno zanimivo sliko, ki jo je ujel v svoj objektiv? Ali pa je šlo le za prijazen klepet o tem in onem. Včasih, če je sogovornik pravi, to še bolj prija kot ukvarjanje z umetnostjo.
Največja božična trgovina na svetu
Si lahko zamislite največje nakupovalno središče, kar ste jih kdaj obiskali? Na skoraj 110 tisoč kvadratnih metrih se prav takšno razprostira v Michiganu v trgovini, imenovani Bronner's Christmas Wonderland. In da, prav res - tam prodajajo zgolj novoletne smrečice, lučke, jelenčke, božičke in ostalo praznično dekoracijo. Trgovina je postala izredno priljubljena atrakcija, celo tako, da so jo razglasili za ambasadorko turizma v Michiganu. Ustanovili so jo leta 1945, njen lastnik pa si je prislužil naziv »gospod Božič«. Nič čudnega, saj njegova zamisel ponuja celo repliko originalne kapelice v Oberndorfu, kjer so napisali pesem Sveta noč, v trgovini je tudi zbirka plaket, na katerih je omenjena pesem prevedena v številne tuje jezike. V trgovini je več kot 50 tisoč različnih okraskov in daril, na leto pa prodajo približno 600 tisoč steklenih okraskov za novoletno jelko ter 150 tisoč novoletnih čestitk. Še več, pred trgovino stojijo trije orjaški božički, 4,5 metra visok snežak in na stotine osvetljenih figur, ki jih je prav tako moč kupiti.
Poslanec se je med govorom slekel
Retorika med politiki je, to je znano, izredno razgibana, a v Mehiki je poslanec presenetil tudi v svojih vrstah. Član levičarske Demokratske revolucionarne stranke Antonio Garcia Conejo je zavzel močno stališče glede predlaganega zakona o privatizaciji in ga skušal svojim kolegom predati za govorniškim pultom v izredno gorečem govoru. Jezno je razlagal, da privatizacija mehiških naravnih virov nikakor
ni dobra za prihodnost Mehičanov. Svoj bes je izražal tako, da se je začel, medtem ko je govoril, slačiti in je proti koncu ostal oblečen le v spodnjice. Dogodek je v parlamentarni dvorani povzročil pravi kaos; poslanci so se začeli prerivati, za-barikadirali so tudi glavni vhod. Pa kljub temu ni uspel. Zakon so potrdili s 353 glasovi za, 134 poslancev pa je bilo proti.
V	težavah zaradi poljuba policistu
Ko so pred nekaj tedni v severni Italiji protestirali proti gradnji železnice, so proteste kot običajno varovale posebne policijske enote.
V	njihovih vrstah je stal tudi policist, ki ga je iznenada poljubila ena od protestnic in ga nato še poliza-
so pojasnili. Dogodek so označili za čisto provokacijo. »Poljub je pozitivna stvar, ampak v tem kontekstu med tema dvema človekoma je šlo zgolj za nespoštovanje,« so še dodali. Da imajo prav, je potrdila tudi protestnica Nina de Chiffre, ki je zatrdila, da je bilo njeno dejanje načrtna razžalitev policije, ker naj bi pred tem pretepla enega od protestnikov.
5-letno hčer poslala na lepotno operacijo
Alessandra Ambrosio je znana manekenka. Pravi, da je že kot otrok vedela, kaj želi biti, in dodaja, da enako čuti tudi njena 5-letna hči Anja. Mamica se zato trudi, da bi deklici čim bolj pomagala, zato jo je že sedaj poslala na operacijo
štrlečih ušes. Kot je dejala, je podoben poseg pri 11 letih prestala tudi sama, zato z odločitvijo ni dolgo odlašala. »Želim si, da bi bila moja hčerka tako slavna, kot sem jaz,« je povedala ponosno. Poleg operacije je za hčer pripravila tudi dieto. »Pri nas ne boste našli ogljikovih hidratov ali sladkorja,« je priznala Alessandra in dodala, da se lahko Anja doma pregreši le enkrat na teden.
Otroka silili v kajenje marihuane
Oblasti v ZDA so odkrile, da so najstniška starša in dedek še ne dveletnega otroka silili kaditi ma-rihuano. Kako je primer prišel do pristojnih, uradno ni jasno, govori pa se, da naj bi obstajal posnetek
la. Trenutek je v svoj objektiv ujel eden od fotografov tujih tiskovnih agencij, s pomočjo fotografije pa so protestnico odkrili in ji zažugali s kaznijo. Italijanski policijski sindikat COISP je namreč sklenil, da je bil to spolni napad na policista, in primer predal torinskemu sodišču. »Protestnico smo obtožili spolnega nasilja in razžalitve uradne osebe,«
dogodka. Na njem 17-letna mati Jessica Kelsey, 18-letni oče George Kelsey in 54-letni dedek Don Baker iz Buffala spodbujajo in pomagajo 23-mesečnemu otroku kaditi mari-huano. »Vzeli so pipo za kajenje, jo prižgali in spodbujali otroka, da in-halira. Neverjetno ... « je dejal šerif mesta Charles Holder. Omenjeni odrasli so v zaporu, otroku pa so poiskali začasen dom.
Spotikanje
Bi kaj pomagalo, če bi deponijo premoga za termoelektrarno Šoštanj malo znižali? Nekateri namreč še vedno pravijo, da se bo blok 6 spotaknil na premogu.
Petek trinajstega
V	petek, trinajstega, se ni na srečo zgodilo nič hudega. Nič kaj hujšega kot vse ostale dni, ki niso ne petki ne trinajstega.
Še tretjič?
Branko Tamše bi rad s svojo ekipo še tretjič zapored postal državni prvak. Le da tokrat s celjsko. Ta zmaga bi mu po grenkemu slovesu bila še posebej sladka.
Več in manj
Mnoge občine namenjajo vse več denarja za novorojenčke. Država zadnji čas vse manj za pokojne. Nekateri zagrenjeno pravijo, da menda zaradi rekla, da še nihče ni ostal zunaj.
Veter
V	Velenju že nekaj časa ne čutijo kakšnega posebnega prepiha. Ni ne kakšnega razburkanega južnega vetra, še sever se je umiril.
Brez denarja
V	nekaterih občinah so letos ukinili denarne nagrade občinskim nagrajencem. Verjetno le zato, ker morajo tudi nagrajenci z občinami deliti uso-do.(?)
Počitek
Zaenkrat še ni povsem jasno, ali bodo imeli delavci na gradbišču nadomestnega bloka Teš 6 daljše praznične počitnice ali ne. Kot tudi ne, ali o tem odločajo Francozi ali Slovenci. Delavci zagotovo ne.
Večnamembnost
V	Šoštanju želijo čim bolj izrabiti športna igrišča. Po tem, ko so združili rokomet in drsanje, so še rokomet in košarko. Več prostora bo, ko bodo na široko uredili športni park pod Vilo Široko.
Mir in pokanje
Tudi praznikov, ki naj bi minili v miru in tišini, si nekateri na znajo predstavljati brez pokanja. Mnogi pa potem glasno stokajo od bolečin.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 17
19. decembra 2013

Srečno MH 7
117
»Ko pridem v Velenje, se mi spočijejo oči«
Ceste iz Šaleške doline so resda ozke in zavite, a so že marsikoga povedle v oddaljene kraje drugačnih kultur -Inka jim je sledila preko Atlantika, na Otok, do Španije in Švedske, naposled pa jo je pot zanesla v rojstni kraj njenega očeta - deželo Inkov
Tina Felicijan
Dopoldne je poštar prinesel paket iz daljne Slovenije in nama še polepšal spomladanski dan. Tako sem po ribjem kosilu skuhala krepko kavo s pravim rjavim sladkorjem in evaporiranim mlekom - slovenska aroma na perujski način. Čeprav že skoraj 4 leta živi v šesti največji pridelovalki kave, se Karin Petras na lokalni okus ne more navaditi: »Čez barcaffe ga pa ni,« reče vsakič, ko zadiši po domu.
Po svetu do korenin
Preden sem se odpravila v Peru na krajši študijski obisk, ki se je precej razširil in malo zavlekel, mi je skoraj vsak Velenjčan rekel: »Super! Veš, da v Limi živi ena Velenjčanka, moja prijateljica?« Inka, kakor jo vsi kličejo že od malega, res ima veliko prijateljev v Sloveniji, preko katerih je že marsikateri popotnik dobil njen kontakt
Ale, Inka in Lara na prvi dan v vrtcu
in kar nekaj jih je že sprejela ter jim, kakor meni, velikodušno olajšala prve dni v tem norem mestu. Vendar ima prijatelje po celem svetu, saj je pri 23 letih pol leta živela v New Yorku in delala kot varuška, potem sta s prijateljico preizkusili srečo v Londonu, v Barceloni pa ji je uspelo pridobiti licenco za ste-vardeso ter je tako leto in pol živela med Španijo in Švedsko.
Njen ati Antonio je prišel iz Peruja v Velenje pred več kot tremi desetletji in v Gorenju spoznal domačinko Sando. Pred sedmimi leti so ga na Šolti, njihovem drugem domu, obiskali prijatelj iz otroštva in njegova otroka. Tako je Inka spoznala Alejandra in se prvič v življenju zares zaljubila, mi je pripovedovala na sončni terasi. Najprej sta živela v Barceloni, kjer
je Ale pisal magisterij, potem pa so se v Peruju odprle nove priložnosti, ki sta jih šla preizkusit. Tako se je Inka vrnila 'na zemljo', iz katere so pognale njene korenine, in skupaj
težko iti nekam, kjer si sam,« razmišlja danes, ko na počitnice hodi v Slovenijo. »Jaz sem 'gor zrastla' s svojimi slovenskimi sorodniki, ki so mi vedno stali ob strani, zato jih
»Velenje je krasno, ampak zame je malo premajhno. Po določenem času mi postane dolgčas. Taka sem, potrebujemm adrenalin.«
z možem in dveletno hčerko Laro ostala.
Počitnice v deželi Heidi
Inka se je vedno veselila potovanj, a slovo od družine nikoli ni bilo lahko. Tako tudi v Peru ni šla s povsem lahkim srcem, čeprav tu živijo njeni sorodniki, ki jih je prvič obiskala, ko je bila stara dvajset let. »Če bi prišla v Peru in tu ne bi imela nikogar, verjetno ne bi zdržala, saj je zelo
bom vedo in povsod pogrešala.«
Nazaj pa ne hodi samo zaradi družine in srčnih prijateljev, s katerimi je redno v stiku, ampak se hodi zdravit, pravi. Obalna klima res ni prijetna, ampak vrača se predvsem zato, da se odpočije od stresa, ki ga vsak dan prinese spopadanje s perujskim načinom življenja. Čeprav ji latinska kultura nikoli ni bila tuja, saj jo je ati preko glasbe, hrane in jezika približal družini, nekaterih navad ne more
sprejeti. »Netočnost, nespoštova-nje sočloveka, kar se vidi v prometu, nezavednost, umazanija me še vedno razjezijo,« razlaga. Zato občuduje lepe slovenske hiše, čiste ulice in parke, kjer se otroci lahko brezskrbno igrajo, namesto da so zaprti v ograjenih hišah z varnostniki na ulici. »Velenjčani se niti najmanj ne zavedajo, kaj imajo. Ko se vrnem, ne morem verjeti, da ne potrebujem avta, da lahko varno prečkam cesto, da imam zastonj avtobus, lahko uporabljam mestno
»V Velenju greš zjutraj na ' kavo in prideš zvečer domov ker srečaš deset prijateljev. ■ Zvečer pa greš v Maxa na 80's, če še obstaja to, ne vem.«-
kolo, vse je zeleno, lahko se grem rekreirat na jezero. Alejandro pravi, da je Velenje dežela Heidi, pravljična dežela.«
V to deželo se je nazadnje vrnila poleti in presenečena ugotovila, da je pozabila nekatere domače navade. »V trgovini sem se začudila, ko me je trgovka vprašala, ali hočem vrečko. Pozabila sem, da jih je potrebno kupiti. In potem sem čakala, da mi zloži stvari v vrečko, ker je v Peruju to normalno,« sva se smejali, ker veva, da je varovanje okolja tu zadnja skrb. Po drugi strani pa se še vedno privaja na ogromne razlike med družbenimi sloji, ki jo marsikdaj prizadenejo in razjezijo, saj eni otroci delajo cel dan in spijo ob cestah, medtem ko drugim ni treba niti odpreti hladilnika, ker jim celo življenje strežejo varuške. A ji je življenje v Peruju všeč in se za enkrat ne nameravajo
seliti v Evropo. Ta pisana dežela dveh svetov ponuja številne priložnosti za ustvarjanje kvalitetnega življenja. »Ostala bova, dokler bova Lari lahko omogočala dobro izobrazbo in bomo vsi zdravi. Samo to si želim. Da bi bili zdravi in bi imeli mirno življenje,« je sklenila debato o značilnostih Peruja in prebivalcev, ki bi jo bilo bolje povzeti ob kaki drugi priložnosti.
Dom je, kjer imaš družino
Lara in Inka, dve od peščice Slovencev, ki živijo v Limi, ponosno negujeta svojo kulturo, čeprav ji ob naslovnih novicah iz črne kronike in političnih katastrofah postane žal za Slovenijo. »Na tekočem sva z risankami in vsak dan pojeva pesmice, ki so jih naju naučili babi in dedi ter mama Ani in ate Karli,« razlaga. Lara govori oba jezika, nekaj fraz pa se je naučil tudi papi Ale. »Ti si moja kura pečena,« reče Inki in pravi, da nesporazumi ne izhajajo iz kulture, ampak iz ljudi. Tako se od vsega začetka odlično ujameta.
Čeprav Inka pravi, da ima dva doma, še vedno nima tistega pravega. »Vedno sem rekla, da bi rada imela dom, za katerega si lahko kupim lepe krožnike. Vedno mi jih je bilo žal kupiti, ker sem vedela, da jih ne bom mogla nesti s sabo, ko se bom spet preselila,« se je smejala in rekla, da je kava bila res dobra, ampak nekam kratka. Ta pravih krožnikov še nima, ampak, kot sama polaga na dušo vsem, ki si želijo kaj narediti in spremeniti, pa si ne upajo začeti: če si nekaj zelo močno želiš in si boš za to prizadeval, boš to tudi dosegel.

Štiri jabolka niso zgolj slučajno
Na turistični kmetiji Dobrove na Rečici ob Savinji ponudijo hrano, pridelano na kmetiji na ekološki način - Pred 5 leti menu dopolnili s poročnim slavjem
Tatjana Podgoršek
Turistična kmetija Dobrovc v Poljanah na Rečici ob Savinji se ponaša s štirimi jabolki. Ne zgolj slučajno. Okusna in sveže pripravljena hrana ter prijetno okolje prepričata še tako zahtevne goste in poskrbita, da se ti nanjo radi vračajo.
Sodi med turistične kmetije zaprtega tipa, kar pomeni, da se je treba o možnem obisku predhodno naročiti. »Že več kot devet let je od takrat, ko smo se usmerili tudi v turizem. Med številnimi ponudniku v tukajšnjem in širšem okolju smo prepoznani po hrani, ki jo pridelamo na kmetiji na ekološki način. Tudi kadar gre za divjačino. Če povem, da imamo skrinjo samo zato, da v njej hranimo gobe, ker teh ni na voljo celo leto, potem je tistim, ki prisegajo na sveže pripravljene dobrote, vse jasno,« je ob obisku povedal Dejan Potočnik -glavni v kuhinji.
Svoje 16-letne izkušnje, znanje, izzive v gostinskem poklicu poskuša Dejan čim bolje »prenesti« na krožnike in tako zadovoljiti pričakovanja gostov, za katere sta vse pomembnejša kakovost in raven
ponudbe. Pozoren spremljevalec njegovih kuharskih umetnin je njegov oče, ki je nosilec dopolnilne
Dejan Potočnik:»Časi niso taki, da bi bila lahko naša kmetija odprta vse dni v tednu. Večinoma delamo ob koncih tedna in praznikih, kakšno skupino pa med tednom tudi postrežemo.«
dejavnosti na kmetiji, ostali družinski člani pa mu pri tem pomagajo.
Ni enostavno, pravi Dejan, biti danes vpet v delo na kmetiji in v
turizmu. Država postavlja pred izvajalce dejavnosti visoke normative in standarde, zakonska določila, slediti je treba izzivom ter se hkrati odzivati na potrebe, zahteve gostov. To, da so slednji pri njih navajeni kakovostne ponudbe, postaja za današnje čase premalo. Zato iščejo nove možnosti in se ozirajo po novih trgih. Pred petimi leti so vključili v svoj »meni« poročna slavja in za ta namen postavili šotor za približno 120 ljudi. »To je posebna zadeva, ker se takrat posvetimo res samo svatom. Poskrbimo, da je vse tako, kot se za takšen dogodek spodobi. Drugih gostov takrat ne sprejemamo.«
Načrtov Potočnikovim, po domače Dobrovčevim, ne manjka. Že od vseh začetkov si želijo, da bi lahko kmetija odprla vrata vseh sedem dni v tednu. A jim žal časi za izpolnitev te želje niso naklonjeni. Zato bodo vrata na kmetiji še nekaj časa odprta na stežaj skupinam predvsem ob koncih tedna in ob praznikih, a tudi med tednom kakšni ne bodo odrekli gostoljubja.
■
Šoštanj, 14. decembra - V Kaju-hovem parku v Šoštanju je bilo v soboto živahno, kot že dolgo ne. Občina Šoštanj je tam namreč priredila sedmi božično-novoletni sejem. Prodajalci na stojnicah so ponujali številne zanimive in unikatne izdelke: nakit, igrače, knjige, novoletne okraski, kape, nogavice, šale, med in medene izdelke, slike, doma narejena mila in kreme ...
Obiskovalcem je bilo na voljo veli-
ko različnih idej za drobna darila in lepšanje doma v teh prazničnih dneh. Tokratni sejem je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so na eni od stojnic zbirali sredstva in zama-ške za šestletnega Žiga, ki je zaradi prezgodnjega rojstva zbolel za cerebralno paralizo; sredstva bodo uporabili za dodatne terapije, ki jih mali Žiga nujno potrebuje.
Kljub mrazu je bilo razpoloženje na sejmu, kot smo na šoštanjskih
sejmih že vajeni, odlično. Ozračje so ogreli člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, ki so z nastopom povabili obiskovalce na njihov tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo v telovadnici OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj.
Posebno praznično razpoloženje pa so pričarali članice in člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj.
■ T.R.
Fitnes na prostem
Velenje, Mestna občina Velenje je včeraj v parku pri osnovni šoli Gustava Šiliha in Gimnaziji Velenje odprla nov fitnes na prostem, ki so ga poimenovali
Velefit park. Namenjen je vsem, ki želijo spoznati ulično vadbo in se aktivneje ukvarjati s športom. Mestna občina Velenje je za ureditev Velefit parka namenila 24 tisoč evrov.
n mz
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 18
Smrna 2014
Dedek Mraz v Belih Vodah
Leto je naokoli in spet je tu najlepši čas v letu, ki ga predvsem naši mali korenjaki zelo težko čakajo. Ker so bili čez leto vsi zelo pridni, jih je v nedeljo, 15. decembra, v prostorih šole Bele Vode obiskal Dedek Mraz. Polni pričakovanj so si ogledali prisrčno in poučno igro, ki so jo zaigrale vzgojiteljice vrtca Šoštanj. Otroci so navdušeno opazovali in se smejali. Po koncu igre pa je prišel trenutek, ki so ga vsi že nestrpno čakali - prišel je Dedek Mraz. Otroci so mu zape-
li dve pesmici, on pa je v zahvalo vsakega posebej obdaroval. Sreča je bila nepopisna, otroška lička rdeča od navdušenja, v očeh pa takšno veselje, ki ga lahko pričara samo stari dobri Dedek Mraz. Prehitro je minilo in Dedek Mraz je moral dalje. V slovo je razdelil še bom-bončke in že ga ni bilo več. Otroci in starši so počasi odšli domov, prvi z mislimi pri darilih, drugi pa hvaležni KS Bele Vode in Občini Šoštanj za njihovo prijazno pomoč.
Ko se je otroški vrišč malo
polegel, pa so bili na vrsti še naši starejši sokrajani. Marjeta Mazej, Brigita Ledinek (RK Bele Vode) in KS Bele Vode so s programom in darili prijazno poskrbeli, da niso ostali pozabljeni. Z veselimi zvoki iz harmonike jih je razveselil Rožle Javornik, ob dobri glasbi pa je zelo teknil okusen narezek in dobra pijača. Srečanje je bilo prijetno in tudi srca malo manj mladih krajanov so se prav prijetno ogrela v tem čarobnem času.
■ KS Bele Vode
Praznovanje v Vinski Gori
Vinska Gora, 15. decembra -
December - čas, ki vsako leto prinese vzrok za srečanje generacij. V našem kraju je že tradicija, da učenci v podružnični šoli izdelajo voščilnice, nato pa jih osebno odnesejo babicam, prababicam,
sploh celotno prizorišče. Prav vsi otroci se želijo predstaviti, da bi jih poleg staršev na odru opazil tudi Božiček, ki običajno pride, če ga dovolj močno pokličejo. Tudi letos jim je uspelo.
Krajevna skupnost pa poskrbi, da
19. decembra 2013
na katerem so mamice po simboličnih cenah prodajale drobne izdelke, ki so nastali pod otroškimi prsti v šoli, seveda za dobrodelni namen, za šolski sklad. Ni manjkalo različnih voščilnic, božično-novoletnih dekoracij, obeskov, izdelkov iz volne, lesenih ptičjih hišic, različnih škatlic, darilnih vrečic in še in še ...
Kriza se žal pozna povsod, tudi
dedkom ali pradedkom, sosedom, starejšim krajanom pač, ki nosijo že sedem ali več križev. Kogar šolarji ne poznajo, prejme voščilo in hkrati povabilo na srečanje ter prireditev s pomočjo članov društva upokojencev.
Otroci iz vrtca in šole skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami pripravimo kulturni program, šolarji pa okrasijo tudi smrečico, oder in
tudi starejše krajane Božiček ne le obdari, ampak jih tudi pogosti. Ob večerji poklepetajo z znanci, ki jih med letom mogoče ne srečajo prav pogosto.
V minulem tednu smo hkrati s prireditvijo v dvorani organizirali še dve spremljevalni aktivnosti Ena je bil Menjalni knjižni sejem (knjiga za knjigo), ki se je med krajani že lepo prijel, druga pa Otroški bazar,
v žepih staršev. Nekaj izdelkov so sicer pokupili, veliko pa smo jih ob koncu žal morali pospraviti za naslednjo priložnost.
Prireditev je vseeno lepo uspela in čeprav malce utrujeni smo se zvečer razšli zadovoljni, da smo spet opravili dobro delo.
■ Nada Štravs
Božički za en dan
Knjižnica Velenje je bila prejšnji teden zbirno mesto za humanitarni projekt Božiček za en dan. Projekt, ki je nastal v Južnoafriški republiki (imenuje se Santa Shoebox), daje priložnost, da poleg škatle podarimo tudi del sebe. Ideja za projekt se je porodila pri "srfanju" po spletu. V Sloveniji poteka že drugo leto s sloganom Božiček za en dan. Letos bodo organizatorji obdarili več kot 3.000 otrok iz Slovenije, Bosne in Kosova.
Kako poteka projekt? Najprej se prijavimo in izberemo otroka, ki mu nato pripravimo škatlo presenečenja in jo odnesemo na zbirno mesto. Organizatorji priporočajo, da se da v škatlo nekaj za »cartanje«, nekaj za osebno higieno, šolske potrebščine, igračo, kos oblačila in kakšno sladkarijo.
Kdo bi si mislil, da bo ta mali humanitarni projekt tako dobro sprejet med ljudmi. Ni dovolj, da nakažemo denar, tukaj gre za mero prizadevnosti, ki se spremeni v
odgovornost do izbranega otroka. Med tednom se je na knjižničnem zbirnem mestu zbralo kar okoli 50 daril. To je znak, da nam je Velenjčanom mar. In jamstvo, da bo daril prihodnje leto še več.
■ bzj
Ujeli trenutek in povezali ljudi
V Šentilju pripravili Božični koncert, silvestrske predstave pa letos ne bo
Šentilj pri Velenju - Zadovoljni smo, da nam je uspelo v tem decembrskem vrvežu za nekaj trenutkov umiriti korak Šentiljčanov, pričarati čar božičnega večera in povezati ljudi v najlepši božični melodiji Sveta noč. Neverjetno, kako se nas še vedno dotakne, pa čeprav je bila že tolikokrat sliša-
. \J H	H %
^ k*? ■ >+
♦ -
fflISSfe
* 'C <
Utrinek z Božičnega koncerta v dvorani doma krajanov
Šentilj.
Z vami že 25 let!
autoglinseH
www.avto-glinsek.si
Mob. 041 776 059 Tel. 03 891 30 30
Stanko Glinšek s.p. Škale 35 b 3320 Velenje
Naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto, praznične dneve doživite in preživite v okolju svojih najdražjih!
omROn
DJS-TRE-QUTDR Elementi in sistemi za industrijsko avtomatizacijo
www.miel.si
na. Kot radi rečemo v Šentilju, z roko v roki je lažje in prijetnejše. Naš Božični koncert je imel bogato zgodbo, ki vrhunca ni dosegla le z melodijo in sojem svetlobnih efektov. Opomnil je, kako vredno in pomembno je načrtovati božič v družinskem krogu in kako zelo pomembna je hvaležnost v našem življenju. Po koncertu je bilo občutiti, da je bil naš namen dosežen in zagotovo je pri našem prostovoljnem delu ravno to tisto, kar največ šteje.
S posebno toplino v srcu pa zaključujemo leto 2013 tudi aktivni člani Kulturnoprosvetnega društva Franc Schreiner Šentilj.
Letos naši igralci počivajo, torej se bomo morali na zadnji dan v letu znajti kako drugače. Če smo odkriti, bomo kar pogrešali salve smeha, ki so nam jih zadnje tri leta na silvestrski večer znali pričarati naši gledališčniki.
Prepričani smo, da nam bo čas, ki je pred nami, dal novih moči, ki nam bodo v pomoč pri uresničevanju naše največje želje: povezovati ljudi s kulturnim izražanjem.
■ Magda Stvarnik
gradbeništvo
18-Ietne izkušnje • dostopne cene • kakovostna gradnja v dogovorjenih
Adaptacije, novogradnje, zunanje ureditve, izkopi, najem gradbene opreme in strojev,
Hvala za izkazano zaupanje in vse dobro v prihajajočem letu! Želimo vam leto izpolnjei
Vse dobro v prihajajočem letu 2014 vam želi FiReP Rebar d.o.o.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 19
19. decembra 2013

Medgeneracijsko sodelovanje na OŠ Gorica
Srečno MM 7
19
Medgeneracijsko povezovanje je v času, ko se življenjska doba podaljšuje, nujno in vključuje vse - od najmlajših, ki šele dobro zakorakajo, do tistih, ki jim je življenje nasulo ogromno izkušenj in spoznanj in jih pogosto aktivna družba prezre in potisne na družbeni rob. Izmenjava znanj, spretnosti, ki jih danes ne poznamo več, ali zgolj pogovor je dodana vrednost za vsakega, tistega, ki da, in tistega, ki prejme. Tako se v sožitju razvijajo spoštovanje, strpnost in zmožnost medsebojnega bivanja med mlajšimi in starejšimi, katerih neizčrpen vir znanja in izkušenj bogati prihodnje rodove. A bogatenje je dvosmerna cesta. Vsak od nas bi moral imeti priložnost v vsakem obdobju svojega življenja sodelovati, ustvarjati in živeti z vsemi generacijami.
Tega se močno zavedamo vsi, ki smo del življenja in dela v OŠ Gorica. Stara ljudska modrost pravi, da so vse najpomembnejše stvari v življenju zastonj, vse so nam podarjene, le videti in vzeti jih moramo - ali pa povabiti medse. In tako smo v naše šolske klopi povabili tiste, ki so se od krede in zelene table že zdavnaj poslovili. Novembrske dni je bilo mogoče na naših hodnikih in iz učilnic slišati ne le vsakdanji otroški vrvež, ampak tudi glas babice, dedka, opazili smo več staršev kot po navadi, pa še kaka prijazna soseda nas je obiskala, saj je želela izvedeti, kako naj uporablja elektronsko pošto, da bosta z vnukinjo "na vezi". Pri računalniških zagatah so krajanom KS Gorica priskočili na pomoč osmošolci. Da pa ne bi samo sedeli ob novodobnih igračah, nismo pozabili na redno vadbo. Kako se pravilno ogrejemo, katere vaje naj izberemo za krepitev različnih mišičnih skupin ali pa si lahko morda sprehod v bližnjo okolico popestrimo z nordijskimi palicami? Vse to so krajanom prikazali devetošolci z demonstracijo
športne učne ure, v šolski knjižnici pa so naši vrtičkarji z mamico Nino pripravili uro joge.
V svojo sredino so drugošolci povabili starše, da predstavijo svoj poklic, dedke in babice, da ob spremljavi kitare, citer in ustne harmonike zapojejo kakšno ljudsko pesem, povedo ali preberejo kakšno pravljico in pomagajo pri izdelavi voščilnic za bazar, te pa so z našimi šestošolci izdelovale tudi aktiv-
za prijatelje iz vrtca pripravili rusko pravljico, spoznavali so še poklic ekonomista in medicinske sestre in zelo uživali pri ustvarjalnih uricah, ko so s starši in starimi starši izdelovali ptičje hišice, stojala za svinčnike, zapestnice prijateljstva, novoletne voščilnice, imeli pa so si možnost ogledati še klekljanje. Izdelke bodo ponudili na šolskem bazarju, ko pripravljajo prireditev Srečanje starejših krajanov in prihod Božička. Zani-
n Erik va> lin • tir T " 5«2
9 ^ f a % *
SÄ?
ne članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.
Prijetno presenečenje so bile ljudske pevke z Dobrne. Ob petju ljudskih pesmi so pokazale, kako volno češejo in navijajo na kolovrat. Ker naši prijatelji s podružnične šole Vinska Gora sodelujejo pri projektu Toplina domače volne in snemanju filma o volni, so polstenje naših petošolcev in njihove izdelke posnele kamere.
Medgeneracijsko obarvana je bila tudi naša podružnična šola Vinska Gora. Odločili so se, da bodo medse povabili najprej najmlajše in teden vseh obdobij končali z najstarejšimi. Tako so
miv teden so zaključili veselo z ljudsko pesmijo in v poskočnih ritmih plesa babic in dedkov, zaplesala je celo ena prababica. Nismo pozabili niti na vse nekdanje strokovne delavce in smo jih že šestnajsto leto povabili medse in jih pogostili s prikupnim kulturnim programom in slastnim prigrizkom.
Lepo je bilo prisluhniti zgodbam iz preteklosti, videti svojega očka v šolski klopi ali z babico izdelovati voščilnico. OŠ Gorica je spet izpolnila svoje poslanstvo. Učili smo se o življenju za življenje. In naš čarobni trikotnik je zaživel in nas še trdneje povezal.
■ Vesna Penec, prof.
Obiskali smo Obrtno zbornico Slovenije
Predstavniki osnovne šole Gustava Šiliha Velenje smo na povabilo podpredsednika upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Branka Meha pred nedavnim obiskali zbornico.
Ob tej priložnosti nam je Branko Meh predstavil delo zbornice, ki svetuje in pomaga obrtnikom, podjetnikom in jih podpira. Z njim in njegovimi sodelavci smo se pogovarjali tudi o zaposlitvi današnje mladine. Večina osnovnošolcev po končani osnovni šoli še ne ve, kaj želi postati, zato se jih veliko odloči za šolanje na gimnaziji. Govorili smo tudi o tem, da bi na šolah morali razvijati obrtne veščine, ki so med našimi vrstniki premalo razvite. Mladi imamo namreč premalo razvite ročne spretnosti, zato se težko odločamo
za kakšno obrt. V potrošniški družbi mladi tudi z denarjem velikokrat ravnamo nepremišljeno, kar ni dobro za uspešnega podjetnika. Strinjali smo
nečenje. Organiziral nam je intervju s poklicno novinarko na zbornici ter nam omogočil ogled konferenčne sobe, pisarn in delovnih prostorov na

se, da pojemo premalo izdelkov slovenskega izvora ter da kupci otežujejo poslovanje majhnim obrtnikom, ker kupujejo izdelke večjih podjetij, ki so cenejši, a ne nujno enako kakovostni.
Naš gostitelj nam je pripravil prese-
zbornici. Rada bi se zahvalila vsem, ki so prispevali, da sva doživela to čudovito izkušnjo. ■ Aljaž Ograjenšek in Marko Kovačevič, 7. b (mentorica mag. Renata Škodnik)
Lučko smučišče
Luče - Ta konec tedna oziroma v dneh pred božičnimi prazniki naj bi v Lučah odprli tamkajšnje smučišče, ki sta ga pred tremi leti uredila lokalna skupnost v sodelovanju s smučarskimi zanesenjaki kraja. Tu so za potrebe umetnega zasneževa-nja, saj je naravnega snega premalo, kupili dva dodatna topova ter zgradili manjše jezero.
Direktor občinske uprave Klavdij Strmčnik je povedal, da se Luče ponašajo z dolgoletno smučarsko tradicijo, v kateri ima vzgoja mladih smučarjev pomembno mesto. Zato se je po podrtju stare žičnice v 80 letih prejšnjega stoletja občina na pobudo smučarskih zanesenjakov odločila za ureditev nove, kar se je v minulih treh sezonah pokazalo za dobro odločitev. »Smučarskih kart za otroke, ki jih za tiste s stalnim prebivališčem v občini Luče subvencionira lokalna skupnost, je bilo v minuli sezoni prodanih več kot 100. Glede na to, da
je v naši osnovni šoli 180 učencev, od tega tudi nekaj iz sosednje občine Solčava, pomeni, da združuje prijetno s koristnim na smučišču blizu 70 odstotkov učencev.«
Poleg alpskega smučanja je na smučišču mogoče še bordati, na ravninskem delu pa so urejene tekaške proge. Čez teden je možna na smučišču popoldanska in nočna smuka, med vikendi in prazniki pa je smučišče odprto tako rekoč cel dan.
■ tp
Ob 55. obletnici ŠC Velenje vas vabimo, da se nam pridružite našo mavrico znanja.
rudarska šoia
STROJNA šoia
sola
Občankam in občanom
v v.
vosamo srečno 2014.
elektro in
računalniška STOMTVEHf
h0sri|j gimnazua
višja	medpodjetniški duaški
strokovna izobraževalni in študentski
šola	cona	dom


*
¿>0/S/
*
*
*
advanced technologies
| Elektro Celje Energija
SREČNO 2014!
Z ENERGIJO PRIHODNOSTI,
ECE - Elektro Celje Energija
FLORJAN
IG IN PROIZVODNJA
O ■
C ■
"C
strojegradnja avtomatizacija
proizvoSmFpnOcesi
vodenje inženiring
m
Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 3qPTax: 03 898 73 40 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30, janfldrjan@janflorjan.si
www.ece.si.
t i«podamtfo,fsmehin tprijazno besedo in veselUbjomo. Ustvarjajmom$o£imo}uspesnL
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 20
Srnam 2ÛU
Nagradna križanka
Rešeno križanko, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATICSLOVENICA«, najkasneje do 6. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
as
Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala. Želimo vam vesele božične praznike in srečno leto 2014!
19. decembra 2013
Obiščite nas v poslovalnicah pooblaščene agencije: Agenza Velenje • Rudarska cesta 1, tel.: 586 39 50
in Žarova 19, tel.: 897 36 40; Agenza Mozirje • Šmihelska cesta 2, tel.: 583 27 20
MODRA ŠTEVILKA 080 11 10
SESTAVIL PEPS
SOZVOČJE TONOV, SOZVOK
tr„p-
ITALIJANSKA LETALSKA DRUŽBA
15
OBLIKA BRUŠENJA DRAGIH KAMNOV
HRVAŠKI SKLADA-TEU-KRSTO
SOL ALI ESTER SČAVNE KISLINE
25. IN 1. ČRKA
RAJKO JAMNIK
UKRAJINSKI PISATEU-LEONID
DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM
25
OKRAJŠAVA ZA
DEKAGRAM
17
TELIČEK (NAR.)
tj
V,
o'
NAJVIŠJA GORA
V ISTRI
KRAJ PRI BITOLI V MAKEDONIJI
LISASTA KRAVA
40
CESTA V
NASELJU, MESTU
20
HRAST Z ZIMZELEN. LISTI, ČRNIKA
REJEC ČEBEL
B
ZABAVA, NA KATERI SE VELIKO PIJE
O
ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA
NAJEMNINA ZA
STANOVANJE
39
SLAVKO AVSENIK
NAJNIŽJI VOJAŠKI ČIN
27
SLAB, RAZMAJAN VOZ, AVTO (NAR.)
GL. MESTO AMERIŠKE ZVEZNE DRŽAVE GEORGIA
GRŠKA BOGINJA MODROSTI
ZNAČAJ, NARAVA, ČUD
ANGLEŠKA IGRALKA (COLLINS)
VOJAŠNICA (POG.)
NEKDANJI AMERIŠKI BOKSAR-MUHAMMAD
26
ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI
14
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
ČARGO IVAN
KROŽNIK OVALNE OBLIKE
OBILJE, IZOBILJE (ZAST.)
t*'
GRAPA, SOTESKA
VEZNO TKIVO EMBRIA
GRŠKI DVIGOVAL.
UTEŽI-LEONIDAS
B
N
NORVEŠKA ATLETINJA (HATTES-TAD)
18
JAPONSKA NABIRAL-
KA BISEROV
ODŽAGAN KOS DEBLA
RUSKI VLADARSKI NASLOV
UREJENOST
RAZLOG, VPLIV NA
ODLOČITEV
MODERNI INTERIERI
NIKALNI-CA
MECEN (KNJIŽ., REDKO)
38
23
T
16
KAREL NOVY
GLASBILO IZ STEBEL MOČV. RASTLINE
K
SLOVENSKA SLIKARKA-MELITA
TVORNI NAČIN PRI GLAGOLU
REKA V NEMČIJI
N
STAR GERMAN
34
VELEMESTNI ROPAR (KNJIŽ.)
VRSTA TRTE
ŽITNE LUSKINE, MEKINE
13
PREDPISAN VERSKI OBRED, MAŠA
PREGRETI VODNI HLAPI
AMERIŠKA
PEVKA (JACKSON)
HRVAŠKA PLAVALKA (GLIGORIO)
MORSKA PAPIGA (NAR.)
RADIOAKTIV. IZOTOP TORIJA
ČEŠKA PRITRDIL-NICA
12
NASPROTJE REDA, KAOS
U
ZBIRALEC PODATKOV, IZPRAŠEVALEC
SLOV. POROČ. VAVST.OGRSKI FRANJO
31
BLOMDAH-LOVA OPERA
MESTO
V INDIJI
SPODNJI
DEL POSODE
B
ITALIJAN. M. IME
REDKA KOVINA
(Y)
BALETNI PLESALEC
VISOKO TROPSKO DREVO
V
K
REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK DONAVE
MOZOLJA-VOST
BELIČNIK, ČLOVEK BREZ PIGMENTA
MOČNO KRAŠKO VINO
HERCEGO-VEC
10
42
ARABSKI ŽREBEC
OKRASNA POPENJAVKA, PASIJONKA
VZDEVEK
ALEŠA KERSNIKA
35
JEZIKOVNA POSEBNOST HRVAŠČINE
JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV
ASPEKT, POGLED
OTOK ČAROVNICE KIRKE
IME PREBIVALCA PO KRAJU
ŽIVAL, KI DAJE MLEKO
24
36
KREDITNA BANKA
IZ CVETJA SPLETEN OBROČ
37
TU RŠ. -ČAGATAJ PESNIK-MIR ALI-ŠIR
29
TOVARNA OBUTVE V 2IREH
REKA V FRANCIJI
MOSTOVNI ČOLN
R
VZREJA KUNCEV
ANTIFAŠIST. SKUPŠČINA NARODNE OSVOBOD. MAKEDON.
OPOMBA (KRAJŠE)
BOG (LAT.)
19
STEKLENA OMARA ZA PLAZILCE
SAMICA KITA
AMERIŠKA TV-□RUŽBA
41
SPLET ŽENSKIH LAS
32
CHRISTIAN OERSTED
33
NEPRIJETEN VONJ IZ UST
GRUZIJSKI SKLADATELJ-TAKTAKIŠVILI
BAT, TOLKAČ
R
BEOGRAJSKO NOGOMET. MOŠTVO
PRAVOKOTNI GRADBENI KAMEN
11
28
PRITRDIL-NICA
VZDEVEK GOETHE-
JEVE MATERE
21
GRŠKO MITOLOŠKO PODZEMLJE, HADES
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25
				26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39	40	41	42				
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 21
19. decembra 2013
Biseri maturantskega plesa
Srečno MH 7
21
Zablestite ob slovesu leta
Ker se bliža najdaljša noč v letu, smo modni kreatorki Jeleno Ste-vančevic (Volonte) in Petro Meh povabili, da nam predstavita letošnje modne trende za slavnostne dogodke, torej tudi za silvestrovo. Morda bodo namig tudi za izbiro
brnem odtenku. Dajte si duška in posezite za bleščečimi materiali, katerim dodajte perje, kamenčke, našitke in umetno krzno.
Seveda vsem bleščilo in razko-šnost ne ustreza, zato si lahko privoščite tudi lahkotne, preproste obleke v pudrastih odtenkih, ki jih boste popestrile z zanimivo broško ali dolgo ogrlico v stilu 30 let prejšnjega stoletja. Kostumo-grafija filma Veliki Gatsby je še vedno zelo prisotna v modi. Dovolite si resice in na boke spuščene pasove,
polno volanov, s čimer boste dosegle volumen in pozornost vseh okoli sebe. Preko ramen si ogrnite kratek bolero s 3/4 rokavi in zopet dodajte dolge rokavice. Lahko pa ste v zadnji noči ledene princeske in se odenete v belo, sivo ali srebrno čipko. Celotnemu videzu da piko na i dobra pričeska. Zato si le poklonite darilo za novo leto - obisk frizerja.« Mi dodajamo še, da naj bo izbira čevljev, ki so prav tako zelo pomemben modni dodatek, prilagojena prostoru, kjer boste pričakali novo leto. Če bo to na prostem, naj vam bo glavno vodilo toplota, ob tem pa ne pozabite na lep videz.
obleke za maturantke, saj je tudi maturantski ples gala dogodek, na katerem si lahko privoščijo več.
Modni kreatorki svetujeta: »December je najbolj glamurozen in bleščeč mesec v celem letu. Vse okoli nas se blešči v zlatem in sre-
zanimiv okrasek za lase, dolge rokavice ...
Če vam postava dopušča, si le nadenite nabrano krilo ali krilo,
Premogovnik Velenje zagotavlja premog za tretjino celotne proizvodnje elektrike v Sloveniji in predstavlja dolgoročno zanesljiv energent. Trudimo se, da bo tako vsaj do leta 2054. Med^azmkrsi' vzemite čas za najbližje - za vse tisto in tiste, ki jih imate radi - ter si odpočijte^a varno in uspešno delo tudi v letu 2014. Obilo zdravja, razumevanja s sodelavci, veselja in sreče v družinskem krogu vam želijo
člani Sindikata Premogovnika Velenje SPESS!
Bombe na rudnik lignita
Dandanašnji ves velenjski premog pokurijo v šoštanjski elektrarni, v stari Jugoslaviji in med okupacijo pa je bilo precej drugače. V velenjski elektrarni je sicer zgorelo večji del nakopanega lignita, kar nekaj pa so ga porabili industrijski obrati in obrt, z njim pa so veliko kurili tudi v štedilnikih in pečeh po Sloveniji.
Okupator je začel velenjski premog uporabljati tudi za strateške namene, zato so se zavezniki odločili, da rudnik onesposobijo. Izbrali so 28. december leta 1944, ko je bil lep, nadpovprečno topel zimski dan in dobra vidljivost. Letos mineva od tega dogodka devetinšestdeset let.
Stanovali smo v Cviklovi vili. Ta stara stavba še danes kljubuje novemu času in stoji ob zapornicah na starovaški strani. Nemška vojaška posadka, ki je čuvala železniško postajo pred partizani, jo je obdala z več bunkerji. Eden je prežal na partizane blizu zapornic. Ostanki tega bunkerja so še danes v kupu zemlje, v katerega se izteka slep železniški tir.
Ob zapornicah je stal nemški stražar, ki se mu podnevi ni bilo treba bati partizanov. Zvedavo me je ogovarjal, imel sem jih štirinajst, on pa je bil za vojaka že kar v letih, prestar za fronto ... -ko se je zgodilo. Nad Velenjskim
gradom se je nenadoma v nizkem letu pojavilo več letečih trdnjav, kot smo takrat pravili štirimotornim težkim bombnikom, ki so dnevno preletavali našo dolino in z bombami zasipavali nemška mesta. Hrup letalskih motorjev je grobo prekinil spokojnost tistega dne in kovinska telesa so, kot se je zazdelo, zatemnila nebo. Stražar se je nemudoma pognal v obcestni jarek in že se je zaslišal piskajoči glas in nato močna zamolkla eksplozija. Ko se je prestrašeni stražar skobacal iz jarka, je s prstom pokazal navzgor in hitel povedati, da so nad nama piskale padajoče bombe.
Kmalu so začeli po cesti prihajati okrvavljeni ljudje. S prijateljem Borisom sva po bližnjici stekla na prizorišče. Tam, kjer zdaj stoji upravna zgradba komunalnega centra, sva zagledala globok bombni lijak. Malo naprej so na cesti stali vozovi z vpreženimi konji, voli in kravami, ki so v dolgi vrsti čakali na premog. Pri kapiji naju je ustavil zbegan nemški oficir in naju prisilil, da sva izpod vozov vlekla mrtve voznike. Eden je bil čisto črn in je zahropel, ko sva ga potegnila ven. Ni bil več živ, le zrak je prihajal iz njegovih pljuč. Dalje naprej sva videla hudo razdejanje, ljudje so brezglavo tekali naokrog,
na drevesu je viselo človeško telo. Pobegnila sva domov.
Stekla je reševalna akcija za ranjence, ki so jih na železniško postajo nosili kar na obrnjenih klopeh in mizah. Vlakovna kompozicija je odpeljala v celjsko bolnišnico. Lažje ranjenim so pomagali na trgu. Pod bombami je umrlo triintrideset oseb, od tega štiriindvajset civilistov in devet vojakov. Težje ranjenih je bilo triindvajset. Očividci so pripovedovali, da naj bi umrlo precej več vojakov, kot beleži statistika, saj naj bi mnoge ena od bomb pobila pri kosilu v baraki.
Proizvodnja premoga je za nekaj časa zastala. Težka bomba, ki je bila najbrž namenjena na elektrarno, je zgrešila cilj. V lijak so zagrebli poginulo živino. S prizorišča sem prinesel domov izmaličen del bombnega ohišja, težkega več kilogramov. Obesil sem ga na steno ob postelji. Žal se je pri večkratni selitvi izgubil.
Kakšna ocena je zaveznike gnala, da so se lotili velenjskega rudnika, ko je zmaga že krepko trkala na duri, lahko le ugibamo. Za mrtvimi domačini je žalovala vsa dolina. Nobena vojna nima srca, neusmiljeno terja svoj davek.
■ Bojan Glavač
Mnenja in odmevi
Kaj piše v policijski beležki?
V zadnji številki Našega časa (12. 12. 2013) sem v rubriki Iz policijske beležke zaman iskal policijski zapis sramotnega dogodka, ki so si ga privoščili policisti 3. 12. dopoldan na Kidričevi cesti v Velenju. Tega dne je namreč po levi strani Kidričeve ceste hitela proti centru mesta 82 let stara gospa in cesto približno 50 m od semaforiziranega križišča med Kidričevo in Efenko-vo cesto (nepravilno) prečkala. Ko je prečkala še Vodnikovo cesto, je obšla tam stoječi osebni avto in spregledala, da gre za policijski avto. Iz njega sta skočila policist in policistka, policist jo je pričel vleči za bundo in hotel osebni dokument.
Presenečena gospa je zahtevala, da jo neha vleči za bundo. Vnel se je prepir, policist je gospo ves čas tikal in vpil, da je on uradna oseba in da ga naj le udari, če si upa. Gospa mu seveda ni ostala dolžna, pripomnila je, da nista krave skupaj pasla in da ga tudi v šoli niso naučili olike. Ob tem glasnem in dolgotrajnem prerekanju je pripeljal še en policijski avto, oba sta imela ves čas prižgane utripajoče modre luči (!), gospo so strpali v ta avto in jo ob zgražanju množice, ki se je v tem času tam nabrala, odpeljali (s prižganimi intervencijskimi lučmi).
Posledice: Gospa, ki v vseh svojih 82 letih ni imela niti enkrat opraviti
s policijo, je zaradi šoka, ki ga je doživela, morala iskati zdravniško pomoč, policija pa ji je poleg kazni za nepravilno prečkanje ceste, tej gospa ne oporeka, odredila tudi kazen zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe. Skupni znesek 457,29 evrov (!) je skoraj v višini njene mesečne pokojnine.
Tega dne, skoraj v istem času, smo na seji sveta Mestne občine Velenje med drugim obravnavali tudi Strategijo za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti v Mestni občini Velenje do leta 2020. Ena od dejavnosti za starejše je tudi jutranja telovadba Šole zdravja, kamor je gospa to jutro hitela. Škoda, da med predlaganimi in sprejetimi ukrepi ni tudi spoštovanje, prijaznost in korektnost policijskega osebja do starejših.
■ Andrej Kuzman, prof., svetnik v MO Velenje
C
VEGATE1
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • predaja@megatel.si
03 777 00 77
nižji stroški In več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Pihalni orkester ZARJA Šoštanj
prireja
Naj nas skrb za okolje spremlja tudi # v letu 2014
w	1	^ Trg mladosti 2 Velenje
t: 03 898 64 10 info@vsvo.si
MeCIlO!	www.vsvo.si
z gosti
Ansambel Saša Avsenika Bernarda Žarn
Nedelja, 22. 12. ob 16h
Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Vabljeni! F^glNS«
fax: 03 891 16 21
lihteneker.lima@siol.net
3253310001903053320231
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 22
22
Srnam 2ÛU
19. decembra 2013
Nagradna križanka Habit
Habit d. o. o. - agencija za nepremičnine
habit
Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in
izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopredaje nepremičnine.
Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z
nepremičninami.
Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!
Koroška cesta 48, Velenje | Telefon: 03 777 0 350 | www.habit.si
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 6 . januarja na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri
nagrade: 3 karte, 2 karti in eno karto za ogled Muzeja premogovništva Velenju.
božične
Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.
v 010033040 Me aa zaupaj
www.habit.si
naša ponudba je tudi na: www.nepremicnine.net
UGANDSKI DIKTATOR-AMIN DADA
SLEPILO, PRIKAZEN
51
BIBLIJSKI
PRVI ČLOVEK
65
MISEL, IDEJA, SMISEL
M
KRAJ PRI KOPRU S PROGO ZA MOTOKROS
PRIPRAVA
ZA RISANJE
62
SINJSKA VITEŠKA IGRA
54
PODATKI, KI SE VNAŠAJO V RAČUNAL. (ANGL.)
61
u
19
DOLOČEN DELEŽ, ZNESEK
OTOK V ALEUTIH
TOVARNA AROM
PRI CELJU
BELGIJSKI SKLADATELJ-CHARLES DE
38
B
MILOŠ OBRENOVIC
28
OGRAJEN PROSTOR ZA KOKOŠI (POG.)
N
CIRKUSU, PRIZORIŠČE
IZDELKI
ZA OKRASITEV TELESA
N
34
DEKLE (NAR KOROS.)
56
SLOVENSKI DRAMATIK (CANKAR)
K
30
IZOBČENJE IZ
CERKVE
PECIVO IZ BELE MOKE
BRUNO MADERNA
SLOVENSKA EKONOMISTKA (PETRIN)
RIBIČ, KI LOVI S SAKOM
DOVRSNI PRETEK. ČAS V SRBŠČINI
14
NEEME JARVI
N
OSNUTEK, VZOREC, OBRIS
HERCEGO-VEC
15
SKOZI FILTER PRECEJENA TEKOČINA
PRIPADNIK ŽUPNIJE
SOVJETSKI FIZIK-NIKOLAJ
B
21
V
TON A, ZVIŠAN ZA POLTON
MOŠKO IME
PREIZKUS ZNANJA
ZMES IZ MOKE ZA PRIPRAVO KRUHA, PECIVA
NIČVRED., MALOVRED-
LJUDJE (NAR.)
18
FINS. SMUČAR. SKAKALEC-TONI
SKANDINAVSKI DROBIŽ
DRUŽABNA PRIREDITEV OB ČAJU
41
60
ROTACIJSKI TISK (ŽARG.)
SKOPUH (EKSPR.)
44
13
36
FLUORESCENČNA ŽARNICA
63
RADIKAL ORGANSKIH KISLIN
ANTON AŠKERC
NAKLJUČNO IZBIRANJE
PREMAZNO SREDSTVO ZA LES
MJANMARU
33
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
ROMAN CLAUDE AN ETA
GRŠKA ČRKA
SLOVENSKA
PEVKA (KRANJČAN)
ŽELEZEN DROG ZA
LOMLJENJE
57
ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI
NORDIJSKI BOG MORJA
43
ITALIJANS. OPERNI PEVEC (CARUSO)
66
TRAVA DRUGE KOŠNJE
KROŽENJE KRVI, CIRKULACIJA
FRANCOSKI SLIKAR-JEAN
N
TITUS
OATES
27
INKOVSKI VLADAR
48
55
LJUDJE ISTE BARVE KOŽE
STARO IME ZA TAJSKO
ČRNIKAST VOL (NAR.)
OTOK V JADRANSKEM MORJU
POMOL, PRIZIDEK
HRVAŠKI PISATELJ-IVAN
67
NALEPKA
ZA UPORABO
CEST V SLOVENIJI
20
TOMAŽ TOMŠIČ
ITALIJANSKA PEVKA (OXA)
NENARAV-NOST, IZUMET-NIČENOST (KNJIŽ.)
69
ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
52
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA
DALMATINSKO ŽENSKO IME
47
ISO 9001 Q-387
= IQNet 5
VZHODNO-AFRIšKI GRM, DRAŽILNO NASLADILO
ROBERT REDFORD
ZADNJE PREDIVO, TULJE
ŽLAHTNI PLIN
(NB)
ODPRAV-NIŠTVO BLAGA, PISEM
49
GRAFIČNI DELAVEC
23
FRANCOSKA IGRA S KARTAMI
NASPROTNIK KRISTUSA
RIMSKI FILOZOF-TIT LUKRECIJ
ŽENSKA, KI SKUPAJ S KOM TRPI (EKSPR.)
24
45
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
46
ZBOR OSMIH PEVCEV
GRŠKA ČRKA
10
LASTNOST EVNUHOV. SKOPLJENOST
TROPSKA KUKAVICA
GOSPOD V DALMATINSK. OKOLJU
GOROVJE
R
R
AMERIŠKA
PEVKA (JACKSON)
40
MORSKA ŽIVAL S KLEŠČI
TOČKA V ŠPORTU (ŽARG.)
NEMŠKA IGRALKA-BETTY
TUJE Ž. IME
M
N
N
NALEZLJIVO VNETJE KOŽE
SNOV, KI ONESNAŽUJE OKOLJE
31
IVO ANDRIČ
RELIGIJA. VERSTVO
SLOVENSKO ŠPORTNO PODJETJE
POCELO DAOIZMA
BOLEČE GNOJNO VNETJE TKIVA PRSTA
22
32
37
68
PERZIJSKI PESNIK-MUHAMAD
ILJAS IBN JUSUF
EDEN OD STARŠEV

AVSTRIJSKA IGRALKAMI AR IA (1883-1930)
VIJOLIČASTI RAZLIČEK GRANATA
17
NORDIJSKI
BOG MODROSTI
53
TROPSKI PLAZILEC
HRVAŠKI PESNIK-PAVAO
SLAVKO GRUM
N
NEKOVINA SIVE
BARVE
©
50
VISOKA IGRALNA KARTA
25
NEKDANJI
IZTERJEVALEC DAVKOV
59
SREDNJE VELIK LOVSKI PES
PREČNA PALICA NA LESTVI
OPERA G.F. HANDELA
16
SLOVENSKI IGRALEC-IGNACIJ
DOLGIM REPOM
ANGL. GLASB. PRODU C ENTBRIAN
ROD. RODOV. SKUPNOST (ANGL.)
24. IN 6. ČRKA
35
LUKA V IZRAELU
PAŠA
(STAR.)
AMERIŠKI IGRALEC-CLAIR
KONJSKO
MESO (REDKO)
ARNE NAESS
58
K
N
N
42
AZIJSKI RAKUNJI
PES
JAPONSKA UMETNOST. DRSALKA-MIDORI
ZAGOZDA, ZATIK, ŽEBELJ, VIJAK
POKRAJINA V
ITALIJI
29
KRILO RIMSKE LEGIJE
12
RDEČI KRIŽ
64
26
11
GUBA (STAR.)
ODSTOP
OD UTRJENEGA PRAVILA
KOSTNICA (ANAT.)
M
ANA JELOVŠEK
39
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39	40	41
42	43	44	45	46	47	48	49	50	51	52	53	54	55	56	57	58	59	60	61	
							62	63	64	65	66	67	68	69						
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 23
XJL-23
19. decembra 2013
Srečno 2QU
Kljub krizi v Rudarju velika enotnost in strpnost
Kluba ne predstavljajo samo člani in veterani, ampak tudi mladi - Približno 340 jih je v vseh selekcijah
Podobno kot drugje so tudi v velenjskem nogometnem klubu Rudar prisiljeni v sedanjih časih zelo varčevati in vodstvo kluba vlaga veliko naporov, da zagotavlja kolikor toliko normalno delovanje. Najbrž se na letni skupščini kluba ni zmotil, tisti, ki je dejal, da mora imeti predsednik Dejan Radovano-vič skupaj s člani upravnega odbora tu in tam tudi lastnosti čarovnika, da mu to uspeva, pa čeprav so novo
sezono začeli s precej manjšim proračunom od lanskega, pa tudi z manj kadri, če imamo v mislih prvo moštvo. Čeprav položaj ni lahek, da se je tudi njih dotaknila kriza, pa seveda ne obupujejo. »Bili smo«, kot je bilo slišati, »že v veliko težjem položaju, pa smo se izvlekli. Rudar je klub s tradicijo, zato je naša
naloga, da se s skupnimi močmi in ob nadaljnji podpori pokroviteljev rešimo nekaterih dolgov in ga ohranimo pri življenju.«
Ob tej krizi se tudi v Rudarju (kot marsikje drugje, vendar ne v tolikšnem obsegu) srečujejo z zamujanjem izplačil tako nogometašem kot trenerjem, vendar pa vsi razumejo nastali položaj in se - kot so ugotavljali - to ne pozna pri njihovem delu oziroma rezultatih. To
med drugim dokazuje tudi, da je v klubu velika strpnost in enotnost. Seveda pa so se tako igralci kot trenerji najbolj razveselili besed, da si vodstvo kluba zelo prizadeva, da bi še v tem letu poravnali obveznosti do njih in da bo storilo vse, da se do spomladanskega dela rešijo dolgov. »Zelo se trudimo, tako bo tudi v
bodoče,« je ob tem dejal predsednik Dejan Radovanovič.
Ob zadovoljstvu z osvojenim petim mestom prvega moštva je Miran Jalušič, tehnični vodja, k tej oceni dodal: »Kljub dobrim predstavam v jesenskem delu se ne morem znebiti občutka, da vedno, ko smo blizu vrha - prvega ali drugega mesta, zatajimo (tekma s Krko in Mariborom). Glede na izkušen igralskega kader verjamem, da se lahko približamo vrhu oziroma se borimo za višja mesta, ki vodijo v Evropo. V nadaljevanju prvenstva bomo večjo pozornost posvetili psihološki in taktični pripravi na tekme, ki sledijo. Prav tako si želimo večjega obiska na tekmah in tudi temu bomo namenjali veliko pozornost.«
Navzoči pa so pohvalili
Skratka, rezultati kažejo, da bi bila velika napaka, če bi klub z dolgoletno tradicijo preminil, zato je treba s skupnimi močmi storiti vse, da se to ne bo zgodilo, so se obvezali. Ob tem se je treba zavedati, da ga ne predstavljajo samo prvo moštvo in veterani, ampak v klubu delujeta tudi mladinska in nogometna šola, ki združujeta skupaj kar 12 selekcij, od najmlajših (U-5) do kadetov in mladincev. Vseh skupaj je približno 340. In kot so dejali: Poslanstvo NK Rudar je vzgoja in
delo z mladimi, v prvi vrsti vzgajati ljudi in nato nogometaše. Pri tem so opozorili na veliko srce zlasti članov prvega moštva, ki se vedno odzovejo klicu na pomoč v Velenju ali okolici. Med drugim tudi vsako leto obiščejo varovance Var-stveno-delovnega centra SAŠA v Velenju. Ob koncu so se zahvalili predvsem glavnemu pokrovitelju Premogovniku Velenje in sploh vsem, ki tako ali drugače pomagajo in zagotavljajo sredstva za delovanje kluba.
Za dekleti ena najuspešnejših sezon
Na Rudarjevi letni skupščini so spregovorili tudi o delu ženskega nogometnega kluba Rudar Škale v iztekajočem se letu. To je bilo zanje posebno, saj so v mesecu juniju z zelo zanimivo prireditvijo na novem igrišču v Škalah proslavili 30-letnico obstoja. Najbolj pomembno pa je bilo ob jubileju, da so - kot je posebej omenila sekretarka kluba Ana Kos - uspešno do
konca pripeljali tekmovalno sezono, ki je bila ena najuspešnejših v zgodovini ženskega nogometa v dolini. Članice so sezono končale z naslovom podprvakinj tako na državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. Sledili so jim dekleta U-17 prav tako z dvema naslovoma podprvakinj, najboljše pa so bile tudi v zimski ligi, v kateri so sodelovale prvič. Ponosni in veseli pa so tudi, da imajo kar nekaj reprezentantk v mlajših selekcijah.
Podobno kot fantje so tudi dekleta trenutno na zimskem odmoru, oboji pa se bodo na drugi del prvenstva začeli pripravljati na začetku januaija.
■ S. Vovk
Rokomet: pokal Slovenije - moški, četrtfinale
Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola 47:16 (24:9), Slovan - Gorenje Velenje 31:37 (11:9), Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje 24:26 (10:13), Drava Ptuj - SVIŠ Ivančna Gorica 23:27 (14:12)
1. NLB Leasing liga, 16. krog
Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 27:33 (17:16)
Gorenje: Taletovič 10 obramb, B. Burič. 2 obrambi N. Cehte, Medved 2, S. Burič 6, K. Cehte 5, Skube 3, Golčar, Šoštarič 5, Papež 6, Vrečar, Gams 2, Nosan 1, Dujmovič 3, Oštir, Bečiri. Trener: Ivan Vajdl.
Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2), izključitve 6 minut.
Drugi izidi: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 20:28 (9:13), Sevnica - Slovan 23:30 (11:15), Krško - Maribor Branik 23:31 (7:15), Istrabenz Plini Izola - Krka 13:24 (7:10), Ribnica Riko hiše -SVIŠ Ivančna Gorica 29:21 (17:11). Vrstni red: 1. Velenje 16 tekem - 31 točk, 2. Celje 16 - 28, 3. Maribor 16 - 27, 4. Ribnica 16 - 20, 5. Trebnje 16 - 14, 6. Jeruzalem Ormož 16 - 14, 7. Krka 16 - 14, 8. Sevnica 16 - 13, 8.
Tako so igrali
9.	Izola 16 - 11, 10. Krško 16 - 8, 11. Slovan 16 - 8, 12. Ivančna Gorica 16 - 4.
17.	krog: Včeraj (18. 12.) Gorenje - Sevnica;
18.	(zadnji) jesenski krog: sobota (21. 12.) Izola - Gorenje.
1. DRL za ženske, 11. k.
Veplas Velenje - Zelene Doline Žalec 32:23 (11:10)
Veplas Velenje: Amon (18 obramb), Simič, M. Nakič, Hrnčič 11, Fatkič 7 (5), Halilovič 5, Sivka 1, Mičič, Tomič 1, Ferenc, Finkšt 6, Majerič 1, B. Nakič, Tabakovič, Pajič. Trenerka: Snežana Rodič. Žalec: Potočnik (4 obrambe), Jecl, Majcen 1, Korotaj 2, Turnšek 8, Ahlin 8 (5), Čede, Voglar, Košir, Feldin, Kompan 4, Tratnik, Šoberl. Trener: Niko Markovič.
Sedemmetrovke: Velenje 5 (5), Žalec 5 (6); izključitve: Velenje 10 minut, Žalec 8 minut; Rdeči karton: Tratnik (43. minuta). Drugi izidi: Zagorje GEN-I - Fikon Koper 39:19 (17:9), Krka - Celje Celjske Mesnine 19:20 (9:9), Piran - Tenzor DP Logik Ptuj 43:22 (19:6), Naklo Peko Tržič - Mlinotest Ajdovščina 25:34 (12:16). Vrstni red: 1. Zagorje 11 tekem - 22 točk, 2. Celje 11 - 19, 3 Velenje 11 - 15, 4. Krka 11 -14, 5. Piran 11 - 11, 6. Ajdovščina 11 - 11, 7. Žalec 11 - 10, 8. Koper 11 - 6, 9. Ptuj 11 - 2,
10.	Naklo Peko Tržič 11 - 0
12.	krog: danes (19. 12.) Ptuj - Velenje
Liga Telemach, 9. krog
Maribor Nova KBM - Elektra
Šoštanj 79 : 68
(67 : 50, 40 : 37, 19 : 18)
Elektra Šoštanj: Vasic 23 (7-8), U. Bukovič, Podvršnik 10 (2-2), Zagorc 4 (2-2), Lelic 2, Bajramlic 4, Hasic, Atanackovic 7 (1-2), Brčina 18 (1-2)
Vrstni red: 1. Helios Domžale 17, 2. Rogaška, 3. Hopsi Polzela oba 16, 4. Portorož 15, 5. Grosuplje 14, 6. Maribor Nova KBM, 7. Slovan, 8. Zlatorog Laško vsi 12, 9. Elektra 11, 10. Tajfun 10
1. DOL moški, 14. krog
Krka - Šoštanj Topolšica 3 : 2 (22, 18, -20, -19, 10)
Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 12, Lipovac 14, Bojinovic 2, Port, Kumer, Boženk 2, Rojnik 11, Pavič 10, Menih, Koželnik 9, Uršič 12. Vrstni red: 1. Salonit Anhovo 32, 2. Calcit Volleyball 28, 3. Panvita Pomgrad 23, 4. Lunos Maribor 21, 5. GO Volley 20, 6. Šoštanj Topolšica
13,	7. Krka, 8. Fužinar Metal Ravne oba 12, 9. Astec Triglav 7
mmm
JL ' ft" ■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 24
24_«V Srečno MU
19. decembra 2013
Pivovarna Laško, Gorenje, Trimo, Sviš
Prejšnji teden so imela nekatera rokometna moštva dvojni spored -Prvaki včeraj s Sevnico, v soboto z Izolo
V sredo so igrali četrtfinalne tekme slovenskega pokala, konec tedna pa 16. prvenstvenega kroga. V sklepni pokalni turnir, ki bo na začetku marca, so se uvrstili branilci naslova Celjani, aktualni državni prvaki - rokometaši Gorenja, ter Trimo in Sviš.
Pivovaiji so z novim trenerjem Brankom Tamšetom premagali Izolo kar z 21 goli razlike (47 : 16). Velenj-čani so na Kodeljevem proti Slovanu igrali na polno v prvem polčasu, ki so ga dobili 19 : 11, v drugem pa je bila igra izenačena oziroma so bili domači celo boljši za dva zadetka. Končni izid je bil 37 : 31. Trimo se je na Dolu pri Hrastniku precej namučil z domačim članom 1. B lige (26 : 24), pa tudi Sviš na Ptuju prav tako s članom 1. B lige Dravo (27:23).
'Vinarji' namučili 'ose'
Za 16. prvenstveni krog v 1. moški ligi je bilo značilno, da si je edino domačo zmago priigrala Ribnica, na vseh drugih tekmah pa so slavili gostje.
Prvaki, rokometaši Gorenja, so tekmo 16. kroga z Jeruzalemom Ormožem odigrali že v petek, torej so imeli po pokalni sredi zanjo le dan odmora. Najbrž so tudi zato 'ose' potrebovale kar nekaj časa, da so se ogrele in začeli pikati, kot je treba.
V prvem delu so bili gospodarji parketa domačini in ob odhodu
na odmor so, saj so gostje za nji- Ivan Vajdl, trener Gorenja: »Že kar
rokometaši Gorenja le zaigrali veliko bolje v obrambi, v protinapadih pa vse bolj večali razliko. Do konca so zabili še 11 golov, domači le pet, in se že petnajstič (ob enem neodločenem izidu) v tem prvenstvu veselili polnega izkupička.
V včerajšnjem 17. krogu so gostili Sevnico, jesenski del tekmovanja pa bodo sklenili v soboto z gostovanjem v Izoli.
Tamše prvi v Celju, Tominec v Slovanu
V rokometnih dvoranah in ob njih je bilo v preteklem tednu zanimivo dogajanje. Slabe igre so odnesle kar dva Leija. Po že drugem letošnjem jesenskem porazu pivovaijev Gorenjem so se v Celju sporazumno razšli z dosedanjim trenerjem Vlada-nom Matičem. Novega po pričakovanju niso dolgo iskali.
Dolga leta najboljše slovensko moštvo je prevzel Branko Tamše. Ta velenjski trener se je po dveh naslovih državnih prvakov razšel z Gorenjem, oktobra je prevzel mladince Celja, sedaj pa je postal prvi trener članov. Novega trenerja imajo tudi pri novincu v ligi Slovanu.
mi zaostajali za gol, sredi tega dela igre pa po dvakrat celo za štiri (5 : 9, 6 : 10). Vsekakor so domačini v tem trenutku sanjali, da bodo prvo moštvo, ki bo premagalo prvake v tem jesenskem delu. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju je bil razplet zanje še vedno zelo spodbuden, saj je bil izid izenačen (22 : 22). Da vrag ne bi odnesel šale, so nato
v navadi je, da motivacija protiTo je Matjaž Tominec, med drugim na papirju slabšim moštvom nanjihov nekdanji trener, pa selektor začetku ni najvišja.«slovenske reprezentance in trener Kopra. To je že četrti trener Ljubljančanov po Gregorju Cvijiču (Ljubljančane je pripeljal v prvo ligo), po trenutnem dogovoru pa naj bi moštvo vodil do konca leta.
■ vos
Nastja trikrat v polfinalu
Od 12. do 15. decembra je v danskem mestu Herning potekalo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju v kratkih bazenih. Na prvenstvu je sodelovalo rekordnih 560 plavalcev iz 41 držav. V enajstčlanski slovenski reprezentanci sta bila tudi plavalca Plavalnega kluba Velenje Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik s trenerjem Juretom Primožičem. Nastjini in Žigovi nastopi so velenjskemu Plavalnemu klubu prinesli ponovno velik uspeh: Nastja se je trikrat uvrstila v polfnale in postavila v vseh disciplinah šest mladinskih državnih rekordov. V disciplinah 50 m in 100 m prosto pa je priplavala še štiri absolutne državne rekorde. Skupaj je postavila deset rekordov ali polovico od vseh 20 rekordov, ki so jih slovenski plavalci dosegli na Danskem. Nastja je vsakič, v vseh svojih nastopih, izboljšala
svoje najboljše rezultate. Na EP je tako na 100 m prosto osvojila 15. mesto (54,07), na 50 m prosto 19. mesto (25,10) in na 50 m delfin 20. mesto (26,88). Nastopila je tudi v moško-ženski štafeti 4 x 50 m mešano, ki je v predtekmovanju osvojila 9. mesto (1:41,70) in se uvrstila v finale. V finalu so Robert Žbogar, Damir Dugonjic, Nastja Govejšek in Tjaša Pintar z rezultatom 1:41,52 osvojili 10. mesto. Žiga je v disciplini 100 m mešano osvojil 25. mesto (55,37), na 50 m delfin (24,30) in 100 m delfin (54,96) pa 42. mesto in postavil hkrati v navedenih disciplinah absolutna klubska rekorda.
Zaključek troboja -drugo mesto
V soboto, 14. 12., je Plavalni klub Velenje organiziral tretji del troboja plavalnih klubov Branik, Fužinar in
Velenje. Tudi v zadnjem delu troboja so mladi velenjski plavalci in plavalke tekmovali zelo dobro. Osvojili so 675 točk in zaostali za odlično ekipo Fužinarja (1.434 točk) in premagali Branik (415 točk). Med posamezniki so osvojili 2 drugi in 2 tretji mesti. Drugi mesti je med deklicami osvojila Tamara Logar na 100 m prsno in 400 m mešano. Tretji mesti sta osvojila Timotej Bre-žnik med dečki na 100 m prsno in Tamara Logar na 200 m hrbtno. Izkazal se je tudi Matija Pohorec, ki je v disciplini 200 m hrbtno z rezultatom 2:34,71 izboljšal klubski rekord za mlajše dečke. Dosežek Jerneja Ocepka iz leta 1996 je izboljšal 1,05 sekunde. Zelo uspešno sta po daljši odsotnosti tekmovali Aida Jusic in Nika Geršak. V končnem vrstnem redu troboja je zmagal Fužinar (3.866 točk) pred Velenjem (2.033,5 točk) in Branikom (1.383,5 točk).
■ Marko Primožič

Gimnazijke v polfinalu
V petek, 13. 12. , je bilo v Celju četrtfinalno državno tekmovanje v rokometu za dijakinje.
Dijakinje Gimnazije Velenje so se pomerile s Srednjo ekonomsko šolo Celje ter ŠCPE in Telekomunikacije Ljubljana in obe tekmi zmagale. S tem so se, odkar tekmujejo šole samostijno in ne kot center, prvič uvrstile v polfinale državnega tekmovanja v rokometu, ki bo prihodnje leto v Mariboru.	■
Sosedski derbi ponovno Velenjčankam
Razigrale so se (šele) v drugem polčasu
Velenjske rokometašice so bile še drugič v tem prvenstvu boljše od Žalčank. V 2. krogu so v gosteh slavile s trinajstimi goli razlike (32 : 19), v tokratnem 11. krogu pa v so v velenjski Rdeči dvorani zmagale 'samo' z devetimi (32 : 23). Z 11. jesensko zmago so se spet vrnile na 3. mesto, kjer so bile do tega kroga igralke Krke, Žalčanke pa so s petega zdrsnila na sedmo. Novomeščanke so na derbiju kroga gostile igralke Celjskih mesnin. V zelo zanimivi in izenačeni tekmi sta se ekipi ves čas menjavali v vodstvu, na koncu pa so bile spretnejše gostje in zmagale tesno, le z golom razlike (20 : 19). Tudi v Rdeči dvorani je bila tekma izenačena, vendar samo v prvem polčasu, ki so ga varovanke Snežane Rodic dobile z golom razlike (11 : 10). Gostujoči trener Niko Markovič se je med ogrevanjem igralk znašel v težavah, saj se je prva vratarka poškodovala med
ogrevanjem, zato je bila na začetku tega šaleško-savinjskega derbija v vratih druga vratarka, vendar jo je dokaj hitro zamenjal z eno od igralk. Kljub temu so se jim gostje v prvem delu uspešno upirale. V nadaljevanju pa so Velenjčanke
zaigrale bolj odločno in zbrano v obrambi ter po lepih akcijah že v prvih petnajstih minutah drugega polčasa, ko so povedle s 23 : 18, strle odpor gostij, do konca pa tej prednosti dodale še štiri zadetke.
■ vos
Maribor ostaja neugoden nasprotnik za Elektro
Elektra v Mariboru ni prekinila črnega niza na medsebojnih tekmah in izgubila še peto zaporedno srečanje teh dveh nasprotnikov. Rezultat je bil 79 : 68 za košarkarje Maribora Nove KBM.
V	prvem delu je bilo srečanje izenačeno, ekipi sta se nekajkrat izmenjali v vodstvu, nobena pa si ni uspela priigrati večje prednosti. Po odmoru pa so domači košarkarji zaigrali bistveno bolje in si hitro priigrali nekaj točk naskoka. Igralci Elektre so neuspešno poskušali zaključevati napade s hitrimi meti za tri, a so delali nepotrebne napake, kar so na drugi strani predvsem Gavric, Ruphin in Fon znali izkoristiti. Dobro so zadevali, z uspešnimi napadalnimi skoki pa so si uspeli priigrati nove priložnosti za zadetek, ki so jih tudi uspešno izkoristili. Ob koncu tretje četrtine je prednost gostiteljev narasla na 67 : 50 in tekma je bila praktično odločena.
V	zadnjem delu igre so šoštanjski košarkarji še skušali obrniti izid sebi v prid. Uspeli so se približati na pet točk, za kaj več pa jim je nato zmanjkalo moči. Tako so se ob koncu zaslužene zmage veselili košarkarji Maribora.
Ivan Smiljanic, trener Elektre Šoštanja: »Tekmo je odločila tretja četrtina, ki so jo Mariborčani odigrali res izjemno. Mi smo se v nadaljevanju sicer približali na pet točk zaostanka, a nam je nato zmanjkalo moči.«
S sedmimi porazi in dvema zmagama je Elektra na 9. mestu prvenstvene lestvice. Zavedajo se, da jih v novoletnem premoru čaka trdo delo. Ekipe pa so zelo izenačene, saj Šoštanjčane do šestega mesta loči le ena zmaga, tako da ni še nič izgubljenega.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 4. januarja, ko v Šoštanj prihaja Slovan. Ljubljančani imajo le zmago več kot košarkarji Elektre, tako da se obeta zanimiv in za obe ekipi zelo pomemben obračun.
■ tr, foto: Sini
Odbojkarji s točko iz Novega mesta
V letošnji sezoni so odbojkarji Šoštanja Topolšice odigrali že kar precej zanimivih in napetih dvobojev. Niti tokratna tekma v Novem mestu ni bila izjema. Šoštanjčani so pokazali, da so bojeviti in da se kljub zaostanku ne predajajo zlahka, ob koncu so po zmagi Krke s 3 : 2 osvojili točko.
Tudi znotraj posameznih nizov je bilo srečanje polno preobratov. Po začetnem vodstvu Šoštanjčanov v prvem nizu so si odbojkarji Krke
priigrali prednost štirih točk (11 : 7), vendar so se gostje znova približali in jih ujeli na 17. točki. V zaključku niza so nato bolje zaigrali domačini in dobili prvi niz s 25 : 22. Nekoliko bolj gladko so prišli do zmage v drugem nizu, ki so ga dobili s 25 : 18 in povedli že z 2 : 0 v nizih.
Visoka prednost je nekoliko uspavala domače odbojkaije, gostje iz Šoštanja pa so z nepopustljivo igro ves tretji niz bili v rahli prednosti in
jo uspeli zadržati do konca (25 : 20) in znižati na 1 : 2 v nizih. Še bolj gladko so nato dobili četrti niz (25 : 19), v petem pa jim nato nekoliko pošel elan. Gostitelji so bili ves čas v rahli prednost in dobili niz s 15 : 10 in tekmo s 3 : 2 v nizih.
Zadnje letošnje srečanje bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice odigrali v soboto v svoji dvorani, v goste prihaja drugouvrščena ekipa Calcit Volleyball.
■ tr
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 25
19. decembra 2013
Jelenko in Berlot ekipno osma
Srečno MH y
25
Ramsau - Nordijski kombinator-ci so se minuli konec tedna zbrali na tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Ramsavu. V soboto,
14.	decembra, so izvedli ekipni sprint. Slovensko ekipo sta sestavljala člana Smučarsko skakalnega kluba Velenje Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Po skakalnem delu sta med 21 ekipami zasedala
15.	mesto. Berlot je zmogel 86,0 m, Jelenko pa 93,5. V izračunu je to pomenilo 46 sekund zaostanka na teku za vodilnima Estoncema. Na tekaškem delu se je vrstni red dodobra pomešal. Zmage sta se razveselila Norvežana Kokslien in
Graabak, ki sta bila na skakalnici le enajsta. Jelenko in Berlot sta vknji-žila odlično osmo mesto (+26,0). V nedeljo, 15. decembra, je na posamični tekmi nastopil le Zrečan Marjan Jelenko. Po skakalnem delu je zasedel 12. mesto, po tekaškem pa se je uvrstil na 24. mesto.
Seefeld - Na alpskem pokalu v avstrijskem Seefeldu je v soboto, 14. decembra, Jaka Kosec, član Smučarsko skakalnega kluba Velenje, v smučarskih skokih osvojil 24. mesto. V nordijski kombinaciji (tek na 10 km) sta Velenjčana Vid Vrhovnik in Gašper Brecl ostala brez točk. Vid je po skoku zasedel
20. mesto, po teku pa 42. mesto; Gašper pa je bil po skoku na 64. mestu, nato pa je v cilj pritekel kot 63. Tudi v nedeljo, 15. decembra, so se v Seefeldu pomerili za točke alpskega pokala smučarski skakalci in nordijski kombinatorci. Do točk je priskakal član SSK Velenje Jaka Kosec, saj se je uvrstil na 29. mesto.
Našim nordijskim kombinator-cem ni uspelo priti do točk. Gašper Brecl je osvojil 57. mesto (po skoku je bil 58.). Vid Vrhovnik je imel težave s skakalnim kombinezonom, zato je bil diskvalificiran.
Še dva naslova državnih judo prvakov
Preteklo nedeljo je bilo v Mariboru v dvorni za borilne športe v Ljudskem vrtu državno prvenstvo v judu za starostni kategoriji U10 in U12. Ekipa Velenja se je izkazala z dobrimi rezultati. Pri starostni skupini U10 je v kategoriji do 38 kg zmagal in postal državni prvak Tjaž Medved. Njegov rezultat je ponovil Sid Sarač v kategoriji +50 kg. Uspeh sta dopolnila še Rok Medved s 5. mestom v kategoriji do 28 kg ter Anžej Dokl s 7. mestom v kategoriji do 32 kg. Popoldne istega dne so s svojim državnim prvenstvom nadaljevali judoisti v starostni skupini U12. Tudi na tem tekmovanju
velenjski judoisti niso ostali brez medalj. Korak do naslova državne prvakinje je zmanjkal Živi Dokl, ki je osvojila 2. mesto v kategoriji do 40 kg. Tretje mesto je osvojil Miha Ciglar v kategoriji +60 kg. Blizu medalj sta obstala še Vid Jelaš in Urh Štober, ki sta dosegla 5. mesto v svojih kategorijah. Prvenstvo je bilo izpeljano zelo dobro, odlična je bila tudi udeležba skoraj vseh slovenskih judo klubov, saj je prišlo preko 200 mladih tekmovalcev. Leto 2013 so judoisti Judo kluba Velenje osvojili skupno 7 naslovov državnih prvakov v različnih starostnih skupinah ter še dodatno 10 medalj z državnih
Okno * Vhodna wgto - Notranja ■ vrata * ijaetouapairiert - Dostavo in " moniaža * Poloti - zeleno energija ■.-

Vse (epe v nčvem
letu 2014!
■ v' - ■
„ r ■
•	■ ■ s * 1 '»-
•	A F- ? ^


. 1
MH^ifSrVDKOVAC.ör-iJ m -W * .X
Ljul]||5í5, uoflr-E	" ^:
lil	S : ,
ir'C ■ m^n^MO-Ke-ilC i jm	' * " V* * MT^
v/vfa inm;--iiYa-k0i-ne egni	* ■ . ■
prvenstev. Na tradicionalnem tekmovanju ob koncu leta, se v Celju srečajo judoisti na novoletnem turnirju. Velenjski judoisti so se tega tekmovanja udeležili le s tremi tekmovalci. Pri U14 je prvo mesto osvojila Maja Zgonjanin, med fanti se je izkazal Tarik Pašagic s srebrno medaljo v kategoriji do 66 kg. Pri mlajših kadetih U16 je tokrat Nik Lemež ostal brez medalje na petem mestu. Zanj je to neuspeh, vendar je tokrat k temu rezultatu veliko prispevalo zelo slabo sojenje. n
Tim Kevin Ravnjak gre v Soči
Mladi Velenjčan si je s sedmim mestom v snežnem žlebu na tekmi svetovnega pokala v finski Ruki priboril olimpijski nastop v Sočiju
Velenje - Tim-Kevin Ravnjak še naprej navdušuje s svojimi nastopi. Komaj 17-letni mladenič je letos prvič dobil vabilo na tekmo najvišjega ranga svetovne deskarske serije -nastopil je na tekmi v Big Air-u na olimpijskem stadionu v Pekingu - pred njim pa je tudi prvi olimpijski nastop. Izpolnil je namreč kvoto za igre v Sočiju.
»Tekma je potekala super, so pa bili pogoji ekstremni. Bilo je zelo mrzlo, zelo je pihalo, tako da niso prišli toliko do izraza težki triki, temveč izkušnje oziroma premagovanje vetra. V finale sem se uvrstil z drugo najboljšo oceno, tako da sem lahko potem v polfina-lu spremljal svoje kolege. Nivo je bil kar visok, a ne toliko kot na Novi Zelandiji. S sedmim mestom nisem najbolj zadovoljen, saj sem naredil kar nekaj napak, vendar sem na tekmi užival. Današnjo vožnjo sem posvetil najboljšima staršema, ki si jih lahko želiš. Sezono sem začel super, bil
sem osmi na Novi Zelandiji, tukaj sedmi, formo stopnjujem, kar je dobro. Veliko lahko še pokažem
Tim Kevin Ravnjak pred olimpijskim nastopom dobro stopnjuje formo.
na naslednjih tekmah in na Olim-pijadi, tako da me čaka še zanimiva sezona,« je povedal po tekmi v
Ruki, kjer je mladinski svetovni podprvak s sedmim mestom izenačil najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala.
Pred štirinajstimi dnevi se je Tim Kevin na povabilo organizatorja udeležil največjega spektakularnega deskarskega dogodka Air & Style v Pekingu. Sicer big air (akrobatski skoki) niso njegova primarna disciplina, pa vendar je povabilo z navdušenjem sprejel: »V čast mi je, da sem bil eden od 24 povabljenih deskarjev z vsega sveta. Tekmovanje na 42 metrov visoki skakalnici pred 40 tisoč gledalci na tako velikem stadionu in z milijoni spremljevalcev prek spleta je bila zame neprecenljiva izkušnja, saj so bile to že od nekdaj moje sanje in velika želja.«
V tem tednu Tima Kevina čakata dve tekmi svetovnega prvenstva v Koloradu. Držimo pesti in mu želimo veliko uspeha.
■
Patrik Zajelšnik
avtomobilist
Slovenije
V soboto, 7. decembra, je nacionalna Zveza za Avto šport Slovenije AŠ 2005 priredila tradicionalno svečanost ob koncu sezone, imenovano Večer prvakov, na kateri je razglasila zmagovalce sezone v vseh disciplinah avto-športa in podelila zahvale in priznanja tistim, ki so pomembno soustvarjali minulo sezono. Prireditev je tokrat potekala v prijetnem okolju restavracije Jamski dvorec pred vhodom v Postojnsko jamo.
Najvišjo nagrado v avtošportu je prejel dirkač v gorskih hitrostnih dirkah Patrik Zajelšnik, član avto kluba V-Racing iz Velenja.
32-letni Patrik Zajelšnik je sicer doma iz Vojnika pri Celju, trenutno pa živi v Nemčiji. V minuli sezoni 2013 je nanizal vrsto zmag. Na dirkah FIA Evropskega prvenstva v gorskih hitrostnih dirkah je zmagal v Buzetu na Hrvaškem, bil drugi v Ilirski Bistrici v Sloveniji in tretji v Glasbachu v Nemčiji. Dosegel je še zmago na FIA evropskem pokalu v Osna-brucku v Nemčiji in dosegel po eno zmago na dirkah državnih prvenstev Francije - Abrshvil-ler, Nemčije-Eschdorf Luksemburg in Avstrije--St. Agatha.
Naj vas rdeča barva - barva zdravja -spremlja skozi celo 2014!


Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 26

26
Srečna 204
19. decembra 2013
Še zadnja reševalna vaja v tem letu
Reševalci po uspešno opravljeni vaji
Člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje so izvedli še zadnjo reševalno vajo v letu 2013. Predpostavka vaje, ki se je je udele-
žilo 100 članov, je bila izriv plina v jami, pri katerem so bili ponesrečeni štirje rudarji. Namen takšne vaje je utrjevanje in preverjanje strokov-
ne usposobljenosti ter psiho-fizične pripravljenosti članov Jamske reševalne čete PV. Zaključno reševalno vajo je vodil
Ivan Pohorec, vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja ter vodja Reševalne službe PV. V analizi vaje je povedal, da je reševalna vaja potekala uspešno in je tudi uspešno zaključena: »Reševalci so svoje delo dobro opravili. Ponesrečene rudarje so pravočasno našli in oskrbeli. Uspešna vaja je vnovič potrdila visoko strokovno usposobljenost in fizično pripravljenost članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje.«
Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved se je reševalcem zahvalil za njihov trud in predanost do poslanstva, ki ga opravljajo. »Ste najpogumnejši in najbolj požrtvovalni predstavniki rudarskega poklica. V sebi nosite nesebičnost in znanje, ki sta nujno potrebna, ko morate v nesreči priskočiti na pomoč. To ste dokazali že velikokrat - tako na vajah kot tudi takrat, ko je šlo zares.«
V rokah mu je eksplodirala »cobra«
Policisti v Celju mladoletnikom zasegli več kot 600 kosov pirotehnike - V Nazarjah se je s »cobro« huje poškodoval občan - V Šaleški dolini lani štiri hude poškodbe s pirotehničnimi sredstvi
Nazarje, 13. decembra - Celjski policisti so prejšnji teden skupini mladoletnikov v okolici ene od srednjih šol zasegli več kosov pirotehnike, mladoletniku pa tudi v bližini trgovine s pirotehničnimi sredstvi, kjer jih je kupil. Med pirotehničnimi izdelki so bile tudi posebej nevarne Cobre 3 2G, znane po tem, da povzročijo močnejšo detonacijo.
Prav s »cobro« pa se je prejšnji teden v Nazarjah huje poškodoval občan. V prvem poskusu mu je ni uspelo prižgati, pri ponovnem pa mu je eksplodirala v rokah in ga pri tem izredno hudo poškodovala. V lanskem božično-novoletnem času so policisti samo v Šaleški dolini obravnavali štiri primere poškodb s pirotehniko. Vsi štirje moški, stari od 16 do 45 let, so utrpeli odtrganine prstov, raztrganine dlani in poškodbe obraza.
Naj spomnimo še enkrat. Prepovedano je uporabljati petarde znamke Pirat. So zelene, rdeče ali modre barve. Policisti vse tiste, ki se ne morejo upreti pirotehniki, ponovno opozarjajo, da je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Pa tudi takrat izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javna zbiranja. Prodaja je dovoljena le od 19. do 31. decembra, za kršitve so določene globe od 400 do 1.200 evrov.
Posebej pa opozarjajo, da je prepovedana tudi predelava pirotehničnih sredstev, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja. Policisti v zadnjih letih ugotavljajo, da je največ poškodb nastalo ravno pri uporabi pirotehničnih sredstev, ki so bila kupljena na črnem trgu.	■
Vlomilci še pošteno delajo
Veterinarjem odnesli sef, varnostnikom pa nadzorne kamere in radiator - V odsotnosti lastnikov dva vloma v hišo
Velenje, Šoštanj, 11. decembra - Vlomilci se v decembru, ko se ponekod že pripravljajo na mirovanje, še pošteno potijo. Spet so poskrbeli za celo serijo vlomov. Začeli so v noči na sredo, ko so vlomili v prostore Veterinarske postaje v Šoštanju. Razmetali so notranjost, odnesli pa ovojnico z denarjem in litoželezni sef. V sredo je bilo vlomljeno v avtomat za tople napitke v Zdravstvenem domu Velenje. Vlomilca niso zanimali napitki, ampak denar. Odnesel je za okoli 100 evrov kovancev.
V nedeljo, 15. decembra, so policisti obravnavali dva vloma v stanovanjski hiši. Prvega v Kavčah je opravila ogledna skupina SKP Celje. Storilec je v hišo prišel s silo, v času od petka do nedelje med odsotnostjo lastnikov. V notranjosti je pregledal omare in predale, kaj vse je odnesel, pa bo znano, ko se lastniki vrnejo. Tudi drugi primer, ki so ga obravnavali istega dne, se je zgodil med petkom in nedeljo in tudi v tem primeru lastnikov stanovanjske hiše v Arnačah ni bilo doma. Vlomilec je iz hiše odnesel več kosov zlatega nakita.
Vlomi na območju podjetja v stečaju na Selu pri Velenju pa postajajo vse pogostejši. Tokrat se je vlomilec lotil hiše varnostnika. Iz nje je odnesel tri nadzorne kamere, dva računalnika, dva monitorja in električni radiator, vse skupaj vredno okoli 800 evrov..
Pred predorom trčila tovornjaka
Velenje, 12. decembra - V četrtek popoldan sta na glavni cesti G1-4 pred predorom iz smeri Šaleka proti mestu trčila voznika tovornjakov. Do trčenja je prišlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje enega od njiju. V trčenju sta oba utrpela telesne poškodbe. Povzročitelja nesreče so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje. Utrpel je hude telesne poškodbe. Drugi voznik je kasneje sam iskal zdravniško pomoč.
Dve nesreči pešcev, obe na prehodu za pešce
Velenje, 12. decembra - V četrtek zvečer je na Partizanski cesti, v semaforiziranem križišču Foitove, Ceste talcev in Starega trga voznica osebnega avtomobila na prehodu zbila pešca. Izsilila mu je prednost, ko je ta prečkal cesto na prehodu za pešce. Poškodovanega pešca so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je v nesreči utrpel lahke telesne poškodbe.
Naslednje dopoldne, v petek, 13. decembra, pa je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost peški, ki je na prehodu za pešce prečkala Prešernovo. K sreči poškodbe, ki jih je utrpela, niso
bile hude. To so ugotovili v zdravstvenem domu, kamor so jo prepeljali z reševalnim vozilom.
Ni mu omogočila stikov s sinom
Velenje, 12. decembra - V četrtek zjutraj je oče policistom prijavil, da mu bivša 26-letna zunajzakonska partnerka ni omogočila stikov s sinom, čeprav bi mu jih po sodni poravnavi morala. Policisti še preverjajo, ali gre v tem primeru za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe. Če gre, materi grozi denarna kazen ali zapor do enega leta.
Pazite na denarnice!
Velenje, 14. decembra - V soboto dopoldne je v trgovini Interspar v Velenjki neznanec lepljivih prstov nakupovalki iz vozička, v katerem je imela torbico, vzel denarnico z vsebino.
Neprilagojena hitrost
Velenje, 16. decembra - V ponedeljek zjutraj se je prometna nesreča zgodila na Preloški cesti pri odcepu za podjetje Esotech. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico osebnega avtomobila. V trčenju sta voznica in sopotnica v njenem vozilu utrpeli lažje telesne poškodbe.
Prekratka varnostna razdalja
Šmartno ob Paki, 16. december - V ponedeljek popoldan je v Šmartnem ob Paki pri odcepu za zdravstveno postajo prišlo do prometne nesreče. Zakrivila jo je prekratka varnostna razdalja voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v voznico. Ta je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. Zdravniško pomoč je kasneje iskala sama.
Preblizu desnemu robu
Šoštanj, 16. decembra - V ponedeljek zvečer je na regionalni cesti Šoštanj-Zavodnje voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnemu rodu trčila v brežino, nato pa zapeljala nazaj na vozišče in na levi strani trčila v drugo voznico osebnega avtomobila. Pri trčenju je povzročiteljica utrpela telesne poškodbe. S kraja so jo z reševalnim vozilom odpeljali najprej v Zdravstveni dom Velenje, potem pa v Bolnišnico Slovenj Gradec.
Ukradli traktorske verige
Šoštanj, 16. decembra - V Gaberkah so obravnavali tatvino treh verig za traktorska kolesa, vrednih 2.500 evrov. Storilec jih je ukradel z delovišča, kjer podirajo drevje.
Praznični december in varnost
Leto 2013 se počasi izteka. Pred nami je pravzaprav le še nekaj dni in božično-novoletni prazniki bodo dokončno zaprli zadnje poglavje letošnjega leta. Prihajajoči dnevi bodo za marsikoga praznični in počitniški, za policiste in vse ostale, ki skrbijo za varnost naših življenj in našega premoženja, pa bodo zagotovo zelo delovni.
Vtem času poteka veliko zabavnih prireditev tako na prostem kot v dvoranah, ne manjka pa tudi zabav v delovnih kolektivih, v krogu družine ali prijateljev. Sestavni del teh zabav so alkoholne pijače oziroma uživanje, ki se marsikdaj konča z opitostjo in vsemi nevšečnostmi, ki jih prinese okajen um in zamegljen vid. Policisti poleg rednih kontrol cestnega prometa izvajajo tudi poostrene nadzore nad vozniki in preverjajo psihofizično stanje voznikov. Poleg glob, ki so precej visoke in naj bi odvračale voznike, da bi pred vožnjo uživali (prekomerne) količine alkoholnih pijač, policisti opozarjajo, da je skoraj vsaka tretja prometna nesreča posledica vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol ima velik vpliv na naše psiho-fizične sposobnosti in že v manjših količinah zmanjšuje sposobnost zaznavanja in hkrati slabi naše reakcije. Hitrost vožnje, zmanjšana vidljivost zaradi teme ali megle, spolzko vozišče ... pa dodatno slabšajo pogoje pravočasnega zaznavanja okoliščin in pravilnega - ustreznega reagiranja.
Priznali ali ne, alkohol spremeni človeka, poleg zmanjšanih sposobnosti zaznavanja in reagiranja spremeni tudi njegovo razmišljanje, odnos do drugih in s tem tudi zavedanje o lastnih zmožnostih in odgovornosti. Zato na tem mestu izpostavljam, da je več kot petina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč vozila pod vplivom alkohola. Po toči zvoniti je prepozno in tako tudi v tem primeru opozarjam, da se je treba zavedati posledic, ki lahko nastanejo ob povzročitvi prometne nesreče pod vplivom alkohola. Globa, ki jo izrečejo policisti, je malenkost v primerjavi s kritjem materialne škode, ki jo bo zavarovalnica sicer krila, vendar bo celoten znesek z zamudnimi obrestmi izterjala nazaj. V primeru telesnih poškodb ali smrti pa je povzročitelj velikokrat zaradi tega zaznamovan celo življenje. Policisti svetujejo, da se ob uživanju alkoholnih pijač izognemo vožnji in raje izberemo javna prevozna sredstva, pokličemo taksi ali se že predhodno dogovorimo, da bo vozil tisti, ki ne bo pil alkohola.
Prihajajoči prazniki so tudi čas, ko se močno poveča tudi uporaba pirotehničnih izdelkov. Uporaba je sicer dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem. Teh izdelkov pa ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, pa je od leta 2008prepovedana. Prepovedana je tudi vsaka predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehničnih sredstev in preprodaja. Veliko več kot policisti lahko pri tem naredimo sami, da kot starši, skrbniki, učitelji, vzgojitelji, prijatelji... (naj)mlajše opozarjamo na nevarnosti in možne posledice takega početja in da predvsem z lastnim zgledom prispevamo, da bo petard in pirotehničnih sredstev, s tem pa tudi poškodovanih rok in oči, iz leta v leto manj.
Okrasitev domov z lučkami, okraski in svečami je ravno tako sestavni del tega časa. Pri tem bodite previdni, upoštevajte navodila proizvajalcev in ne puščajte prižganih sveč, ko se odpravljate od doma. Z upoštevanjem opozoril in zagotavljanjem varnosti bodo decembrski dnevi še bolj čarobni in praznični.
Vse dobro in srečno v decembru in novem letu!
■ Adil Huselja
Iz policijske beležke
Med prepirom napadel bivše dekle
Velenje, 12. decembra - V četrtek okoli poldneva so policisti posredovali na parkirnem prostoru na Jenkovi, kjer je med prepirom bivši fant fizično napadel bivše dekle. Ročno so mu napisali plačilni nalog.
Preglasna glasba
Velenje, 13. decembra - V petek ponoči si je v stanovanju na Tomšičevi s preglasno glasbo dalo duška mladoletno dekle. Mirnejšo noč so stanovalcem s svojim prihodom zagotovili policisti.
Neznanci so mu grozili
Šoštanj, 14. decembra - V soboto ponoči so policisti posredovali na dvorišču stanovanjske hiše v Ravnah, kamor so se z osebnim avtomobilom golf pripeljali neznani moški in oškodovancu grozili. Eden od njih mu je poškodoval mobilni telefon. Voznika avtomobila je na vožnji ustavila druga patrulja in ugotovila
identiteto potnikov. Policisti okoliščine še preverjajo.
Dovoljenje bodo preverili
Velenje, 14. decembra - V soboto ponoči so policisti zaradi predvajanja glasbe posredovali v lokalu Rocky bar na Kardeljevem trgu. V lokalu se je odvijala zasebna zabava, za podaljšan obratovalni čas pa naj bi imel lastnik dovoljenje. Policisti to še preverjajo.
En zasežen avto
V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov zasegli en avto.
Vredno pohvale
Pohvala velja uslužbencem Interspara v Velenjki. Ti so v četrtek, 13. decembra, policistom izročili fotoaparat, ki ga je stranka že nekaj dni prej pozabila pri njih. Fotoaparat so policisti vrnili lastniku.
■
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 27
19. decembra 2013
Zgodilo se je ...
od 20. do 26. decembra
-	decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje;
-	prva seja novoizvoljenega sveta občine Šoštanj je bila 20. decembra 1994; na njej je 20 svetnikov za predsednika sveta izvolilo Franca Pečovnika;
-	v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin;
-	v torek, 21. decembra 1971, so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki pa je žal ni več;
-	22. decembra 1868 je bil v Šaleku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun
Koželjski;
-	22. decembra 1892 se je v Puli rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung; njegovi predniki so izhajali iz naših krajev, saj je bila Potočnikova mati doma iz Vitanja, oče pa iz Spodnjega Razborja; leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom Problem vožnje po vesolju, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike;
-	22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter šoštanjska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja za izgradnjo Energo-kemičnega kombinata,
v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra
JI JU
K*?-"
Veleblagovnica Nama Velenje
1957 v Celju;
23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; velika večina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odločila za njeno
samostojnost;
23. decembra 1997 je nekdanji šoštanjski župan dr. Bogdan Menih odprl prenovljeno telovadnico TVD Partizan; 25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje;
- na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2-odstotni udeležbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volilcev;
- 26. decembra 1996 sta Premogovnik Velenje in nekdanji Kulturni center Ivana Napotnika Velenje prejela najvišje občinsko priznanje, grb občine Velenje.
■ Damijan Kljajič
Kadrovski outsourcing
Ljubljanska cesta 13b, Velenje Tel.: 03 898 62 55 www.trgotur.si
Za sodelovanje v preteklem letu in za neizbrisen pečat se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in iskalcem zaposlitve. Skupaj zmoremo več.
Držimo skupaj!
III V letu 2014 |IP |Sr vam želimo Hp veliko uspehov, Ml dobrih odločitev in notranje moči.

Podjetniki,_pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEZ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN,,P.	
Salek 20, Velenje, teL 03 897 0300 6SM:070849569, deL čas 8.-16, sob. 8.-13. ure	AKCIJA do konca decembra! Zami spomenik v črnem granitu za ceno sivega! wwwJMmnas8stvD-DHk]8caisl
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Večje količine polic vam tudi pripeljemo.	
AvtoservIsJevšnlk • Selo 14, Velenje • GSM: 070 875 267
servis vseh znamk vozil • menjava pnevmatik
verjetno NAJHITREJŠI, NAJCENEJŠI, NAJBOLJŠI servis v mestu!
Za Vaše boljše počutje
•	Brezplačna skupinska srečanja
•	Skupinska Pranska telovadba
•	Meditacija
•	Individualno Scaiarpransko zdravljenje
Prijazno vabljeni!
Jasmina Perger, Podkraj pri Velenju - dopolnilna dejavnost
★VARIA
Salon Varia, d.o.o.
Mariborska 68 3000 Celje Tel.: 03 49 00 604 varia.ce@varia.si
Srečno 2QI4 ^
27
m
oroskon
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Pazite, da ne boste pozabili na vabila, ki ste jih v preteklih dneh zlagali na kupček, iz katerega še niste uspeli izbrati dogodkov, ki se jih boste udeležili. Sploh, ker je med njimi tudi vabilo, ki ga ne smete spregledati. Če ga boste, vam bo žal. Če se boste izogibali stikov z ljudmi, s katerimi ste skupaj preživeli veliko dobrega in slabega, zagotovo ne boste naredili nič dobrega ne sebi in ne drugim. Pred praznični čas vas spel navdaja z malodušjem in žalostjo. Zdelo se vam bom, da ste sami na tem svetu. Vprašajte se, zakaj je tako in tistim, ki jih pogrešate, stopite naproti. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, zdravje pa bo občutljivo.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Kar se zasebnega življenja tiče, se lahko naslednjih dni prav veselite. Poslovno pa vam preostanek decembra ne bo najbolj naklonjen. Zato, ker ste to že nekaj časa pričakovali, boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, če se načrti ne bodo izšli. K sreči ste si pripravili »zalogo« in poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava. Tudi suše v denarnici še ne bo čutiti, bo pa treba poseči po zalogah. Potrebe boste tudi zato, sicer zelo neradi, skrčili na minimum. Ko ni denarja, se rado zgodi, da tudi ljubezen skopni. Pazite, da se to ne bo zgodilo tudi vam. Vzemite si čas za partnerja in mu pripravite kakšno lepo presenečenje. Čaj je pravi, priložnost
boste morali izbrati sami.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
December vas letos nič kaj ne razvaja. Občutljivi boste, zato pazite, kako živite. Spet ste namreč popustili slabim navadam in zašli na stara pota. Čeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maščuje, boste odločitev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku boste še kako potrebovali. Žeta konectedna se odločite za bolj aktivno preživljanje prostega časa. Boste videli, koliko lažje vam bo. Pa tudi počutje bo odlično. S predprazničnimi nakupi pa nikar ne pretiravajte. December letos evre kar golta, vaše zaloge pa niso prav velike. Včasih več pomeni darilo, ki ga izdelate sami. Ste že pomislili na to?
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Kot vsako leto v času decembra boste veliko delali, zadovoljstva ob tem pa ne boste občutili. Energije tudi zaradi obilja obveznosti ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali tudi več počitka. Poskrbite, da boste našli čas zanj. In tudi bolj zdravega načina življenja. Prav nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Tega se velikokrat premalo zavedate. Konec tedna vas čaka veliko presenečenj, ki znajo vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Sicer pa ste nekje v sebi že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zato ne boste pretirano presenečeni. Zdravje? Ne bo kaj prida, zato ne odlašajte, če čutite, da brez zdravnika ne bo šlo. Denar? Raje bi ga imeli več.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Tudi vi ste med tistimi, ki boste letos v predprazničnem času naredili inventuro samih s seboj in se odločili, kako stopiti v novo leto, da bo to za vas lepše, kot je bilo letošnje. Priznati si boste morali, da za vas niti ni bilo slabo, za nekaj tistih, ki vam veliko pomenijo, pa res ne najboljše. Zadnje čase je v vaši hiši vse preveč pesimizma. Potrdite se, da vsaj v teh zadnjih dneh v letu pozabite na skrbi. Prav nič ne pomaga, če se žrete in ste brezvoljni. Že nekaj časa na potek dogodkov nimate pravega vpliva. Šele od ponedeljka dalje boste spet bolj polni elana, nič vam ne bo pretežko. Manjkalo pa vam bo gibanje v naravi. Zdelo se vam bo premrzlo, da bi bili veliko časa zunaj, saj že nekaj časa čutite, da ste na robu prehlada. Narobe. Prav to vam manjka. Kot tudi dobra družba, ki pa je boste imeli v dneh do konca leta še čisto dovolj. Zabav in prijetnih druženj s prijatelji tudi. Le denarja ne bo toliko, kot si želite.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Čeprav letos prave zime še nismo občutili, vsaj bele ne, vam gre že mraz močno na živce. Letos imate za to še več vzrokov kot prejšnja leta. Nič ne bo pomagalo, če boste tarnali, za sonce in toplino v svojem življenju boste morali poskrbeti tudi sami. V zadnjih dneh v letu vas čaka še ena zoprna preizkušnja. Tik pred prazniki se boste morali soočiti z nevoščljivostjo sodelavcev. Potrebovali boste jeklene živce, pa tudi vso pogajalsko spretnost, da boste tudi nadrejenim dokazali, da ste vredni zaupanja in da nič ni tako, kot so jim prikazali. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite še pred iztekom leta vse postaviti na svoje mesto. Dobili pa boste dokaz več, da vam nekdo, ki se je lep čas delal prijazen do vas, že dolgo močno škoduje. Prekinite vse stike z njim.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Še sami ne veste, kaj se dogaja z vami, saj se boste počutili vsak dan bolj prazno, življenje pa bo postajalo dolgočasno. Takšnega počutja niste vajeni, vas pa takih, kot ste v teh dneh, niso vajeni prijatelji. Poskušali vas bodo spraviti v dobro voljo in vam polepšati nekaj naslednjih dneh. Uspelo jim bo le, če boste za to igro tudi vi. Potrudite se, saj veste, da je vredno. Sploh, ker vas že nekaj časa nekaj zadržuje, da ne uresničite svojih želja. Denar zagotovo ne bo izgovor, ker tudi problemov z njim ne boste imeli. Na to nihče ne bo nasedel. Če boste priznali, da ste utrujeni, pač ne boste pretiravali. Ker ste res. Čas zase pa si morate preprosto vzeti! Čim prej. Na začetku novega tedna pride novica, ki vas bo razveselila in pomirila hkrati.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Začelo se bo stopnjevati. Vsak dan do konca leta bo tokrat za vas drugačen, vsi pa bodo zelo intenzivni. Zato, če le imate možnost, poskrbite, da boste vsaj zadnje dni v letu razbremenjeni. Najbolje bi naredili, če bi zadnje dni leta preživeli kje daleč od doma. Priznajte, kratek odklop bi vam res dobro del. Tudi zato, ker ste pred pomembno življenjsko odločitvijo, ki ne bo spremenila življenja le vam, ampak prav vsej družini. Časa imate sicer še dovolj, vendar ni čisto nič prezgodaj, če začnete planirati že sedaj. Sploh, ker veste, da se tja do sredine januarja nič kaj ne bo premaknilo. Čeprav ste trenutno še črnogledi, vse kaže, da se bo slab tok dogodkov ustavil in da vendarle ne bo tako hudo, kot se trenutno bojite.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Medtem, ko drugi štejejo dneve do konca leta, vam čas tudi v teh dneh ne pomeni prav veliko. Zadovoljni boste, ker boste nakopičeno delo spravili daleč naprej, vsi večji projekti bodo v nekaj dneh končani. Zadovoljni pa boste lahko tudi s stanjem na bančnem računu. Tudi zato boste prišli do zaključka, da imate marsičesa v življenju vrh glave in da se vam ni več treba ukvarjati z ljudmi, ki jih ne marate. Spremembe bi bile v vašem življenju dobrodošle, a do njih še nekaj časa ne bo. Miren in nič kaj poseben teden je pred vami, kar sploh ni slabo. Če boste pogrešali adrenalin, pa tako sami veste, kaj morate storiti. Ne tvegajte pa, da ne uničite lepo začrtanega dogodka s tem, da razjezite in užalite partnerja. Hodite namreč po zelo tanki vrvi. Nima več potrpljenja.
Kozorogod22.22.do20.
1.
Odločitev ne bo lahka! Ko boste dve možni rešitvi problema dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj sedaj že veste, da ste na pravi poti. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste dokaj sproti, zagotovo pa pred božičem. Zato boste v novo leto lahko vstopili dokaj brezskrbno. Ob koncu tega tedna pričakujte obisk, ki vas bo spravil v zelo dobro voljo. Težava bo le v tem, da boste morali obljubiti, da obisk vrnete. Pa ne, ker se to spodobi, ampak ker to že predolgo obljubljate. V prijateljstvo je treba tudi kaj vložiti, ne le jemati! In prav predpraznični čas je pravi zato.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Vsega boste imeli dovolj, zato boste dvignili roke in se vdali vsemu, kar vam bo navrglo življenje. Celo tako nezahtevni boste postali, da boste morda že dolgočasni. Od vas bodo mnogi pričakovali več in bolje, vam pa bo še nekaj dni povsem vseeno. Le vi veste, kje je vzrok takšnemu počutju. Če ste pametni, boste to tudi zadržali zase. Ne bo vam lahko molčati, a tokrat bo to najbolj modra odločitev. Želja, ki jo v sebi nosite že nekaj mesecev, se vam v naslednjih dneh še ne bo uresničila. Tokrat ne bo kriva višja sila, ampak vi sami. Ponudbo, ki bo prišla nepričakovano, vzemite zelo resno, saj veste, da je predobra, da bi jo takoj zavrnili. Takšnih priložnosti skorajda ni več. Zavedajte se tega.
Ribi od 20. 2. do 20. 5.
Kljub temu, da boste precej obremenjeni, boste srečni in zadovoljni. V določenih trenutkih boste celo ponosni sami nase, čeprav o tem ne boste govorili. Dobro veste, da je bolje, če molčite. Ukvarjali se boste tudi s financami, ker bo to enostavno postalo nujno. Končno si boste vzeli tudi čas za zabavo, ki jo že nekaj časa pogrešate. Tudi potrošniška mrzlica in kupovanje daril letos ne bo šla mimo vas. Zagotovo pa boste zapravili manj kot prejšnja leta. Znano je, zakaj je tako, a le vam in vašim najbližjim. Drugih pa nič ne briga, kajne? Na začetku prihodnjega tedna se boste sprostili, nasmejali in spoznali nekaj novih ljudi, ki znajo postati pomemben del vašega vsakdanjika. Mnenje o njih si ustvarite sami. Zdravje? Boljše bo.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 28
28
Srečno 204
19. decembra 2013
Četrtek,	1	Petek,	1	Sobota,	1	Nedelja,	1	Ponedeljek,	1	Torek,	1	Sreda,
19. decembra	1	20. decembra	1	21. decembra	1	22. decembra	1	23. decembra	1	24. decembra	1	25. decembra
TV SLO T TV SLO T
10.00 10.25
10.30 .15
12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 5.00 5.10 5.45
5.50 5.55 16.00 16.10 16.45 17.00 17.20 18.25 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 .30 .45 01.35 01.55
06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila
Adventni dnevi: 19. december, anim. film
Male sice celice, kviz Razred zase: Ema, odd. za mladostnike
O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, pogov. odd. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi
Adventni dnevi: 19. december, anim. film Igrače, ris. Adi v vesolju, ris. Vse o Rozi, ris. Firbcologi: O gibanici Dobra ura z Boštjanom Poročila, vreme, šport Dobra ura z Boštjanom Sožitje za skupno rast, izob. film Infodrom
Pipi in Melkijad, ris. Manja, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO (2)
07
07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50
07.55 00 05 10.15 .30
.35
14.15 14.40
5.15
16.45 17.25 5
18.45 19.00 19.50 20.00 21.30 22.15 23.50
Pravljice o zobnih miškah, ris.
Gregor in dinozavri, ris.
Minuta v muzeju, ris.
Timi gre, ris.
Bob in Bobek, ris.
Minuta v muzeju, ris.
Vse o Rozi, ris.
Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
Lonec zlata, ris.
Infodrom
Otroški infokanal
Dobra ura z Milico
Sožitje za skupno rast, izob. film
Dobro jutro
Evropski magazin, tv Maribor Slovenski vodni krog: Borovniščica
Dobrodelni božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske, posnetek Mostovi Hidak
Po stopinjah Marca Pola, 2/4 Točka preloma Ljudje podeželja, 8/25 Točka, glasb. odd. Žrebanie Deteljice Športnik leta Slovenije, prenos Scott in Bailey, 8/8 Ludvik XI., franc. film Točka, glas. odd.
.40 Zabavni infokanal
pop
06.10 06.40 07.30 20 09.20 09.35 10.30 10.45 .45 12.00 12.55 13.55 14.50 5.45 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25 20 01.10 02.05 03.05
10.30 10.35 .35 12.35 13.05 13.10 13.25 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.25 22.00
23.30 23.35 23.50 23.55
Martinov svet, ris. Raziskovalka Dora, ris. Tv Dober dan, nan. Vihar, nan.
Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Pod eno streho, nan. Igra laži, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldne
Vihar, nad.
Divja v srcu, nan.
24ur vreme
24ur
Je bella cesta Ledena steza, am. film 24ur zvečer
Ledena steza, nad. filma Na robu znanosti, nan. Razočarane gospodinje, nan. Dexter, nan. 24ur
Zvoki noči
06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila
10.30 Adventni dnevi: 20. december,
anim. film 10.35 Ali me poznaš: Jaz sem
okrasna orhideja 10.40 Kako sem videl svet izpod
mize, nad. 11.00 Kovanec v zraku, igrani film 11.15 Firbcologi: O gibanici 11.55 Panoptikum, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
16.00 Adventni dnevi: 20. december,
anim. film 16.05 Aleks in glasba, ris. 16.10 Moja soba: Neli 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Sport
18.25 Sožitje za skupno rast, izob. film
18.28 Infodrom
18.35 Angelina balerina, ris.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prenos
21.05 Bela krizantema, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Ko se imamo
ljudje radi, pogov. odd. 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO ®
07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45
07.55 08.00 08.05 09.30 10.25 11.35 12.10
13.35 14.40 15.15 15.45
Pravljice o zobnih miškah, ris.
Gregor in dinozavri, ris.
Minuta v muzeju
Timi gre, ris.
Bob in Bobek, ris.
Minuta v muzeju
Vse o Rozi, ris.
Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
Špicparkeljc, ris.
Infodrom
Otroški infokanal
Zabavni infokanal
Dobra ura z Boštjanom
Sožitje za skupno rast, izob. film
Alp. smuč., sp, SVSL (M),
prenos
Dobro jutro
Sledi: Slovenci v BiH
Alpe, Donava, Jadran
Polet s Planice na Luno, dok.
16.35	Osmi dan
17.05	Mostovi Hidak
17.45	Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn.
18.45	Knjiga mene briga
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Štorkjeletijo z zamudo, 11/18
20.30	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Na lepše
21.50	Sodobna družina (III.), 5/24
22.10	Ura (II.), 1/6
23.10	Sherlock II.: Baskervillski psi, 2/3
00.40	Točka, glas. odd.
01.30	Zabavni infokanal
pop
06.00	Martinov svet, ris.
06.10	Pikica in Pepermint, ris.
06.30	Tv Dober dan, nan.
07.25	Vihar, nan.
08.20	Prepovedana ljubezen, nan.
09.20	Tv prodaja
09.35	Ko listje pada, nan.
10.30	Tv prodaja
10.45	Ko listje pada, nan.
11.40	Tv prodaja
11.55	Divja v srcu, nan.
12.50	Tv Dober dan, nan.
13.50	Pod eno streho, nan.
14.55	Igra laži, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nori božič, am. film
21.45	24ur zvečer
22.15	V ljubezni in vojni, am. film
23.05	Eurojackpot
23.08	V ljubezni in vojni, nad. filma
00.30	Nočni klub, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči

Dobro jutro, informativna oddaja
09.00 Dobro jutro, informativna
Pop corn: Matjaž Jelen Skrbimo za zdravje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Petka, ans. Šepet Regionalne novice 3 To bo moj poklic Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Napovedujemo Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža: ans. Petka, ans. Šepet
11.50	Napovedujemo
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva
12.25	Prodajno TV okno
12.40	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš: Vsi na smuči
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Konoplja- droga ali zdravilo?! Gost: Jaka Bitenc, predsednik SKSK
21.00	Regionalne novice 3
21.10	Gostilna pr' Francet (62)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.40	Prodajno TV okno
23.55	Videospotdneva
00.00	Videostrani, obvestila
TV SLO T
.05	Odmevi
.55	Adventni dnevi: 21. december, anim. film
07.00	Radovedni Taček
07.15	Zgodbe iz školjke
07.25	Bine: Denar
07.40	Pozabljeni igrači, ris. film
08.05	Zviti črvički: Mavrica, ris. nan.
08.10	Studio Kriškraš: Supermoč
.35	Kulturni brlog
.37	Živalske zgodbe: Hranjenje risov
08.40	Ribič Pepe
Zapleteno? Niti ne!
09.05	Firbcologi: O harfi
.25	Tišina, lakota, samota, dok. film
09.40	Male sive celice, tv kviz
10.25	Bizgeci, ris.
10.40	Megabiti energije: Ekozarci
10.50	Infodrom
Božičkov vajenec, anim. film
12.20	Moja soba: Neli
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.55	Na lepše
5.20	Slovenski magazin
5.50	Botanični vrt Univerze v Mariboru
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Po stopinjah Marca Pola, 3/4
18.35	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Festival slovenske domoljubne pesmi
22.05	Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira
22.55	Poročila, vreme, šport
23.30	Inšpektor Barbarotti, 1/2
01.00	Ozare
01.05	Dnevnik, vreme, šport
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO T
Pisave Osmi dan Polnočni klub
Zima je zakon, magaz. športna odd.
Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos
Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), posn. Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.
Športnik leta Slovenije, posn. Nogomet: Fifa magazin Jedrski divjak, dok. odd. Čast Prizzijevih, am. film 33/45, sobotna glas. noč Bleščica, odd. o modi Na lepše, ponov. Zabavni infokanal
TVSLOT TVSLOT
07.30 08.00 08.30 09.55
10.25 12.10
13.40
5.50
17.35
18.05 19.25 20.00 21.25 23.30 01.05 01.35 02.00
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Franček, ris. 07.25	Gasilske zgodbe, ris. 07.50	Skrivnostni ranč, ris.
5 Ozgubljeni v deželi Lalaloopsy, ris.
09.35 Samuraj, ris. 10.05 Zoey 101, nan. 10.30 V ljubezni in vojni, am. film 12.40 Mentalist, nan. 13.35 Kamp razvajencev, ang. ser. 14.35 Petične nosečnice, am. ser. 5.30 Najlepše okrašena hiša, ang. ser.
16.35 Mamica je poljubila Božička!, am. film 5 Pozor, priden pes 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Lahki dekleti, am. film 21.50 Spopad žarnic, am. film 23.35 Prevzetnost in pristranost, ang.
film 02.05 24ur
03.05 Zvoki noči
©
Miš maš 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (76): Obeski
za smrečico 10.05 Oglasi
10.10 Gostilna pr Francet (62), zabavno glasbena oddaja .10 Napovedujemo .15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja .40 Videospot dneva .45 Prodajno TV okno .35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu
Nanovo - Naj živi kultura 18.40 Rad igram nogomet (5),
ponovitev 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani,
obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2166. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 7. kongres Nove Slovenije na
Vranskem, reportaža 20.50 Dotiki gora: Uršlja Gora 21.10 Novoletni koncert Pihalnega
orkestra Premogovnika Velenje 22.30 Jutranji pogovori, ponovitev 0 Prodajno TV okno 5 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
06.55
07.00 07.05 07.10 07.30 07.45 07.55
07.55 08.20 08.30 08.55 15 30 09.35 09.45 10.45 11.20 11.25
12.00 13.00 13.25 14.20 14.50
17.00 17.15 18.40 19.00 20.00 21.10 22.00 22.10
22.45 23.10 23.40 00.30 01.00
_ ^ ^^^ 02.10 Infokanal
TvsLor TVSLOn
07.30 Globus , ,	■ V 9LU
Adventni dnevi: 22. december,
anim. film
Musti, ris.
Neli in Cezar, ris.
Timi gre, ris.
Božičkov vajenček, ris.
Drago, ris.
Pravljica o zobku in stričku Božičku, ris. film Prihaja Nodi, ris. Vse o Rozi, ris. Gozdni kralj, ris. nan. Čarli in Lola, ris. film Leonardo, ris. Pujsa Pepa, ris. Božičkov vajenček, ris. nan. Polna hiša živali, 12/13 Prisluhnimo tišini, svet. odd. Ozare
Obzorja duha: Jožefova
Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav Slovenski vodni krog: Lobnica Zgodba o Glennu Millerju, am. film
Poročila, vreme, šport Slikovitih 55: Mito Trefalt Prihaja Nodi, ris. Dnevnik, vreme, šport Oblast (II.), 12. del Intervju, pogov. odd. Ljudje podeželja, 9/25 Kulturni vrhovi: Jošt nad Kranjem, 2/3 Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
07.00 07.08
10.00 10.30
10.35 10.50
11.10 12
13.00 13.35
15
15.10 15.45
15.50 16.10 16.35 16.45 17
17.20 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 21 22
23.05 23.35 23.55
00.50 01.40 02.10
TVSLOT TVSLOT
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila
Adventni dnevi: 23. december, anim. film
Iz popotne torbe: Božični čas Profesor Pustolovec: Planet
07.00 07.08
Pepi vse ve o filmu, nan. Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Ko se imamo ljudje radi, pogov. odd. Poročila
Dober dan, Koroška Adventni dnevi: 23. december, anim. film
Gumbek in Rjavček, ris. Studio Kriškraš: Supermoč Kulturni brlog Dobra ura z Bernardo Poročila, vreme, šport Dobra ura z Bernardo Sožitje za skupno rast, izob. film Infodrom
Knjiga o džungli, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tednik
Studio city
Odmevi, vreme, šport Opus: Aida Knjiga mene briga Slovenska jazz scena: Imago Sloveniae 2013 00.40 Duhovni utrip Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
Globus
Slovenski magazin 08.30 Turbulenca 09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja
10.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja
11.25 Smučarski teki, sp, sprint
ekipno, prenos 12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
13.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja
14.25 Smuč. skoki (M), sp, vključ. v prenos
15.50 Smuč. skoki (Z), sp, posn. 16.40 Marija Magdalena, koprod. film 18.1 5 60 let prijatelji, dobrodelna prireditev Zveze prijateljev mladine Maribor 19.50 Zrebanje Lota 20.00 2 Cellos,posn. koncerta iz
Arene v Zagrebu 21.25 City folk - Obrazi mest: Praga 21.50 Nazaj v naravo, dok. odd. 23.00 Zaigraj še enkrat, sam. Tv satira 23.45 Dedek mraz, igrani film Zabavni infokanal
pop
OTO čira čara Franček, ris. Chuggington, ris. Gasilske zgodbe, ris. Skrivnostni ranč, ris. Dežela konjičkov, ris. Lego Chima, ris. Barbie z labodjega jezera, am. film
Prevzetnost in pristranost, ang. film
Mentalist, nan. Jamie - obroki v pol ure Sočna strast, špan. ser. Nigellissima - božična oddaja, ang. ser.
Reci mi Božiček, am. film Ana kuha 24ur vreme 24ur
Kako se izogniti božiču, am. film Temple Grandin, am. film Laži v Ameriki, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči
07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45
07.55
08.05 09.00 11.35 12.50 12.55 15.30 16.25 16.45 17.45 18.05 18.35 19.00 19.50 20.00
21.35 23.20
07.00
07.01 07.25 07.35 08.00 08.20 08.45 09.10
10.35
13.00 13.55 14.25 15.25
16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 21.50 23.55 01.50 02.50
00.05
©
VITEV ODDAJ TED. SPOREDA iš maš 09.40 Oglasi
09.45 21664. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 Napovedujemo 10.25 2167. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Praznujemo! 23 rojstni dan VTV Vaše televizije, pogovor 55 Oglasi 12.00 Naj viža: ans. Petka, ans. Šepet 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.05 23 let z vami, iz arhiva VTV 16.10 Prodajno TV okno 16.25 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 17.55 Ustvarjalne iskrice (75): Voščilnice 15 Mojca in medvedek Jaka: Jaka obišče knjižnico 18.55 Pop corn: Matjaž Jelen 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Župan z vami: Bojan Kontič,
župan MO Velenje 22.30 23 let z vami, iz arhiva VTV -Parada humorja v Beli dvorani 5 Napovedujemo 00.20 Prodajno TV okno 00.35 Videostrani, obvestila
Pravljice o zobnih miškah, ris.
Gregor in dinozavri, ris.
Minuta v muzeju, ris.
Timi gre, ris.
Bob in Bobek, ris.
Minuta v muzeju, ris.
Vse o Rozi, ris.
Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
Klasične pravljice: Voda
Življenja, ris.
Infodrom
Otroški infokanal
Zabavni infokanal
Dobra ura z Akijem
Sožitje za skupno rast, izob. film
Dobro jutro
Točka, glasb. odd.
Na lepše
Intervju, pogov. odd. Kaj govoriš?-So vakeres? Dober dan, Koroška Prava ideja! Točka, glasb. odd. Žrebanje 3 x 3 plus 6 Dediščina Evrope: Adlonovi -družinska saga, 2/3 Luther (III.), 1/2 Slikovitih 55: Drage moje tovarišice kuharice, dok, film Točka, glasb. odd.
55 Zabavni infokanal
pop
5
06.40 07.30 08.20 09.15 09.30 10.35 10.50 11.45 12
12.55 13.55 14.55 15.50 16.45 17
17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.15 22.45 23.40 00.35 01.40 02.40
10.30 10.35 11.00 11.05 12
12.05 12.20 17.25 17.55
18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00
21.05 21.10 21.45 21.50
22.10 23.40 23.55
Medvedek Benjamin, ris. Lego Chima, ris. Tv Dober dan, nan. Vihar, ris.
Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, ris. Tv prodaja Ko listje pada, ris. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Pod eno streho, nan. Igra laži, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldan
Vihar, nan.
Divja v srcu, nan.
24ur vreme
24ur
Pisma sv. Nikolaju, poljski film 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Razočarane gospodinje, nan. Dexter, nan. 24ur
Zvoki noči
©
Dobro jutro, informativna
oddaja
Oglasi
2167. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo 23 let z vami, iz arhiva VTV -Karaoke z Mišom Zaletelom Regionalne novice 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Gostilna pr'Trancet (62), zabavno glasbena oddaja Regionalne novice 3 201et okteta TES Napovedujemo 7. kongres Nove Slovenije na Vranskem, reportaža Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila
Adventni dnevi: 24. december, anim. film
Studio Kriškraš: Supermoč Kulturni brlog Zgodbe iz školjke, ris. Božične bibarije, ris. Božični kruh, odd. za otroke Božična reševalna akcija, igrani film
Minute za radovedne, glasb. prir. Opus: Aida
Poročila, vreme, šport Studio city Obzorja duha Poročila Mostovi Hidak
Adventi dnevi: 24. december, anim. film Neli in Cezar, ris. Tim in Bavbavčki na božični večer, ris. Ribič Pepe Dobra ura z Jasno Poročila, vreme, šport Dobra ura z Jasno Infodrom Zakaj? Zato!, ris. Pujsa Pepa, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Nazaj k nedolžnosti, dok. film Božič v Strasbourgu, posn. iz cerkve Sv. Tomaža Božična predstava, ang. film Polnočnica, prenos iz župnije Preddvor
Jožef iz Nazareta, koprod. film Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
10.00 10.05
10.10 10.40 10.45 11.15 11.40 11.45
12.00 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50
15.45 15.50
16.15 16.45 17.00 17.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00
21.55 23.45
01.00 02.35 03.25 03.50
07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45
07.55
08.05 09.00 11.50 13.05 13.40 16.00
16.40 17.05 17.45 18.15 19.50 20.00 21.25 21.55
23.40 01.05
Pravljice o zobnih miškah, ris. Gregor in dinozavri, ris. Minuta v muzeju, ris. Timi gre, ris. Bob in Bobek, ris. Minuta v muzeju Vse o Rozi, ris. Lokomotivček Tomaž in
K^rae pravljice: Sebični
velikan, ris.
Infodrom
Otroški infokanal
Zabavni infokanal
Dobra ura z Bernardo
Sožitje za skupno rast, izob. film
Dobro jutro
Kulturni vrhovi: Jošt nad Kranjem, 1/3
Slovenski vodni krog: Lobnica
Glasnik
Mostovi Hidak
Mož, ki je rešil božič, am. film Žrebanje Astra
Božič v drugem mestu, am. film Miranda: Popoln božič, ang. nan. Poletni koncert iz Schoenbrunna, ponov. Pisma iz otroštva, franc. film Zabavni infokanal
pop
06.05 5 0
06.55 07.45 08.35 09.30 09.45 10.45 11.00 11.55 12.10 13.05 14.00 14.55 15.50 16.45 17
17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.55 22.25 22.30 00.25 02.10 03.20 04.20
10.30 10.35
12.10 12.35 12.40 12.20 12.25 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45
19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 21.0
22.0
22.40 00.10
01.45
Tobi in njegov lev, ris. Žabec in prijatelji, ris. Grozni Gašper, ris. Čudoviti risani božič, ris. Tv Dober dan, nan. Vihar, nan.
Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Pod eno streho, nan. Igra laži, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldne
Vihar, nad. nan.
Divja v srcu, nan.
24ur vreme
24ur
Sam doma, am. film 24ur zvečer Na poti
Princeska za božič, am. film Izposojena srca, kanad. film 2Cellos - koncert v Zagrebu 24ur, ponovitev Zvoki noči
Dobro jutro, inf. oddaja Oglasi
23 let z vami, iz arhiva VTV -Božično novoletna Marjanca Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Božični program za otroke Videospotdneva 7. kongres Nove Slovenije na Vranskem, reportaža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2168. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Božična poslanica Dotiki gora: Kamniški vrh Praznični pogovor z br. Miranom Špeličem, OFM Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke Iz oddaje Dobro jutro 65 let big banda Žabe, božično novoletni gala koncert z vokalnimi in instrumentalnimi solisti
Prodajno TV okno
07.00 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.45 Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris. 07.50 Klasične pravljice: Tri želje, ris. 07.55 Adventni dnevi: 25. december,
kratki anim. film 08.20 Larina božična zvezdica, ris. film 09.05 Svetopisemske zgodbe: Zgodba
o treh kraljih 09.15 Druga zvezda z leve, ris. film 09.40 Infodrom 10.00 Evangeličansko božično
bogoslužje, prenos iz Puconcev 10.55 Nazaj k nedolžnosti, dok. film 11.55 Urbi et orbi: Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.35 Božična pravljica, glasb. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Božična pesem z muppetki,
lutkovi film 14.55 Mostovi Hidak 15.25 Adventni dnevi: 25. december,
anim. film 15.30 Volk in lisica na motorju,
animiranka 15.35 Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 1/10 15.50 Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 2/10 16.05 Pujsa Pepa, ris. 16.15 Simfonorije, ris. 16.20 Čudež, dok. portret 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Hvaležen medved, animiranka 17.20 Dvorišče, anim. film 17.45 Ribič Pepe: Čarobni december 18.40 Svet živali, ris. 18.45 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peter Opeka v Sloveniji 21.30 Toplo srce Afrike, dok. odd. 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Veliki Božični koncert simf. ork.
Rtv Slovenija 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal
TV SLO (S
09.00 Otroški infokanal 10.00 Zgodbe iz školjke: Pravljica o
sladicah in poticah 10.55 Žaba Greta, lutkovna pred. 11.45 Dobra ura z Jasno 13.15 Tednik
14.15 Slikovitih 55: Mito Trefalt 15.40 Evropski magazin 15.55 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.20 Na vrtu, tv Maribor 16.45 Čudežni psički, anim. film 19.15 Razglednice iz Italije - Veliki
Božičnikoncert Gimnazije Kranj 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zima je zakon, magaz. športna odd.
20.30 Starši v manjšini: božič, ang. nan.
21.10 Emma, am. film
23.10 Čudež na Koroškem, nem. film
00.40 Zabavni infokanal
pop
06.00	Božičkove počitnice, ris.
06.30	Najlepše pravljice: Snežna
kraljica, 1/2
07.00	Doktor glavca, ris.
07.20	Mia in jaz, ris.
07.45	Radovednica Bibi, ris.
08.10	Raziskovalka Dora, ris.
08.40	Tv Dober dan
09.30	Tv prodaja
09.45	Prepovedana ljubezen, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Sezona lova, am. film
12.35	Tv prodaja
12.50	Tv Dober dan, nan.
13.55	Pod eno streho, nan.
14.55 Lgra laži, nan. .repo'
16.45 Čudež na 34. Ulici, am.
15.50 Prepovedana ljubezen, nan.
18.55	24ur popoldne
19.00	24ur
20.00	Sam doma 2, am. film
22.15	Na kraju zločina, nan.
23.10	Na robu znanosti, nan.
00.05	Razočarane gospodinje, nan.
01.00	Zvezda dizajna, am. ser.
01.55	24ur, pon.
02.55	Zvoki noči

09.00 Božični program za otroke 10.00 Nocoj je ena lepa noč, koncert
vokalne skupine Vodomke 10.35 Oglasi
10.40 2168. VTV magazin, 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Po svetu s svetniškim maršem:
Mešani pevski zbor Gorenje 1 1.20 65 let big banda ŽABE, koncert 12.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.15 Prodajno TV okno 13.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (77): Božični zvončki
18.20 Zverjasec, gledališka igra za otroke
18.50 Rad igram nogomet - 6 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 Na prazničnem obisku pri ... sestrah frančiškankah Marijinih misijonarkah v Celju 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn: Čuki 22.10 Butalci, burka s petje, Poletno gledališče Studenec pri
... Napovedujemo 0.35 Prodajno TV okno 0.50 Videospot dneva 0.55 Videostrani, obvestila
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 29
19. decembra 2013

Srečno MM 7
29
Knjižne novosti
KERMAUNER, Aksinja: In zmaj je pojedel sonce
ml - mladina / M - Mladinska književnost
Glavni junak romana je skoraj popolnoma slepi deček Sunčan, ki se spopada s travmo iskanja svoje identitete. Je sin slovenskega očeta in kitajske matere. Z očetom sta zapustila Kitajsko, ko je bil Sunčan še dojenček. Mama bi se jima morala kasneje pridružiti v Sloveniji, vendar se to ni nikoli zgodilo. Bila je profesorica na pekinški univerzi in so jo zaradi naprednih idej in svobodomiselnosti v strogem komunističnem režimu zaprli in tam naj bi tudi umrla. Pri svojih šestnajstih letih se Sunčan z očetom, profesorjem fizike ter s skupino nekaterih drugih profesorjev in učencev srednje šole, astronomskih navdušencev, odpravi na Kitajsko opazovat lunin mrk. Ob spoznavanju Kitajske, njenih znamenitosti in navad, ob odkrivanju lastne identitete, iskanju odgovorov na prenekatera vprašanja, se znajde tudi v ljubezenskem trikotniku. Spoprijatelji se z dvema puncama, divjo črnolaso pankerico Tiggy in svetlolaso Urško. Sunčan kmalu odkrije, da se zanj zanimata obe, on pa se kar ne more odločiti, katera mu je bolj všeč. Knjiga z naslovom In zmaj je pojedel sonce, tako ni le potopis po Kitajski, ni le odkrivanje nove dežele, njenih nasprotij in večtisočletne kulture in tradicije, ampak je tudi delo, ki videčemu predstavlja neke vrste vodnik v svet slepih in slabovidnih.
LORENZUTTI KONC, Nataša: Kava pri dišečem jasminu
od - odrasli / 821.163.6 -Slovenski družbeni roman
Roman Nataše Konc Lorenzutti -Kava pri dišečem jasminu, bi lahko označili za ljubezenskega, toda bolj v ironičnem smislu. Ljubezenska čustva, ki jih opisuje zgodba prota-gonistke Jasmine, ki ji nikoli ne uspe polno zadihati in zaživeti, so namreč tiste vrste čustev, s katerimi si ljudje uničujemo življenje. Ujetnica privida o veliki zgodbi in nesmrtni ljubezni, zapletena v razdiralne vzorce in igro odvisnosti, je obsojena na vrtenje v začaranem krogu. Roman se ukvarja s temo zasvojenosti ženske, ki ima preveliko strast do iger na srečo. Rada se zapleta tudi v vzorce ljubezenskih iger, ki jim nikoli ni konca. Po nekem času le zbere pogum in zapusti zgrešeni odnos. Roman ponuja vpogled v zasvojenost od znotraj. Nataša Konc Lorenzutti je po izobrazbi diplomirana igralka. Dela kot profesorica na dramsko gledališkem oddelku Gimnazije v Novi Gorici, piše poezijo in prozo za otroke in odrasle.
DYER, W. Wayne: Vse, kar želite svojemu otroku
od - odrasli / 159.9 -Psihologija
Starševstvo je velika odgovornost. Nalaga nam eno najpomembnejših nalog, s katero se srečamo v življenju - z vzgojo otrok. Otroke naj bi starši pripravili za samostojno življenje, v katerem bodo tudi srečni, ustvarjalni, uspešni ... Nekaterim staršem gre ta naloga dobro od rok, instinktivno vedo, kaj je prav in kaj ne, drugim malo manj. Na žalost pa danes, ko prevladuje permisivna vzgoja in se izgubljajo ustaljene družinske vloge,
je vse več staršev v izpolnjevanju svoje tako pomembne naloge izgubljenih. Zato starši potrebujejo pomoč, ki jo med drugim ponujajo tudi številni priročniki. Eden takšnih priročnikov je pričujoča Dyerjeva knjiga, Vse, kar želite svojemu otroku. Delo temelji na avtorjevi dolgoletni terapevtski praksi. Priročnik je razdeljen na deset poglavij. V vsakem poglavju so opisane veščine, ki jih morajo starši skupaj s svojimi otroki osvojiti in potem ponavljati, če hočejo uresničiti, kar otrokom želijo: da bi se cenili, da bi znali tvegati, da bi zaupali vase, da bi dosegli notranji mir, da bi se življenja veselili in v njem našli ustvarjalni smisel.
MAURER, Neža: Kaj delajo palčki pozimi?
ml - mladina / 78 - Glasba
Knjigo znane slovenske pesnice Neže Maurer Kaj delajo palčki pozimi? je izdala Knjižnica Ivana Tavčarja iz Škofje Loke. V knjigi se skriva lepota besed, čarobnost glasbe, igrivost risbe. V njej je zbranih 38 pesmic. To so pesmi, ki jih radi prebiramo vsi, tako mlajši kot malo starejši bralci. Lah-
ko jih tudi zapojemo, saj je pesmim dodan notni zapis. Uglasbili so jih znani slovenski skladatelji: Janez Kuhar, Radovan Gobec, Janko Gre-gorc in Tomaž Habe. Vsi skladatelji so v Nežinih pesmih našli poskočen ritem. Knjiga dobi popolno podobo šele z ilustracijo. Podobe k Nežinim pesmicam je čaralo kar sedem ilu-stratork. Med seboj dopolnjujoče se pesmice in risbe odpirajo vrata v svet sanj. Pustite se jim začarati. In še želja avtorice: »Želim, da bi pesmi prinesle vsem mladim (in starejšim) pevcem in poslušalcem toliko veselja, kot so ga meni!«
PERCIVAL, Tom: Mihovo pismi
ml - mladina / C-S - Cicibani -Slikanice
Medved Miha in rakun Grega sta bila najboljša prijatelja. Igrala sta se skrivalnice in plezala po drevesih, prav vse sta počela skupaj. Izmišljala sta si tudi čisto igre in se pri tem neizmerno zabavala. Imela sta tudi svoj tajni klub s strogo zaupnim pozdravom. Ko se je moral Grega odseliti, sta si obljubila, da si bosta ves čas dopisovala in tako za vedno ostala najboljša prijatelja. Vendar to ni tako enostavno. Sploh če se zdi, da se ima tvoj prijatelj veliko bolje od tebe. Pridružite se medvedu Mihu na epskem potovanju. Dostaviti mora prav posebno pismo, da bosta z Gregom res lahko za vedno ostala najboljša prijatelja.
To je pravljica o prijateljstvu na preizkušnji, z bogatimi ilustracijami in pravimi pismi.
■ AK
Kdaj - kje - kaj
yjHim
Četrtek, 19. december
7.00 Multimedijski center Kunigunda, Gaudeamus Multimedijski dnevi 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus - Praznični december 17.00 Osnovna šola Gorica
Praznični bazar z obiskom dedka Mraza
18.00 Glasbena šola Velenje
Božično- novoletni koncert Glasbene šole Velenje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Čudovita Patagonija
Petek, 20. december
8.00 Središče mesta
Božično-novoletni sejem 17.30 Mercator center Velenje
Prihod Božička 17.00 Vila Bianca Velenje
Odprtje razstave Medimurje in EU 19.00 Drsališče v Sončnem parku
Osemdeseta na ledu za mlade in mlade po srcu 20.00 Havana bar
X-mas countdown party 21.00 eMCe plac
Pomagajmo pomagati -koncert skupin Inmate, NoctiferiaEntheoghen, Zmelkow
Sobota, 21. december
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta
Božično-novoletni sejem 9.00 Cankarjeva ulica
Dobrodelna akcija: Božično vino 9.00 in 15.00
Center Nova Velenje Pomagajmo pomagati -Dobrodelna dražba umetniških del 9.00 Knjižnica Velenje
Četrti sejem igrač in dobrodelni bazar rabljene opreme za živali 10.00 Mercator center Velenje
Božičkova delavnica -ustvarjalna delavnica
10.30 Dom kulture Velenje
Čarovnica Grdomila išče črno zlato, plesna predstava 15.00, 18.30 in 19.00
Muzej premogovništva Slovenije Nočni obisk muzeja in obisk dedka Mraza
17.00 Muzej premogovništva Slovenije
Koncert Adija Smolarja 19.30 Glasbena šola Velenje Prednovoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje 20.00 Havana bar
X-mas countdown party
Nedelja, 22. dec.
10.00 Velenjski grad
Srečanje Mladih muzealcev z dedkom Mrazom (Pravljični nedeljski dopoldnevi) 13.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61
Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 15.00 Drsališče v Sončnem parku
Nedelja na ledu: Hitrostno drsanje in klovnovska zabava 19.00 eMCe plac
Pomagajmo pomagati: koncert Adi smolar in Mamooti
Ponedeljek, 23. dec.
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus - Praznični december 18.00 Mercator center Velenje Božički na harmonikah 18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti z nastopom Alenke Godec 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komedija Kaj, ko bi vsi živeli skupaj?
Torek, 24. december
20.00 Havana bar
Polnočnica party
Sreda, 25. december
20.00 Havana bar X-mas party 22.00 Max klub Velenje Koncert Res Nullius
Četrtek, 19. december
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Karma Wilson: Medo je bolan | Pripoveduje Marjetka Blatnik)
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer: Predstavitev društev v občini
Sobota, 21. december
20.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica -Calcit volleyball (15. krog 1. državne odbojkarske lige)
Nedelja, 22. dec.
16.00 Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Božično novoletni koncert PO Zarja Šoštanj
17.00 Športna dvorana Partizan Šoštanj Zasavsko Savinjska rekreativna liga - skupina A
18.00 Športna dvorana Šoštanj 1.SKL za mladince U18, 11. krog (Elektra Šoštanj : Maribor Messer)
Ponedeljek, 23. dec.
18.00 Kavarna Šoštanj
Simultani bridge turnir Šaleškega bridge kluba - 11. kolo EX YU lige
Četrtek, 19. december
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 20. december
17.00 Dvorana Marof
Božični koncert učenk in učencev glasbene šole Gvido
Sobota, 21. december
9.00 do 12.00
Dvorana Marof Kmečka tržnica
17.00 Kulturni dom v Gorenju Prihod Božička
Koledar imen
December/gruden
19 . Četrtek - Urban
20. Petek - Julij 21 . Sobota - Tomaž 22. Nedelja - Mitja
23	. Ponedeljek -
Viktorija
24	. Torek - Eva
25	. Sreda - Božič
Lunine mene
25 • decembra, ob
14.49 (zadnji krajec)
CITY CENTER Celje
•	Do 31. 12., Božično-novoletni sejem
•	Do 31. 12., pravljični vlakec pred trgovino Big Bang od 11.19. ure, v nedeljo do 17. ure
•	četrtek, 19. 12., od 14.00-19.00, Biotržnica
•	četrtek, 19.12., 18.00, prihod Božička in dedka Mraza s plesno zgodbo Zaline božične sanje
•	sobota, 21.12., 17.00, glasbeni nastop pevske šole C3
•	nedelja, 22.12., 11.00, pravljična nedelja na osrednjem prostoru Božični vranček Rasputin najde srečo, ob13.00 nedeljska lutkovna predstava Zimska pravljica, lutkovno gledališče FRU FRU
•	Sreda, 26.12., od 17.00 -19.00 mini disco
•	V decembru vse nedelje nakupovalni čas do 17. ure.
Žive jaslice v Dol-Suhi ...
Rečica ob Savinji - Tudi letos bodo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi pripravili žive jaslice.
Na igrane prizore, ki bodo ponazorili Jezusovo rojstvo in pomagali doživeti čar božične noči, se že nekaj časa pripravlja več kot dva ducata igralcev. Razveseljivo je, da je za posamezne vloge dovolj kandidatov, kar pomeni, da je tudi med Rečičani veliko zanimanje za uprizoritev živih jaslic, ob katerih se vsako leto zbere več ljudi, ki jih pritegne 2000 let stara biblijska zgodba. Letos bodo približno polurni program živih jaslic z ubranim petjem dopolnili člani vokalne skupine
Rečica. Žive jaslice bodo postavili na božični dan in na Štefanovo, 26. decembra, obakrat ob 17.00 in 18.30.
... in v Skornem
Žive jaslice so že tradicionalna prireditev Turističnega društva Skorno. Pripravili jih bodo tudi letos, in sicer v obliki gledališke igre na prostem v četrtek, 26. decembra, ob 17. uri pri cerkvi sv. Antona v Skornem pri Šoštanju. Igro bodo ponovili še 28. decembra ob 16.30 na Golteh.
■ tp
^ -S
i I w
I ■ j.: > * * t * 1
i -^SssF* /

■ -t
Z lanske zelo dobro obiskane prireditve
Ob jaslih tudi praznična prepevanja
Velenje, 17. december - Po dveh letih premora so se v Muzeju Velenje odločili, da v prazničnem decembrskem času ponovno postavijo razstavo božičnih jaslic. Obiskovalci so jo namreč pogrešali. Zato so v manjšem od dveh kletnih razstaviščnih prostorov postavili simpatično razstavo jaslic, v prostoru ob njem pa letno pregledno razstavo del članov društva Šaleški likovniki. Da je Muzej krepko zakorakal v predpraznični čas opozori že pot do graščine. Ob njej je drevored simpatično okrašenih novoletnih smrečic; _
tudi letos so okraske zanje izdelovali vrtci in šole iz vse Šaleške doline. V atriju gradu pa si lahko ogledate razstavo prazničnih voščilnic; na natečaj jih je prispelo več kot 200, strokovna komisija pa je izbrala tri, ki imajo na razstavi posebno vidno mesto.
Razstava jaslic je postavljena na 20 kvadratnih metrih površine. V celoti so jo postavili delavci Muzeja Velenje, hišniki in konzer-vatorji, za kar so porabili
skoraj mesec dni, veliko lesa, mahu in drugega materiala. Ob jaslih bodo pripravili Decembrska praznična prepevanja: prvi koncert bo v petek, 27. decembra, ko bo nastopil Oktet Zavodnje, v soboto, 28. decembra, bo zapel pevski zbor Mladi Martinčki iz župnije sv. Martina, v nedeljo, 29. decembra, pa otroški zbor župnije Antona Martina Slomška. Zadnji koncert bo v petek, 3. januarja, ko bo ob jaslih zapel moški pevski zbor Kajuh. Razstava jaslic bo odprta do 7. januarja. ■ bš

- *** \ C't
Silvestrska gledališka predstava
Velenje, 31. decembra - Gledališče Velenje bo tudi letos zadnji večer v letu 2013 pripravilo Silvestrsko predstavo. Ob 20. uri bodo na oder velenjskega doma kulture postavili komedijo Zalke Grabnar Kogoj Dvojni aksel v režiji Božice Cerar. V predstavi igrata Miha Šilc in Vid Hrovat.
Čarobni otroški december
Velenje - V sklopu decembrskih sobot za otroke bo na programu 21. decembra plesna pravljica Čarovnica Grdomila išče črno zlato v izvedbi Plesnega teatra Velenje in 28. decembra ulična predstava Odiseja s čarodejem Sam Sebastianom. Tako male kot velike pa bo zagotovo navdušila izvrstna praznična družinska gledališka predstava Mala in velika luna, ki bo v domu kulture Velenje 27. decembra. V sklopu Čarobnega decembra vabimo na velenjsko drsališče, kjer ob nedeljskih popoldnevih poteka poseben program za najmlajše.
Projekt Čarobni december 2013 ponuja več kot 120 različnih dogodkov za vse starostne skupine, dogodki pa se odvijajo na različnih lokacijah po Velenju.	■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 30
Srnam 2ÛU
19. decembra 2013
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA :
JAZ, BARABA 2
(Despicable Me 2) Animirana družinska avantura, 96 minut. Režija: David Soren. Slovenski glasovi: Aljoša Koltak, Jana Zupančič, Lena Hribar, Zala Karoli, Patricia Sekelj, Primož Forte, idr.
Petek, 20. 12., ob 18.00 Sobota, 21. 12., ob 18.00 Nedelja, 22. 12., ob 16.00 - otroška matineja
Genialni super zlobec Gru se je s posvojenimi hčerkami ustalil v mirnem predmestju in čeprav ga dolgi prsti in kriminalni um še vedno polno zaposlujejo, je povsem zadovoljen z družinskim življenjem. Toda nekega dne ga obišče agentka tajne pro-tikriminalne agencije, ki ga želi rekrutirati v boju proti novemu super zločincu. Gruja bolj kot pomoč dobri strani jezi dejstvo, da nekdo skuša prevzeti njegovo mesto največjega zlobca, zato pristane na sodelovanje in kmalu s svojimi nenavadnimi pripomočki in čudaškimi pomočniki povzroči nezadržen kaos zabave.
DUH LETA 45
(The Spirit of '45) Dokumentarni film, 98 minut. Režija: Ken Loach.
Petek, 20. 12., ob 20.00 Nedelja, 22. 12., ob 19.00 - mala dvorana
Režiser o filmu: druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube, pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič manj trdna. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel čas, da se spomnimo.«
GREMO MI PO SVOJE 2
Mladinska komedija, 94 minut. Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Toš, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Jana Zupančič, Luka Cimprič idr.
Petek, 20. 12., ob 18.30 - mala dv. Sobota, 21. 12., ob 19.00 - m. dvor. Nedelja, 22. 12., ob 18.00
Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vrnejo v Posočje, toda njihovo običajno uganjanje poletnih norčij zmoti prihod odreda štajerskih tabornikov pod vodstvom tekmovalnega Šefa. Trmoglavost obeh vodij povzroči kaotično vojno med taboroma, dokler ne najdejo skupne-
ga sovražnika - pikolovske Inšpektorice, ki želi preveriti upoštevanje novih evropskih taborniških pravil. Zmeda je popolna, ko se izgubi skupina najmlajših pustolovcev, toda ker pravega prijatelja spoznaš v nesreči, vsi priskočijo na pomoč pri reševanju iz številnih zabavnih zagat.
VLAŽNE CONE
(Vetlands) Romantična komedija, drama, 109 minut. Režija: David F. Wnendt. Igrajo: Carla Juri, Christoph Letkowski, Meret Becker, Axel Milberg, Peri Baumeister, Marlen Kruse, idr.
Sobota, 21. 12., ob 20.00 Nedelja, 22. 12., ob 20.00
KAJ, KO BI ŽIVELI VSI SKUPAJ
(Et si on vivait tous ensemble?) Komedija, 96 minut. Režija: Stéphane Robelin. Igrajo: Geraldine Chaplin, Jane Fonda, Guy Bedos, Daniel Brühl, Claude Rich, Pierre Richard, itd.
Ponedeljek, 23. 12., ob 20.00
Jean je priložnostni revolucionar, ki uživa lagodno meščansko življenje s soprogo Annie, upokojeno psihiatrinjo. Albert je bonvivan, poročen z energično Američanko Jeanne, nekdanjo profesorico filozofije. Claude je neutrudni ženskar, ki se zadnja leta druži predvsem s prostitutkami. Pet dolgoletnih prijateljev, pet različnih značajev. Vsak od njih se po svoje spopada s
težavami poznejših let, a ker jih misel na dom za ostarele ne navdušuje, se uprejo in odločijo, da bodo zaživeli skupaj. Da bi si olajšali vsakdanje življenje, najamejo mladega študenta etnologije Dirka ... in čudovita avantura se lahko začne.
JELENČEK NIKO - l.dei
(Niko - Lentäjän poika) - sinhroniziran. Animirana družinska pustolovščina, 80 minut. Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen. Slovenski glasovi: Asja Kahri-manovič, Matej Recer, Vesna Pernačič, Primož Forte, Robert Vertovšek
Sreda, 25.12., ob 17.00 - mala dvorana
Prijazni jelenček Niko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin.
POČITNICE
(The Holiday), Romantična melodrama, 135 minut. Režija Nancy Meyers. Igrajo: Cameron Diaz, Kate Winslet, Jude Law, Jack Black, Eli Wallach, Rufus Sewell,Edward Burns, idr.
Sreda, 25.12. ob 19.30 - mala dvor.
pozitiven pogled v prihodnost
naj pričara ogromno rastočih čudežev narave,
kijih lahko zaziba komaj kakšna sapica.
Zahvaljujemo se Vam, ker ste nam v preteklosti pomagali soustvarjati lepšo prihodnost.
V letu 2014 Vam želimo sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov.
t
t.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
ODLIČNE CEN
Lesna industrija d.o.o.
Partizanska cesta 78 3320 Veienje
SLQJAR
Prodaja, servis, rezervni deli!
OBMOČNA OBRTNO-POPJETNISKA ZBORNICA VELENJE
Stari trg 2, Velenje, tel.: 03 898 2000, www.ooz-velenje.si
Skupaj smo NAJVEČJI KUPEC v Sloveniji
Imamo TISOČERE UGODNOSTI
i! Ml H .;.'i| LIBIPUJ UfTjrr.
Spoštovani člani in poslovni partnerji!
TUDI V LETU 2014 SKUPAJ DO POSLOVNIH PRILOŽNOSTI!
Želimo vam veliko najboljših poslovnih odločitev in izkoriščenih priložnosti. Naj bo leto 2014 prijazno in obdano s harmonijo.
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janžes.p.
BRUDER! IZKORISTITE GOTOVINSKE
(15 %) IN KOLIČINSKE POPUSTE NA ŽE ODLIČNE CENE!!!
AKUMULATORJI TOPLA IN VESNA 55 Ah TOPLA 71,90J.,
■VELIKA IZBIRA 66AHVESNA74,?& IRIROTEHNIKE!!! !>0T»o£
ANTIFRIZ BELL, 5 L 3,60 € VITREX, ZIMSKI (-60
tZtvomiïintzaïvasîl
zcnvas
Vesel božič in srečno novo leto 2014!
ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE
AdriaticSjovenjca^ POPOLN SERVIS ZA VAS AVTO. Zadovoljne stranke so porok naše kvalitete.
Hvala za zaupanje!
V novem letu vam želimo miru, družinske topline, razumevanja, sreče in zdravja^
'YOKOHAMA TIRES COODj^YEAR F/ULDA
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891 50 61, gsm: 041/707 287
Radio Velenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 19. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci je - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22. decembra
I . 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci je - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23. decemb.
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Praznično dopoldne na Radiu Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Praznično popoldne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Nagrajenci nagradne križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 5. decembra so:
1.	Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj
2.	Darja Beričnik Krevh, Cesta Talcev 18, 3320 Velenje
3.	Danica Sivka, Škalska 30/A, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu družbe Jezernik.
Dom za varstvo odraslih Velenje
»Največjo veličino izkazujemo s spoštovanjem ljudi, ki jih srečujemo!«
Spoštovanja in zdravja
ter uspehov polno leto, ki prihaja
Vam želimo
Stanovalci in Zaposleni Doma za varstvo odraslih Velenje Kidričeva 23, Velenje • 03 89 88 401^ dom@dvov.si
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 31
19. decembra 2013
Srečno 7
31
DEŽURSTVA
Poišči 10 razlik!
[ZDRAVSTVENI
| DOM iVELENJEl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LigARNAsVELENjE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
[ZOBOZDRAVN-K?
21. in 22. 12., Veronika Polanšek, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. in 26. 12., Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Poiščite deset razlik in nam izrezano rešitev pošljite do 27. decembra na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Med poslanimi rešitvami bomo izžrebali eno nagrado - majico Radia Velenje.
mali OGLASI
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. do 15. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. do 15. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NUDIMO
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Ore-šnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
PRIDELKU
VINO prodam in dimim meso. Gsm: 051 410 968
HLODOVINO za drva (bukev, hrast) prodam. Cena: 50,00 evrov za m3. Gsm: 041 786 136 (Marko) OREHOVA jedrca prodam. Gsm: 031 861 865 REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borov-ničevec, medico in več vrst žga-
Bila je pomlad, njeno cvetje je zate hitro odnesel vojne čas. In zopet polna nad si se vrnila v življenje. V krogu družine svoje si čutila ljubezni zaklad; zdaj s srcem težkim se poslovila od nas.
(Martin Pustotičnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame
MARIJE TROGAR
1927 - 2013
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene bolezni pomagali, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni službi Velenje: Barbari Kovač in Maji Marinšek, zdravniku Ivanu Urbancu, Pogrebni službi Usar, pevcem Kvinteta Flamingo, duhovniku dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, govornici Marjani Kotnik, družini Apat, družini Potrpež Tajnik, družini Obšteter in vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
JOŽEFA STROPNIK
roj. ŠLUTEJ 4. 4. 1925 - 5. 12. 2013
Od nje smo se poslovili v torek, 10. decembra, ob 15. uri na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. Friškovcu, dr. med., patronažni službi, Premogovniku Velenje, g. Kolarju, duhovniku g. Luku, Pogrebni službi Usar ter
sorodnikom in sosedom.
Žalujoči vsi njeni
nja, prodam. Gsm: 041 687 371.
fžiVAui
TELIČKO sivko, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031 231 927
razn^^H
ŽELEZNE stopnice za gospodarsko poslopje (12 stopnic) prodam ali menjam za trifazni elektromotor 2,5 kW. Gsm: 041 863 141 RAČUNALNIK, HP DX2300, dvojedr-ni procesor 1.8 Ghz, 2 GB rama, DVD, HP LCD 17'' monitor, miška, tipkovnica, Win XP + Office 2007, prodam za 160 evr. Gsm: 041 692 995
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, 31 m2, 4. nadstropje, blizu Zdravstvenega doma Velenje, prodam. Cena: 37.000,00 evr. Ogled po 15.00 uri. Borovnik, Tomšičeva cesta 14, Velenje.
habit
nepremičnine
Ho bit d.o.o.. Koroška 48, VeteiiJe
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje v Šaleku, 63 m2, 6/8 nad., popolnoma obnovljeno 2012. Cena 68.000 evr.
1-sobno stanovanje v centru Velenja, 38 m2, 5/10 nad. , l. 1973, cena 44.000 evr.
več na
www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
t POGREBNE STORITVE V CELOTI t PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Anton Sternad, Gornji Grad, Zgornji dol 64 in Anita Lee, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1a; Armes Sulejmanovic, Velenje, Šalek 74 f in Viviana Arnautovic, Velenje, Kardeljev trg 1.
£mrti|
Stanislav Obu, roj. 1924, Šmartno ob Paki, Paška vas 18; Stanislav Romih, roj. 1935, Polzela, Glavni Trg 29; Marija Trogar, roj. 1927, Šoštanj, Ravne 176 a; Silvester Korun, roj. 1931, Braslovče, Šen-trupert 8; Bolte Vencelj Vinko, roj. 1947, Velenje, Jenkova cesta 17; Rozalija Rakun, roj. 1930, Rečica ob Savinji, Nizka 36; Terezija Ličer, roj. 1923, Laško, Rimska cesta 6 a; Franjo Kotnik, roj. 1958, Celje, Zgornja Hudinja 47; Zofija Kuhar, roj. 1923, Velenje, Ložnica 14.
ZAHVALA
V žalosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ZOFIJA KUHAR
1923 - 2013
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Sinovi Karli, Ivo in Edi z družinami
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, tast, stari oče in brat
ANTON SEVČNIKAR
iz Podkraja pri Velenju 49 a 3. 12. 1938 - 4. 12. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, sodelavcem kolektiva Gorenje, govorniku Bojanu Pustineku, pevcem, izvajalcu Tišine in praporščakom ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 32
Miti in legende so oživeli
Mitosledovo vabilo na razpiranje domišljijskih kril po 7 pravljičnih postojankah v Sončnem parku pričaralo pravljico - Velika udeležba, veliko čarobnih utrinkov
Velenje, 17. decembra - V torek popoldne, ko je dan že zamenjala temna noč, so ob decembrski polni luni Sončni park obiskala pravljična bitja. A ta zagotovo ne bi zaživela v vsej svoji moči, če se ne bi na vabilo Festivala Velenje, ki je pripravil zimsko pravljično pot za male in velike, podala res velika množica avanture željnih. Čeprav je zvezdno nebo v parku prekrivala megla in je mraz rezal do kosti, je vse, kar so popotniki po velenjskih mitih in legendah doživeli na poti, grelo. Čisti na koncu poti jih je ogrel še vroč čaj, za nameček pa so se lahko
še posladkali z velikimi čokoladnimi piškoti.
Najprej je prav vsak udeleženec dobil Mitosledov zemljevid. Na njem je bilo vrisanih 7 pravljičnih postojank. Od prve do zadnje je pot do njih pomagala odkrivati zlata ptica, na vsaki od njih pa so spoznali mitološke in domišljijske like, ki so otroke s svojimi poučnimi življenjskimi zgodbami zapeljali v magični svet vsemogočnih pravljic. Doživeli so pravo ulično gledališče v parku, srečali Atlantidovega škalčka, ki je predstavil zgodbo o nastajanju velenjskih jezer, pa zvezdogleda,
Projekt Festivala Velenje je nastal ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Velenje. Scenarij in režijo je pripravila Ana Godec, igrali so Marko Mandič, Boštjan Oder, Petra Hribernik, Matjaž Šalej, Petra Gostečnik, Zoja Lešnik, Vlasta Pokržnik, Miha Šilc, Robi Brinov-šek in Teja Klauzar. Glasbo so pripravili Robert Jukič in Duo Najoua, kostumografijo Tatjana Kortnik, luč in zvok sta bila v rokah Davorina Štor-glja. Za pravljično izvedbo projekta je stal celoten kolektiv Festivala Velenje ob podpori Društva Revivas, Mladinskega centra Velenje, Kluba vodnih športov in Premogovnika Velenje.
ki je otrokom predstavil planete, jezersko deklico, ki si je želela, da vedno, ko obiščejo jezero, počistijo za sabo. Srečali so tudi krtka, Berk-mandeljca in Pozoja, ki so prišli iz podzemnega sveta. Iz teme sta jih v svetlobo povabili vili Sonce in
Smrečica pa mora biti!
Vprašanje je le, ali bo umetna ali naravna - Brez nje ni praznikov!
Milena Krstič - Planine
Velenje - Tisti, ki še nismo, bomo v naslednjih dneh zagotovo postavili novoletno ali božično jelko. Kakor komu ljubo. Jelka, največkrat pa je to smrečica, je simbol božično-novoletnih praznikov. Brez nje preprosto ne gre. Vprašanje je samo, ali bo naravna ali umetna.
Kot trend se zadnja leta v domove vračajo naravne smrečice. Še pred tem smo prisegali na umetne. Ene in druge imajo svoje prednosti in slabosti. Za umetne jih še vedno veliko meni, da so bolj ekološke, čeprav še zdaleč ni tako. Precejšen onesnaževalec okolja so, saj tako za izdelavo kot razgradnjo potrebujejo energijo. Ampak iglice pa z nje ne letijo. In ko so prazniki mimo, jo je eno-
stavno pospraviti in shraniti za prihodnjič. Naravna drevesca so do okolja prijaznejša. Vzgojena so namensko za prodajo. Tudi dišijo. A z njih iglice sčasoma odletijo in po koncu praznikov jih je treba nekam oddati. Najbolje jih je uporabiti za kurjavo. Če to gre, če ne pa razrezati na manjše veje in odložiti v zabojnik za biološke odpadke.
Odločitev, kakšna bo, je vaša, da bo le lepo okrašena opravičila čar praznikov.
Maks Topler
Zofija Rotovnik.
Mi smo nekaj naključno izbranih Velenjčanov povprašali, kako bo pri njih.
Maks Topler je povedal, da pri njih pred hišo okrasijo naravno
smreko, da pa v njihovem domu letos novoletna jelka, in to okrašena, že stoji. Z njo so malo pohiteli zaradi ozračja in navdušenja vnukov in tudi zato, ker je umetna in z nje ne bodo padale iglice. Tudi Zofija Rotovnik pred hišo okrasi naravno drevo, v njej pa umetno. »Zaradi narave,« pravi. Umetno smrečico je kupila pred kakšnimi desetimi leti in še vedno dobro služi. Okrasili jo bodo na božični večer. Tudi Mela-nija Andreja Naveršnik bo okraske nadela umetni jelki. Takšna je pri njej že dve desetletji. Ni ista, ker je vmes staro zamenjala za novo, tako kot je rada zamenjala tudi okraske na njej. »Umetno smrečico imam zato, ker se mi narava smili,« pravi. Drugače pa bo pri Eriki Satler. Ta prisega na vse, kar je naravno. Tudi pri (o)krasitvi. »Prisegam na naravno smrečico,« pravi, in to na takšno malo večjo. Kakšen meter osemdeset že mora imeti. Pod njo pa mah, pa jaslice ... Vse je že pripravljeno, le na božični večer še počakamo.«
Junaki, ki so jih spoznali na čarobno okrašeni poti, so vsi doma v Šaleški dolini. In vsak je imel pripravljeno zgodbo, ki je otrokom odkrivala svet mitov in legend.
Luna, spoznali so čarovnico Kuni-gundo, ki ni bila prav strašna. Na zadnji, pravljično sedmi točki pri
vili Rožle, pa je vse pričakalo pravo glasbeno doživetje z vrhunskimi glasbeniki, ki so obiskovalce pope-
ljali skozi Zvočni Labirint. Res čarobno in nepozabno.
■ Bojana Špegel
Premiera treh prašičkov
Simpatična priredba navdušila gledalce
Velenje - V soboto, 14. decembra, je bila v sklopu Čarobnega decembra 2013 v kulturnem domu Velenje premiera nove lutkovno--gledališke predstave Trije prašički v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. V vlogah plašnih prašičkov sta
se odlično izkazala Vanja Kretič in prvič v vlogi lutkarja Mitja Švener, ki sta nasmejala do zadnjega kotička polno dvorano kulturnega doma. Klasično angleško ljudsko pravljico je izvrstno osvežila režija Alice Čop. Lutkovno gledališče Velenje
letos praznuje 10 let.
Trije prašički je vesela lutkovno--gledališka predstava za otroke, prirejena po angleški ljudski pravljici. Klasično vsem dobro znano delo je v tokratni različici dobilo nove režijske dimenzije in navdušilo številno občinstvo. Angleško ljudsko pravljico tako spoznamo v moderni različici otroške domišljije in improvizacije. Glavna igralca, ki sta obenem pripovedovalca, se soočita s tremo pred ljudmi, ki ju opazujejo na odru. Napetost in tesnobo pred množico ljudi dva prašička premagata tako, da z lutkami odigrata vsem dobro pravljico znano pravljico o Treh prašičkih, ki jo veselo razgibata s hudomušnimi dodatki.
Za scenografijo sta poskrbela Kilian in Kajetan Čop, pri izdelavi lutk je sodelovala cela družina Čop, kostume za igralca je sešila Juma Valenčak, glasbo za uprizoritev pa je napisal Boris Planko.
■ B.P.

Golte sezono odprle z dalmatinsko glasbo in vražjimi gatami
Z modno revijo blagovnih znamk Modeo, Dance 4 Fit in Vražje gate, ta je potekala na terasi pred Hotelom Golte, so obiskovalcem prikazali najnovejšo kolekcijo podjetja HTZ Velenje. Drzni dekleta in fantje, ki so se sprehodili po modni pisti, so predstavili najnovejše modele božičnega spodnjega perila ter športnih oblačil podjetja HTZ Velenje, cel dan pa sta potekali
tudi promocija in prodaja božičnih paketkov spodnjega perila.
Pestro decembrsko dogajanje
Pestrega dogajanja v veselem decembru na Golteh še nikakor ni konec. 25. decembra bo Golte obiskal Božiček. Treba ga bo poiskati na smučarskih progah, saj bo ob koncu razdeljevanja daril tudi sam smučal na najboljšem smučišču v Sloveniji. V soboto, 28. decembra, ob 16.30 ste vabljeni, da doživite na Golteh tudi žive jaslice. Leto bodo sklenili s silvestrovanjem v hotelu. Če še ne veste, kje bi preživeli najdaljšo noč v letu, lepo vabljeni na Golte. Še pravočasno si rezervirajte mizo in stopite v leto 2014 na Golteh ob živi glasbi dua Generacija.
Na Golteh je mogoče smučati že vse od 30. novembra - Na novo uredili in osvetlili družinsko progo
Mira Zakošek
Na Golteh se je letošnja zimska sezona sicer začela že 30. novembra, uradno pa so jo odprli ta vikend. Z atraktivnim dogodkom z dalmatinsko klapo Lanterna, ki je obiskovalce Golt zabavala kar dva dni, in modno revijo Vražje gate so napovedali pestro prireditveno sezono, s čimer bodo skušali poleg smučarjev na planino privabiti še druge obiskovalce.
Sezono so torej letos začeli zelo zgodaj, potem pa jim je kar precej nagajalo vreme. Vrstile so se temperaturne inverzije in le malo je bilo takšnih dni in noči, da so lahko delali sneg. Kljub vsemu je vse od začetka sezone na mozirski strani
Golt možno smučati. Vremenske napovedi ves čas spremljajo. Seveda si najbolj želijo naravnega snega, ki je tudi najbolj »poceni«, a zadovoljni so že z -3. Takrat lahko
zaženejo snežne topove.
V času na pripravo letošnje zimske sezone so veliko postorili. Kot pravi direktor Ernest Kovač, so vzdrževalna dela uskladili z evrop-
sko zakonodajo, ki narekuje, da je treba vse starejše naprave v celoti razstaviti, posamezne dele pregledati in popraviti. To so torej storili in zagotavljajo, da so naprave zdaj res
prenovljene in varne za uporabo.
V teh dneh so zadovoljni tudi z zasedenostjo njihovega novega hotela. Ta ves čas narašča, računajo, da jo bodo v decembru dosegli 56-odstotno. Najbolj zanimivi praznični termini pa upajo, da bodo povsem razprodani. Rezervacij je že veliko. Tudi za januar in februar povpraševanje dobro kaže.
Golte so prejšnje sezone dobile cel kup priznanj, tudi za urejenost smučišč. Zagotavljajo, da bo tako tudi v bodoče. Poskrbeli pa so tudi za nepozabne večerne užitke na snegu z otroki ali s prijatelji. Na
"družinski progi" ob sedežnici Med-vedjak so uredili osvetljeno progo za sankanje. Sani lahko prinesete s seboj ali si jih izposodite na Golteh. Dostop do vrha sankaške proge je s sedežnico Medvedjak. 'Mega' zimska zabava je na voljo tudi po končanem smučanju ali ko imate čas za zabavo šele pozno popoldne.
Seveda pa se vzporedno s tem pripravljajo še na eno veliko investicijo, ki bo močno povečala razvojne priložnosti tega centra - sedežnico Kladje. To je povezano z dokapita-lizacijo, ki naj bi bila zaključena še pred koncem leta.	n