Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 247. v LJubljani, v sobolo, 26. oktobra 1912. Leto XL. ^ Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— aa četrt leta „ , „ 6-50 za eu meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— aa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en mesoo „ . „ 2'— V upravi prcjaman mesečno K 1*70 =3=== Inseratl: —u_i Enostolpna petttrr sta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat .... w 13 H za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemil nedelje la praznike, ob 5. nrl popoldne. »iT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol šlev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma bo ne = sprejemajo. — Urednlškoga telofona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. teb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. ^^ Današnja številka obsega 16 strani. S prilogo »Narodnoobrambni Vestnik«. Tlačeni zmagovalcem. Ves slovanski svet planiti te dni navdušenja za osvobodilni boj balkanskih bratov, ki hočejo streti okove turškega gospodstva. Kar mora moderna Evropa v tem zgodovinskem momentu najbolj občudovati, je idealizem, s katerim gredo male države za svojo pravico v boj proti močnemu sovražniku in proti volji vseh velesil in diplomatov. Kaj jim mar vsi oziri, ko gre za svobodo, za možnost nadaljnega kulturnega in gospodarskega razvoja? Kaj pa mi Slovenci in Hrvati v avstro - ogrski monarhiji? Z narodi na Balkanu nas veže kri, sorodstvo jezika, krščanska kultura. Veže nas pa tudi sorodna zgodovina, veže nas enaka usoda. Ali je sploh mogoče, cla nas ne bi doj dna srca pretresla borba Črnogorcev, Srbov in Bolgarov za njihove velike cilje, za veliko in svobodno Bolgarijo in Srbijo, ko tudi nas tlačijo žc stoletja k tlom naši narodni sovražniki, ki imajo še danes premoč in odlo-čivno besedo v tej monarhiji? Vprašajmo se čisto mirno in objektivno, ali se nam je kdaj v zgodovini dobro godilo? Nam nikoli, j)ač pa vsem drugim, ki so imeli v rokah go-"'spodstvo nam nami: grajščakom in tujemu uradništvu. Naše ljudstvo je vedno bilo in je pravzaprav tudi še danes manjvredni podložnik. Upirajmo se in sklicujmo se na zakon, smejejo sc nam in naredijo, kakor sami hočejo. Mi smo za to državo na potoke krvi prelivali; čc bi Hrvati in Slovenci ne bili države pred Turki branili, bi o Avstriji kot velesili ne bilo nobenega govora, bili smo vsikdar lojalni do samopožrtvo-valnosti, sovražniki Avstrije so bili i naši sovražniki — kaj imamo od tega? Hrvate komandira priprost grani-Čarski feldvebel in tepta v prah svečane Hrvatom od krone zaprisežene ustavne pravice in svoboščine, hrvatski kmet je paria, ki ga nihče pod milim nebom nc vpraša, ali mu je prav ali ne, z nami Slovenci pa se ravnotako pometa in če nam vržejo kdaj kak drobec, ki nam itak po postavi gre, smatrajo to kot največjo milost. Kaj govorimo o upravi v kosovskem, monastirskem in solunskem vilajetu! Mi imamo vilajet, na Slovenskem, koroški vilajet, kjer LISTEK. Za domovino. Na političnem obzorju so se žc delj časa zbirali črni oblaki. Povsod, kjer prisegajo pri sveti bradi Mohamedovi, so glasno govorili o vojni, in bledi obrazi mo-slimov so postajali še bledejši od jeze. Položaj v Skadru je bil že nekaj tednov sem zelo napet; črez mejo so prihajala najstrašnejša poročila. Turško vojaštvo so nenavadno močno oborožili, podvojili straže, nakupili mnogo živeža, skratka vse se je pripravljalo z mrzlično na-glostjo, ko je prišlo poročilo, da so Črnogorci pri Dečičih prestopili mejo. Nekega jutra je sklical polkovnik vse častnike svojega polka. Na njegovem obrazu so se ave-tile črne, globoko udrte oči v divjem ognju in gladeč svojo dolgo belo brado z nemirno roko je ostro meril posamezne častnike ter končno z napol zaprtimi očmi in prevzetnim glasom pričel govoriti: »Alah naj vas blagoslovi, bratje! Poslušajte! Kristjanski psi se drznejo napasti slavno turško državo. Ker so vse te revne deželice posamezne preslabe in prestraho-petne, so sc združile v eno četo, da kot zviti volkovi napadejo ponosnega turškega leva. Ali svetli polumesec bo kljub temu človek ne sme niti železniške karte, ki jo drago plača, v materinem jeziku zahtevati. S turškim kajmakamom sme vsak po srbsko ali bolgarsko govoriti, s koroškim uradnikom pa ne. Celovški sodni predsednik je izjavil, cla je škandal, ako se v Železni Kaplji >na sodišču še slovensko obravnava! Upravno sodišče jc razsodilo, cla morata šoli v št. Danieiu in Strojni biti po zakonu slovenski, c. kr. deželni šolski svet pa, v katerem ima vlada večino, to ignorira in sc roga vsem odločbam. Koroški deželni odbor se jc postavil v zadnjem času na stališče, da nc da podpore za nobeno stvar, katero izposlujc na Dunaju slovenski poslanec. Slovenska telovadna društva ne smejo na Koroškem nositi svoje uniforme niti prirejati javnih telovadb. Zdaj pa vprašamo, v katerem turškem vilajetu se godi kaj podobnega? V Selah je učitelj otroke pretepal, da bi jim zastudil slovenski razred in okrajni glavar jc moral v svojem dopisu to dejstvo priznati ter so učitelja prestavili — starši pa, ki so se proti mučitelju svojih otrok pritožili, in ko ni nič pomagalo, posegli po šolskem štrajku, starši pridejo zdaj pred sodnika! Srbskim in bolgarskim otrokom v Makedoniji se ne godi tako, imajo svoje šole in svoje učitelje in Turek sc v to nc vmešava, samo da dobi svoj davek. Ako Malisorom ni kaj prav, sc upro in turški žandar se nc upa v njihova skalnata gnjezda ter jih pusti pri miru živeti po njihovih običajih — koroški Slovenec pa mora udarcem nastavljati hrbet. In ta sistem se razširja zdaj po vseh slovenskih deželah. Na Štajerskem se slovenski jezik iz uradov izriva, vsa. mesta se z Nemci zasedajo, na Dunaju pa se snuje zopet nemško-mladočeško-poljska koalicija, da Jugoslovane še bolj potlačijo in v kot potisnejo. Dognalo sc je tudi, da se ravno na jugu najbolj davčni vijak navija, cla se slovenski kmet, meščan in obrtnik od fiskusa na nečuven način pritiskajo, da se zadnji solcl iz njih iz-žamc. Tako se godi slovenski in hrvatski raji! Mažar iztisne iz Hrvatske vsako leto milijone in milijone, hrvatski kmet pa. so trumoma iz domovine izseljuje, iskat si bornega kruha preko oceana. In na to naj mi molčimo? Zadosti smo že potrpeli, smo postavljali v ospredje bitne zahteve monarhije, v kateri živimo in smo tudi danes prepričani, da sc moremo lo v okvirju te države prav razvijati. Toda če nam od- zmagujoče prodiral skozi njihove vrste v dežele teh strahopetcev.« Polkovnik jc nekoliko prenehal. Raz njegov obraz je odsevala zmagovitost in stal je pred njimi kot vedeževalec. Drugim sc je zdel kot sveta groza, ko se je zopet oglasil: »Padi-šah, ki naj ga Alah šc dolgo časa ohrani, je poslal svoji vedno zmagujoči armadi pisanje, ki naj se vsem našim hrabrim vojakom prebere. Preberite, bratje, to pisanje pred moštvom s primerno svečanostjo! Pojdite v imenu preroka Mohameda! Alah naj pokonča vse naše sovražnike!« Roko položivši na čelo, sc je poslovil od častnikov, ki so ga molče pozdravili. »Poslušaj Juzuf,« je rekel kako uro pozneje stotnik svojemu podčastniku, v stotniji imamo precej teh prokletih giavrov. Pazi, kakšen vtis bodo napravile nanje vzvišene besede našega Padišaha, ki jih bom sedaj prebral.« Juzuf sc jc poklonil ter stopil k zbrani stotniji, pred katero jc stal stotnik, držeč v rokah sultanov raz-glas. •Našemu Padišahu,« jc pričel, »vrednemu nasledniku preroka, ki naj ga živi Alah, se je dopadlo nagovoriti svoje vojake s sledečimi besedami; poslušajte!« »Vojaki, z vami govori Padišah! Mi moslimi spoštujemo pravice vseh narodov, zato pa zahtevamo, da tudi vsi giavri spoštujejo naše stare pravice, naš dragi koran in naše častivredne običaje. Mi nočemo ločilni faktorji te monarhije tako vračajo, če nas avstrijske vlade le izrabljajo, če hodijo po naše glasove le, kadar je treba milijone dovoliti, sicer pa nas smatrajo za brezpomembno maso, potem nas more vse potrpljenje minuti, potem je čas zaklicati: Ako vi, ki ste poklicani čuvarji interesov monarhije, tako temelje potriotičnega čustvovanja izpodkopujete, potem je tucli nam prav. Čc smo dozdaj potrpeli, smo to le v nadi, da sc vendarle najde na rnero-dajnem mestu saj en pravičen človek, ki bi uvidel, cla tako nc gre naprej, premagovali smo se, ker smo hoteli vse prej poizkusiti, cla naše ljudstvo do svojih pravic pride, zdaj pa ne gre, ne more in nc sme več. lako iti. Slovensko in hrvatsko ljudstva poživljata zdaj svoje zastopnike, naj z vso brezobzirno odločnostjo nastopijo, da bo turških razmer na jugu enkrat konec! Na. Balkanu sledijo zmage za zmagami. Te zmage so tudi naše zmage. Ne pomenjajo samo konca osmanstva, ampak tudi konec germanske in mažarske prepotence v Avstriji. Avstriji, ki bi sc še po zmagi jugoslovanskih držav na Balkanu tirala svojim Jugoslovanom nasprotno politiko, bi bila izgubljena. To nam daje upanje, cla se na Dunaju vendarle v predzadnjem hipu premislijo in nam vrnejo naša prava, nam dajo svobodno politično živeti in omogočijo naš razvoj za bodočnost pod žezlom Habsburga. Če danes pošiljamo zmagovalcem svoje pozdrave kot tlačeni in preganjani, jih morda kmalu tudi mi kot zmagovalci. V to Bog pomozi! KmeisKo vprašaoie v Makedoniji. Težavno vprašanje, kako naj sc Makedonija, oziroma tuji turški vila-joti Solun, Bitolje in Kosovo po evro-pejskem načinu reformirajo, jc le potem mogoče rešiti, ako sc najprej kmetske razmere te nesrečne dežele popolnoma prenove. Zato podajamo tu sliko faktičnih razmer, katere vladajo cloli, obenem pa program, kako bi se dežela mogla res reformirati v gospodarskem oziru. Zadnje jc namreč ravno tako važno kakor politične in narodno reforme, ki so bile dosedaj prvim vodno predpostavljene. Nasledmja razprava, posneta po izvajanjih de. K 1 e a n t c s a N i k o 1 a i -d e s a , enega najboljših poznavalcev makedonskih razmer, nam nudi sliko kmetskih in upravnih razmer pred sreče in napredka tujega naroda motiti, ne pustimo pa tudi, da bi drugi naš napredek ovirali. Ali že hočejo kristjanski psi ob meji, polni nečiste poželjivosti po naši sveti zemlji ter nevoščljivi našega napredka, skupno naše meje napasti, Zanikarni giavri so pozabili junaštva, katera so doprinesli naši slavni predniki po deželah teh sovražnih volkov. Pokličimo jim ta vse-uničujoči srp polumeseca zopet v spomin.« »Posnemajte, ljubi moji sinovi, ki sle zvesti praporu preroka, svoje drage prednike, da se bo Evropa čudila vašim junaškim činom. Moslim sam ve, kaj je hrabrost, kaj je ljubezen do domovine in junaštvo. Sovražniki nam hočejo vzeti našo sveto dedščino, zemljo, ki jc nasičena s krvjo naših prednikov. Naj pridejo! Prisegamo pri koranu, da bomo svoje pravice branili s svojo krvjo. Alah naj vas blagoslovi, sinovi moji, ter vas dovede do zmage!« Ali Ahmed je končal. Stoteri krik navdušenja je zadonel iz grl cele stotnijc in divja bojaželjnost sc jc zrcalila v očeh vojakov. Objemali so sc ter prisegali sovražniku domovine krvavo maščevanje, dokler ni Ali Ahmed zaklical z mogočnim glasom: »Pri glavi svojega sina prisegam, da vas nc zapustim nikdar, ali zmagam ali pa umrjem z vami.« »Naj živi naš hrabri stotnik, au >pili vojaki pijani navdušenja. vpeljavo turške ustave; treba je pri« znati, da se je večina mladoturških krogov zelo trudila te razmere izboljšati. Ali vse te reforme, ki so se bile v Carigradu pri zelleni mizi sklenile ali v parlamentu prerešetavale, so ostale le teorija. Namesto pašovanja je prišlo po ustavi samovoljno vladanje zaupnikov komiteja. Stari oziroma novona-stavljeni uradniki so skušali komiteju s tem izkazati svojo udanost, da so njegove politične zapovedi vselej kar na slepo izpeljali. Zato pa so imeli popolnoma prosto roko v vseh upravnih vprašanjih, katerih bistvo je obstojalo vedno le v pobiranju davkov. Tudi orožništvo hamidske dobe so mladoturki po kratki svobodi zopet v popolnem obsegu vpeljali. Nasilna nastanje-vanja in brezobzirno pobiranje davkov so tekom zadnjih let ravno tako v imenu svobode izvrševali, kakor prej v imenu sultanovem. Pred vsem pa je stari zistem obdačbe še do danes v popolnem obsegu ohranjen, četudi se je mnogo visokoletečih fraz slišalo o tej reformi. Ozirati pa sc moramo vedno na to, da se Turek čuti ustvarjenega samo za gospoda, a nikdar za delavca. On je vojak in solastnik cele države, katero so Osmani z mečem v roki naropali. Vsi nemohamedanci so pa lc zato v državi, da delajo za mohamcdance ter jim na ta način zagotove brezskrbno življenje. V mestih to naziranje osmain-stva ne pride do voljave; sicer pa Turek nikdar v našem smislu meščan ni. V mestu živi kot uradnik in član os-manske vladarske rodovine; poleg tega je veleposestnik ter lastnik skupne turške zemlje, katero mora »rajali« (kristjan) obdelavati. — To so glavne poteze kmetskih razmer v Turčiji, o katerih meščani ter po mestih nastanjeni za-hodnoevropejci navadno nimajo nobenega pojma. To pa je ravno kardinal« na točka celega makedonskega vprašanja. Brez deželnih in davčnih reform je vsako prizadevanje velesil, kakor tudi balkanskih državic brezuspešno. Ko so Turki zavzeli deželo, je bila vsa zemlja proglašena za last vladarja. Ta jo jc potem razdelil v svetne in du-hovske fevde, katere je izročil izključno lc mohamedancem. »Timar« in »ziamet« sta bila svetna fevda, to se pravi vele- in maloposestvo; »vakuf« pa so bili fevdi mošej in samostanov, to jc bila so posestva takozvan »mrtve roke«. V Makedoniji je bil svet ravno tako razdeljen, kakor v Trakiji, Al- »Razhod!« — Stotnija sc je vrnila k" navadnemu vsakdanjemu delu. Podčastnik Juzuf je počakal, da so vsi izginili; nato je stopil k svojemu predstojniku ter mu za-šepetal: »Poslušajte, hrabri stotnik AU Ahmed, kristjanski psi mislijo na izdajo. Ko so naši bratje vpili »vojna, vojna«, sem se splazil do onega dolgega Osdrevica, vodjo cele tolpe, ki je vpil: »prostost, prostost«. Doma je v Sandžaku ter je eden najnevarnejših ljudi. Ta mora pred vojno sodišče!« »Ne, ljubi Juzuf,< sc je zasinehljivo po-smejal stotnik. »Jutri gredo v Fort Ilum, tja bom poslal tega psa, da bo streljal na svoje brate.« Stotnija je prišla v Fort Hum. Osdre-vic je mehanično izvrševal vsa dela, ali njegove misli so plavale daleč, daleč k očetu, materi v majhno vasico, kamor so mogoče žc Črnogorci prodrli kot zmagovalci in osvobojitelji turškega jarma. Jezus, Odrešcnik, so mrmljale njegove ustnice, »vodi moje brate, da premagajo te ničvredne moslimc.« »Gc-spod, jc klicalo njegovo srcc, hočemo Te častiti in hvaliti vse dni do konca življenja, čc nam pomagaš.« Ni še izrekel svoje prošnje in že je začul gromenjc topov. Bili so Črnogorci, ki so sc kot zmagovalci vedno bolj in bolj približevali Fort Humu. Begunci iz Tuze so poročali, da je njihovo mesto padlo, da baniji, Tesaliji in Eplrii; veleposestvo je dobilo polovico, mošeje tretjino iti malo posestvo šestino zemlje. Kristjanom je ostalo samo gorovje, to je oni kraji, katerih se Turkom radi njihove krajevne lege ni zljubilo obdelavati. Tako so nastale po vsem gorovju polotoka takozvane »proste vasi«, ki se v grški Makedoniji imenujejo »kephalo-choria« ali »eleftheroclioria«. Veleposestniki so bili samo pravi Turki ali osmani. Mala posestva so dobili oni v Turčiji rojeni kristjani, ki so prestopili k Izlamu. Najbogatejši posestniki pa so bile mošeje in samostani v Carigradu. Šeik ul Izlam je dobil po vseh provincijah tucate največjih in najlepših posestev, katerih dohodki so se rabili za vzdrževanje zoft i.i drugih verskih naprav stolnega mesta. Obenem je sultan fevdni gospod cele dežele, - l po turškem pravu lahko vsak čas katen .ukoli posestniku odvzame njegovo imetje. Teoretično-pravno ni rečeno, da more samo mohamedanec biti posestnik zemlje, ampak velja, da se sme mo-hamedanska zemlja tudi med drugo-verce razdeliti, tako bi bil sultan fevdni gospod tudi kristjanskih in judovskih posestev. V resnici sc pa mora vsak nemohamedanec zelo varovati zemljo od beja ali age odkupiti. Premožnejši judje v Solunu. Kastoriji in drugih krajih južne Makedonije so nekako pred desetimi leti pričeli kupovati posestva od bejev, kateri so bili pri njih zadolženi ali ki so se hoteli izseliti iz dežele ter svoja posestva prodati. Kmalu pa so spoznali, da so v lakih slučajih vedno, če le ni bilo posestvo v neposredni bližini mesta, denar proč vrgli. Grki pa so žc davnej vpeljali navado posestva, katera so bili prisiljeni kupiti od zadolženih turških veleposestnikov. takoj oddati cerkvam in šolam grških občin kot njihovo last. Če bi je bil namreč posameznik sam obdržal ali celo otrokom kot dedščino zapustil, bi moral vedno in vsak čas biti pripravljen na kako zaplenjenje; če bi se pa to ne zgodilo, bi pa postalo posestvo radi prevelikih davkov in drugih nasilnosti polagoma brez vsake vrednosti. V drugem slučaju pa kristjan ali jud tudi nima nobenih sredstev posle, pravijo jim »hamal«, obdržati na svo. jem posestvu, dočim jih je Turek vedno s pomočjo orožnikov k delu silil. Če pa je nasprotno posestvo nakazano cerkveni občini, tedaj sc morajo turške oblasti v njihovi samovoljnosti vendar nekoliko omejiti, ker drugače bi se občina pritožila na patrijarhat v Carigrad, česar Porta z ozirom na temu podložno cerkveno organizacijo navadno ne upa položiti »ad aeta«. Danes imajo mošeje v Makedoniji nekako lc šesti del zemlje še v svojih rokah, ker se valiju posebno dopade, če je lc kaka priložnost, odtrgati kos zemlje od vakufa, cerkvenega premoženja in jo svojej priklopiti. Lahko pa to postopanje ni, kar se spozna po tem, da gre zmanjševanje vakufa zelo počasi izpod rok. Sedaj je nekako 15.000 vele-in srednjih posestnikov, medtem ko je samostojnih malih posestnikov komaj še 10.000. Med prvimi kristjanov sploh ni; judovskih posestnikov v omenjenih pokrajinah je pa tudi komaj še 200. Ti svoja posestva zelo težko vzdržujejo, in to samo radi grde lakomnosti turških uradnikov; vendar pa upajo na boljše čase, ki jih bodo za te ogromne izgube primerno odškodovali. Grški cerkvi sta bila pred bolgarskim razkolom od osrednjega grškega patriarhata v Carigradu odločena 2 odstotka vsega polja in sicer po zgoraj omenjenem načinu. Po cerkvenem razkolu pa Bulgari vedno pazijo na to, kako bi cerkvena posestva dali razkolnim občinam, to je onim, ki so odvisne od bulgarskega patriarhata, v roke; tako so večkrat samo radi teh posestev nastali najhujši boji med prvotno grško in razkolno bulgarsko cerkvijo. Takih priložnosti sc turške oblasti na ta način poslužijo, da od prepiraj očili sc strank izžamejo grozne vsote denarja, tako da postanejo posestva za več let brez vrednosti, ali pa jih cerkvenim občinam kar naravnost iztrgajo. Na tak način se jc tudi cerkveno posestvo tekom zadnjih desetih let zelo zmanjšalo. — Mali posestniki, katerih je okoli 10.000 in ki so po večini mohamedanci, so v večjem številu naseljeni v dolini reke Vardar severno od Soluna. Njihovo središče je mesto Ohricla; drugi so raztreseni po mesto Jenidše Vardar, po katerem se tudi zovejo Vardarjoti. Drugače se dobijo samostojni moliamedanski kmetje le še v dolini reke Ohrida; drugi so raztreseni po deželi. Kršč. mali posestniki, katerih je le malo, sc nahajajo večjidel po albanskih vaseh severne Makedonije. Ostali prebivalci, bodisi kristjani ali mohamedanci, pa so najemniki. To stanje je toliko groznejše, ker veleposestniki, za katere najemniki delajo, ne stanujejo na deželi, ampak v mestu; samo kadar pride čas pobirati davke, tedaj pridejo na deželo v spremstvu mnogih orožnikov. Najemnik, kmet imenovan, ki bi se bolje nazival suženj, mora veleposestniku, to jc turškemu beju ali agi, dati polovico svoje letine, če so vračunani tudi državni davki; drugače pa mora dati tretjino, a davke plačati sam. Kateri način je za najemnike ugodnejši, je težko odgovoriti. V prvem kakor v drugem slučaju mu ne preostane nič druzega kot golo življenje. Kajti pravico določiti, koliko je polovica ali tretjina, ima bej sam ali pa davkar. In ker se mora plačevati v naravnih pridelkih, je najemnik prav vsakej poljuhnosti izpostavljen. Postopa se pa navadno na sledeči način: Bej ima v vsaki vasi nekaj paznikov; ti so navadno roparji, katere je zgrabila policija ter jih zaprla, ali po posredovanju bejevem so bili iz zapora izpuščeni. Pri takih individuih se čuti bej popolnoma gotovega, ker ve, da ne bodo z vaščani držali. Obenem pa jim da bej pravico, v vasi, kjer imajo ravno nočno službo, ropati in krasti, kolikor se jim poljubi. Taki ljudje potem poročajo beju, koliko je vsak podložnik pridelal; na podlagi tega odmeri bejev tajnik še pred njegovim prihodom v vas, koliko množino mu mora vsak najemnik dati. Nato se poda bej s svojim pisarjem in orožniki na pot. Najemniki mu morajo pripraviti veliko voz ter jih pred njegovimi očmi nakladati. Presunljivi prizori, ko morajo vsi člani najemnikove rodbine pred orožniki, ki vpijejo in kolnejo nad njimi, sprazniti hišo, da nasitijo lakomnost beja, se ponavljajo pr! vsakem vaščanu. Gospod čisto enostavno reče: »Pes je večino pridelkov skril ali zakopal, torej naj se mu vzame vse, kar se dobi.« Ko jc na ta način enkrat vsa vas oropana, speljejo vozove na bejev dom ali pa na bližnji semenj, kjer naročeni trgovci že čakajo. Ako pa se davki pobirajo sami zase, tedaj skušajo davkarji beja prehiteti, kajti drugače bi dobili le malo ali pa nič. Ti tako imenovani uradniki, kakor tudi spremljajoči orožniki nimajo skozi celo leto nobene druge plače, kot to, kar si pri pobiranju davkov prisvojijo. Tako postopanje ni navadna tatvina ali zloraba uradnih pravic, ampak tolovajstvo in ropanje, spremljano z najsirovejšimi nasilstvi; in vse to se godi pod okriljem države. Lahko si torej mislite, kako sc kmetje pred temi dnevi tresejo. Po drugih deželah se kmetje vesele onega časa, ko so enkrat spravljeni vsi poljski pridelki; v Makedoniji pa skušajo kolikor mogočo hitro kako malenkost letine na polju zakopati, da se zamorejo po zimi vsaj s plesnjivo koruzno kašo preživeti. Ali s tem plenjenjem izžemanje kmeta še ini pri kraju. Leta 1888—1890 je turška vlada izvedla nekaj šolskili reform. Država naj bi v vsaki občini napravila šolo ter jo potem vzdrževala; zategadelj sc jc razpisal davek za šole, ki je za kmetske prebivalce znašal okoli 2 odstotka letnih pridelkov. Seveda ta 2 odstotka nista bila odtrgana od onega, kar je pobral bej, temveč oit tega, kar je še ostalo kmetu. Ker pa so krščanske občine po večini že imele svoje šole, se je ves znesek šolskega davka, kolikor se ga ni prijelo uradniških žepov, izključno h za mohame-danske šole porabil. Ti davki, ki po postavi znašajo eno šestino letnega pridelka, so samo državni. Poleg teh so pa še občinski in provincialni davki; prvi za mesta, drugi za vasi ali kmetske občine. Občinski davki se zovejo »temetuat« in »tetza-ret«, po našem obrtni in dohodninski davek. Porabita se za krajevne ali pro-vincialnc potrebe ter sta najvažnejša vira za velike in male uradnike, ki zastonj pričakujejo plačila od finančnega ministrstva. Kmetski prebivalci so bili zadnjih dveh davkov sicer oproščeni, morali so pa mesto teh napravi jati in skrbeti za ceste. S tem pridemo šele pravzaprav k glavni točki. Zgradba cest v evropskih pokrajinah Turčije je od ene strani velika laž, od druge pa eno najstrašnejših izžemanj kmetskega prebivalstva. Po stari postavi mora vsak prebivalec katerekoli občine delati eden ali dva meseca na cesti, ki spada pod njegovo občino, za kar pod posebnimi pogoji tudi kako plačilo dobi. Zgradbo cesta pa ima v rokah mutessarif, to je okrajni predstojnik, ki z vsem popolnoma samovoljno 1'azpolaga, imajoč samo to skrb, da svoje predstojnike z delitvijo plena pri dobri volji ohrani. On sam odločuje, ali naj sc zgradi cesta od posameznih vaščanov ali od občine same, koliko delavcev je treba itd. Ali vse to je le navidezno, kajti mutessarifu se gre samo za to, da se večina vaščanov z visokimi svotami odkupi od dela. Čc ne stori tega občina takoj, pošlje mutessarif orožnike, ki prisilijo kmete k delu, ali pa kratkomalo nastani tropo postopačev ali celo roparjev v občili kot cestne delavce, za katere mora potem občina še povrhu veliko plačevati. Nova vlada je sicer to silo, ki se je rabila pri zgradbi cest, odpravala pustila pa mutessarifu polno prostost odmeriti višino davkov, katere se mora plačevati za zgradbo cest. Seveda so se občine tako visočini kakor tudi davku samemu upirale ter izjavile, da raje same grade ceste, ker se plačani denar za vse drugo prej porabi, kot za grajenje cest. Nato je mutessarif navadno poslal orožnike, ki so z silo eksckvirali denar. Tako se torej prejšnje razmere bistveno niso prav nič spi-emenile. Poleg tega splošnega plenjenja bi se lahko navedlo še mnogo vrst raznih skritih in javnih ropov, predvsem tako imenovano »uradno« zavarovanje proti ognju; čc bi hoteli to opisati, bi se zdelo modernemu, kulturnemu človeku, da ima pred seboj navadne roparske povesti. Iločemo torej objaviti ta-belo, ki kaže, koliko postavnega davka mora mali krščanski kmet ali najemnik v Makedoniji plačevati: 1. Veleposestnik dobi od najem* nika od letine 33 in ono tretjino odstot-* kov. 2. Državni davki znesejo 16 in dve tretjini odstotka. 3. Šolski davek 2 odsiolka. •i. Obrtni in dohodninski davek 5 odstotkov. 5. Potrebe za zgradbe ccst 5 odt stoikov. 6. Cerkveni davek 1 odstotek. Skupaj 63 odstotkov letnega pri-t delka. Čc računamo, da se prihodnje leto rabi za seme 15 odstotkov, ostane kme* tu zase in njegovo družino šc 22 odstot-« kov vsega letnega pridelka. To račun nanje je samo teoretično; kajti eno, kar se mora izročiti beju, odmeri on sam čisto poljubno, kakor smo žo omenili, ako ni kak bej toliko obziren, da kme-« ta iz lastnega interesa popolnoma na izropa; drugi davki, za cesto, šolo itd, se pa navadno kar pavšalno plačujejo, Ponovnemu plenjenju davčnih orožni« kov se morejo občine le na ta način iz-\ ogniti, da se s kaimakanom ali mutes< sarifom zedinijo za gotovo svoto v de< narju, katero potem razdele sorazmer« no med člane. V takih slučajih se ve«, likokrat primeri, da morajo več pla* čati, kot je predpisano, pa seveda rajši store tako, da nimajo sitnosti. Ta ko< rupcija je navadna in splošna in hvala Bogu, če se more vse tako opraviti. Opisane deželne, davčne in vladne razmere nam jasno dokazujejo, zakaj se imenuje Makedonija klasična domos vina roparjev. Dežela, v kateri je kmet na tako nesramen način teptan, v ka-. teri ni nobene pravice in postave, kje* je vsaka možnost gospodarskega na* predka izključena, v katerej sc obenem pet življenja polnih narodov, podpira* nih od zunanjih srečnejših bratov, bori za prednost, mora postati naravni izvor revolucije. Če bi se hotele velesile že med voj« sko posvetovati, kar je Francoska rav* nokar predlagala, kako naj se Makedo* nija reformira, morajo na vsak način začeti z agranimi reformami. S tem se mora pričeti, da se po vseh pokrajinah ustanove agrarne banke za zemljiški je mesto Vranje padlo ter da Črnogorci prodirajo proti Humu. — In Osdrevic, kristjan, kot njegovi bratje, naj bi nanje streljal! Ves obupan je zgrabil puško, kot da bi jo hotel z enim samim udarcem ob lafeti topa razdrobiti, ali v istem trenotku je zaropotal boben. »K orožju,« se je razlegal stotnikov glas po taboru. Pričelo se je divje letanje semintja, in kmalu je stalo moštvo v vrsti. Na čelu mu je stal Ali Ahmed. »Bratje« je rjul, »sedaj je čas izpolniti prisego; Črnogorci so tu, proklet bodi, kdor izda svojo domovino. Zmaga in nebeški paradiž vzpodbujata hrabre vojake. Zatorej naprej v boj! Mi se ne vdamo!« »Nikdar,« se je razlegal stotem odmev. Dolgo je trajal boj s topovi. Osdrevic je želel, da bi ga raztrgala kaka granata, ali ni je bilo. Črnogorci so se pripravljali za naskok; Turki so streljali kakor podivjani. Tupatam je kdo padel zadet od sovražnikove kroglje. Nobeden se ni brigal dalje več zanj. Kaj pa je človeško bitje v primeri s celo domovino? »Maščevanje, bratje,« je vpil Ali Ahmed, »za vsakega našega mora pasti deset sovražnikov.« Boj, ki se je izpremenil že v klanje, je postajal vedno groznejši. Ves čas pa je podčastnik Juzuf pazil na Osdrevica. »Pri Mohamedu,« so mrmljale njegove ldečkastoblede ustnice, »ta pes samo meri in meri, strelja pa ne; jaz te hočem naučiti, sinko, da si boš zapomnil Juzufa.« In previdno se skrivajoč pred sovražnikovimi krogljami se je po vseh štirih plazil ob nasipu k Osdrcvicu. Potegnil je samokres, ga nameril proti njemu ter zarjul od jeze ves hripav: »Pes krščanski, streljaj ali te ubijem!« Osdrevic je grozno prebledel. Pogledal je črez nasip, meril — naravnal puško proti skali, za katero je zapazil Črnogorca — meril zelo natančno s svojimi bistrimi očrni, da ja ne bi zadel rojaka, ter sprožil. Še je videl, kako je njegov strel odbil košček skale, nato se je opotekel ter zvrnil z prestreljeno glavo na tla. — Črnogorec za skalo je meril boljše. — Padel je mož brezdomovinec za domovino, zadet od bratske roke. __. Skader. (Od Slovenca, ki se je v Skadru mudil.) Bilo je v počitnicah leta 1911., ko sva se odločila s prijateljem, da obiščeva najjužnejše kraje naše monarhije, da prepotujeva v zvezi s tem Črnogoro in si ogledava deželo Malisorov, teh junaških bori-teljev za svojo vero in svoje pravice. Danes, ko se bije boj za Skader, središče severne Albanije, hočem zapisati nekoliko spominov iz Skadra. Pot, po kateri se najlažje dospe v Skader, pelje iz Trsta v Bar, iz Bara po železnici v Virpazar in od tu s parobrodom v Skader, S tovarišem pa sva izbrala pot iz Kotora preko Cetinja in Rijeke v Virpazar in to radi tega, da sva si obenem ogledala en del Črnegore. Omenjam naj tudi, da naju je spremljal na tej poli frančiškan Albanec, ki se je po dokončanih bogoslovnih študijah na Tirolskem vračal v svojo domovino. Bil je rodom iz Široke, kako uro in pol od Skadra. A mati, brat in sestra so bivali v Skadru. To znanje, ki sva ga napravila na poti, nama je bilo zelo koristno, ker v spremstvu frančiškana in njegovega brata, čevljarja v Skadru, smo si dodobra ogledali Skader in njega okolico. V Virpazarju dobili smo pa učitelja, ki podučuje na frančiškanski šoli v Skadru. Tako smo se ob štirih v Virpazarju vsedli na parobrod, ki je last laške družbe »Com-pagnia d' Antivari« imenovane, ki plove po Skadrskem jezeru pod črnogorsko zastavo. Ko smo odrinili iz Virpazarja, privezali so našemu parobrodu še dva dobro naložena čolna. Vprašal sem mornarja, kaj vozimo, in odgovoril mi je, da koruzo za Podgorico, ki se bode izkrcala v Plav-nici. In res, po jako počasni vožni obstane parnik precej daleč od brega. Na ladji se zasliši klic »Plavnica«, a ako se še tako oziramo okolu sebe, Plavnice ne vidimo. Plavnica ostane skrita precej daleč v notranjosti in k parobrodu pripeljejo samo čolni, da vzamejo ljudi in blago. Izkrcanje se je izvršilo hitro, tovorna čolna s koruzo so odvezali in parobrod je krenil proti Skadru. Ko smo se že nekaj ur vozili, naju opozorita naša sopotnika na stolpe in mina-rete, ki so se le nerazločno videli v daljavi. Bila so to prva znamenja, da se bližamo Skadru. Obenem nas je učitelj opozoril na bele lise, ki so se videle na pobočju gorovja na južni strani. Bili so to vojaški šotori na pobočju Taraboša. Tara- boš je hrib, ki ni ravno visok, ima le 570 m, a ima zelo strma pobočja. Na pobočju videli smo tudi cesto v smeri proti vrhu, ki pa je naenkrat prenehala. Učitelj nam je razložil, da je cesta popolnoma nova in še nedograjena in da jo grade premožni Skaderčani na svoje stroške. Bali so se namreč že tedaj v Skadru, da izbruhne vojska s Črnogoro, in da napravijo Taraboš, to predstražo Skadra proti Črnigori, za obrambo sposobnejši, so začeli graditi cesto. Nestrpno smo pričakovali, da ugle-damo cel Skader pred seboj, dasi je bila vožna lepa in nam je čas ob razlaganju učitelja in patra frančiškana hitro potekal. Naenkrat se parnik ustavi. Vsled premajhne globine parnik ne more pluti v Skader, ampak mora obstajati potem, ali ima Skadersko jezero več ali manj vode, bližje ali bolj daleč od Skadra. Ko smo se mi vozili, je bilo jezero jako plitvo in zato smo obstali daleč zunaj na jezeru in zato tudi iz parnika nismo videli celega Skadra. Ko je parnik pristal, prišli so čolni, da nas popeljejo v Skader. Pričelo se je pogajanje za plačilo. Čolnarji, skoraj izključno sami Albanci,-stavili so zelo pretirane zahtev.';, in bilo je dobro, da sva imela s tovarišem Albanca za sopotnika. Kako znajo tam doli na jugu človeka odreti, videlo se je takoj tu. Na ladji je bil tudi nek laški trgovec s svojo ženo. Ta dva sta plačala za prevoz v Skader ravno šc enkrat toliko, kakor mi vsi štirje. Ko smo se pogodili za ceno, smo vstopili, in krepki in izurjeni veslači so nas peljali mimo male cerkvice sv. Magdalene in obrnili v Bojano, odtpk odkup iil cla sc sedanji, srednjeveški način tega nasilnega pobiranja davkov namesti z novim, pravici in postavi odgovornim. Seveda je predpogoj za to, da sc uvede drugo gospodstvo, kajti Osmani težko da bi to izvedli ali pa sploh izvesti mogli; oni so vojaško-ro-parsko pleme, v današnjih kulturnih razmerah le za propad godni. Tedenski pregled. Hrvaško-slo venskega zborovanje 20. t. m. v Ljubljani se jc udeležilo 90 hrvaških in slovenskih poslancev in voditeljev. 'Sprejela se jc resolucija, ki izraža, da smo Hrvatje in Slovenci cn sam narod in da se bomo skupno borili za svobodni razvoj hrvaško - slovenskega naroda na podlagi programa Hrvaške Stranke Prava. — Avstrijski državni zbor je imel prvo sejo 22. t. m. linančni minister jc predložil državni proračun za leto 1913., ki prvič presega 3 miljarde; dohodki so proraču-nani na 3.137,481.539 K, stroški pa na 3.137,202.566 kron. — V sedanji osvobodilni vojni na Balkanu bomo zastopani tudi Slovenci, čc ne v krvavem boju, pa vsaj na polju dela usmiljenja. Na bojiscc odpotuje lepo število slovenskih zdravnikov, med drugimi tudi dr. E. Šlajmer. Usmiljena sestra Marija Podlesnik iz znane ljubljanske rodbine sc je pa že 24. t. m. odpeljala na bojno polje streč bolgarskim ranjencem. — Rusko ccsarsko družino jc doletela velika nesreča; vsled neke rane v boku je smrtnonevarno obolel prestolonaslednik, edini sin ruskega carja. Širijo se vesti, da jc prestolonaslednika zabodel v lakaja preoblečen anarhist. Carica je silno potrta. — Bosanski sabor je pričel zborovati 23. t. m. — Jukič je baje pomiloščen na dosmrtno ječo. — Slovenski odvetniki in notarji na Štajerskem so 20. t. m. zborovali v Mariboru in sklenili, da bodo z vso silo začeli delovati za pravice slovenščine na sodnijah in drugih oblastvih, posebno na Štajerskem in Koroškem. Za pomoč bodo naprosili tudi poslance. — Za novega deželnega predsednika na Koroškem je imenovan sek-čni načelnik notranjega ministrstva dr. Alfred baron pl. Fries-Skeul. — Mrtvašnica v ljubljanski deželni bolnišnici se razširi tako, da bodo mrliči vsakega razreda imeli svoj oddelek in bo mogoče oskrbeti lepši pogreb. Pobirala sc bo primerna pristojbina. — Častna svetinja za 401etno zvesto službovanje je podeljena prefektinji uršulinskega samostana v Škofji Loki M. Ksaveriji Murgel. — Umrli so: v Ljubljani generalni konzul Alojzij Po-gačar; v goriški bolnišnici župnik Kosec, vrl ljudski prijatelj in organizator; v Gradcu bivši kaplan lavantinske škofije Anton Srebre; v Spodnji Šiški vpokojeni strojevodja Anton Snoj; v Tržiču na Gorenjskem gostilničar in mesar Jožef Perko in nejgova hčerka Marija — oba sla ob istem času ležala na mrtvaškem odru; 841ctni tovarnar Jakob Oberwalden v Domžalah; v Zdolah pri Vidmu ob Savi trgovec in posestnik Karol Presiček; v Mariboru deželnosodni nadsvetnik Anton Libisch; v Mariboru hišni posestnik in kovaški mojster Jakob Kocbek; v Mariboru nadsprevodnik južne železnice Avgust Rakuša; v Mariboru 85letna Barbara Puchcr, rojena Martine; v Framu bivši kovaški mojster Fran Viher; v Mozirju posestnica in gostil-ničarka Josipina Blaž. — Transmisija je na žagi v Soteski na Dolenjskem zgrabila in zmečkala 16-letnega Franca Mikec. Tudi Mikčev oče jc pred leti na tej žagi smrtno ponesrečil. — V Ameriko je pobegnil trgovec s sadjem v Kranju Martin Šilar. Pustil je mnogo dolgov. ■— Krompirja sc je letos pridelalo v Avstriji 51 in pol milijona kvintalov. Godovi prihodnjega tedna: 87. oktobra, nedelja, 22. pobinkoštna. Frumcncij. 28. » pondeljek. Simon in Juda. 29. » torek. Narcis, škof. 30. » sreda. Klavdij, mučenec. 31. » četrtek. Volbenk, škof. 1. novembra, petek. Vsi svetniki. 2, > sobota. Vernih duš dan. Time novice. t Skioptično predavanje o Carigradu, glavnem mestu bojujoče se Turčije, bo jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v društvu sv. Jožefa. Predaval bo g. mestni kaplan Valentin Sitar iz Kranja, ki je bil že sam v turški prestolnici. Predavatelj nam bo razložil nad 100 slik. Vstopnina navadna. t Društvene zadeve. Minulo torek je nadaljeval g. župnik predavanje o balkanski vojski in posamna bojišča ter prodiranje sovražnih armad pojasnjeval na zemljevidu. Prihodnji torek bo zopet ob 8. uri Skadrskega jezera. Tu smo zagledali pred peboj dogano, carinski urad, na svoji desni strani nekaj novozgrajenih stebrov za novi most čez Bojano in paromlin. To je čisto navadni mlin na dva kamna, ki ga goni parni stroj najstarejšega ustroja. Mleli so tedaj samo koruzno moko za turško vojaštvo, ki se je bojevalo v gorah z Albanci. Na levi strani na obrežju smo pa videli velike kupe sena, ki so ga stiskali za turško konjenico. Ko smo stopili na kopno, smo se podali na carinski urad. To je veliko, iz štirih sten in streh sestoječe skladišče. Preiskali so nam prtljago medtem, ko sta dva uradnika pregledala naše potne liste. Ker sva bila s prijateljem Avstrijca, nas niso posebno nadlegovali, bolj strogo so postopali z Albanci, najstrožje pa s Črnogorci. Ko so nas spustili potem, ko sta si Uradnika zapisala naša imena, a ne v kako knjigo, ampak na kos starega, zmečkanega papirja, smo sedli na voz, da sc peljemo v mesto. Bilo nas jc z voznikom šest na vozu, ker je prisedcl tudi brat patra frančiškana. Komaj so mali konjiči premaknili voz iz mesta, že smo zavozili v blato, kjer smo tudi obtičali. Poskakali smo doli in šli peš, da smo prišli na trdo cesto, ki pelje iz bazarja v mesto. Potem smo sedli zopet na voz, ki jc bila kočija, s kakršno so se pri nas vozili pred 100 leli. Peljali smo se mimo turškega pokopališča in vojaškega taborišča. V tislcni času jc bil radi zeltf zanimivo predavanje. — Jutri ima Jugoslovanska Strokovna 'Zveza glavno revizijo in sejo celotnega odbora. Pride revizor iz Ljubljane. t Prememba posesti. Gdčna. M. Ga-šperin, šivilja, je kupila hišo g. župnika Vincenca Polaja za 8400 kron. t Telovadno okrožje kranjskega okraja ima mesečno sejo prvo nedeljo v novembru v društvenih prostorih sv. Jožefa v Tržiču, in sicer ob pol 2. uri popoldne. — Vabijo se zastopniki vseh odsekov okrožja. t Nova klavnica? Kakor se čuje, jc okrajno glavarstvo poslalo trškemu občinskemu uradu pozivnico, naj se čim preje zgradi toli potrebna klavnica. To vprašanje o klavnici se že vleče dolgo vrsto let. Iz zdravstvenih ozirov je gotovo pozdravljati klavnico, kakršno imajo že vsi večji kraji. jeseniške novice. j Blamaža! Par tednov je šele preteklo, ko je »Slovenski Narod« v svojem preroškem duhu prerokoval, da z novo jeseniško šolo ne bo nič; zatrjeval je, da so jo »klerikalci« polomili, da je župnik Skubic ljudi farbal in jim obetal šolo, kakršne Jeseničani ne bodo nikdar dosegli itd. Danes pa stoji jeseniški »Narodov« prerok blamiran pred celim svetom, ker je deželni šolski svet izpolnil željo jeseniških občanov ter dovolil šestrazredno ljudsko šolo, ki se ji bo priklopila gospodinjska šola. Za dovoljenje kovinarske šole deželni šolski svet ni kompetenten, pač pa jo bo gotovo dovolilo ministrstvo, v čegar področje spada. Pri Jeseničanih je ta vest vzbudila veliko veselja in zadovoljstva. j Kurja vojska na Jesenicah in Savi se bije že nekaj tednov kar najintenziv-nejše. Neznani tatovi so nedolžni perutnini napovedali boj na nož. Sladkosnedci obiskujejo kurje utrdbe in jih pri nekaterih hišah pokoljejo po trideset eno noč. Glave puščajo gospodinjam za spomin, ostalo pa ti Turki sami oberejo. Nekatere imajo ljudje na sumu, pa čudno, da si jih ne upajo nekoliko natančnejše pogledati. Naj bi šli ljudje orožnikom nekoliko bolj na roke, da izsledijo te krvoželjne Turke, Gospodinje, ki v jutro žalostne ogledujejo krvavo bojišče, bi jim bile zelo hvaležne. j Skioptično predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer ob 8. uri bo v »Delavskem domu« na Savi skioptično predavanje. 57 slik bo kazalo turško prestolnico Carigrad. Zaradi ravnokar vršeče se vojske bo predavanje prav zanimivo. Vstopnina navadna. j Delavski shod priredi v »Delavskem domu« na Savi strokovno delavsko društvo in Jugoslovanska Strokovna Zveza prihodnjo nedeljo, 3. novembra, ob pol 10. uri dopoldne. Govori poslancc Gostinčar, Idrijske novice. i Letošnje zgradbe. Jesen gre h koncu in ž njo tudi zunanja zgradbena dela. Največje delo v tekočem letu je bilo razširjanje državne ceste v Zali. Čas je bil dolgo ugoden, zato se je precej podpornih zidov dovršilo, tako da je že nekaj izogibališč napravljenih. Dobra polovica za sedaj nameravanega dela pri imenovani cesti je letos dovršena. — Na stavbenem prostoru ob zbiralnici, kjer so pred nekaj časom porušili Jul. Petričevo hišo, grade sedaj pritlično hišo fotografu Pelikanu. Ta prostor je bil radi tekoče pravde dolgo časa ograjen. Pravda ni izpadla ugodno za prejšnjega lastnika, zato je prodal svet vstaje Malisorov Skader poln vojaštva. Na poti proti mestu so nam prijahali nasproti turški vojaki na mulah. Šli so k jezeru živali kopati in napajati. Ena teh muhastih živali se je ustrašila našega čudnega voza, je poskočila in že se je tudi turški jezdec valjal po prahu, mula pa je dirjala po cesti proti jezeru. To jahalno produkcijo svojega tovariša so ostali vojaki spremljali s pravim azijatskim krohotom. Splošni vtis turškega vojaštva na nas je bil sila žalosten. Ne samo, da je bila starost vojakov jako različna, poleg sivolasih si videl čisto mlade fante, ampak med belimi vojaki videl si pomešane tudi zamorce. Obleka in obutev bila je pri večini sila pomanjkljiva. Vojaki žc dalje časa niso dobili plače, vsled tega so prodajali kruh in drugo hrano, ki so jo dobili, sami so pa kradli po bazarju, kakor so mi pripovedovali albanski trgovci. Srečala sva s prijateljem nekega dne večjo kolono Irena. Naloženo jc imela koruzo, koruzno moko in riž. Vozovi so bili še precej podobni našim vojaškim vozovom, ali konji in vprega bila je jako slaba. In kako malomarni so turški vojaki, se je videlo ravno tu. Enemu konju se je odlomila podkev. Vojak skoči doli, pobere kamen in mu odbije šc drugi del. Razumljivo je, da ta konj ni prišel daleč, posebno v deželi, kakor je Albanija, kjer sploh cesta nimajo. Eno jc bilo pa vsakemu lastno, njih sovra-I štvo do tujca, ki jc vsem sijalo iz oči, ln Pelikanu. Nekaj že ni moglo biti prav v redu, ker je sedanji lastnik smel postaviti novo zgradbo skoro v stopnice sosedne hiše. radi katerih jc tekla dragocena pravda. i Cenili so pred kratkem hiše trgovca Šepctavca, ki jc v konkurzu. Hišo poleg zbiralnice, kjer je imel trgovino, so cenili na 37.000 kron, hišo ob erarični elektrarni pod rakami na 7000 K. Ker je nekdaj pretirana cena hiš že precej padla, bo težko dobiti toliko za poslopji, čeprav je prva na čednem prostoru. i Draginja se pozna tudi pri naši Vin-cencijevi družbi. Podpore nc more odreči v resnici potrebnim, a ker so živila poskočila v ceni, je razloček od lanskega leta precejšen. Izdala jc letos dosedaj 2747 K 74 vin., a dobila milodarov samo 2004 K 78 vin., tako da ima sedaj primanjkljaja 742 IC 96 vin. i Javno predavanje bode prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra ob pol 8. uri zvečer v Didičevi dvorani, Gosp. dekan bode nadaljeval svojo tvarino o zgodovinskih podatkih francoske invazije. Prej nam je pojasnil dobo leta 1797. in 1805/6., sedaj pride na vrsto zadnja doba, ko je sovražnik cele štiri leta imel naše mesto in okolico v svoji oblasti. Leta 1809. so pridrli k nam, a 1. 1812. so odšli. Da niso posebno rahlo ravnali s podvrženimi, sc razume, saj je bil čas vojske. i V »Laibacher Zeitung« se je nedavno iz Idrije poročalo, da se na naši obrtni šoli vpelje verouk. Tu še o tem ni nič znanega. Dopisnik uradnega lista je najbrže v zmoti. MM sodno o Miti. Nemški učenjak Hellwald piše v svoji knjigi »Die heutige Tiirkci« (Današnja Turčija) o Turkih med drugim tole: »V našem, s političnimi strastmi docela zastrupljenem času mnogokrat tudi najresnejši ljudje govore o tem, da se turškega barbarstva nikakor ne da utajiti, toda v istem hipu si na vse moči prizadevajo, da bi dokazali, da tudi Slovani niso nič boljši kakor Turki. V tem vprašanju, kdo je manj izobražen, Slovan ali Turek, gre odločilna beseda edinole etnologiji. Ta znanost pa nikdar in nikoli ne more postaviti Turka na isto stopnjo s Slovanom. Ni dvoma, da imajo tudi Turki svoje posebne vrline, ki jih spoštujemo. Gotovo je tudi to, da je v marsičem posamezen Turek boljši od posameznega Slovana, toda kakor narod stoje Slovani visoko nad Turki, in sicer tako z ozirom na prosveto, kakor tudi s splošnega stališča. Kdorkoli južnim Slovanom očita nizko izobrazbo kmečkega ljudstva, ta bi se moral spomniti, da so vsi južni Slovani, predno so jih podjarmili Turki, imeli cvetočo kulturo in da so samo Turki krivi, ako se nam Nemcem danes Srbi in Bulgari zde napol »barbari«. Gotovo je namreč in nepobitno dokazano, da pod turškim gospodstvom vsikdar in povsod narodno premoženje pada in da se zmanjšuje prebivalstvo. Dalje je vsakemu, ki se peča z narodopisjem, dobro znano, da kulturen narod v stiku z nekulturnim tudi sam postane surov, in to tembolj, čim divjejši je njegov sosed. Osmanski Turki so pridrli v Evropo v divjaških tolpah, kar že vedo naši otroci. In kar je glavno: Ti osmanski Turki se od takrat pa notri do današnjega dne niso prav nič dvignili v kulturi ter za kulturni razvoj sploh zmožni niso. Ker se pa v današnji Evropi more vzdržati le kulturna država, je propad turškega gospodstva v Evropi le neizbežna posledica naravnega razvoja evropske kulture. Poglejmo samo slovansko Srbijo! Kje je danes Srbija pred Turško v vseh svojih uredbah' in vsem svojem državnem ustroju! Poglejmo B u 1 g a r e , kako skrbe za svoje šole, ki jih neprestano izpopolnjujejo in množe! Turkom kaj takega niti na misel ne pride, ker Turki še nikdar niso imeli niti najmanjšega smisla za šolo, za to prvo in glavno sredstvo vsake kulture.« Tako Nemec. Solila v vojnem slonu. (Po »Novem Vrcmcnu<".) Ura bije sedem zjutraj. Prebudim se v neki predmestni vili. Nekdo potegne za zvonec. Skozi odprto okno čujem, kako se služkinja z zgodnjim obiskovalcem pogaja. »Kdo je,« vprašam? -Pek. Prosi, da plačajmo račun. Pripoveduje, da mora še danes na vojsko odriniti. Izjavlja, da ne more več pošiljati kruha. Ni nobenega, ki naj bi ga pekel. Vsi pomočniki odrinejo na vojsko.« Plačam peka in se poslovim . . . Čez četrt ure zopet zazvoni. »Mlekar, milostljivi gospod,« pove služkinja, »prosi, da mu plačate mleko, ker mora takoj na vojsko? < »Na vojsko? Kam? Saj sc šele mobilizira !« »Ne, vojska je. Sinoči zvečer je policijski stražnik, ki pri pošti sloji, pripovedoval, da jc izšel ukaz, ki veleva, da mora že danes vse odriniti na vojsko,« Plačam mlekarja. »Oprostite, milostni gospod, ker sem vam včeraj pozabila povedati, da so iz lesne trgovine telefonirali, da ne morejo poslati drv, ker so vse konje morali v mesto poslali. Prosijo, da bi milostni gospod sami poskrbeli za voz, vprežen z volmi, in da bi kakega kmeta iz okolice poslali po drva. Hudi časi so napočili. Brez kruha, brez mleka, brez drv sem . . . Najbrže se v kak hotel preselim. Oblečeni se in grem v bližnje Knja-ževo, kjer se nahaja šola rezervnih poročnikov. Šole ni več. Vsi častniki in vojaki so odpotovali k svojim polkom. Šolo sq izpremenili deloma v bolnišnico, deloma v vojašnico za rezerviste. »Šole v Sofiji so zaprli. Starejše kadete so za poročnike imenovali, mlajše so pa poslali domov.« To mi pove neki znani častnik, s katerim se na cesti srečava. Obenem so pozvali pod orožje vseh 20 rezervnih letnikov. V celi deželi jc proglašeno vojno stanje. Policijo so v orož-niško poveljništvo izpremenili. Pod orožje so vpoklicali tudi take, ki niso nikdar pri vojakih služili. Doma ostanejo le bolniki in taki, ki sploh niso za vojaško službo sposobni. Moj sosed v poletnem stanovanju je vpokojen ruski sodni svetnik in je sklenil, da preživi svoja stara leta doma, ker je rojen Bulgar. Tudi njega so pozvali pod orožje, in da so to mogli storiti, so ga imenovali za občinskega tajnika v Knjaževu, ker so morali vsi uradniki na vojsko. Doma je ostal le vaški sodnik. Težavno si je iz daljave predstavljati, kako da splošna mobilizacija izgleda v tako majhnih državah, kakoršne so Bulgarija, Srbija ali pa Grška. Tako, kakor se tu mobilizira, se v velikih državah, kjer po okrajih mobilizirajo in pozovejo pod orožje določene rezervne letnike, nc mobilizira. Tu je čisto drugače. V pravem pomenu besede je ves narod vpoklican ped orožje. Doma ostanejo le žena, otroci, bolniki, starčki in le tisti uradniki, ki so za rešitev tistih poslov neobhodno potrebni, ki sc tičejo vojaške stvari. Celo družabno in kulturno življenje v deželi počiva, počivati, tudi trgovina in industrija. ako danes slišimo o grozodejstvih in požigih turškega vojaštva, potem bode to tisti lahko razumel, kogar so kdaj zadeli srditi pogledi turškega vojaka, ker že ti pogledi povedo, da so ti ljudje vsega zmožni. Prišli smo najprejc v mohamedanski del Skadra. V Skadru biva kakih 20.000 mohamedancev, ki so po krvi večinoma Albanci. Največja stavba v mohamedan-skem delu je serail, palača, v kateri stanuje vali. Poleg stanovanja za valija jc v serailu tudi sodnija in vojašnica. Pred se-railom je veliko dvorišče, na katerem so se ravno vežbali turški vojaki. Stari serail leži na levi strani ceste, na desni so pa takrat ravno gradili novi serail, veliko obilno poslopje. Drugače nc vidiš v turškem delu nič kakor mošeje, prodajalne, ki so obenem tudi delavnice in kavarne. Vse drugo je zakrito očem po visokih in močnih zidovih, ki obdajajo hiše in ki zakrivajo ali orientalsko razkošnosl ali pa nam nepoznano brezmejno revščino. Iz mohamedanskega dela Skadra pridemo v krščanski del. V Skadru je okoli 8000 katoličanov in okoli 2000 pravoslavnih, ki prebivajo skoraj izključno v tem delu. V krščanskem delu se nahajajo tudi hoteli, v cclem Skadru pa je lc eden, ki pravzaprav zasluži to ime, nadalje konzulati in albanske šole. Vzrok, da sc hoteli in konzulati nahajajo v krščanskem delu, jc neprimerno večja snaga, ki vlada tu, kakor pa v turškem delu. V tem delu sc nahaja nadškofijska katedrala. Velika, okoli in okoli z visokim zidom obdana stavba. V notranjosti obzidja se nahaja še tudi nadškofijska palača, ne veliko, a notri jako lepo urejeno poslopje. Nedaleč od katedrale se dviguje frančiškanska cerkev s frančiškanskim samostanom. Tudi ta cerkev je, kakor katredrala, še primeroma nova. Ko sem si jo ogledaval, jc ravno en Dunajčan slikal enega izmed stranskih oltarjev. Čudno se zdi človeku, kako pride Dunajčan slikal v Skader. Uganka je hitro rešena, ako pove spremljajoči pater, da so skaderske cerkve in šole delo avstrijske vlade, ki ima proteklorat nad katoliškimi Albanci. Avstrijska vlada da denar, avstrijska vlada pošlje nemške slikarje. Frančiškani imajo tudi javno ljudsko in meščansko šolo, na kateri podučuje tudi šesl svetnih učiteljev, med njimi oni, ki sem ga gori omenjal. Ti učitelji so se šolali v Avstriji in jih plačuje Avstrija. Poučuje se na šoli v albanskem in nemškem jeziku. Še važnejši pa so učni zavodi oo. jezuitov. Ti vzdržujejo s pomočjo, ki jo dobe iz Avstrije in iz Rima, ljudsko meščansko in trgovsko šolo, gimnazijo in bogoslovnico, Žal, vlada v tem zavodu, kakor mi je zatrjeval nek skaderski Albanec, katerega brat sc šola pri oo. jezuitih, Avstriji ne posebno prijazen duh. Patri so pač večinoma Italijani in spadajo tudi, kolikor je meni znano, pod laško provinco. Lep zavod, kalcremu se obeta šc lepša bodoč- »To bo strašna vojska, vojska nc na življenje, marveč na smrt,« mi reče neki politik. »Turki se bodo borili kakor levi, a mi jih bomo premagali. Sedanje gibanje ie elementarno, macedonsko vprašanje se mora rešiti. Če bomo premagani, se bomo vsi vrnili; vsak se potem sam zanimal za svojo usodo. Ne bomo potem o veliki Ma-cedoniji sanjali in rešijo naj velevlasti macedonsko vprašanje. Zdaj pa z verojet-nostjo 90 odstotkov upamo, da zmagamo. Zvezani smo s Srbijo, Grško in s Črnogoro, zveza, kakršne še ni bilo. Sodimo, da se v to vojsko Evropa ne bo vmešavala, in če se bo, tem hujše. Ne moremo več prenašati, da se z našimi brati tako postopa, kakor postopajo ž njimi v Turčiji.« Tako vsi mislijo. Domoljubne prireditve se vrste. S starimi sovražniki so se pobratili: grškega poslanika v Sofiji so nosili na ramah. Povsod vlada veselje in navdušenje, neprestani »hurra!« »Živio Bulgarija!« »Živio Srbija!« »Živio Grška!« Po ulicah buče srbske, bulgarske, grške in črnogorske narodne pesmi, mogočna skupna bojna pesem — balkanskih narodov. Pismo iz Srbije. Dan za dnem hite iz Belgrada vlaki na mejo, prevažajoč vojake tretjega poziva. Ob belgrajskih vojašnicah stra-žijo edino star možje-vojaki, ki s ponosom kažejo svetinje, dobljene v srb-sko-bolgarski vojni. Kako navdušenje vlada v Belgradu za vojno, naj dokažem le s par primeri: Ko sem davi prišel v palačo vojnega ministrstva, sq je v predsobi in veži kar trlo ljudi. Med množico sem opazil predsednika srbskega oboroženega Sokola »Dušan Silni«, ki je prišel intervenirat, da se mu izda dovoljenje, da odpošlje stotnijo Sokolov na mejo. Kakor znano, je bil zadnji teden tak naval prostovoljcev, da je vlada bila prisiljena, odkloniti vsako nadaljnjo sprejemanje prostovoljcev. V tej odredbi tiči tudi vzrok, ker je avstrijska vlada prepovedala in zadržala uvoz strojnih pušk, Srbija pa prostovoljcev z Mau-serjevimi puškami noče oborožiti. Pred poslopjem »Narodne Odbrame« v Kneza Miloša ulici se drenja cel dan polno mladih in priletnih mož, ki zahtevajo orožje, a nanj zaman čakajo. 2e prvi teden je odšlo toliko mož, da danes v Belgradu ne vidiš skoro druzega kot otroke, ženske in pohabljene ljudi. Bel-grajske ulice so prazne in blato na njih sega skoro do kolen. Odšli so tudi cestni delavci, deloma pozvani, deloma prostovoljno. Časopise raznašajo otroci od 5 do 10 let, kar pa je dečkov do 16 leta, so prevzeli službe na občini, na pošti in drugod. Iz Stare Srbije so v gručah prihajali možje. Njih izraz je pričal nekaj ta-jinstvenega. Pripeljaii s seboj sinove in brate in ko so dobili orožje, so brez hrupa in pompa odšli molče proti meji. Ponosno so korakali za svojim starim vojvodo, kojemu se jc po tolikih desetletjih trpljenja smehljalo zadovoljstvo na obrazu. Spremljale so jih žene in ko so se od njih ločili, ni bilo opaziti bridkih solza. Nepopisna radost je nastala med Srbi vsled poročila, da so njihove čete zavzele Novi Pazar, ključ do Sandža-ka-Novopazarskega. Z enakimi vzkliki so sprejeli vest o zavzetju Krive Palan-ke, Kumanova in Stražina. Malo jih je poparila »Tribuna« s svojim poročilom, da je Italija sklenila s Turki ob priliki sklenitve miru dogovor glede skupne akcije proti balkanski zvezi, dasi je to Sfe. IV k N \ S C ttt 5 - U V-;^-. r ' ^^ i Pogled na bojišče. Trdnjava Kirkilisee, ki leži v ravni črti 80 km vzhodno od Odrina (Adriano- pelj) na tej karti zaznamovana. po »Sabahu« posneto vest »Messaggcro« odločno dementiral. Vest, da je Rusija prodala Bolgarom del svoje črnomor-ske flotile, se tu ne jemlje za resno. Včeraj so pripeljali v belgrajsko trdnjavo en vlak turških vjetnikov, dan za dnem pa dovažajo ranjence, koje s tramvajem prevažajo v bolnišnico. 2e začetek vojne, podobne grmadi, ki je bila komaj zapaljena, ima grozne posledice. Zguba v bitki na srbski strani pri Novem Pazarju se oficielno ne objavi. Ako pa pomislimo, da zahteva ofenziva vedno več žrtev, da so bili Srbi pri Novem Pazarju v ofenzivi in da je v defenzivi stoječega sovražnika padlo 20.000 mož, teclaj smemo reči, da jo bila to huda bitka. In kdor ve, da se pravi priti Turku v roke toliko, kot razjarjenemu lovu v kremplje, ve tudi ceniti grozno krvoprelitje pri Novem Pazarju. Balkarska zveza pa bo imela streti še mnogo trših orehov, kot jo bil novopazarski. X. Jnnaški srbski četaši. Med prvimi, ki so pohiteli v boj za svobodo domovine, je bila srbska inteligentna mladina. Mladi, polni mladeniških idealov in osnov, so zapustili dom in v domu ostarelo matei\ mlade sestre in brate ter zgrabili za nabrušeni meč in nabito puško. Prvi so bili, ki so svoje življenje položili na oltar domovine in njihova žrtev je bila sprejeta ... Med prvimi smrtnimi žrtvami sta dva izmed njih: Milan M. Popovič, sin odvetnika, in Aleksander Zivanovič, sin državnega svetnika. Koliko njih tovarišev je pa težko ranjenih in morda za vedno pohabljenih! Koliko tudi že mrtvih, katerih imena danes še niso znana. O drugi taki četi, ki sta jo vodila Ljubiša Vulovič in Alimpije Ma-rinkovič, se nam poroča: V klanju na Mrdarju se je ta četa spopadla z desetkrat močnejšim oddelkom turških ba-šibozukov. V 18minutnem junaškem boju so naši podlegli, a so napravili med Turki krvavo svatbo, s katere sc mnogi nikakor več ne povrne. Naši so padli takorekoč do zadnjega moža in ostali na bojišču, poječ ga s svojo krvjo; edinole Alimpija Marinkovič, Vlasti-mir Radovanovič in Ljubiša Vrsalovič so se, dasi s težkimi ranami, pretolkli skozi Turke in prišli med svoje. Srbski ranjenci. Drugi oddelek srbskih ranjencev je 23. t. m. z vlakom dospel v Belgrad. Bilo jih je 110. Prvi oddelek jih je štel 296. Med težko ranjenimi sta bila tudi dva dijaka: filozof Miloševič in Vuka-šin Petrovič, sin profesorja P. Petroviča. Miloševič se je veselo nasmejal znanemu časnikarju in mu zaklical: »Časopise pisati je lahka reč!« Petrovič pa, ki je brez znanja starišev pobegnil med četaše, je silno prosil nekega znanca, naj za božjo voljo nič ne pove njegovemu očetu, ki da še ne ve, da je ranjen. Med težko ranjenimi je bil tudi belgrajski kavarnar Dilberovič in sla-ščičarnar Petrovič. Nekega kmečkega fanta izmed ranjencev je nekdo vprašal: »Ocl kod?« »Z Merdarja . . .« »Ali se je zelo streljalo?« »Kako ne?! Arnavti naskakujejo in vpijejo: a, bin, bin! . . .« Naskakujejo vedno z nova, kakor bi iz zemlje rasli. Sprejemali smo jih s puškami in bajoneti. Celo z zobmi smo se trgali. Ko pa je prišla naša artiljerija in mi-traljeze — so bili izgubljeni . . .« »Ali je mnogo Turkov padlo?« »Ne vprašuj, strahota . . .« — Vsi ranjenci so ponosni na svoje puške, ki so jih vsi prinesli iz boja. Nihče je ne da iz rok niti toliko, da bi mu jo kdo drugi nesel ali držal. Nekaterim je kroglja z roko vred zdrobila puško; celo te ostanke ranjenec ne da od sebe ter jih krčevito stiska, češ, huje mi je za puško, nogo za roko. Občinstvo obdaruje ranjence s cigaretami in denarjem, a marsikateri prime dar z zobmi, ker mu je ena roka zdrobljena, z drugo pa drži puško. Vsi hočejo nazaj, na Kosovo! Težko ranjenim polagajo darove v nosilnice. XXX Včeraj ob 7. uri zvčeer smo dobili naslednjo brzojavko iz Belgrada: Da-nos so pripeljaii 885 novih ranjencev iz Prcševa in Kumanovega. En voz ranjencev so poslali v ICragujevac. Ranjeni so večinoma lahko, mrtvih je jako malo. Vse bolnišnice so polno. Zm Krščanskega orožja!«- Odločivne bitke na balkanskem polotoku se že bijejo. Bulgari zmagujejo, Srbi zmagujejo, Črnogorci zmagujejo, Grki zmagujejo. Komaj je začetek vojske in Turek je že pobit. Stalo bo se nekaj dela, da ga popolnoma potolčejo, potolkli ga pa bodo. Svet občuduje junaštvo krščanskih narodov na Balkanu. Zabavljači so utihnili. Balkanske narode vodi v boj krščanska misel, misel pravice, svobode, kulture. Turek pa tega nima. Turški vojak je hraber, turški poveljniki so zmožni, a pravega navdušenja ni; to je umirajoča, ugašujoča država, ki nima v Evropi več pravice do obstanka, ki je svojo vlogo dokončala, ki se nikdar več ne dvigne. Dan maščevanja za stoletne krivice in krutosti je prišel. V znamenju križa prihajajo sveže slovanske čete, da osmanskemu barbarstvu dajo zadnji udarec. Turek se bori topo, leno, brez ognja, Bulgari, Srbi, Črnogorci in Grki pa s plam-tečim navdušenjem, v zavesti, da je bodočnost njihova. Kaj bodo zdaj evropski kapitalisti, ki so dozdaj Turka držali? Spričo zore no- vega velikega bulgarskega kraljestva, velike Srbije, nove Grčije, spričo korenitega preobrata na Balkanu, ko bo oživela slava prejšnjih zgodovinskih carstev na Balkanu, se bo tudi evropski kapitalizem moral postaviti na stran balkanskih Slovanov. Ves izobraženi svet bo zapustil fikcijo ohranitve Turčije in priznal balkanskim Slovanom, kar jim gre po zgodovinski naravni pravici. To pomenja novo dobo za vse Slovane, novo dobo tudi za Slovane v Avstriji! Z zmagoslavnimi čustvi praznujemo tudi mi zmage naših bratov! Po miki pri Kirk khisso. Podrobnosti iz bitke pri Kirk Kilissu. Padec Kirk Kilissa so Bulgari pripravili z napadom, ki so ga ponoči izvedli in se polastili gričev, ki leže severno in se-vero-vzhodno od mesta. Griče je takoj zasedla bulgarska artiljerija, ki je zjutraj pričela na mesto streljati. Kirk Kilisse je kmalu gorelo. Istočasno je pa na celi črti napadla mesto bulgarska pehota, druga bulgarska kolona je pa prodirala na vzhodu po gričih pri Jundelli, ki leže vzhodno od Kirk Killisa. Ta bulgarski oddelek je hitel proti ccsti, ki vodi v Bunar Hissar, da pride Turkom za hrbet in jim onemogoči prodirati. V vinogradih na severnem delu bojišča so se med Bulgari in Turki bili strahoviti boji mož z možem. Bulgari so se z največjo srditostjo borili, Turki so Bulgare sicer večkrat vrgli nazaj, a Bulgari so vedno ponavljali svoje strahovite napade. Glavna turška moč se je pričela že ponoči umikati proti Bunar Hissarju in čez Jenidže in Kavakli. Ob 10. uri dopoldne so vdrli prvi bulgarski vojaki od severo-zahoda skozi vinograde v Kirk Kilisse, kjer so se bili strašni poulični boji. K oje strašno morenje trajalo eno uro, se je usoda Kirk Kilissa zapečatila in Bulgari so bili gospodarji mesta, ki je gorelo in ki so ga razstrelile bulgarske kroglje. Bulgari so bili sicer utrujeni, a so takoj zasledovali sovražnika, ki je v največjem neredu bežal. Prodrli so Bulgari takoj čez Skoplje (Uskiib, ki se ne sme zamenjati s Skopljem v Albaniji) in Bunar Hissar, da Turkom preprečijo umikanje. Največje važnosti je zdaj buigarsko prodiranje ob obrežju proti Vizi, kjer nameravajo pre-preprečiti Turkom umikanje proti Carigradu. Angleško poročilo o padcu Kirk Kilissa. Preko Londona se poroča: Vojni poročevalec Benett Burleigh poroča: Večinoma vsi boji pri Kirk Kilissu so bili strašno krvavi. Turki so se v najdivjejšem begu na več točkah umikali. Težki turški topovi niso čisto nič učinkovali. Turki se zdaj zbirajo v tesnejšem okrožju. Ko so se Turki umikali, so vse vasi požgali. Vreme je zelo lepo, kakor poleti. Bulgari povsod prodirajo in so došli že do 30 km daleč v Turčijo. Navzoč je bil, ko so pripeljali v Staro Zagoro 3000 turških vjetnikov, ki so napravili nanj jako slab vtis. Bili so večinoma veliki možje, ki so izjavljali, da so jih s silo napravili za vojake in da niso imeli še nikdar prej puške v roki. Bulgari stoje sedem do osem kilometrov severno pred Odrinom in že celo mesto nadvladajo. Burleigh poroča, da je, ko se je pričela bitka, ukazal neki turški častnik streljati nekemu grškemu rekrutu na Bulgare, ker rekrut ni ubogal, je častnik ustrelil nanj in ga ranil. Grk je nato ustrelil častnika in še več drugih častnikov, nakar se mu je v splošni zmedi posrečilo uiti k Bul-garom. Carigrajskc poročilo o turškem porazu pri Kirk Kilissu. Iz Carigrada se (25. t. m.) poroča: Po« ročila iz krogov diplomacije naglašajo, da nost, imajo pa šolski bratje iz Strebers-dorfa pri Dunaju. V tem zavodu se šolajo sirote in v posebnem oddelku brezplačno sinovi bairaktarjev (poglavarjev) gorskih rodov in drugih uglednih Albancev iz gor. Bile so počitnice, ko sva si ogledala ta zavod, a bilo je dosti dečkov v zavodu, ki so žalostno pohajali po vrtu. Ravnatelj zavoda, zgovoren Dunajčan, nam je povedal, da so to sinovi onih rodov, ki so se takrat vojevali s Turki, in vsled tega niso mogli k staršem na počitnice. Od tod njih žalost. A Skadra ne bi videl, kdor bi si ne ogledal bazarja, to je oni del mesta, ki služi izključno trgovini in obrti. Skadrski bazar obstoji iz več ko 2000 kolib, ki so vse na kupu. Ena koliba se drži druge in le ozke ulice vodijo skozi. Kdor si hoče ogledati ljudstvo, kakršno je v Skadru in njega okolici, ta mora obiskati bazar v sredo ali soboto, ko je tržni dan. Tedaj pridejo velike množice ljudstva iz okolice in prineso ali na hrbtu ali na oslih in mulah ali pa pripeljejo na dvokolesnih vozovih, v katere je vpreženih po par volov, svoje pridelke, da jih prodado in si nabavijo raznih hišnih potrebščin. Tu v bazarju dobiš vse, kar zamore srce tamkajšnjih domačinov poželeti. Nad bazarjem že od daleč vidno se dviga stara trdnjava Rosnpha. To trdnjavo '1,4 m,'AtodEte i k sfv ffe- - 7 < ---A - , Prevaja, turška luka na meji med Turčijo in Grško. da sc tako pomnoži na sedem armadnih zborov. V močnih, ugodnih postojankah pri Baba Eski čakajo Turki lahko mirno na napad glavne bulgarske armade. Če sovražnik odkloni ofenzivo, ga velika turška armada prisili na bitko severno od Odrina. Turki so se iz Kirk Kilissa umaknili le iz strategičnih razlogov, da se splošno koncentrirajo. Odrin lahko obleganje prenese. Nezadovoljnost v Carigradu. Avstrijski korespondenčni urad poroča iz Carigrada (24. okt.): Nepotrpežlji-vosti, s katero je občinstvo pričakovalo poročil o veliki bitki, ki se je pred dvemi dnevi vnela pri Odrinu, popoldne objavljena poročila generalnega štaba niso zadovoljila. Nasprotno vzbuja negotova, s splošnimi vojaškimi izrazi prepletena izjava pomisleke, osobito zato, ker se kot operacija označeno umikanje v mnogih krajih smatra za trajno umikanje turške armade. Francoska sodba o bitki pri Kirk Kilissu. Iz Pariza se poroča: Tu se sodi, da zavzetje Kirk Kilissa vojske ne odloči. Pričakujejo, da se razdeli bulgarska armada v dva dela. En del bo obkolil Odrin, drugi pa poizkusil prodirati proti Carigradu. Car Ferdinand pri vjetih Turkih. Avstrijski korespondenčni urad poroča 25. t. m. iz Sofije: Car Ferdinand je 24. t. m. obiskal s svojimi sinovi v bojih pri Odrinu vjete Turke, ki so jih v Staro Zagoro prepeljali. Car je nagovoril dva turška častnika, ki jim je stisnil roke in ju vprašal, kako da sta bila vjeta, nato je pa nagovoril vjete turške vojake, med kaie-rimi je bilo približno 100 otomanskih Bul-garov. Vjeti turški častniki in vojaki so se zahvaljevali, ker tako lepo ž njimi postopajo. Ko sc jc car odstranil, so turške častnike peljali v vojaški kazino, kjer so zajtrkovali, vjete turške vojake so pa v vojašnici nastanili. Dva vjeta častnika sta prosila za plašče. Njih prošnji so takoj ustregli. Turški bolgarski vojaki se niso hoteli boriti proti Bolgarom. — Bolgari napadajo odrinske utrdbe. Iz Stare Zagore se poroča 25. t. m.: Ob prvih obmejnih bojih so ukazali Turki bolgarskim rekrutom iz turške Makedonije, da se morajo bojevati v prvi črti. Bolgari so pa imeli male bolgarske zastavice v žepih. Ko so jih napadli Bolgari, so te zastavice pokazali in se svojim rojakom udali. — Iz Carigrada se poroča: Bolgari napadajo zunanje odrinske utrdbe, Turki streljajo na napadalce iz topov. V Odrinu ni še znano, da so bili Turki pri Kirk Kilissu poraženi. »Ikdam« poroča, da so Turki pri Marašu osvojili devet bolgarskih brzostrelnih topov. Bilko pri Kumanovu. Po srbskem uradnem poročilu (objavljeno v Belgradu 25. t. m.) se je pričela bitka pri Kumanovu ponoči od 23. na 24. t. m. in je trajala do večera 25. t. m. Turkov se je bitke udeležilo do 25.000 mož. Dasi so turške kroglje švigale, je srbska pehota, ko so dežile na njo turške krolje, napadla turške utrdbe. Osobito se je odlikovala srbska artiljerija, ki je uničila tri turške eskadrone. Izgube so na obeh straneh velike. Turki so izgubili 5000 mož. Prestolonaslednik je vodil boj v neposredni bližini streljalne črte. Tudi srbski kralj je prišel s svojim generalnim štabom na bojišče. Važna je bitka pri Kumanovu zalo, ker morejo zdaj Turki braniti Skoplje le še z ene strani. Danes zjutraj nam je došlo o bitki pri Kumanovu sledeče brzojavno poročilo našega posebnega poročevalca v Belgradu: Okoli Kumanova se je bila strahovita bitka, ki se je je na srbski kakor tudi na turški strani udeležilo po 40.000 vojakov. Bitka je trajala en dan in eno noč. Strahovito je streljala srbska artiljerija. Turška konjenica se je v največjem neredu umikala. Srbi so zaplenili 10 brzostrelnih pušk in veliko municije. Utrdbe so Srbi osvojili z bajoneti. V bitki za Kumanovo je padlo mrtvih 5000 Turkov, število ranjencev ni še znano. Srbi so izgubili 600 mrličev in 1300 ranjencev. Ubita sta bila srbska častnika Živič in Glivic v boju mož z možem. Srbska armada je zelo navdušena. Turki beže proti Skoplju. Srbski kralj je čestital srbski armadi k njeni zmagi. Vojska jc priredila na bojišču zadušnico v spomin srbskemu caru Lazarju in srbskim junakom, padlim ob usodni bitki na Kosovem Polju, Arnavli izročajo srbski armadi orožje. Iz Carigrada poroča »Siidslavischc Korrespondenz«: Armada Zcki paše je bila pri Kumanovu popolnoma poražena. Turška poročila o uspehu Zeki paše so le v toliko istinita, ker opisujejo le delni uspeh v bitki pri Kumanovu. Zeki paša jc res odbil prvi napad srbske armade, ki jo je vodil srbski prestolonaslednik, a na bojišče v pravem času došla bolgarska armada je odločila bitko. Turki so bili prisiljeni, da so se ne ravno v najboljšem redu umaknili. Izgube so bile na obeh straneh velike. S poročilom »Siidslavische Korrespondenz«, da so bitko pri Kumanovu odločili Bolgari, se pa ne ujema iz Belgrada dne 25, t. m. odposlano zasebno poročilo, ki izvaja: Vsako uro pričakujejo, da se srbska glavna armada, ki ji poveljuje prestolonaslednik, združi s srbsko-bolgarsko armado, kateri poveljuje general Štefanovič in ki je, kakor znano, čez Egri Palanko prodirala v Turčijo. Dne 26. t. m. prično Srbi prodirati proti Skoplju. Pričakujejo, da se bo druga odločilna bitka bila na Ovčjem Polju. Turki brez glave. Iz srbskega glavnega stana v Vranji se poroča: Princ Aleksij Karagjorgjevič je nekemu časnikarju izjavil, da so Arnavti zelo hrabri, a ne bojujejo se za veliko idejo, marveč tako, kakor se goni živina. Turki so popolnoma izgubili glavo. Najbrže so se preveč na posredovanje velevlasti zanašali. Discipline v turški armadi ni. Upa, da sc vojska kmalu konča. Turški načrti. Iz Belgrada poročajo: Srbski vojaški krogi so poučeni, da nameravajo Turki a Srbi pričeti glavno bitko šele pozneje, ko zbero svojo armado v notranji Turčiji na ugodnih postojankah. Glavna turška armada prične bitko šele, ko bodo Srbi in Bolgari že zelo oddaljeni od svojega doma. Slovesen sprejem Srbov v Prištini. V Prištini je prebivalstvo dne 23. t. m. poveljnika srbske armade navdušeno sprejelo. Srbski general je nagovoril veljake in zagotovil, da bo srbska armada izvojevala narodom svobodo in postavo. Srbskim vor jakom je klicalo prištinsko prebivalstvo: »Živio kralj Peter! Živio Srbija!« Prodiranje iz Egri Palanke. Iz Zemuna se poroča: Ko je general Štefanovič osvojil Egri Palanko, je prodiral proti Strazinu in Kratovu, katera kraja je zasedel. XXX Zarota v srbskem glavnem stanu. Belgrajski list »Pravda« poroča: V glavnem stanu srbske armade so zasledili !- zaroto proti finančnemu ministru Pačuu, j ker jc v skupščini predlagal, da naj bi zna-( šala vojna doklada za rezervne častnike j manj kakor za aktivne častnike. Tri za« i rotnike da so že vojnemu sodišču izročili. Demonstracija proti vojnemu ministrstvu v Belgradu. Ker se je prepovedalo objaviti izkaz v vojski ubitih Srbov, so Belgrajčani (25. t. m.) demonstrirali pred vojnim ministrstvom. V Belgrad je došlo zopet 800 ranjencev. Srbija se približuje Avstriji. Iz Belgrada se poroča, da dela Pasič na izboljšanje razmer med Dunajem in Belgradom. Boj za Skader. Taraboš zasedli Črnogorci. Iz Cetinj se 25. t. m. brzojavlja: Skader se mora čez nekaj ur udati. Turki so morali prenehati streljati na strminah Taraboša, ker so črnogorske kroglje njihove Lopove tako poškodovale, da so morali obmolkniti. Del gore Taraboš so že Črnogorci zasedli. Turki več ne napadajo Črno- je bila turška armada pri Kirk Kilissti popolnoma poražena. Razpoloženje turških vojakov je bilo zelo slabo, Turki so se le malo branili in so se v velikih množicah Bulgarom udajali. Vojaki so bili izstradani in slabo oblečeni in niso imeli dovolj municije. Koliko turških vojakov so Bulgari vjeli, še ni znano, a gotovo je, da so jih več tisoč vjeli. Topov in zastav so turški vojaki pustili veliko. Bulgari turško armado energično zasledujejo. Pri Kirk Kilissu izgubili Turki 16.000 mož, Iz Carigrada se poroča (25. t. m.): Po iz Odrina došli brzojavki so izgubili Turki med bilko pri Odrinu in Kirk Kilissu 16.000 mož. Boji za Odrin. Iz Londona se poroča (25. okt.): Po najnovejših poročilih so Bulgari le šc 3 do 5 km od Odrina oddaljeni. Londonski vojaški krogi sodijo, da nameravajo Turki z enim armadnim zborom Odrin toliko časa držati, dokler se ne konča nameravana turška koncentracija sedem armadnih s štirimi rezervnimi zbori pred Carigradom, in sicer v postojankah, ki leže južno od Kirk Kilissa. Sodijo, da prepuste Turki Odrin Bulgarom, ne da se spuste v odločilno bitko. Pričakujejo, da pade Odrin v nedeljo. Bulgari obkoljujejo Odrin. Carigrajski list »Terdjoumani Hakikat« opisuje boje pri Odrinu in izvaja, da prodirajo Bulgari, ki nameravajo turško odrin-sko armado obkoliti, od dveh strani proti Odrinu. Prva bulgarska armada da je prekoračila mejo pri Bujuk-Daerbendu, ki leži severo-zahodno od Kirk Kilissa. Prvič je zadela na turško armado pri Demirkoju, ki leži severo-zahodno od Kirk Kilissa. Druga bulgarska armada je pa prodirala ob reki Tundža in se približala Odrinu z zahoda. Še en turški poraz. Iz Stare Zagore, kjer je nastanjen bulgarski glavni stan, se poroča 24. t. m. ob 8. zvečer: Turki se umikajo iz Kirk Kilissa po veliki carigrajski cesti v Vizo. Borili so se še, ko se se umikali, a so bili zopet poraženi. Bulgari so vjeli 1200 Turkov in zaplenili veliko topov. Turški vjetniki pripovedujejo, da je dobilo 10 turških vojakov na dan 10 kg kruha in drugega nič. Uradna turška poročila o bitki pri Kirk Kilissu. Turško vojno ministrstvo je 24. t. m. ob 5. popoldne poročalo časopisju: Vzhodna armada je kotela ustaviti prodiranje tiste bulgarske armade, ki je prekoračila mejo vzhodno od reke Tundža. Prisiliti jo je hotela, da se razvije, da se pridobi čas, za ojačenja. Bulgari so se res morali razviti in prenehati prodirati. Ko se je vzhodni armadi posrečilo, da je sovražnik nekaj časa zamudil, se je v redu umaknila, da se izogne odločilni bitki, katere uspeh bi bil dvomljiv. Vzhodna armada se je umaknila v smeri, kjer se ojačenja pričakujejo. Nekaj oddelkov, ki so bili sijajno vodeni, je napadlo sovražnika z namenom, da ga zaposli. Boj je nameravani namen dosegel. Nadalje se iz Carigrada uradno poroča: Turška armada je obrambno progo pri Odrinu zapustila iz strategičnih raz-olgov in se umaknila, ko je dosegla svoj namen, v hudih bojih, s katerimi se je sovražnik zadržaval. Izgube še niso znane. »Daily Telegraph« poroča v četrtek zvečer iz Carigrada: Sklenilo se je, da se Kirk Kilisse zapusti in da se vsi armadni zbori, izvzemši enega, ki brani Odrin, umaknejo h glavni turškj armadi, ki se koncentrira pri Baba E s ki. Glavna turška arma- »Nubcnga krajcerja te na u kušfcal. Se u lahkabinet. te um polu, ke je en groš pusebi za plačat in jc sam za ud-rašenc in pametne lid, kc jm na gre pere kri u glava, čc kej tacga notr vid-ja; še ke not te um pelu.« »Brava, pol pa pejma, čc je tku.« In prjeu sm guspuda Jakupiča za pudpajzdha, pa sma ja krenila ukul vogla in mera tistga kinomatugrafa, ke Iblančancm bi zaleže kukr vsi ta druh trje tejatri, ke prou za prou nimaja za druzga pumena, kokr de sc špetoraja zavle jezika in sa nazadne use glih du-gnal in prbil, dc edin pravilu jozek gu-varim in pišem prou za prou sam jest. Tam mera sma šla preko Tibuli in ke s je gespud Jakupič kupu za gabl-fruštek u tist barak pud Tibuli še dve športcigarete, sma stupila notr u hram umetnast in špetera. Ke jc vidu gespud Jakupič, de se Cm jest kumot nardet in udlužit klu-buk in zimska sukna, rac je prjatlsk pusvaru, de nej nekar tega na strim, Če se nečem prohladit, kc hram umetnast. je rnrzu du Idi, kokr sa Ide mrzl clu noga, je reku in m stisnu u roko ene buklce, kc je usa brklarija natank notr zapisana, dc se m lohka infurmi-ru, je roku, čc ura res tulk kaže kulker bije. In iz tistem buklcam srn se ta peru ustopu pud ena velika pudobn, ke ]e bla gor numara 235 »Gespud Jakupič! Tala pudoba jc pa gvišn ufremu klubčar Pok iz starga trga, ke jc tku velek klubuk gor na-malan.« »Pena, prsmoda! Tu jc ja »Staro-sluvenska svatba«! Sej maš vendr bu-kicc u X'okali; puglej, pa uš vidu,« za-frknu me je gespud Jakupič. »Svatba, prauš. Ki sa pa svati? Jest videm sam en velek klubuk.« »Čak, kc u ja začel jest, u že mož soj klubuk kam ubesu, pol uš pa vidu svate.« »A tku! Pol um pršou pa raj čez en čas nazaj pugledat. Zdej pa puglema šo druge pudobc. Kua pa tula pumen, gespudJakupič, kc sc tala mužakar iz enmo zajcam trka. A sa u stareli cajtoh tud zajci trkal, kokr dondons kozli?« »Tu jo holt usoda umetnka!« pu-. jasnu m je gespud Jakupič. »Srumak! Sam jo nag, žena negava nima nč za ublečt, pa šc iz zajcam sc moro trkat! Srumak!« zdihnu sm in stopu raj u ta druga soba, kc nisa ble videt tku žalastne rči. U tc sob sa ble use bi luštne pudobc, kokr pa u ta poru. Ta mar bel sc m jc pa dupadu »Smlednk«, ke se voda tku lpu glonoa, kokr de b bla iz pucpasta spucana. Naj-bulš b biu, če b znou kdu taka peč na-malat, do b bla cela zima gorka, pa b ja gvišn prodan. No, pa naš umetnki šc nisa tku napredval, gospoda .jh holt premal pudpera, zatu pa na morja tku hitr naprej kukr b rad. In taka poč b glih u zclejšn razstau strašn prou pršila. Tud putert pl. Š., kokr prauja buklce, m jc biu ušeč, kc čc ma u zdej-šneh slabeli časeh eden šc tku celo pud-platc, kokr sm jh vidu na tc pudob, tu je žc neki pusebnga, tu je žc dukaz, dc moremt, lastnik teh pudplatu hedu dobre duliodke. Tku sm biu iz pudobam, kc voseja u tc sob, precej zaduvolen in žc sin tou jt vn in šo u drug sob pugledat, kuku sa se kej naš umetnki ub-nesl; kar m pade u uči zraven urat ena velika podoba, ke stuji na no ona žalska iz ena kangla za kufe u rok, pa sc na upa naprej, ke jc pretema. Ke sma pršla na druga plat u soba, ke je iz enmo žaklam u dva tala predelana, zagledam žo ud zdoloč sama voda. »Tu jo Donava,« m je gespud Jakupič. pujasnu. »Kamer pugledaš, vi-deš sama Donava, in ke naprej u ta drugmo ucldelke pa videš spet sama Iblanca.« »Aha, tu sta gvišn dva malarja, ke znata voda delat in iz voda ukul jt. Pregovar scer pravi: »Kdur iz peštola ukul gre, iz peštola ukul pride!«, jest, pa rečem lohka, de tud kdur preveč ukul vode hod, u vod ukul pride.« »More holt merkat, dc sc mu kej tacga na prpeti. Scer pa pu pravic pu-vom, de pametna sta b! tc dva malarja, ko voda malata pa cviček pijeta, kokr pa tamla u ta mal sobe list malar, kc s cvičkam mala pa voda pije.« Zavrnu in poduču me jo gcspucl Jakupič in me polu šc u ta zadna soba, kc sc pu vokne zviraja ene mejčkone fegure iz iluce. »Kua pa tc fcgurce punienja?« sm prašu. »Tu sa pa »Sukolci«, ke se učeja za Sukolsk zlet proste vaje.« »A sa Sukolci iz iluce?« »Soj sam vicloš!« »Veš kaj, gespud Jakupič, tc ku-medje mam šc zadost. Kar pejma raj kola u iblansk Prater pu tisteh gaugah sc dol vozt.« »A na groš u lahkabinet pugledat?« »Kua sc pa notr vid?« »Use sorto; ta nar bi to pa zna zanimal, gespud dohtar Taučar iz knef-tra, kot šuštarsk majster!« »Žo vem! Tista pudoba jo šo. dost dobra, ampak ukul gospucl dohtar Taučarja b mogu šc namalat use la druge lebcralce ket pulitične šuštarske lerfante, pol b biu fajn.« »No, če že mečeš jt u lahkabinet, pa saj puvej, kaj prauš h mojem gip-sarskem pulrete; a t jc ušeč?« »Fajn te je trofnu in tku b mogu nardet use sluvcnskc malarje, kokr jc tebe.« »Kuku misleš?« »No do ruke naskrižom držeja.« Boltatu Pepe iz Kudeluga. gorcev. Esad paša sc je z delom svojih divizij umaknil v gore, ki leže južno od Skadra. Grad (citadela) v Skadru je razrušen. Kralj Nikolaj se je pripeljal na bojišče pred Skadrom, da bo navzoč, ko se Skader uda. Obstreljevanje Skadra. Iz Podgorice se je 25. t. m. zasebno v Berolin brzojavilo: Skader Črnogorci hudo obstreljujejo, osobito grad, ki jc močno poškodovan. Črnogorci so Skader do pozne noči bombardirali. Turki so iz Skadra napravili izpad in napadli Črnogorce, ki so pa izpad pričakovali in so Turke tako sprejeli, da se jih je le malo vrnilo nazaj v Skader. Veliko Skadrčanov je pobegnilo k Črnogorcem. Turški vojaki zapuščajo Skader. »Reichspost« poroča: Močni oddelki turške posadke v Skadru so se iz mesta umaknili na griče pri Zadrini, ki leže južno od mesta ob cesti, ki vodi v Leš (Alessio). Skadrčani sodijo, da se Turki zato umikajo, ker mesta ne bodo mogli držati. S Taraboša Turki le slabo in malo streljajo. Črnogorci so že tri turške baterije prisilili, da so morale umolkniti. Tudi na Berdici Turki več ne streljajo. Črnogorska vojaška cenzura Izvrstno deluje. Ubogim poročevalcem zamenjuje imena raznih krajev in poveljnikov tako izvrstno, da čitatelj, ko poročilo prav slastno prečita, nazadnje nič ne ve. Sevc, da se to godi le radi tega, da sc vara sovražnika. GrSko-lurška vojsko, Grški kralj tudi odpotoval na bojišče. Grški kralj Jurij se je 24. t. m. odpeljal s svojo jahto v Volo, odkoder se z železnico odpelje v Larisso, odtam pa v Serfidže, kjer se je 24. t. m. nastanil grški glavni stan. Predno je odpotoval kralj na bojišče, se je poslovil z metro-politom in rekel: »Grki tako sijajno zmagujejo po božji previdnosti, ki jo je ganila molitev balkanskih kristjanov.« Boji v Eipru. »Agence d' Athenes« poroča: General Sapuntzakis brzojavlja iz Arte: Dne 24. t. m. so se cel dan bili boji v soteski Kumuntsades. Boji se niso odločili. Ponoči so pa Turki napadli Grke s premočjo. Dva grška bataljona, ki sta branila sotesko in prve griče pri Kjaffi, sta bila nazaj vržena. Boj je trajal celo noč. Pri Gribovu so bili vrženi Turki iz postojank, ki so jih z velikimi žrtvami osvojili. Grki so izgubili enega stotnika in tri vojake, ranjen je neki poročnik in štirji vojaki. Boj še traja. Turkov je padlo mrtvih 70, 10 Turkov so Grki vjeli. Iz Aten se še poroča: Po osvoboditvi Servije nameravajo Grki zavzeti Kozani, kjer je le malo turških vojakov. Tudi v Veriji ni veliko Turkov. Zakasnele vesti z grško - turškega bojišča. Kabel Zante-Korfu je prerezan, zato bodo vesti z grško-turškega bojišča zakasnele. Zante je sicer v kabelski zvezi z Otrantom, a po tej poti čez Italijo imajo brzojavke velikansko zamudo. Grška ima sicer še eno kabelsko zvezo z Evropo, in sicer Zanta-Malta, druge pa ne. Pismo s Celinja« C e t i n j e , 23. okt. Taraboš—Skader. Pred dvema dnevoma jc črnogorska vojska začela živejšo akcijo z ene strani na Skader, z druge pa na Taraboš. Zadnje dni so se zgradile nekatere ceste, ki so bile nujno potrebne za uspešen napredek čet, zlasti pa za prevažanje in nameščanje težkih oblegovalnih in brzostrelnih topov. Na višinah krog Taraboša, ki so jih Črnogorci zadnje dni zavzeli, so se v naglici napravile šancc, za njimi postavili črnogorski topovi in včeraj ob 11. uri dopoldne se je začelo bombardiranje Taraboša in s tem akcija za zavzetje Skadra. Kakor se čuje iz glavnega štaba, bodo operacije za zavzetje te trdnjave trajale vsekako 10 do 14 dni. O trdnjavi sami ste že pisali; danes samo toliko, kolikor vem iz najnovejših informacij. Trdnjava je opremljena z najmodernejšimi topovi in drugim orožjem, zgradili pa so jo nemški inženirji. Tudi sedaj se nahaja ondi več nemških inženirjev. Včeraj započeto obstreljevanje je, kakor kažejo poročila, zopet potrdilo dejstvo, da jc črnogorska artiljerija iz-borna, kar jc pokazala v vseh dosedanjih bojih. Merilo sc je izvrstno in popolnoma sigurno, in v kolikor je bilo mogoče razvoj boja zasledovati, so se turške čete umikale od povsodi, kamor so bile niamerjene črnogorske kroglje. Pa tudi turška artiljerija je s tako silo odgovarjala, kakor doslej še v nobenem boju in nobeni trdnjavi. Sploh se v na- stopanju turških čet na Tarabošu opaža docela druga taktika; merjenje je mnogo boljše in tudi odpor je hujši nego doslej. Nemški častniki na Tarabošu? Razlog tej novi, izboljšani taktiki na turški strani je pripisati dejstvu, da turški vojski in brambi poveljujejo nemški častniki. Ta vest izhaja iz dobro poučenih krogov. Kljub vsemu temu pa včerajšnja bramba, čeprav jo bila vroča, ni bila uspešna. Na črnogorski strani niso bile poškodovane niti baterije niti pozicije, izgube pa štejejo vsega vkup samo enega mrtvega in enega ranjenega. Turške izgube seveda niso znane, a misli se, cla jih je nekaj! Nemška ln avstrijska pomoč Turkom? Sploh se zdi, da je Nemčija v sedanji vojni zelo angažirana na turški strani. Tako so tudi reflektorji, ki jih imajo Turki na Tarabošu in na nekaterih ladjah na Skadrskem jezeru — nemškega izvora in nemški častniki opravljajo dotično službo. — V nekaterih bitkah so Turki podpirali svojo vojsko na kopnem tudi z ladjami na Ska-derskem jezeru. To pa niso nikake bojne ladje ali monitorji, marveč so navadni parniki avstrijskega društva, ki ima plovbo na Skaclerskem jezeru; na te ladje so Turki privlekli svoje topove in z njimi že nckolikokrat ovirali črnogorske operacije. Največjo škodo so te ladje napravile Črnogorcem ob borbi pri Tarabošu, ki se jc bila koj prve dni vojne in v kateri so hrabri Lešnjani, prišedši med tri ognje, s tako strašnimi žrtvami zapečatili svoje junaštvo. Megla, slabo vreme. Po štiriurnem obstreljevanju se jc ogenj ustavil radi silne megle, ki sleherni dan nastopa in zelo ovira napredovanje čet. Posebno huda nadloga je megla v krajih, kjer operira general Martinovič, ki so močvirni in preplavljam. Ker vlada sedaj že dva dni strašno slabo vreme in se zdi, da je nastopila doba velikega jesenskega deževja, bo to zelo oviralo napredovanje črnogorskih čet. Seveda bodo te okoliščine tudi v zdravstvenem pogledu zelo škodile tamošnji armadi, saj je bilo že doslej, ko je vladalo razmerno suho vreme, že nekaj slučajev mrzlice, zlasti med onimi vojaki, ki so doma iz gorskih krajev. Armada kneza Danila. Vojska, ki je zavzela Tuzi in ki ji poveljuje prestolonaslednik knez Danilo, v hitrem tempu napreduje po levi obali Skaderskega jezera in se danes menda bije s turško vojsko krog Kozli-ka. Misli se, da bo, če bo vreme povolj-no, v par dneh dospel do cilja svojih operacij — do Skadra. Vukotičeva armada. Levo krilo brigadirja Janka Vuko-tiča uspešno prodira proti Plevlju in se najbrže zedini v srbsko vojsko, medtem pa bo desno krilo, ki je zavzelo Gusinje in Plav, najbrže krenilo na jug, da se z ostalo vojsko združi pri Skadru in ne bo, kakor bi se pričakovalo, prodiralo dalje v novopazarski sandžak, kjer bodo operirale samo srbske čete. Glavno krilo te brigade, ki mu poveljuje general Vukotič sam, napreduje proti Rožaju ter se nahaja nekje med Ro-žajem in Berano. Rdeči križ. — Skrb za bodoče ranjence v bojih za Skader. Črnogorski Rdeči križ razpolaga tačas s svoto 50.000 K; ravno danes je pa dobil veledušen dar 10.000 kron ocl srbskega Rdečega križa. — Danes so pripeljali na Cetince kakih 45 izključno lahkih ranjencev iz Rijeke, in sicer zato, da se tam napravi prostor za ranjence od Skadra, kjer se bodo te dni bili nedvomno vroči boji. Bombardiranje Taraboša. Danes nam je pozno zvečer dospela ta-le brzojavka: Danes se je srečno nadaljevalo včerajšnje bombardiranje Taraboša. Turki so danes otvorili ogenj ob 7. uri 25 minut zjutraj, a naši jim celo uro niso nič odgovarjali. Nato so Turki ustavili streljanje, ne da bi bili Črnogorcem prizadeli najmanjše škode. Črnogorska artiljerija je šele ob 10. uri 15 minut začela živahen ogenj in koj prva kroglja je sijajno zadela. Z nekaterih strani se je streljalo s šrap-neli in granatami ter izvrstno zadevalo. Bombardiranje se je uspešno nadaljevalo do 4. ure in pol popoldne. — Turki so danes veliko slabše zadevali, nego včeraj, municijo so pa dvakrat toliko potrošili. Izgube na črnogorski strani so: En častnik, ki se je izredno junaško vedel, in en vojak mrtva, en vojak pa ranjen. Po pripovedovanju nekega vjetnika so imeli Turki včeraj velike izgube in več razrušenih šanc. Naš ogenj jih jo tudi danes oviral, da niso mogli zadevati z glavnih utrdb. Laži o turških zmagah. Vesti, ki se po raznih listih širijo o turških zmagah, zaplenjenih črnogorskih topovih itd., so gole izmišljotine. Morem vam jamčiti, da so vse vesti, ki prihajajo preko Carigrada, lažnjive — a prinaša jih in sama fabricira dunajska »Presse«. Dosloj so Turki imeli en sam edin uspeh: tedaj ko so koj prve dni vojne odbili črnogorski napad na Taraboš; drugega nič! O kakih zaplenjenih črnogorskih topovih ni niti govora, a en edini črnogorski vjetnik, ki ga imajo doslej Turki v rokah, je nek 151etni pastirček, ki so ga Turki pod Tarabošem ugrabili, ko je pasel ovce I Državni zbor. Dunaj, 25. oktobra 1912. Nujni predlog poslancev Povšeta, Jarca, Hladnika in tovarišev za pomoč vinogradnikom V vinorejskih pokrajinah Dolenjske, v okrajih Krško, Novo mesto, Črnomelj in Litija je letos silno slaba vinska letina. Vse mogoče nesreče so prišle čez vinograde. Pomladi je huda pozeba uničila veliko trt-nih poganjkov. Kar je še ostalo, so pokončale bolezni: palež, plesnoba, trsna gnji-loba itd. Tudi toča se je v mnogih krajih pojavila. Trgatve vsled lega skoraj nikjer ni bilo. Ako je pa še ostalo kje nekaj grozdov na trtah, so bile jagode kisle in trde, tako da vino, ki se bode dobilo, ne bode niti užitno. Vinogradniki so v največji zadregi. Iz vinogradov ne bodo dobili dohodkov, da bi si mogli potrebščin nabaviti. V prihodnjost gledajo obupani. Že leta 1910. je bilo za vinogradnika slabo leto. Pridelali so takrat komaj četrtino navadnega pridelka. Dohodek leta 1911. je bil tudi nižji kot povprečni pridelek. Letos pa niso nikjer na Dolenjskem pridelali čez eno desetino, navadno samo 1—2% povprečnega pridelka. Da se morejo obdelati vinogradi, je treba denarja. Kopanje se ne more opraviti samo z domačimi ljudmi. Treba je precejšnjih množin bakrene in železne galice, žvepla itd., da se trta zavaruje proti paležu in plesnobi. Odkod naj vzamejo vinogradniki potreben denar za obdelavo? Hranilnice in posojilnice pri tej denarni stiski nimajo na razpolago denarja. Ali naj ostanejo vinogradi neobdelani? Ali naj se ljudje še bolj izseljujejo, nego dosedaj? Ali ni dolžnost države, da pomaga najzvestejšim državljanom, ki so v potrebi? Da se bedi na Dolenjskem vsaj deloma odpomore, predlagamo: Visoka zbornica skleni: Vladi se naroča: 1. da poizveduje, kolika škoda je letos zadela vinogradnike, 2. da ustavi v vinogradniških pokrajinah Dolenjske morebitne davčne eksekucije, 3. da odpiše davek od vinogradov, 4. da za leto 1913. preskrbi vinogradnikom galice in žvepla brezplačno. Predlog naj se razpravlja nujnim potom. Nujni predlog za po toči poškodovane. Poslanec Gostinčar je vložil nujni predlog za podporo po toči poškodovanemu prebivalstvu v občinah Št. Jošt, Črni vrh in Horjulj, okrajnega glavarstva ljubljanske okolice. Dnevne novice, + Najbolj razširjen slovenski dnevnik. Današnja številka našega lista je dosegla 10.000 izvodov. »Slovenec« je postal z današnjim dnevom najbolj razširjen slovenski dnevnik. -{- Zakon o šolskem nadzorstvu sank-cijoniran. Cesar je sankcijoniral zakon o šolskem nadzorstvu, ki ga je sklenil dež. zbor kranjski v zadnjem zasedanju. Glavna izprememba obstoji v sestavi deželnega šolskega sveta in okrajnih šolskih svetov. Zastopnik učiteljstva v deželnem šolskem svetu bo odslej imenovan na terno-pred-log deželnega odbora. Število članov okrajnega šolskega sveta se pa pomnoži, ker bodo odslej župani in svetovalci vsakega sodnega okraja volili po enega zastopnika. HrVaško • slovensko združenje. »Hrvatska K r u n a«, glavno glasilo Stranke prava v Dalmaciji, ki jo urejuje strankin načelnik don Ivo Prodan, prinaša 23. t. m. na uvodnem mestu članek pod naslovom »Manifestacija hrvaško-slovenskega edinstva v Ljubljani«. List piše: »Dno 17. oktobra lanskega leta, ko so s« zedinili pravaši vsoh dežela, smo ta skupni sestanek in zborovanje pravaških zastopnikov mogli imenovati »Prvi hrvaški sabor nove dobe«. Ugotovili smo ob tej priliki, da je sklenjena pravaška sloga nepobitno trdno jamstvo bodočih zmag. In glej, čez leto dni se naša trditev izpolnjuje. 20. t. m. se je v Ljubljani zbor zastopnikov hrvaške domovine, razširjene preko vseh slovenskih pokrajin, sešel na prvi hrvaškoslovenski sabor, ki se ga je udeležilo veliko število zastopnikov iz vseh hrvaških in slovenskih dežela, cla dado svoj placet ustanovljenemu hrvaško-slovenskcmu edinstvu, da razširijo in nadaljujejo delo ujedi-njenja in sloge, ki se je započelo meseca oktobra lanskega leta v Zagrebu. 20. oktobra letos, ko so Slovenci v polnem obsegu sprejeli kulturni in politični pravaški program iz leta 1894., se jc izpolnila in uresničila misel nesmrtnega našega Ante Starčeviča. Sestanek, ki je v resnici predstavljal narodno skupščino, ker je bil na njem po svojih zastopnikih zastopan ves hrvaški in slovenski narod, je imel značaj veličastne manifestacije hrvaško-slovenskega edinstva in je bil korak naprej k uresničenju pravaškega programa.« Nato navaja list resolucije, sprejete v plenu-mu pravaških zastopnikov ter potek zborovanja. O komerzu pravi, da »takega šc nikdar ni bilo v našem narodu« ter zaključuje svoje poročilo z vzklikom: »Epohalen dan in velik dogodek v naši najnovejši zgodovini!« + »Dan« iz Splita nazivlja 1. hrvat-sko-slovenski sabor »najvažnejši politični akt v novejši zgodovini hrvatskega državnega prava«. »Odslej je le ena zapoved za Hrvate in Slovencc pravaše vseh pokrajin.« + Hrvatskoslovensko edinstvo toplo pozdravlja tudi puljska »Naša Slog a«, ki objavlja vse na 1. hrvatsko slovenskem saboru v Ljubljani sprejete sklepe in resolucije ter naglaša veliko važnost dosežene politične vzajemnosti. -f- Boj za civilizacijo na Balkanu pozdravlja »Slovenski dom« na prvi strani, med noticami v taistem listu pa nahajamo lake-le »civilizirane« izraze: »Zelo glasen čuk« — »Ga bo živega hudič snedel« — »Majdič se je grimal« —• »Vsa njegova čukulada je bila v rož-cah« — »Mariinarice« — »Čuki so si izposodili štiflete, da bi se na Dunaju bolj poštrekali« — »Fajmošter je ogoljufal stare device«, »Svetujemo ti, da mesto skozi protekcijo oberčuka kompetiraš za mesto sekretarja« — »Gospodje črno-sukneži« — »Novomeški flečkajnar« —• »Če ne daš bere, si uklet in ferdaman« — »Kleferalci, ki jih ima ta dougi go-spucl iz farovža na cugelčkili« — »Baje stresa svoje sitnosti naprej kakor kra-ševski jeshar« — »Johanovga Pepeta. ščiplje po trebuhu« — »Hijena v du-hovski obleki«. — Vseh ostudnosti nismo niti omenili, jih je še enkrat toliko. To je list stranke, katere pristaši podpisujejo balkanske oklice za omiko in civilizacijo! 4- Naši liberalci in balkanska vojska. Slovenska liberalna stranka igra v sedanjem zgodovinskem času zelo smešno vlogo. Njeno časopisje se navdušuje za balkanske Slovane, pa bi se ravnotako lahko postavilo na stran Turkov, kajti nikomur na svetu ni nič mar, kakšno stališče zavzemajo slovenski liberalci. V tej za avstrijske Jugoslovane tako važni dobi odločuje na Slovenskem S. L. S., ki je v zvezi s hrvatskimi pravaši postala sploh najve-ljavnejši politični faktor na avstrijskem slovanskem jugu. Naši liberalci pa morajo čepeti v Ljubljani in nihče jih ne vpraša za njihovo mnenje. Edino, kar jim ostane, je, da se ljubljanska liberalna gospoda podpisuje svoja svetovnoslavna, imena pocl različne oklice v pomoč balkanskim Slovanom in cla pošilja pobožni Slovan Ivan Hribar, ki je podpisan pod pogodbo z Nemci, brzojavke v Sofijo, v katerih prosi Boga, naj bi naklonil zmago kristjanskim narodom. To nedolžno veselje liberalcem iz dna srca privoščimo. Ne moremo pa zamolčati, da se nam strašno čudno zdi, kako se more liberalno časopisje, ki zamotava krščanstvo, ki je izjavilo, cla je krščanstvo le še vera zaostalih, ki sc navdušuje za pogansko svobodomiselstvo, ki je tajilo posmrtnost in idejo v Boga, kako sc more to časopisje odkritosrčno navduševati za sedanji osvobodilni boj na Balkanu, katerega vodi krščanska Ideja, ki se bojuje v znamenju pozitivnega verstva, v blesku križa. Treba je le brati oklice balkanskih kraljev in nagovore bulgarskega, srbskega, grškega in črnogorskega predsednika skupščine ,da sc takoj jasno vidi, kako balkanska slovanska in neslovanska ljudstva gredo v boj zoper Osmane, gnana od krščanskega kulturnega ideala, na katerem sloni tudi njihova narodna, ideja. Kaj pa ima pri tem »Slovenski Narod?« On krščansko kulturno idejo od nekdaj sovraži, smeši in jo hoče z nekrščansko nadomestiti. »Slovenski Narod« bi bil s svojega stališča velikobolj dosleden, ako bi s Turki držal. Kdo sc ne spominja, s kakim navdušenjem jc »Slovenski Narod« svojčas pozdravljal mladoturke, o katerih je lahko vedel, da so zagrizeni nacionalci in centralisti, ki so se mu pa zato iz srca dopadli, ker so svobodomiselci. Slovenskim liberalcem je liberalni Turek desetkrat ljubši kakor katoliški Malisor ali pa katoliški Bulgar, katerih je tudi nekaj, kakor mu jc liberalni Nemec veliko ljubši od katoliškega Slovenca, česar naši liberalci tudi nikoli niso tajili. Veren pravoslaven bulgarski pop in kmet sta našemu liberalcu brez dvojbe velikobolj tuja kakor kak svobodomiselni turški »inteligent« v Carigradu. Zato je sedanje liberalno navdušenje za krščanske balkanske narode precej nerazumljivo, negledo na to. da je čisto vseeno, s kom naši liberalci držijo. Oni lahko ravnotako kakor Bulgarom pošiljajo zdaj sožalne brzojavke sultanu — nihče sc nc bo nad tem izpodtikal. Libcralci stoje vendar na stališču, da je islam ravno tako dober kakor krščanstvo. Z liberalno turško inteligenco so tudi veliki prijatelji. Kar pa se slovanstva naših liberalcev tiče, že davnej vemo, da ni počenega groša vredno. Kdor izjavi, da bi tudi zveze z Nemci ne bilo zamotati, ako se gre za to, da sc uniči katoliška stranka nad Slovenci — tega slovan-stvo se lahko za plot skrije. Kako resne so simpatije liberalne stranke, kaže najbolj drastično nova Hribarjeva organizacija v pomoč balkanskemu rdečemu križu, pri kateri je ignoriral somišljenike one stranke, ki pri sedanjih dogodkih na jugu najbolj vpoštev pride. Za to akcijo bi sc moralo interesi-rati najširše ljudske kroge, duhovščino, denarne zavode, politike, meščane itd. ittl., pa stopi skupaj par liberalnih glav v tihi kamrici ter izda potem bombastičen oklic na »Vse Slovence in Slovenke!« Ali so to resne simpatije za balkanske Slovane? Saj bi so bili lahko dogovorili, kako se razdeli delo za Balkanski rdeči križ na eni, za avstrijski na drugi strani — no, Hribar in njegovih .dvanajst apostolov je rabilo oklica, pompa, besed, za skupno sodelovanje vseh Slovencev in Slovenk pa jim že a priori ni bilo. To postopanje je rodilo ogorčenje celo mecl mnogimi uglednimi liberalnimi meščanskimi krogi. Tako liberalna stranka pri vsaki priliki pokaže, koliko jc v resnici dati na njene slovanske fraze. -f Zabavljanje »Slovenskega Naroda« zoper združitev hrvatskih prava-šev s S. L. S. je postalo uprav rokovnjaško. Zdaj izrabljajo nek članek dunajske »Information«, v kateri je nekdo pisal, da se na jugu v novi brvatskoslo-venski pravaški organizaciji združilo vse, »kar vsled okuženo agitacijo ne škili v Belgrad.« Izjavljamo, da ta članek nc pohaja iz poklicanih političnih krogov S. L. S. in prepričani smo, da. tudi ne iz srede poklicanih faktorjev Hrvatske stranke prava. Zato jo »Narodovo prostaško zabavljanje o »smradu iz klerikalnega brloga« čisto brez pomena. -j- Darove »Slovenski Straži« priobči prihodnji »Narodnoobrambni Vest-nik«, ki izide tekom desetih dni. Prosimo vse, ki bodo čitali v danes priloženem »Narodnoobrambnem Vcstniku« poročilo o preteklem letu, da pokupijo kar največ srečk »Slov. Straže« ali pa podpro nadaljnje delo »Slovenske Straže« z obilnimi darovi. -f Zaradi toče v občinah Mirna peč in Št. Peter v letošnjem poletju jc vložil poslanec Jarc nujni predlog za državno podporo. + Presvetli gospod Slavko pl. Čuvaj je našel iskrenega prijatelja v »Sl. Narodu«, ki slastno priobčuje neki in-terviev, v katerem ta slavni gospod napada hrvatske pravaše, ker so sc združili s Slovenci, in meni, da je hrvatsko ljudstvo popolnoma tuje jedinstvu s Slovenci in bi rajše videlo, da se pravaši združijo s Srbi. Čuvaju sc nc čudimo, če tako govori. On dobro ve, da jc združitev Hrvatov in Slovencev smrt zanj in za njegov komisarijat. tVsled združenja Hrvatov in Slovcnccv se jc namreč njegov stoloc resno zamajal in dnevi njegovega tiranstva so najbržeje šteti, ako bodo merodajni krogi na Dunaju vpoštevali preresne dogodke na jugu. Velika predrznost, popol, noina vredna Čuvaja, je, čc sc dovoljuje izreči misel, da hrvatsko ljudstvo ni za zvezo s Slovenci, kakor da bi smel kak Čuvaj govoriti v imenu Hrvatov. Hrvatsko ljudstvo, katero veže s Slovenci ena vera, isti državnopraVni ve-likohrvatski program, je odnekdaj bilo za politično in kulturno zajednico s Slovenci, kar pa sc Srbov tiče, jim nihče nc brani sc na naš državnopravni program, ki priznava Srbe in spoštuje vsako pozitivno versko prepričanje, z nami zediniti. Seveda jc glavni pogoj ta, da priznajo katoličanstvo in zavržejo politično skupnost z Ogrsko. Čuvaj bi seveda rad, da bi so Hrvati in Srbi združili na mažaronskl podlagi in čc ga pri tem podpira tudi »Slovenski Narod«, je to znak popolne propalosti te stranke. Čuvaj in slovenska kranjska liberalna stranka sta drug drugega popolnoma vredna. Kaj ko bi Čuvaj na- šim liberalcem njihovo veliko prijaznost, cla so z njegovimi političnimi izjavami. identifikujejo, vrnil in začel sploh v »Narodu« priobČevati svoje misli in težnjo? Mogoče bi se dala na ta način ustvariti slovensko-hrvatsko-srbska vzajemnost na Cuvajcvi podlagi? Naj poizkusi; najbržeje sc mu posreči. Mi mu privoščimo tak vspeh. Nikjer ga ne marajo, morebiti ga sprejme v svojo sredo kranjska »narodno-napredna« stranka. Mož bi to čast zaslužil. H- Dunajski župan je sraston nemški nacionalec. No samo, cla zapira češko šole na Dunaju, dola tudi za nemški Schulverein. Mecl mestnimi uradniki se jo na njegovo zahtevo ustanovila posebna podružnica Schulvereina. Tucli podružnica Sudmarke so snuje. Znani šaljivi časopis »Kikiriki«, ki sc prišteva h krščanskim časopisom, se vedno norčuje iz Slovanov. Sedaj, ko se slovanski naši bratje bore proti Turči-nii, smeši kjer in kadar lc more slovansko junake. Prav posebno krščansko ni to stališče! Stavka v Vevčah. Dne 25. oklobra jc priredila Jugoslovanska .Strokovna Zveza pri Devici Mariji v Polju shod, ki ga jc vodil in poročal na njem načelnik J. S. Z. deželni odbornik dr. Ivan Zajec, ki je delavstvo pozival, da naj tako odločno vztraja v boju proti kapitalu, kakor sc junaško in hrabro bore za svojo svobodo balkanski krščanski narodi. Ker družba Leykam na prvotno stavljene delavske zahteve trdovratno molči, je stavkujoče delavstvo načelstvo J. S. Z. pooblastilo, da stavi na družbo nove zahteve, kar načelstvo J. S. Z. tudi stori. — V sredo je poročal na shodu kršč. soc. ljubljanskega tobačnega delavstva glavni tajnik J. S. Z. prof. Marinko o stavki v Vevčah. — V nedeljo je zborovalo zjutraj vevško stavkujoče delavstvo pri Št. Lenartu, popoldne pa v Društvenem Domu pri Devici Mariji v Polju. — Veliko dclavcev in delavk je zapustilo Vevče in se podalo v Ameriko in v Nemčijo, ker so se naveličali šikan in slabega plačila. Pripomnimo, da so padle v Vevčah delavske plače, in sicer so plačevali delavkam začeinicam po 90 vin. dnevno, dclavcem pa po 1 krono 70 vinarjev dnevno. — Umrl j1:: 23. oklobra na Dunaju rusinski poslanec Gregor Ceglinskyj, vpokojeni gimnazijski ravnatelj. Star jo bil 58 let. V petek so njegovo truplo iz Dunaja odposlali v Pfemysl, kjer bo-, clc v nedeljo pokopano. — Za tisoč kron okraden. Dne 22. t. m. na semanji dan je šel Jože Brulc, doma iz Regerčvasi, iz Kandije proti domu. Na potu je opazil, da mu je denarnica s 1000 kronami izginila. Denar jc bil v bankovcih po 100, 50,'20 in 10 kron. — Vrhniške novice. Deželni odbor je priredil dne 22. t. m. županski tečaj za vse župane in obč. odbornike na Vrhniki v Društvenem Domu. Voditelj tečaja je bil deželni odbornilc dr. Pegan. Žalibog ni bila udeležba, kakršna bi morala biti; nekaj radi premovanja goveje živine, ki se jc vršilo ravno isti dan v Borovnici in na Vrhniki, nekaj morda tudi radi komodnosti nekaterih povabljencev. Predavanja so bila vseskozi zanimiva; predvsem pa uvaževanja vredno navodilo' dr. Pegana o dovoljevanju licenc, plesu itd. Upajmo, da besede niso padle na kame-nita tla. — Predavanje o Turčiji in njenih sovražnicah na Balkanu priredi v nedeljo 27. t. m. v Društvenem Domu izobraževalno društvo. Govoril bo župni upravitelj Vovko. K obilni udeležbi vljudno vabimo. — Nek nepridiprav s predolgimi prsti se jc zadnje dni ponoči oglašal po več hišah v Blatni Brezovici. Ker ni bil zadovoljen s svojim premalen-kostnim plenom, se je znosil nad novo blatnobrezovško šolsko stavbo, kamor je bil tudi vdrl, o odšel praznih rok, s tem, da jo je z ukradenimi jajci obmetal. — Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolek-tanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. — Zvišana obrestna mera. Avstrij-sko-ogrska banka jc zvišala obrestno mero za pol odstotka. Za eskompiranje menic volja obrestna mera Sinpol odstotka. za posojila na državne rente in zastavna, pisma Avstro-ogrske banke 6 odstotkov in na drugo vrednostne papirje Ginpol odstotka. — Ulom. Iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici: 21. t. m. sta neznana človeka ulo-mila v cerkvico v Jablanid . uiclomllu. vrata na dvoje in odnesla ves denar 2 K. Nato sta še o mraku prišla do vasi Vrbovo, kjer sta s svedri odprla vratca od kapelice, ulomila v skrinjico in odnesla ves drobiž. Ista dva sta odšla tudi na Veliko in Malo Buhovico, kjer sta zločin ponovila. Sploh sc klati tukaj okrog pri belem dnevu vedno mnogo sumljivih eksistenc. — Izpit iz slovenske stenografije jc precl izpraševalno komisijo v Zagrebu letos položil g. prof. J os. Fistravec (žensko učiteljišče v Gorici). To jc sedaj šesti Slovenec, ki ima izpit iz stenografijo ( in siccr v Zagrebu). — Odredbe državno - železniške uprave za jesenski promet. V svrho pospešitve jesenskega prdtacta jo zvišala državno-železniška uprava polog pokritih voz sedaj tudi pri odprtih držav-no-železniških vozoh z visokimi boki in brez bokov do sedaj določeno nosilno zmožnost na 16.400 kg, pri čemer se pa nikakor nc izpremeni napisana ua-kladna teža. — Umrl je v So. Chikagi v Ameriki slovenski gostilničar Fr. Me d osli. — V Jolictu jc umrla 35 lot stara Slovenka Cecilija Kramar iz vasi Brest, župnija Tomišelj. V Ameriki zapušča soproga in pet otrok. — Govorniki, predavateljii — priporočajte nakup srečk »Slovenske Straže«. Prijatelji delavstva! Ravnatelj papirnice Leykam v Vevčah pri Mariji Devici v Polju je hotel popolnoma brez vzroka čisto samovoljno vreči na cesto pet delavcev, ki so že več let v toverni, in jih prepustiti, potem ko jih je tovarna izžela in izrabila, bedi in lakoti. Ker ni hotel na večkratno prošnjo delavstva tega nečuvenega koraka popraviti, je bilo deiavstvo papirnice primorano stopiti v stavko in se s tem rezkim orožjem zavarovati pred takim krivičnim postopanjem od strani nemškega velekapitalizma. To kruto ravnanje z delavstvom mora izzvati ogorčenost vsakega pravično čutečega človeka in zasluži, da ga vsa slovenska javnost obsodi. Vsled teh razmer je danes blizu 600 delavcev v boju za svoje delavske pravice brez kruha in prepuščeno vsem težavam brezposelnosti. Da se delavstvo pri tem usiljenem boju kolikor mogoče podpira in se mu s tem pripomore do pravice, se je sestavil v Ljubljani posebni odbor za pomoč siavkujočemu delavstvu, ki se obrača do vseh delavskih organizacij in prijateljev slovenskega delavstva z vljudno in nujno prošnjo za znatne denarne prispevke. Zdi se nam, da je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, priskočiti na pomoč in po svoji moči to delavstvo podpirati. Osobito, ker je stavko izzvalo vodstvo tovarne tudi iz drugih nagibov, predvsem razbiti krščan-sko-socialno slovansko organizacijo. Vsi prispevki naj se pošljejo na blagajnika Lud. Tomažiča, uradnika v Katoliški Tiskarni, ali pa na tajništvo S. L. S. v Ljubljani z označbo namena poslanega zneska. — Darovi se izkazujejo v »Naši Moči«. V Ljubljani, 19. oklobra 1912. Odbor za podporo stavkujočih delavcev v Vevčah. LjuDiiensi(e novice. 1 j Z ozirom na dogodke na Balkanu — veliko aktualno predavanje: V Carigrad I bo v torek 29. oktobra ob pol 8. ur j zvečer v veliki dvorani Unlona. Armado balkanskih narodov prodirajo proti Carigradu, zato bo to predavanje vsakega zanimalo, tembolj ker predava odličen predavatelj, g. prof. dr. De-bevec, ki jc potoval po Balkanu. Za predavanje so pridobljene najboljše ski-optične sliko s čarobnimi efekti, tako cla bo to predavanje res nekaj izrednega. V torek zvečer vsi v veliko dvorano Uniona. Vstopnina je vkljub velikim stroškom jako nizka: sedež: 1. vrste 50 vin., II. vrste 30 vin., stojišča pa samo 10 vin. lj Ženski oddelek S. K. S. Z. v Ljubljani vprizori na. praznik Vseli svetnikov dne 1. novembra 1912 v »Ljudskem domu« žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic ob pol 7. uri. Cene so znižane. Vstopnice se dobe v predprodaji pri odbornicah v nedeljo 27. oktobra od 11. clo 12. ure dopoldne in vsak večer ocl ponedeljka dalje mod 7. in 8. uro v društveni sobi v Ljudskem domu, II. nadstropje, levo. lj Krasno hrvaško narodno igro »Nedolžna žrtev« priredi jutri v nedeljo v »Ljudskem domu« Šentjakobsko prosvetno društvo. Začetek točno ob 7. uri zvečer. V igri sc poleg drugih motivov lepo kaže vzajemnost hrvaško-slovcnska in bi lahko rekli, da jc I a igra lep odmev prvega slo-vensko-hrvaškega sabora pretekle nedelje in šenljakobsko društvo je prvo, ki bo na ! odiu pokazalo hrvaško - slovensko brat- stvo. Igra je polna najrazličnejših' pretresljivih dejanj in zelo živahna. Društvo se ni ustrašilo nobenih stroškov, da bo priredilo igro dostojno, kakor se spodobi veliki ideji. Pred igro nastopi društveni pevski zbor 60 pevcev in pevk. »Naši palčki« pa bodo pozdravili goste. Kostumi hrvaških in slovenskih narodnih noš zelo povečujejo vtis vsej igri. — K obilni udeležbi prav lepo vabimo. lj Zaroka. G. W. C. Ivubelka, c. kr. korvetni kapitan v pok., brat g. Viktor Kubclka v Ne\v Vorku, se je v Sclnvan-bergu na Štajerskem zaročil z baroneso Alice Pachncr, hčerjo dvornega svetnika na Dunaju. lj Iz gledališke pisarne. Danes v soboto 26. t. ni. sc ponovita Courtelino-va tragikomedija »Boubonroche« in pa Blodokova enodejanjska opera »V vodnjaku«. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Dolenc, žena dninarja, 49 let. — Terezija Kantu-žer, postrežnica, 42 let. — Jernej Vrečar, bivši strojarski pomočnik, 85 let. — Jožef Kralj, skladiščni delavec, 42 let. — Karel Kavčič, strojarski pomočnik, 59 let. — Gabrijela Pregelj, vdova zidarskega polirja, 32 let. lj Izselniški agent Kambič pred sodiščem, Predvčerajšnjim dopoldne se jc vršila pred tukajšnjim sodiščem pod pred-sedništvom sodnega nadsvetnika Veder-njaka kazenska razprava proti znanemu izselniškemu agentu Kambiču. — Predno se je pričela razprava, je Kambič prosil za preložitev razprave, da bi si mogel poiskati zagovornika, dočim sc je pri pred-zaslišanju odpovedal pravici, poiskati si zagovornika. V to svrho je predlagal, naj sc izpusti iz preiskovalnega zapora. Sodišče bi bilo prvemu predlogu ugodilo, ne pa drugemu; no, po dolgi debati je obtoženec oba predloga umaknil. — Obtožnica očita Francu Kambiču, leta 1872. v Metliki rojenemu izselniškemu agentu, da je hotel trem mladeničem, ki še niso izpolnili vojaških dolžnosti, brez potnih listov pomagati čez vodo. Ko je imel vse že prav lepo pripravljeno, ga je pa zasačila policija. Kambič je pri obravnavi pripomnil, da je lastnik »Pike« in a k v i z i -ter »Slovenskega Tednika« ter da jc pri ^Slov. Tedniku« zaslužil 1800 K letno. Dalje mu obtožnica očita nedovoljen povratek v Ljubljano. Bil je zaradi različnih deliktov že večkrat kaznovan; ker sc je zdel ljubljanski policiji sumljiv, zato so ga 1. maja t. 1. izgnali iz Ljubljane. Mož pa se je proti sklepu ljubljanskega mestnega županstva pritožil na deželno vlado in prosil, da se mu dovoli, da ostane šc do 1. oklobra t. 1. v Ljubljani, da uredi svoje zadeve. Županstvo mu jc ta rok dovolilo, deželna vlada pa je pritožbo zavrnila. Dne 1. oktobra 1912 sc je Kambič res izselil iz Ljubljane, 2. oktobra t. 1. se jc pa žc zopet: naselil v Ljubljani v Ključavničarski ulici št. 3 pod imenom Škerlj, privatni uradnik. Priča Jožef Simončič, voznik, izpove, da ga je Kambič kritičnega dne prosil, naj pride zvečer ob pol 9. k Ogrinu na Laver-co, da bo odpeljal njega in tri fante v Ljubljano. Priča je res prišel zvečer k Ogrinu, Kambič ga je že čakal in kmalu prignal tri fante. Vsedli so se v kočijo, katero jc moral Simončič zapreti, in se peljali po stranskih potih proti kolodvoru v Šiški. Med potom jih jc policija aretirala. Pri aretaciji sc je Simončiču zdelo, da jc Kambič hotel pobegniti, kar sc mu pa ni posrečilo. — Priča Franc Tomic pripoveduje, da jc hotel s tremi tovariši oditi v Ameriko. Ker pa še ni doslužil vojaščine, ni mogel dobiti potnega lisla. Na pomoč mu jc prišla neka Mara Fuginar, ki mu je svetovala, naj sc obrne na Kambiča, ta da ga bo že spravil v Ameriko, kot jc spravil njenega brata. Tomic se jc res obrnil na Kambiča, ki mu jc to takoj obljubil, mu vse pojasnil, kako naj naredi, zahteval od vsakega 40 K in prosil Tomica, naj pismo sežge. Potem mu je še enkrat pisal in enkrat brzojavil. 2. oklobra so sc res pripeljali na Laverco, kjer jih je Kambič žc pričakoval. Dalje izpove to, kar je izpovedal Simončič. Sodišče je po predlogu državnega pravdnika dr. Neubergcrja in po kratkem zagovoru obtoženca zadnjega obsodilo po §§ 5. in 8. kaz. zak. in po §§ 66. in 266. voj. zak. v trimesečen strogi zapor. V kazen se pa vračuna preiskovalni zapor. Žolčni kameni provzročajo velike bolečine in težkoče! Sloveči pisec učne knjige za slušatelje medicine, dr. Kunze, izjavlja: «Preizkušnje so dokazale, da močno gibanje črevesa neredkokrat odstrani kamene iz žolča. Ker naravna Franc Jožef-ova gren-čica gibanje čreves v veliki meri povečuje, je svetovati, da se pokusi s Franc Jožef-ovo vodo." — Te sc zavžije vsak dan na tešče en kozarec, a biti mora malo segreta. Na prodaj v večini lekaren, drožerij, pro-dajalen rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrclcev v BudimDešti. «o Telefonska in Brzojavna poroko. MINISTRSKI KANDIDATE »NATIO-NAL-VERBANDA«. Dunaj, 26. oktobra. Spletke za parla-mentariziranje ministrstva se nadaljujejo. Nemški »National-Verband« hoče kar pet portfeljev. Trgovski minister hoče postati poslanec Urban, železniški Silvester ali D o b e r n i g, naučni H o f f -mann-Wellenhof. Za mesto nemškega ministra-rojaka je že dolgo odločen poslanec P a c h e r, Hochenburgerja pa hoče nadomestiti poslanec — M a r k h 1 ! (Slovenci naj bi tedaj prišli z dežja pod kap. Opom. ured.) Finančno ministrstvo naj bi ostalo Poljakom in je za to kandidat dr. L e o. Ministrstvi za javna dela in poljedelstvo zasedejo češki agrarci, češki minister-rojak pa hoče postati Mladočeh M a š t a 1 k a. Cesarju se prepusti izbero ministrskega predsednika, ministrov notranjih zadev in deželne hrambe. Realizacija te ali podobne kombinacije bi saino-obsebi umevno izzvala najostrejši in naj-brezobzirnejši odpor Jugoslovanov. JUKIČ ODVEDEN V LEPOGLAVO V DOSMRTNO JEČO. Zagreb, 26. oktobra. Danes rano ob 3. uri zjutraj je prišel senatni predsednik dr. VVengler z ostalim senatom, ki je sodil Jukiča, v celico k Jukiču in mu prečital odlok, s katerim ga je kralj po-milostil, vsled česar se je smrtna kazen izpremenila v dosmrtno ječo. Nato so ga štirje orožniki vklenili in v fijakarju odvedli na kolodvor, odkoder je ob 4. uri zjutraj z vlakom odpotoval v kaznilnico v Lepoglavo. Ostalim obtožencem se je znižala kazen na 3—4 leta in so bili odvedeni danes v kaznilnico v Mitrovico. VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI ČUVAJU V ZAGREBU. Zagreb, 26. oktobra. Vsa hrvatska javnost stoji pod vtisom skorajšnjega padca Čuvaja. Imenovanja generala se pričakuje že prihodnji teden. Včeraj je prišlo v gledališču do velike manifestacije. Pred igro se je celo občinstvo vzdignilo, manifestiralo za zmage Bul-garov, Srbov, Črnogorcev in Grkov na Balkana ter stoje pelo »Hej Slovani!« Ko občinstvo zapazilo v dvorski loži nedavno umirovljenega generala Ger-ba, kateri se s tiranstvom ni strinjal in se kazal vedno domoljuba, mu je priredilo burno ovacijo. Ko so ljudje opazili bivšega bana Tomašiča, so začeli viharno vsklikati: »Doli s tirani I« »Doli Čuvaji« »Živila svobodna Hrvatska I« Policija je izpraznila galerijo in deset ljudi aretirala, katere je pa po zaslišanju takoj izpustila. Po predstavi so se demonstracije pred gledališčem ponovile, a je policija demonstrante kmalu razgnala. SENZAČNA ARETACIJA. Karlovec, 26. oktobra. Tu so bili pred osmimi dnevi vjeli velikega roparja F a j -č a. Mož je zdaj izjavil, da je bil v zvezi z uglednim karlovškim veletrgovcem Princem, katrega so danes tudi aretirali. PODROBNOSTI O BITKI PRI KIRK KILISSU. Sofija, 26. oktobra. O bitki pri Kirk Kilissu se še poroča: Junak bitke je bil Jeneral Dimitrijev. Bolgarska vlada mu je naročila, da mora v desetih dneh zavzeti Kirk Kilisse. General Dimitrijev je v sedmih dneh, kar se je nahajal na turškem ozemlju, zavzel trdnjavo Kirk Kilisse. Bolgarski vojaki so se tri dni junaško borili ob največjem pomanjkanju. Častniki in moštvo je zauživalo le vodo in suhor. Turška kavalerija je poizkušala prodreti bolgarski obroč okolu Kirk Kilisse, pa je bila odbita. Vsa turška posadka v Kirk Kilisse se je Bolgarom udala. Med vjetniki je princ Abdul Alil in paši Naslim in Muktar. Nekaj Turkov je poizkušalo pobegniti, a so jih Bolgari vjeli. Car Ferdinand je izvedel opadcu Kirk Kilise v Mustafi paši. Car se je prekrižal, objel in poljubil svoje generale. CAR FERDINAND ČESTITAL ARMADI. Sofija, 26. oktobra. Car Ferdinand je pred gradom Kirk Kilissa čestital armadi na zmagi, rekoč, naj bi Bog ohranil vaše moči za še večje in slavnejše zmage! IZJAVA MINISTRA GEŠOVA SPRIČO BULGARSKE ZMAGE. Sofija, 26. oktobra. Ministrski predsednik Gešov je izjavil, da bi velevlasti, ako res Turčiji hočejo dobro, ne mogle zdaj nič boljšega zanjo storiti kakor da ji svetujejo, naj mir sklene Balkanske države nimajo namena v osvojenih krajih preganjati ali celo uničiti turškega prebivalstva. Ako se Turki niso v Kirkilisah držali, kjer so imeli najboljše poveljnike in čete, se poslej tudi ne bodo izlepa mogli. OBLEGOVALNE ODREDBE V ODRINU Odrin (Adrianopel), 26. oktobra. Po veljnik trdnjave je izdal najstrožje odred be. Prepovedano je kupovati velike množine živil. Starce, bolnike, one, ki nimajo živil za dva meseca in sumljive osebe odpravljajo iz mesta. Mnogo sumljivih oseb so ustrelili. BOJI OKOLI ODRINA. Solija, 26. oktobra. V poučenih krogih se govori, da so Bolgari zavzeli utrdbo Pašabunar, ki je pri odrinskem kolodvoru. Bolgari so sedaj oddaljeni samo še štiri kilometre od odrinske trdnjave. Neko poročilo javlja, da velik del mesta Odrina gori. V tukajšnjih vladnih krogih pravijo, da ne bo nemogoče tudi Odrina vzeti z naskokom. POROČILO »TIMESA« O ZMAGI PRI KIRK KILISS "H. — DEL ODRINA V PLAMENU. — V DVEH DNEH BO ODRIN ZAVZET ? London, 26. oktobra. »Times« poročajo, da je del Odrina res v plamenu. Več bolgarskih granat je v mestu eksplodiralo in užgalo poslopja. Trdnjava se bo mogla samo dva dni držati. Z zavzetjem Kirk Kilissa so Bolgari dosegli velik taktičen uspeh. Moraličen učinek te zmage je pa sila velik. Odrin je že od vseh strani cer-niran. DRUGE BULGARSKE ZMAGE. Sofija, 26. oktobra. Bulgari so osvojili Pečevo. V boju pri Tamrašu je bilo ubitih 300 Turkov, 500 vjetih, 3 topovi osvojeni. V nočnem boju v Melio-miji je bil turški polk popolnoma uničen. VSPEHIBULGAROV NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Sofija, 26. oktobra. (Agen. bulg.) V okraju Razlog so se bulgarske čete de-finitivno polastile ozemlja ob zgornjem teku Meste. Združitve bulgarske armade, ki koraka od Džume dalje, s srbsko glavno armado se pričakuje pri Skoplju v osmih dneh. PADEC KIRK KILISSA. — TURKI RAZŠIRJAJO VESTI O ZOPETNEM ZAVZETJU KIRK KILISSA. — POROČILA O NOVIH ZMAGAH BOLGAROV. Solija, 26. oktobra. Uradne podrobnosti pri zavzetju Kirk Kilissa še manjkajo. Gotovo je, da bolgarska kavalerija Turke, ki se umikajo, zasleduje. Po poročilu »Reuterja« so Bolgari zavzeli že tri trdnjave pred Odrinom in kolodvor Bunar Hissar. Pri tem je bilo vjetih 1800 Turkov. Carigrad, 26. oktobra. Turški krogi pripisujejo umikanje Turkov pri Kirk Kilissu pod poveljstvom Mahmud Muktar paše napačnemu manevru egiptovskega princa Aziz paše, ki je poveljeval ka-valeriji. Carigrad, 26. oktobra. Poročajo se novi silni boji pred Odrinom. Bolgari se pomikajo proti mestu iz Maleša. Carigrad, 26. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da so Turki pri Kirk Kilissah zopet pričeli z ofenzivo. — »Frankfurter Zeitung« celo poroča, da so Turki Kirk kilisse zopet zavzeli in zaposedli staro postojanko, tako da stoji turška bojna črta zopet tako kakor preje. NEVERJETNE VESTI. Dunaj, 26. oktobra. Vestem o zo-petnem zavzetju Kirkilissa od strani Turkov se nič ne verjame. XXX Belgrad, 26. oktobra. (Od našega posebnega poročevalca.) Pri Novem Pazarju maršira proti Carigradu. Zveza turških čet je pretrgana. BORZA MIRNA. Dunaj, 26. oktobra. Borza je danes poslovala mirno in so se kurzi trdno držali. SRBI OSVAJAJO KRAJ ZA KRAJEM. (Od našega posebnega poročevalca.) Belgrad, 26. oktobra. Uradno se poroča, da so Srbi zavzeli Verisovič. Dalje je srbska armada zasedla kraja Vučitren in Giljan, ne da bi naletela na odpor. Pri vhodu srbske konjenice v Ferizovič so Arnavti streljali iz hiš ter so ubili 28 srbskih vojakov. Napadalci bodo postreljeni. V Prištini so Arnavti ubili štiri Srbe. V Prištini so Srbi zajeli 1000 Turkov in Ar-navtov ter 6000 brzostrelnih pušk in mnogo municije. Srbske oblasti so proglašene na celem Kcsovem Polju. Armada generala Jankoviča je udarila na utrdbe na Kacaničkem klancu pred Skopljem. Srbska armada je močna 180.000 do 240.000 mož. Belgrad, 26. oktobra. Za načelnika okraja Novi Pazar v Sandžaku je imenovan vpokojeni podpolkovnik Andrej Jovanovič. Srbi so na železniški progi, ki vodi v Kumanovo, imenovalj, nove postajenačelnike in za vse urade imenovali srbske uradnike. Brzojavna zveza med Belgradom in Prištino se je otvorila 24. t. m. PRODIRANJE SRBOV PROTI SKOPLJU. Belgrad, 26. oktobra. Glavna srbska armada se je združila z bulgarsko in koraka i njo skupno proti Skoplju. Pa zasebnih informacijah bo Jckki- paša v Skoplju pustil močno garnizijo, da vzdrži napad, večji del armade pa bo koncentriral na severu pri Kopav-nici. Jekki-paša hoče od tu operirati tudi proti generalu Jankoviču, ki je zavzel Prištino in tudi prodira proti Skoplju. Glavna bitka se bo zato vršila najbržojj pri Kaldandelenu. Belgrad, 26. oktobra. (Od našega po-febnega poročevalca.) Pri Novem Pazarju je padlo 8000 Turkov. Belgrad, 26. oktobra. V Sandžaku vlada Srbija, Kosovo je maščevano. VLOM V JESENIŠKI POŠTNI URAD. Jesenice, 26. oktobra. Ponoči je doslej neznan tat vlomil na pošto št. 2 (pri Schreyu) na Jesenicah. Ubil je šipo, skozi luknjo odprl okno in prežagal železno ograjo. Odnesel je vso malo železno blagajno, v kateri je bilo nekaj denarja in vrednostnih znamk baje v znesku okrog 600 kron. Tatu pridno zasledujejo. BERTA CZUBER BARONICA. Dunaj, 26. oktobra. Berta Czuber, hči profesorja, s katero se je poročil bivši nadvojvoda Ferdinand Kari, zdaj Ferdinand Burg, dobi naslov baronice. UPOR V RUSKI MORNARICI. Sebastopol, 26. oktobra. Med črno-morskimi pomorščaki bojnega brodovja traja uporno gibanje dalje. Prišlo je do revolte. 60 pomorščakov so zaprli. BOJI OKOLI SKADRA. Dunaj, 26. oktobra. Iz Bara se 25. t. m. poroča: Hud boj je bila divizija prestolonaslednika Danila s Turki pri Sraki pred Skadrom. Turške utrdbe so Črnogorci porušili, veliko Turkov so pognali v beg, približno 300 so jih pa vjeli. Izgube so bile obojestransko velike. Tudi 25. t. m. so pred Tarabošem cel dan grmeli topovi. Taraboš so Črnogorci obkolili. Turkom je pričelo zmanjkovati municije. Ladovičeva brigada se oh vzhodnem bregu Skadrskega jezera pomika počasi proti Skadru. Taraboš je zavarovan s topovi, z minami in z žičnimi ograjami. Cetinje, 26. oktobra. Črnogorski general Vukotič operira proti Sjenici in je (25. t. m.) le še 8 km oddaljen od srbske armade. Združil se ž njo radi megle ni. Desno krilo Vukotičeve armade je premagalo albanski rod Rugova, ki je doslej preprečeval prodiranje na Peč. Vukotič maršira proti Peči (Ipelc), kjer se združi s srbsko armado, ki prodira od severa. Cetinje, 26. oktobra. (Od našega posebnega poročevalca.) Včeraj so Črnogorci pričeli bombardirati Skader. Nekaj granat je padlo v mesto. N hišah Skadra so se naenkrat pojavile bele bele zastave. Neka turška granata je padla v bližino princev Mirka in Petra. V Skadru je velika zmešnjava. Cetinje, 26. oktobra. Črnogorci so zavzeli tri griče okoli Taraboša. Postavili so 15 cm havbice. Armada Danilova je prodrla do Rake in je le 5 km od turških šanc oddaljena. Kralj Nikolaj je vojake svaril, naj se ponepotrebnem ne izpostavljajo, ker bo trdnjavo lahko vzeti z manjšimi žrtvami. SKADER SE UDA. Cetinje, 26. oktobra. Poveljnik turške trdnjave v Skadru, Essad paša, je Črnogorcem ponudil, da jim preda trdnjavo, ako mu Črnogorci jamčijo prost odhod. SKADER ŽE ZAVZET ? Rim, 26. oktobra. Iz črnogorskega glavnega stana je došlo poročilo, da se Skader vsak hip zavzame, — Neka druga poznejša vest pravi, da je Skader že zavzet, BOJ MED TURKI IN GRKI. Carigrad, 26. oktobra. Listi poročajo, da se pri Greveni bije hud boj med Turki in Grki. STATUS QUO SE NE BO VZDRŽAL. London, 26. oktobra. Zmaga bolgarskega orožja pri Kirk Kilissah je diplomat- (T se veliko lažje prestoje, ako se nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, da se izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar je posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premetnbi opraviti s prehlajenjem. Iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin in po posebnem Scottovem načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, je zanesljivo in pripravno sredstvo za hitro in trajno utrditev zdravja. C en n originalni steklenici i K SO vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 50 vin. v znamkah na SCOTT & F)OWNE. G. in. b. II., Duno| VII., in se siilicuje nn ta časopis, dostavi se mu 1 poSiljatev potom lekarne za poskuSnjo. ske kroge zelo vznemirila, oziroma presenetila, ker ni več mogoče vzdržati status quo. Vsa dosedanja posvetovanja so se namreč nanašala na slučaj turške zmage in preprečenja kakega teritorialnega zmanjšanja ozemlja krščanskih balkanskih. .., držav. Popolnega propada Turčije diph ■' (.<, macija zdaj še ni pričakovala. Zato meri zdaj njeno prizadevanje na to, da hitro -intervenira, preden bo Turčija popolnon"! poražena. j.. LOKALIZACIJA VOJSKE. Dunaj, 26. oktobra. Mad velevlast-mi se vrše pogajanja glede Iokalizacijj vojske. Debeli kocasti zastori po reklamni ceni po 3 K 75 vin.! Nikakega revmatiz-ma in nikakega prehlajenja več! Sve-tovnoznana tvrdka in zaloga preprog in pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni založnik, Dunaj I., Bauern-markt. 10, 12 in 14 razpošilja, dokler je še kaj zaloge in samo ako sc sklicuje na naš časbpis po povzetju, težke za-store, ki zabranjujejo mraz in prepih, iz debelega kocastega blaga, hordo ali olivne barve, moderno vzorkovane, . kompletne, velike za ceno 3 K 75 vin. komad. Nadalje po reklamni ceni težki zastori, bosensko dolo po 2 K komad; zavesa iz najboljšega kocastega blaga, bordo ali olivne barve z efektno vezenino, baržunastimi okraski in s Schei-novimi postavno zavarovanimi obročki, ki se ne odtrgajo, po 6 K komad. Umetno izdelana zavesa z debelo koca-sto podlogo po 8 K 50 vin. komad. Bogato ilustrovani cenik našim bralcem zastonj na razpolago. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom in da se sklicuje na ta list. N rsdna prebava je vzrok zela mnogih bolezni. Za stalno ureditev prebave pomaga zavživanje izvrstnega dr. Rosa-balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobi sc tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas! Priporočamo hitre drože(presgerm) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«. 15$ Podpisana Ivana Dimnik iz Bizovika štev. 30 s tem izjavljam, da ni res, da sem pisala Ivanki Čerin o Antonu Novaku, gostilničarju in trgovcu v Štepanji vasi, in kar je ona potem drugim ljudem o njem pripovedovala. Izjavljam tudi, da ne vem o njem ničesar slabega in se mu zahvaljujem tudi, ker je odstopil od tožbe. 3397 Issaisa Dimnik in modno blago za gospode in gospe priporoCa izv. IliSa Prokop Skorkovsky In sin v Humpalcu na Ce5«em. Vzorci na zahtevo Tranko Zelo zmerne oene. Na željo dam tukaj Ugotoviti gospod, obleke. naravna alkalična kislina najboljša dilefična in osvežujoča pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obisfnih in mehurn^h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstoo pri karlovovarijskem in drugih kopellških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38 in trajno porabo. (VII.) Izvirek: GflessliHbl Sauerbrnnn, železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovib varili Prospekti zasloni In franko. V Ljubllanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami In vinom. Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Peter Um« nlku In Andrej Sarabonu. Ljubljana. 3997 Po sveto. Plače poslanikov. Angleški poslaniki v Parizu, Berolinu, na Dunaju, v Rimu, v Peterburgu imajo po 163.800 do 210.000 K letnih dohodkov ter stanujejo v lastnih roslaniških palačah. Francoski poslaniki c jo letne plače 112.320 do 178.200 K in prebivajo v palačah, ki so last ali pa samo-v najemu francoske republike. Av-strotUo nedeljo od 9. do 10. uce dopoldne v vili Jlria 3*erz. 08281« deželni dvorec UP opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna butcljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna. 2592 Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 priporoča 3135 klobuke vseh vrst Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Krojač u Ljubljani. S?. Petra cesta 14. se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (tolarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 Konfekcijska trgovina 070 50 zavod za izdelovanje oblek po meri K Kune, Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil, Strogo solidna postrežba, Najnižje; stalne cene. ===== llustrovani ceniki na razpolago! ■ Celje Slovenska ivrtol Celje Izdeluje velike 26 193 8051 1 F. K. KAISER , puškar Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. Priporoča svojo najvekjo zalogo Dušk ln samokresov tor lovaldh priprav Avtomatično piStole: uBrovniog", „Zloyei" itd. Najboljši topič „Salut". £ V zalogi ima vso potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljcv) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnino prosto. mostne tehtnice vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v prenovljen je. j VAN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10. • i • pri c. lir. M. sol zaprisežen sevalec in trgovec aiasoiiev, v Ljubljani, Poljanska cesta 13 Glasoulrje, planine ln fiamonige iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno 10 leti Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi! UglaSeoanje vseh sistemov glasovlrjev in harmonijev, ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam. Svarim pred naknpom event. falzltikatov in navidezno cenegn polelna; ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo. Glasbeni Matici vglaSulB izključno la 6. F. JuržseK. -sa Brzojavni naslov: Šimenc, vrtnar, Ljubljana. Jakoba Šimenca naslednik smesic umetni in trgujoči vrtnar priporoča svojo veliko zalogo svežih kakor tudi vse vrste rastline za dekoracije v sobah, salonih in na grobeb. Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. 3361 5 Ce želodec slabo prebavila iu zato tudi druge funkcije našega organoma nis° v redu, tedaj uporabljamo z uspehom DR. ROSA BALZAM. Preizkušeno iz izbranih najbo^aih in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tele zbujajoče iu prenavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledka nezrner-nosti, slabo dieto, prehlajenja in zoprno;;a zaprtja, n. pr. gorečico. napenjanje, nezmerne tvoroe kiBlin ter krče jo dr. Bose balzam za želodec iz lekarne B.Fragnerja v Pragi. SVRRILOI Vsi deli embalaže - imajo postavno deponovano varst znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRNR B. FRflGNER-ja, c. lo kr. dvor. dimltelja' „Pri črnem orlu", PRRGB, Mala strana 203, — Po poitl so razpošilja vsak dan. — vogal Nerudove ulice. 3110 Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošilj. K 1-50 se posije mala steklenica, za K 2.80 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8 — 4 veliko steklenice za K 22'— H vel. stcklcuic poštnino prostj na vso postajo avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. — V {.jubljnnl: Rih. Sušnik, Dr. G. Piccoli, .los. Clžmar. VI B HIMlji a ■ m h UMHJ■ ■ TrtaeSjski kosovnlk za 100 kg od 2*80 do 3'36 K za 100 kg od 2 64 do 3'16 K Trboveljski orehom za 100 kg od 2 48 do 3-- K Gešhi salonski zvezdni hiteli znamka P.G. izborno kurivo, za 100 komadov od 1-60 do 1-80 K Mehka iu trda bukova drva v polenih In razsekara dobavlja točno L. SCfflFFER, LJUBLJANA Dovozna ceste, lir južne železnice, i m BHHHglHIiEIHBHMH m ® © ® & v o» <$ 'a iS I i ifsebourstsro o d i Mehka in trda C cela in razžagana. @ Trboveljski kosovnik. v Posebno opozarjam na ^ trboveljski kockovnik. $ Ces/r/ briketL t t- i c -j. 0-7», od 50 k9 do celega vagona, na dom © Telefon St. 274. postavljeno. 0 na Treo, Cesta na KriIoDovg železnice šf. 19. • ® & ■€> $$ & m <$s> © © <© ® <&> ® © © ®> ® Kamnoseška Nnjmodcrneje opremljen Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov. Ker sc razproda vsa zaloga spomenikov, sc prodajajo isti za lastno ceno. Ljubljana, Ramenskega ulica 26. 2892 s stalno vodno močjo, kjer se more na leto zmleti do 250 vagonov žita, s hišo tor gospodarskimi poslopji, velikim skladiščem, vse v najboljšem stanu, z okolu 9 orali zemljišča, ki je deloma primerno za stavbišča, se ceno proda ali da v najem. Pojasnila daje gospod dr. Ferdinand Eger, odvetnik v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 12. 5315 3 i l Dzvršilna hiše na Sržaški cesti številka 19 z zemljišči dne 29. oktobra t. 1. ob polu 10. uri dop. pri c. kr. okr. sodišču v £jubl|ani. —■ Genilna vrednost 74.069'—, najmanjši ponudek 37.797*82. 5336 b h b a b b Pozor! Gospodinje ! Ne kupujte presnega masla aH nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke BLAINISCHEINA RGHRIKE 99 99 umeuiitfi" 99 UMIKUSVS" ni rastlinska margarina. se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo rcdilnc vrednost in je resnično zdrav. ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek. 'e mO ® / cenejši od navadnega presnega masla in za /0 zajamčeno mnogo izdatnejši nogo to. SAMO BLAIMSCH£INOy„UNIKU»l" je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. B Izdelovanje 99 S je varovano s stalno državno IP kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za pečenje praženie ioriianie 1771 samo maslen hrnti ■ B H H CJdine (Chiavrls) in Gorica (Corso Francesco Gius.88). Odlikovana z zlato medaljo in s častno diplomo na največjih razstavah tuzemstva in inozemstva. Izflotnvlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezno zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in oistoglaseu razdoneči zvok. Sestavlja železne odrenice t.a oporo zvoiiov, iz-vršujo popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku enega lota na lastno stroške. Dovoljujejo sc ugodne cene in povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni. Izdelava tudi klpo, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstno druge umetne izdelke. Na željo in brez zaveze se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu. Poizvedba pri 3080 52 Francesco Broili v Gorici. Prostovoljna javna dražba premičnin. Dne 30. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne in naslednje dni se bodo v kleti hiše št. 95 v Spodnji šiški in v hiši št. 21 na Tižaški cesti prodajale na prostovoljni javni dražbi razne premičnine in sicer različni kletni in transportni sodi, okolu 20 hI raznega vina, vinski kis, razno kletarsko orodje, sesalka za pretakanje vina itd. Dražba se prične v Spodnji šiški in ko bodo stvari tam prodane, s® nadaljuje v hiši št. 21 na Tržaški cesti. — Kupnino je plačati takoj. — Kupljeno stvari so morajo takoj odstraniti. Ljubljana, dne 24. oktobra 1912. Dr. M. Pire odvetnik v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 7. Najceneje B m a s m K J5 Dobiva se povsod. MAHE Poizkušnje gratis in franko. H n vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 549 Ne zamudite zahtevati cenik. 157 ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. S BI Sl B I SSiR)BIQX!IIOIi b b Silili Motorji na surovo olje MOIOrp. in z močnim pritiskom ,..... iu i i ii n m od 10 do 100 H P. Obratni stroSki l—l'/j Vinarja na uro za konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na bsnein, ===== petroiin aii bencol == od I—60 H P. kakor tudi lokomobill od 2-20 H P. Obratni stroSki 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo. I. W/\RCHALOWSKI Dunaj, III., Pnulusgasse 3. BudapeSta VI, Vdci-kOrut 37, Ugodni plačiiul pogoji. - Ceniki In obiski odlemalcev zastonj. vsea poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic m KHERiTMiif mmm za vsa glavna in stranska mesta lu- in Inozemslva. * c. m. PRiuiL. BKncnn in rsEnjRLnioin delniški?! drissbh * jt Akcijski kapital: 50,000.000 Itron. Rezervni zakladi: 22.QOO.O00 kron. £ UMI Enni n* ££ osbednja menjalnica: vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, S t ..IHERKllR DUIMJ I., WOLLZEILE StfiJJ.fi. f _ akciJ'za?T^ ^ ♦ n„aK„Sn5n„. ■—«. «-»«•- K«mn,cu"o»K. I.lpn. Brno, «a„.o„z, N. Cr.-.ll«, Inomos,. % ZMl! jlffl i IZgll Pfi Ml A SFfiCIl IU »«1111. JOTI! % PodrtizniGB. —.....—• -----------—................- -......•*- * - - - t Krakov, I.llomcrlcc, Moravski Zumjerk, MSdllitg, Mcrun, Novi JlCln, ^ v,„„„„v,„ , »ontnni in frantrn Platen, Prano. Llt.erce, Tepllce. Scoov, Dunaj^hn Novomcsto. Cvllavn Pl'OSpeKlQ IU COIHM premi] Za3tOIlJ 1H iraDKO Prllo&a »Slbuencu" M. 247, dne 26. oktobra 1012. Občni zbor,Slovenk Straže' In .Slovenske Iranfcocialne zveze'. V nedeljo, 13. oktobra, je, da proslavi Slomškov spomin, zboroval v Mariboru občni zbor naše narodnoobrambne » Slovenske Straže«, z njo skupaj pa je zborovala njena mati »Slovenska krščansko-socialna zveza«. V par urah se je razvilo pred nami ogromno dela stotin in stotin požrtvovalnih delavcev, dela, pred katerim mora imeti respekt tudi nasprotnik. Naša organizacija je ta dan pokazala, da je njeno narodnoobrambno delo edino praktično in trajne vrednosti, pokazala je, kako dviga slovensko ljudstvo do večje zavednosti in izobrazbe. Ob zvestem skupnem delu matere »Slovenske krščansko-socialne zveze« in njene hčerke »Slovenske Straže« so nam zagotovljeni tudi nadaljnji uspehi. Na skupščini je bilo navzočih nad 200 delegatov z vseh slovenskih zeinelj. Predsednik državni in deželni poslanec prof. Jarc otvori občni zbor in kon-statira sklepčnost. Pozdravlja vse udelež-nike, ki so iz vseh krajev slovenske domovine v tako obilnem številu prihiteli, da slišijo, kaj je »Slovenska Straža« storila v preteklem letu in da se pomenijo o nadalj-nem narodno - obrambnem delu. Lansko leto je zborovala »Slovenska Straža« v Celovcu, letos, v Slomškovem letu, pa je sklicalo vodstvo glavni zbor v Maribor, kjer je deloval, umrl in kjer leži v grobu naš nepozabni apostol Anton Martin Slomšek. Pozdrav Štajercev. Dr. Jos. Leskovar pozdravlja vse navzoče v imenu mariborske podružnice »Slovenske Straže« in v imenu štajerskih Slovencev. Izreka zahvalo, da se letos vrši skupščina v Mariboru. Zbrani so vsi sta- | novi, te združuje ena misel, kako naprej se braniti proti divjim napadom sovražnikov. Tla, na katerih se vrši občni zbor, so zgodovinska tla. V Mariboru je ognjišče slovenskega literarnega delovanja. V Mariboru je deloval Anton Martin Slomšek, kateremu se je zahvaliti, da je Spodnja Štajerska ostala slovenska. Naš namen mora biti, da navdamo vse ljudstvo s Slomškovim duhom. Prepričan sem, da bo Slomškov duh med nami in da bo Slomšek izprosil od Najvišjega blagoslov našemu delovanju. (Burno odobravanje.) Predsednik Jarc se zahvali za pozdrav. Nato predlaga, naj bi se vršila skupna debata o predsedstvenem, blagajniškem in tajniškem poročilu, kar se sprejme brez ugovora. PREDSEDSTVENO POROČILO. Predsednik državni in deželni poslanec Jarc poroča: Na lanskem občnem zboru je zaključilo predsedstvo svoje poročilo s pozivom slovenskemu ljudstvu, naj zbira vojščake in orožje. Danes lahko poudarjamo z zadovoljstvom, da ta klic kljub težkim gospodarskim krizam, v katerih se nahajamo, ni ostal glas vpijočega v puščavi. Slovensko ljudstvo je pomnožilo armado vojšča-kov, ki hočejo v boj za brate, ki so bili doslej zapuščeni. Vedno globlje prodira v vse sloje našega ljudstva zavest, da mora vsak Slovenec vse, kar trpe naši bratje in sestre na meji krivic in nasilja, občutiti, kakor da ga boli rana na lastnem telesu. Zlasti se slovenska mladina — in to poudarjam s posebnim veseljem — zbira v vedno večjem številu pod zastavo »Slovenske Straže«, in kmečki fant in kmečka dekle, delavec in delavka sta postala naša najmarljivejša borivca in osramotila marsikaterega inteligenta, ki še gleda naše delo postrani. Slovensko ljudstvo je v preteklem letu še v večji meri kakor prvo leto dokazalo svojo požrtvovalnost, ki se kaže najbolj v številkah, o katerih bo poročal naš blagajnik. Ker so naši dohodki stalno napredovali, je bilo »Straži« mogoče, na vseh poljih nadaljevati započeto delo. V ospredju je bila tudi v pretečenem letu po-vzdiga ljudske izobrazbe. Analfabet in človek, ki sploh nima duševnih potreb, sta prva, ki vtoneta v tuji povodnji. V tej zavesti smo storili vse, kar smo mogli, da širimo pravo izobrazbo med ljudstvom v obmejnih krajih. Za knjižnice smo izdaji 2000 K 94 vin. Njih število se je pomnožilo za 12, tako da »Slovenska Straža« danes vzdržuje 92 knjižnic, večina jih je na Koroškem, nekaj na Štajerskem — zlasti tudi v industrialnih krajih Gornje Štajerske — in na Kočevskem. Pozabili pa tudi nismo svojih bratov na Beneškem in preko Mure. S časopisjem smo preskrbeli 576 slovenskih hiš — 250 več kakor lani — in izdali v ta namen 3420 K 25 vin-- 1757 K več kakor lani. Sad tega dela je že očividen. S slovenskim časopisjem se je začelo — kakor posnemamo iz došlih poročil in nenadoma nastalega zanimanja — novo narodno življenje cel6 po krajih, o katerih smo mislili, da so za Slovenstvo za vselej izgubljeni. Podpor izobraževalnim društvom, za gledališke odre in domove na meji smo izdali 4507 K 79 vin., sicer manj kakor lani, čemur pa je vzrok to, da se je zlasti prvo leto izplačalo več najnujnejših podpor. Podpirali smo tudi delo naših Orlov za mejo, uverjeni, da se nam ne bo več treba bati za mejo, ako dosežemo vsaj od daleč idealni cilj smotrene orlovske organizacije ob celi meji. Kolikor Orlov ob meji, toliko neustrašenih stražnikov! Vsi stroški za ljudsko izobrazbo v širšem smislu so znašali torej okrog 10.000 kron, za naše skromne razmere dosti velika, pa še bolj plodonosno naložena svota! Lep napredek smemo tudi zapisati na šolskem polju. Otroških vrtcev vzdržujemo troje: Sv. Križ pri Trstu, Velenje in Devin (z večjo podporo). V kratkem se pa otvorijo še otroški vrtci v Podgori in Ločniku pri Gorici, v Šoštanju in dvoje ali troje njih tik Trsta. Stroškov za otroške vrtce je bilo 5089 K 25 vin. Našim narodnim nasprotnikom so v šolske namene na razpolago ogromne svote. Tekmovati ž njimi v korupciji, ki jo širijo takorekoč s kupovanjem otrok in staršev, ne moremo in ne maramo! Pač pa smo smatrali za svojo dolžnost, vršiti karitativ-no delo za slovenske otroke ubogih slovenskih staršev. Zato smo prispevali za šolarske potrebščine mnogim obmejnim 'šolam deloma v denarju, deloma šolskih knjig, za šolarske kuhinje, za božičnice in Miklavževe večere in dvema občinama dovolili brezobrestno posojilo za šolske stavbe. Vsi sem spadajoči izdatki so znašali 7798 K 74 vin. V tej svoti je pa všteta tudi še svota, ki smo jo izdali, da omogočimo na Koroškem otvoritev dveh gospodinjskih šol, »Slovensko Stražo« čaka v tem oziru v bodočnosti delo, ki je za ohra- § Vrednost ossli dol e 20.000 «i m. Kal je prui dobitek? Kal |e drugI dobitek? Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K: Kompletna fina opraoa za tri sobe in kuhinja, DbstoleCa iz spalne opraue, Jedilnice, salonske garniture, glasoolrla in kuhinjske opraue, ali 5-61/2 HP. bencin-motor, mlatilnica z tokratnim ClSCenJem, slamoreznica. Drugi glavni dobitek o vrednosti flOOOK: fl glasooir aii 1 nagon sortiranjih umetnih gnoji ali I garnitura za košnjo ftstroj za košnjo, stroj za obraSanJe, Ssrana?. Ostali dobitki: EP® C I sta tretji in četrti dobitek? in četrti glavni dobitek o vrednosti po 500 K: Opraoa za spalna sobo za doe osebi ril 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za koSnJo. so vredni 13.000 K, in sicer: Deset dobitkov v vrednosti po floo K. Štirideset dobitkov v vrednosti po so K. Sto dobitkov v vrednosti po 20 H. Dvesto dobitkov v vrednosti po 10 K. «200 dobitkov v vrednosti po 5 K. Ena srečka samo eno krono! Kjer srečk „SJoo. Straže" ne dobite v prodajalnah, pišite po srečke na naslov: Nagovorite fssdi sosede in naročite mi 5fra£e" iltitolianl. srečk skupaj! nitev Slovenstva največjega pomena. Vzgojimo iz slovenskih deklet vrle slovenske gospodinje in brez strahu bomo lahko zrli naprej. Zavedajoč se važnosti te akcije, bom stavil in utemeljil danes še poseben predlog. — Najtrdnejše delo za nas narodni napredek je smotreno delo za povzdigo našega kmečkega gospodarstva. Kar se je doslej doseglo pri nas in drugod \ iem oziru, moramo največ pripisati razvoju zadružništva. Da vzgoji zavedne voditelje naših zadrug in z vzgojnim vplivom zadružne misli utrdi tudi narodno misel, je omogočila »Slovenska Straža« s svojo podporo četvero koroškim mladeničem obisk »Zadružne šole« v Ljubljani. Podpora v ta namen bo odslej stalna točka med izdatki »Slovenske Straže«. Revnih srednješolcev iz obmejnih krajev tudi nismo pozabili! Poleg večjih podpor »Dijaškemu domu« v Celovcu, ki je prejel od nas 1500 K, in »Učiteljskemu domu« v Celovcu — podpora 200 K — smo podpirali dva koroška gimnazijca v Ljubljani. Tudi več obmejnih akademikov je bilo deležnih naše pomoči. Vse d i -jaške podpore so znesle 1628 K 26 vin. Priznavam, da jc bilo doslej še premalo, kar smo storili za organizacijo delavstva po tujih industrialnih krajih in za varstvo izseljencev. So pa to naloge, ki se jim »Slovenska Straža« ne bo mogla in nc smela izogniti, ampak treba bo zanje žrtvovati, kar bo sploh mogoče. V svojem programu ima »Straža« zlasti tudi študiranje meje. Pretečeno leto smo proučili natančneje polovico Kočevskega in razmere med ogrskimi Slovenci. Začeto delo se bo nadaljevalo od leta do leta. Svota vseh podpor je znesla 25.768 K 23 vin., za 6587 K 21 vin. več kakor lani. Odpade pa od te svote na Štajersko 7129 K 36 vin., na Koroško 10.253 K 44 vin., na Primorsko 6024 K 59 vin., na K r a n j s k o 948 K 60 vin., na druge dežele 619 K 24 vin. in na splošne podpore 793 K. Od svojega počelka do danes je izdala » Slovenska Straža« podpor v narodno-obram-bene namene: 54.091 K 53 vin. Glede poslovanja predsedstva pri razdeljevanju podpor je treba poudariti, da je za rešitev vsake prošnje odločilna izjava dotičnega pokrajinskega pododbora. Tako je v delovanju »Straže« združena avtonomija s centralizmom. Pri prodaji in nakupovanju slovenske zemljiške posesti smo posredovali, kolikor je biio mogoče. Zal, da so vsled splošne denarne krize tudi razmere pri hipotečnni kupčiji kritične in da vsled tega za marsikateri lep kos naše zemlje ni bilo mogoče dobiti pripravnega kupca. Za izvršitev sklepov lanskega občnega zbora za varstvo domačije smo izvedli pripravljalne korake in nameravamo izdati o tem poljuden spis s slikami. Slavnost narodnih noš, nameravana za letošnje poietje, se je za sedaj odložila, ker se je preložil tabor jugoslovanske mladine na poznejši čas. Troje ciljev si mora po mnenju predsedstva staviti »Straža« za bližnjo bodočnost. Govori in piše sc mnogo o problemu malega naroda z ozirom na zadnje ljudsko štetje. Izseljevanja iz agrarnega ozemlja v industrialno ne bomo ustavili. Poizkušati kaj takega, bi bila utopija. To je pojav, ki se kaže kakor pri nas tudi pri velikih narodih. V velikem delu Češke, ki je pretežno agrarnega značaja, pada od štetja do štetja število prebivalstva, ravno tako tudi v nemških alpskih deželah. S temi razmerami in s tem razvojem nam je treba računati kot danim in zato zastaviti vse sile, da ljudstvo, ki se izseljuje, ne odpade kot trhla veja. Brigali smo se doslej premalo za našo narodno diaspozo v gornještajer-skih industrialnih krajih. V Gradcu je temelj organizaciji naših ljudij položen, naše delo nas bo vodilo sedaj dalje k drugim zapuščenim bratom in sestram. Na tej poti pa se bo pokazalo brez dvoma eno: da bo težko ohraniti tistega, ki je odšel z doma brez zavesti, da je zvezan s svojim ljudstvom in navezan na svojo domačijo. Skrb za šoli odraslo mladino ob meji je zato naša druga velika naloga. Organizacija fantov in deklet ob vsej meji bo podlaga bodočemu delu. Tretje, česar ne smemo pozabiti in za kar dela »Siid-marka« ravno sedaj s polnim parom, je skrb za obrtni naraščaj, za slovenske vajence, pomočnike in mojstre po obmejnih krajih. »Straža« je že doslej storila v tem oziru marsikaj, a sistematično delo se še ni začelo. Konečno še beseda nasprotnikom! Njih kritike se ne bojimo in jo lahko prenesemo! Kdor ima oči in sploh hoče gledati, lahko vidi, kaj je storila »Slovenska Straža« v prvih dveh letih! V očeh naših nasprotnikov bo seveda vse naše delo strankarsko — klerikalno. To nas ne moti. Vemo dobro, da bi bilo slabo znamenje za nas, ko bi od ljudi, ki mečejo nune iz svojih šol, zidanih z denarjem vseh Slovencev, želi priznanje in pohvalo. »Slovenska Straža« ne bo bobnala v svet vseh podrobnosti o svoiem delu in o svoiih načrtih. Kajti to bi se reklo razkrivati neprimerno močnejšemu sovražniku svoje še slabotne postojanke! Tiho in vztrajno pojdemo dalje po poti, ki jo izpoznavamo za pravo. V Slomškovem spominu so se združili letos vsi, kar jih jc med Slovenci dobro-mislečih, vanje oprta bo tudi »Slovenska Straža« vršila svoje ljudsko delo v zmislu načel Slomškovih! TAJNIKOVO POROČILO. Tajnik Ivan Š t e f e je podal naslednje poročilo: Predsedstveno poročilo Vam je podalo vpogled v raznovrstno delo, ki smo je vršili preteklo leto v »Slovenski Straži«. Zapisnik »Slovenske Straže« o sejah njenega odbora, bi bil s predsedstvenim poročilom v glavnih potezah večinoma izčrpan, stotin in stotin podrobnosti, ki spadajo v poglavja, katera je omenjalo predsedstveno poročilo, pa tu ne bom navajal, kej- marsikje, kjer je »Slovenska Straža« s 1000 kronami izvršila uspešno delo, bi lahko bogatejši nasprotnik to delo pokvaril z 10.000 ali več kronami. Vsakemu članu so zapisniki na vpogled, vse podružnice se lahko na ta način pouče tudi o vseh podrobnostih. Poudarjam, da je previdno delo »Slovenske Straže« nas vodilo na vseh poljih do najlepših uspehov, za kar imajo nemalo zaslugo pokrajinski odbori: štajerski, koroški, primorski pododbor, v katerih sede najodličnejši Vaši zaupniki, po katerih nasvetih je »Slovenska Straža« vedno reševala došle vloge. Kakor ste razvideli iz predsedstve-nega poročila, zastavlja »Slovenska Straža« svoje delo večinoma tam, kjer neha s svojim delom šola. »Slovenska Straža« je tako izpopolnila veliko vrzel v naši narodni organizaciji. S tem, da je »Slovenska Straža« krepka opora izobraževalnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu ob mejah tudi preko slovenskih mej, izvršuje svoje načelo: da našega narodnega sovražnika nikdar ne bomo premagali z denarjem, ampak s tem, da dvignemo skrite zaklade duha vsega našega naroda, da dvignemo našemu narodu izobrazbo in njegovo gospodarsko moč. Mislim, da je delo za rešitev rojakov v tujini nekoliko več vredno kot pa n. pr. tekma za kako sokolsko prvenstvo. Kako visoko pojmuje naše liberalno časopisje vrednost pravega narodnoobrambnega dela, priča dejstvo, da je to časopisje enega sokolskega tekmovalca letos bolj slavilo, da je imelo zanj več prostora kot pa za Antona Martina Slomška, ki je rešil tisoče in tisoče Slovencev. Če kedaj, se je pri proslavi Antona Martina Slomška videla malen-kostnost naših nasprotnikov. »Slovenski Straži« pa ostanejo vodilo Slomškove besede: »Povzdigujte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini Slave!« Anton Martin Slomšek je začrtal »Slovenski Straži« pot z besedami: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim narodom prodani.« Tako bodo najboljši, neprodiren ščit v našem narodnem boju: gospodarska moč, izobraženost, poštenost in zavednost narodova in tako bode proti vsem naklepom »Schulvereina« in »Siidmarke« odgovarjal nared z besedami Antona Martina Slomška: »Z denarjem se poštenja ne kupi!'-. S tega stališča smo delali tudi v preteklem, drugsm letu obstoja »Slovenske Straže«, v katerem je imelo načelstvo 22 sej, glavni odbor se je pa sešel v Ljubljani petkrat. Obširne naloge so te seje naložile naši društveni pisarni, v kateri imamo enega knjigovodjo, ki rešuje obenem tudi došlo pošto, enega pomožnega uradnika, eno pomožno uradnico ter enega slugo. Izdatek na plačah sc je od lani na letos zmL žal. Poudarjam, da je dosedanji napredek »Slovenske Straže« bil mogoč le s pisarno, kajti brez take pisarne bi bila rešitev, vpisovanje vsak dan naraščajoče dnevne pošte, red v različnih zalogah, ki so v oskrbi »Slovenske Straže«, rešitev najrazličnejših naročil in beleženje, kar »Slovenska Straža« sprejme in izda, nemogoče, četudi večina odbornikov po svojih uradnih urah vsak dan popolnoma brezplačno dela za »Slovensko Stražo«. Pisarna se je zadnji čas tako uredila — mnogo zaslug ima za to tudi deželni oficijal g. Šelko, ki je stavil svoje moči brezplačno na razpolago, za kar mu bodi tu izrečena srčna zahvala — da je pisarna kos tudi. veliki akciji, naši loteriji, tako da za to loterijo ni bilo treba nič pomnožiti osobja. Sedaj naj se pa pogleda ob takih prilikah v druge narodnoobrambne pisarne, ki imajo naravnost ogromne pisarne. »Schul-verein« je imel takrat, ko je beležil 10.000 pisarniških številk, osem uradnikov, danes obsega pisarna njegova celo poslopje in nad 50 uradnikov. Če hočemo napredovati, nam je pisarna prva potreba. Poglejmo samo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki samo za enega potovalnega učitelja izda 4000 K, kolikor nas naša pisarna komaj skupaj velja. Če je bila ob velikem delu kaka pritožba, bomo v bodoče skušali doseči rekord-pisarno brez pritožb. Zdi se mi, da moramo odpraviti kuvert . 'Irmo »Slovenske Straže«. Pisarna je prejela v preteklem letu 2321 pisem, razposlala je 13.498 pošiljatev. V loterijski zadevi je prejela pisarna 416 pisem, odposlala je pa 1434 odpošilja-tev, promet je torej bil 17.669 točk. Imeli smo zvezo z Jugoslovansko Strokovno Zvezo, z Rafaelovo družbo, in pri tem delu smo opazili, kako nujno potrebno bi bilo, če bi iz teh društev in iz »Slovenske Straže« napravili centralno pisarno, ki bi bila na razpolago tudi vsem našim pokrajinskim »Slovenskim krščan-sko-socialnim zvezam«. Tako bi bil mogoč točen pregled, mogoča rešitev iniciativnih predlogov raznih odborov, taka pisarna bi bila v korist našim ljudem v tujini in tako tudi domovini, tako bi posegli tudi v žalostne amerikanske razmere, kjer se širi svobodomiselno gibanje in kamor se naše delo tudi mora obrniti, ako se hočemo obvarovati svobodomiselne kuge iz Amerike. Središče dela je sedaj loterija. Izdanih je doslej 40.000 srečk (od teh na Štajersko 7000, Primorsko 2000, Koroško 3500, ostalo je vzela Kranjska). Upamo, da v prihodnjih dneh do 18. novembra vsak somišljenik in vsaka somišljenica stori med svojimi krogi svojo agitačno dolžnost, da oddamo vsaj še enkrat toliko srečk! Vsak godovnik, vsaka godovnica naj za godovna darila dobiva samo srečke »Slovenske Straže«! Omeniti mi je tudi, da je pisarna po navodilih odbora izvrševala vso agitacijo za »Slovensko Stražo« po časopisju, in ta agitacija, kakor ste videli iz naših časopisov, ni bila majhna. Iskrena hvala vsem tistim časopisom, ki so nam bili na razpolago, naj bodo tudi nadalje naše najuspešnejše orožje. »Slovenska Straža« je izdajala »Narodnoobrambni Vestnik«, ki je mnogo pripomogel, da je prodrla misel »Slovenske Straže« v najširše sloje. S pomočjo časopisja je bilo tudi mogoče, da se je »Slovenski Straži« sijajno posrečila Slomškova proslava, ki je dvignila nanovo zavest tisočem in tisočem Slovencem. Čc bi »Slovenska Straža« letos ne napravila drugega, kakor da je s posebno izdajo svojega »Narodnoobrambnega Vestnikk« opozorila vse Slovence na 50-letnico smrti slovenskega apostola Antona Martina Slomška in združila ljudstvo in mladino v proslavi njegovih naukov, je storila veliko narodno-izobraževalno delo. »Slovenska Straža« je ob tej priliki založila tudi stvari, potrebne za proslavo, razposlala je slavnostne govore, načrte slavnosti, založila je prekrasne Slomškove razglednice, posebno velik uspeh pa je imela s Slomškovimi podobicami za šolsko mladino, katerih je razdeljenih med šolsko mladino 30.000 izvodov in še vedno prihajajo nova naročila. S Slomškovo proslavo je »Slovenska Straža« najbolj podčrtala svoj program. Z veseljem morem poročati, da zanimanje za »Slovensko Stražo« ne pada, kakor so nekateri pričakovali, ampak narašča. Na Kranjskem se je ustanovilo v preteklem poslovnem letu šest novih podružni c, na Štajerskem dve novi podružnici, na Koroškem dve novi, na Goriškem nobena nova, na Tržaškem nobena nova in v Istri nobena nova podružnica. Podružnic imajo: Kranjska: 109 podružnic, 16 ustanovnih, 75 lOkronskih, 5267 rednih in 1529 podpornih članov. — Štajerska: 54 podružnic, 5 ustanovnih, 43 lOkronskih, 2435 rednih in 678 podpornih članov. — Koroška: 15 podružnic, 3 ustanovne, 7 lOkronskih, 672 rednih, 214 podpornih članov. — Goriška: 16 podružnic, 2 ustanovna, 9 lOkronskih, 64S rednih, 189 podpornih članov, — Tržaška: 5 podružnic, 1 ustanovnega, 2 lOkronska, 312 rednih in 54 podpornih članov. — Istra: 2 podružnici in 68 rednih članov. — Imamo tedaj 211 podružnic; podružnice štejejo 27 ustanovnih, 126 lOkronskih, 9402 redna in 2664 podpornih članov; skupaj 12.229 članov (lani 10.354). K temu bi bilo prišteti člane onih podružnic, ki niso poslale izkaza. Letos ima poleg tega centrala 70 ustanovnikov (lani 66), tako da je letos skupno število članov 12.299. Če vpoštevamo, da smo imeli letos na vsej črti občinske volitve, ki so našim ljudem naložile velike stroške, in če vpoštevamo splošno draginjo, smo lahko veseli, da smo kljub temu napredovali. Krepko voljo imamo delati dalje. Ogromno je še naše polje, kjer lahko napredujemo, pričeli smo komaj in že smo v drugem letu dosegli toliko dohodkov, kakor jih je imela »Družba sv. Cirila in Metoda« šele po 18. letu svojega obstanka. Če vpoštevamo pri tem, da naši somišljeniki vzdržujejo ob meji ogromno zavodov, ki so prave naše narodno obmejne trdnjave, če vpoštevamo našo narodno obrambo, ki se vrši v goriškem »Šolskem Domu«, goriškem »Slovenskem sirotišču«, v koroških šolskih društvih, v skrbi za dijaštvo in v naših izobraževalnih društvih, če omenjam najglavnejšo našo narodnoobrambno trdnjavo »Družbo sv. Mohorja« — če vDOštevamo vse to ogromno ljudsko delo', tedaj stojimo v narodnoobrambnem delu ogromno pred našimi liberalnimi nasprotniki, in v zavesti tega dela skoro nikdar ne reagiramo na njihove vsakdanje psovke. Le to vprašam nasprotnike: Ali ni pomembnejši vinar našega kmeta in delavca za narodnoobrambne namene, kakor pa 1000 kron, katere daruje »za narod« kak liberalen napuhnež zvečer ob vinu v gostilni, dočim je prej cel dan ljudstvo odiral? Ali je s tem povrnjeno narodu ono, kar mu je vzel? Koliko takih narodnjakov se na Slovenskem narodno šopiri, dočim narod preganjajo z njegove grude! Mi pa, tovariši in tovarišice, premiš-ljujmo, kaj in kako storiti, da se naša »Slovenska Straža« osorej zopet še boli okrepi. Kaj je treba storiti? 1 Naše podružnice naj imajo vsak mesec seje, nastavijo naj zaupnike ali zaupnice v vsaki vasi, ki naj pazijo posebno na to, katera prodajalna še nima ali noče imeti našega blaga. Agitatorji naj o tem ljudstvo primerno pouče. 2. Ko pridejo Mohorjeve knjige, naj vsak da poverjeniku dar za »Slovensko Stražo«, čim več, tem bolje. Najboljše bi bilo, da bi ob tej priliki mnogo članov Mohorjeve družbe darovalo po 50 vinarjev — tam, kjer bo vsaj 25 takih članov, se lahko ustanovi iz teh članov podružnica »Slovenske Straže«, ki bi letno udnino pobirala skupno s članarino za Mohorjevo družbo. Možje in fantje — pol litra vina ali liter vsak na leto manj, pa tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bodete imeli zavest, da ste storili nekaj za rešitev svoje domovine! Dekleta, nekoliko manj lišpa — pa bo v vsaki župniji cvetela podružnica »Slovenske Straže«! Če se čč. gg. poverjeniki Mohorjeve družbe in naši zavedni somišljeniki in somišljenice po tem navodilu žrtvujejo — naraste lahko šievilo članov »Slovenske Straže« v enem letu vsaj na 40.000, če ne več. Naj vsi poverjeniki Družbe sv. Mohorja in vsi mi na ta način počastimo spomin ustanovitelja Družbe sv. Mohorja Antona Martina Slomška! 3. Ob tej priliki naj tudi vsa naša županstva in vsi naši gospodarski zavodi iz-roče darove za »Slovensko Stražo«. Naša županstva in druge naše pisarne in posamezniki naj redno rabijo narodni kolek »Slovenske Straže«! 4. Vsi posnemajmo tisti štajerski ubogi ženici, ki sta se v svojih oporokah spomnili »Slovenske Straže«! Vsak izmed nas naj v svoji oporoki misli na »Slovensko Stražo«, ker tako bo tudi po smrti njegovo delo imelo trajen uspeh. Slava blagopokojnemu Josipu vitezu Gorupu in blagopokojnemu kanoniku Jakobu Bohincu! Ta dva plemenita moža, ki sta umrla v preteklem letu, sta se v svojih oporokah spomnila »Slovenske Straže«, prvi s 1000 K, iz oporoke drugega gospoda smo pa dobili 356 K 70 vin. Slava njujinem spominu! 5. »Slovenska Straža« izda knjižico »Miklavžev večer in Silvestrov večer v društvih«. Povsod prirejajte take večere — povsod dobite nekaj Miklavževih in novoletnih darov »Slovenski Straži«. 6. Nabiralnike »Slovenske Straže«, katerih je sedaj zunaj 283, nekoliko živahnejše rabite. Pri vsaki priliki naj stopi kdo okoli gostov z nabiralnikom. Posebno ob porokah, krstih itd. naj naši ljudje proslave ta dogodek z darovi »Slovenske Straže«. Nabiralnikov imamo še v zalogi 111. Hitro jih razdelite po domovini! 7. Posebno važno je zavarovanje za doživetje, za slučaj smrti, za doto itd. Pišite vedno pisarni »Slovenske Straže« po nasvete. Tako dobite dobre, poštene zavaiovainice, »Slovenska Straža« pa dobi tiste odstotke, ki jih sicer brez koristi vzamejo agentje. Tu lahko dobimo velike vsote za »Slovensko Stražo«. Občujte ob takih prilikah samo s »Slovensko Stražo«! 6. Naša večja omizja, iarokisti, pisarne itd. nabirajte v posameznih mestih do 100 kron. Za vsakih 100 kron dobi omizje, oziroma pisarna umetniško častno diplomo. 7. Vsako leto prilože noši listi položnico »Slovenske Straže« — izpolnite vse položnice in jih odpošljitel Kar bo »Slovenska Straža« dobila od naroda, dala bo vse domovini! Treba je zastaviti vse naše moči za napredek »Slovenske Straže«, kajti vsa znamenja naših domačih in tujih nasprotnikov kažejo, da če bi »Slovenske Straže« ne bilo, bi jo biio treba ustanoviti. Pojdimo v prihodnjem letu za »Slovensko Stražo« z veseljem na delo, kajti Slomšek sam pravi: Kar se z veseljem, s celim srcem prične, se tudi lahko in srečno dovrši. Z delom in žrtvami »Slovenski Straži« se lahko prepričamo, da ni lepšega, kot služiti domovini! Po poročilu tajnika, ki je bilo soglasno sprejeto, je pozval predsednik navzoče, da počaste spomin umrlih dobrotnikov »Slovenske Straže« s tem, da sc dvignejo s sedežev. Ves zbor se je dvignil in tako častil spomin domoljubnih pokojnikov. □□□□□□CDaaDnnnaaannnDnaaacanDanncnDaDaDnauDaDaoDnaDanDDcci n H a H a u H a H n a H n a n a n ca □ H D n n rj n o □ □ n n H n n n D n D n v korist obmejnim Slovencem veljajo pri nakupu enega zaboja z vsebino 5000 škatljic pet zabojev z vsebino 25.000 škatljic K 52 -„ 50- pri glavni zalogi: C. Menardi, Ljubljana, Tu sc dobiva tudi najfinejše perilno milo v korist obmejnim Slovencem. Slovenci, Slovenke — v vseh prodajalnah odločno zahtevajte samo te vžigalice in to milo! „Slovenska Straža." lanannanocccauDanDuonDt:!Gai3aatiD,jnccjnnaannannDnacDanDnnnnnc:: a a a □ □ □ n □ u □ a a □ □ □ a a a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a o D □ □ POROČILO BLAGAJNIKA. Blagajnik Anton Volta je poročal: Slavna skupščina! Splošna draginja, slaba letina, razne vremenske in druge nezgode, ki so obiskale lani in letos našo domovino, so nas upravičeno navdajale s strahom, da bodo dohodki »Slovenske Straže« letos padli, Ali ta strah je bil prazen. Slovensko ljudstvo, čeprav po večini ubogo, je že od nekdaj znano kot zelo radodarno, in priskočilo je tudi v preteklem poslovnem letu našim obmejnim bratom z obilnim darom na pomoč. Sporočiti Vam imam veselo vest, da so se letos dohodki »Slovenske Straže« znatno pomnožili. Dosegli smo lepo svoto 61.337 K 26 vin. proti lanskim 55.503 K 31 vin. Ako še vpošte-vamo dejstvo, da je bilo med lanskimi dohodki nad 12.000 K ustanovnine, katere je letos samo 900 K, se moramo naravnost čuditi, da je letošnji prirastek tako velik. Kako se je pa nabral ta denar? V prvi vrsti moramo omeniti naše podružnice, ki so poslale 12.190 K 69 vin. prispevkov. Seveda bi se ta svota še zelo povišala, ako bi prišteli vse zneske, katere so poslale za razno društveno blago. Nekaj podružnic sicer ni poslalo nič prispevkov, vendar pa moramo na splošno podružnice pohvaliti, da so izvršile, kolikor je bilo v njih moči, svojo dolžnost. Ako razdelimo omenjeno svoto po deželah, vidimo, da so prispevale kranjske podružnice 5182 K 25 vin., štajerske 4484 K 72 vin., koroške 1078 K 99 vin., primorske 1444 K 73 vin. Glavni vir dohodkov »Slovenske Straže« so in morajo biti podružnice. Zavedati bi se morale, da je v njihovih rokah napredovanje in nazadovanje »Slovenske Straže« in s tem tudi usoda obmejnih bratov. Zato pa kličemo vsem podružnicam, posebno pa tistim, ki se pretečeno leto niso odzvale: Skušajte izravnati prihodnje leto z obilimi prispevki to, kar ste pretečeno leto zamudile. Nabirajte nove člane in ne odnehajte preje, dokler ne bo nobene slovenske hiše brez člana »Slovenske Straže«. Ustanovniki so preteklo leto pristopili štirje, ki so vplačali 550 K. Zadnji obroki ustanovnikov prejšnega leta so znašali 350 K, tako, da smo letos prejeli 900 K ustanovnine. Skupno štejemo sedaj 70 ustanovnikov, lepo število, pri katerem pa ne smemo ostati. Zato prosimo vse premožnejše slovenske kroge, da se spominjajo ubogih bratov na meji in pristopijo kot ustanovniki »Slovenske Straže«. Darov se je nabralo 9048 K 99 vin., In sicer je prispevala Kranjska 4607 K 44 vin., štajerska 2786 K 21 vin., Koroška 923 K 59 vin., Primorska 558 K 66 vin., drugi kraji 173 K 09 vin. Zapuščin je prejela »Slov. Straža« v preteklem letu 1356 K 70 vin. Slava tem vrlim rodoljubom, ki so se še zadnji hip spomnili trpečih bratov ob meji. Naj bi temu lepemu vzgledu sledilo še obilo rodoljubnih src. Posebno pohvalo pa zaslužijo naši vrli Mohorjani in čč. gg. poverjeniki. Zbrali so v pretečenem letu 3830 K 54 vin. Ako računamo, da je daroval vsak Mohorjan povprečna po 10 vinarjev, dobimo, da se je v pretečenem letu odzvalo naši prošnji nad 38 tisoč, t. j. skoro polovico Mohorjanov. Srčno prosimo čč. gg. poverjenike, naj tudi letos blagovolijo zastaviti vse svoje moči, da se bo omenjena svota v prihodnjem letu še znatno zvišala. Članarine iz tistih krajev, kjer še ni podružnic, smo prejeli 219 K, dohodkov iz nabiralnikov je bilo 1142 K 13 vin., dohodki predavanj 738 K 88 vin., Slomškov sklad za uboge obmejne dijake znaša do danes 250 K, nabiralnikov je bilo plačanih za 200 K, obresti od naloženega denarja znašajo 153 K 85 vin. Kaj pa društveno blago? Papirja smo Erodali pretečeno leto za 5430 K 26 vin., olkov za 1380 K 48 vin., razglednic za 3718 K 38 vin., računskih listkov za 179 K 45 vin., slik za 661 K 78 vin., raznega blaga za 765 K 10 vin. Skupno se je prodalo društvenega blaga za 12,135 K 45 vin. Društveno blago bi lahko neslo »Slovenski Straži« še dosti večje dohodke, ako bi se seveda bolj rabilo. Širite tedaj to blago. Posebno naj se splošno vpelje raba narodnega kolka — pa društvenih razglednic. Provizije od raznega blaga, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«, od zavarovanja in drugega smo dobili 8644 K 41 vin., in sicer od vžigalic, cikorije, drož, mila, sveč, zavarovanja, tkanin, čistila »Sava« in turških srečk. Iz te velike vsote vidimo, koliko se lahko nabere za »Slovensko Stražo«, ne da bi posameznik kaj čutil na svojem žepu. Zato pa kupujte le tisto blago, ki se prodaja v korist »Obmejnim Slovencem«, zavarujte se edino le po »Slovenski Straži«. Ako bomo vsi v tem oziru storili svojo dolžnost, se bo provizija ne samo podvojila, ampak pptrojila. Prehodnih dohodkov je bilo 2817 K 7 vin. Ako k tem dohodkom prištejemo še prebitek lanskega leta, ki je znašal 7709 K 55 vin., dobimo vsoto 61.337 K 26 vin. Kaj pa izdatki? Podpor sc je izplačalo 25.768 K 23 v. Za tiskovine, okrožnice, listine oodružnic itd. smo izdali 1674 K 95 vin., »Narodno-obrambni Vestnik« 903 K 45 vin., nabiralniki so stali 1800 K, za društveno blago smo izdali 4558 K 70 vin., in sicer za papir 1105 K 56 vin., za kolke 638 K 15 vin., za razglednice 2205 K 38 vin., za slike 609 K 61 vin. Inventarja se je nakupilo za 480 K. — Stroški predavanj so znašali 452 K 14 vin. Uprava je stala: Pisarniške potrebščine 143 K, potni stroški 491 K 50 vin., stanarina 850 K, manipulacijski stroški poštne hranilnice 129 K 87 vin., poštnina 1270 K 95 vin., plače 4690 K. Raznih stroškov je bilo še 2137 K 61 vin., prehodnih izdatkov pa 2510 K 70 vin. — Vseh izdatkov skupaj jc bilo 47.861 K 10 vin. Društveno premoženje znaša: Prebitek pretečenega poslovnega leta 13.476 kron 16 vin., inventar 5044 K 94 vin., nabiralniki 1867 K 80 vin., zaloga papirja, razglednic, kolkov in drugega blaga 6472 kron 92 vin., dolžniki 1338 K 46 vin. — Skupaj tedaj 28.200 K 2ff vin. Lani je znašalo društveno premdfenje 24.401 K 52 v., letos se je tedaj zvišalo za 3798 K 76 vin. Slavna skupščina! To so številke, katere se Vam imel kot blagajnik podati. K svojemu poročilu nimam ničesar druzega dodati, kot edino le prošnjo, da nam tudi prihodnje leto ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji »Slovenske Straže«, in da bi se njim pridružilo še veliko število drugih. Le tedaj, ako bodo vsi zavedni Slovenci in Slovenke storili svojo narodno dolžnost, bo mogla »Slovenska Straža« uspešno delovati v ogroženih krajih. Na krov tedaj vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša sveta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino! Končam z besedami, katere je izrekel na smrtni postelji naš slavni vladika Ant. Martin Slomšek: »Ni treba, da živim, treba pa je, da izpolnim svoje dolžnosti!« Sledimo vsi nauku Slomškovemu: »Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!« K blagajnikovemu poročilu pripomni predsednik prof, Jarc, da pri teh dohodkih niso všteti dohodki efektne loterije. Za loterijo se bo svoječasno podal poseben račun. POROČILO NADZORSTVA. V imenu nadzorstva je poročal gosp. Ivan Kregar, da je nadzorstvo natančno pregledalo vse knjige in blagajno ter našlo vse v najlepšem redu. Zato predlaga na-čelstvu absolutorij. DEBATA. Predsednik Jarc otvori debato in d& besedo dr. Brejcu. KOROŠKI SLOVENCI O NAŠEM DELU. V imenu koroških Slovencev se je oglasil g. dr. Brejc, ki je izvajal: Ker iz celega poročila izhaja, da je »Slovenska Straža« obračala na Koroško posebno veliko pozornost, zato smo ji Korošci dolžni iskreno zahvalo. Korošci smo še vedno tega prepričanja, da se bo na koroških tleh odločil boj za obstanek slovenskega naroda. Nemški most do Adrije ni prazna, orato-rična fraza; v.njem se marveč izraža politični in gospodarski cilj Nemcev. Amerika je za Nemce izgubljena, zato se obračajo proti jugu. Iščejo ventila preko tistih dežel, ki leže med njimi in med morjem na jugu. To omenim radi tega, da razumemo, zakaj Nemci s tako vehemenco težijo proti jugu. Ta boj torej ni zgolj iz-rodek bolnega nemškonacionalnega šovinizma, marveč ima globlje vzroke in radi tega tudi ni prehoden. Zato je pametno in nujno potrebno, da obrača »Slovenska Straža« večji del svojih dohodkov in svojega dela na Koroško, na tista tla, kjer se bo odločila usoda slovenskega naroda. Zadnje čase smo doživeli časnikarsko polemiko, če na Koroškem res nazadujemo, in kdo je kriv tega nazadovanja? Če koroški Slovenci nazadujejo, ni krivo, ker sem jaz prišel na Koroško in prinesel »klerikalizem« tja. Ta razvoj se je pričel, odkar imamo splošni ljudskošolski zakon; torej v času, ko Slovenske Ljudske Stranke še ni bilo nikjer, zlasti pa ne na Koroškem. Pač pa moramo reči, da družba sv. Cirila in Metoda ni storila svoje dolžnosti. To danes javno povem in sem pripravljen to svojo trditev povsodi zagovarjati. Koliko je Ciril Metodova družba storila za Koroško, kažejo številke. V roki imam družbin koledar za leto 1912. Iz bilance za leto 1909. posnemam, da je v tem letu družba izdala 174.000 kron, med . tem za šentrupertsko šolo na Koroškem jedva celih 7000 kroni Poglejte tudi številke za leto 1912. V lein letu je družba izdala za šolstvo v Trstu 103.000 kron, na Goriškem 43.000 K, na Štajerskem 26.000 kron. na Koroškem 18.000 K, med temi je samo kakih 8000 K rednih izdatkov, drugo gre na račun nameravane nove šolske stavbe Vodičjivasi. ie številke govore o vnemi Ciril Metodove družbe za koroško narodno pozicijo! In potem liberalna ba-harija o uspehih, v Trstu in na Goriškem, in tak hinavski jamer o nazadovanju na severni meji! Poglejte nasprotno »Slovensko Stražo«, ki, kakor kaže letni račun, daje skoraj polovico vseh podpor ravno na Koroško, ki je tega najbolj potrebna. Tisti, ki tako slabo brani Koroško in Štajersko, nima pravice metati kamenja na druge. Nujno potrebna za Koroško je mladinska organizacija. Liberalci na tem polju niso nič napravili. Skrbeti je treba, da se preobrne sedanji šolski sistem. Družba sv. Cirila in Metoda ni nič storila v tem oziru. Šele mi smo pričeli ruvati in dosegli smo pri upravnem in državnem sodišču ugodne razsodbe. Ako bi se bilo tako pričelo v prejšnjih časih, ko nemški fanatizem še ni bil tako razpaljen, bi danes na Koroškem ne imeli javnih ljudskih šol manj, nego jih je bilo pred 40 leti. Liberalci vidijo samo številke ljudskega štetja. Ker so se po teh Slovenci skrčili — ergo nazadujejo. Njim nasprotna stranka je doma na Kranjskem v večini — ergo je ta kriva nazadovanja — na Koroškem ! Pribijem, da je »Slovenska Straža« strankarska organizacija, kakor so liberalci proglasili družbo sv. Cirila in Metoda za svojo strankarsko organizacijo. Vse, kar »Slovenska Straža« stori, je delo Slovenske Ljudske Stranke. Edino le od Slovenske Ljudske Stranke je pričakovati spas slovenskega ljudstva. Sicer pa denar še ni vse. Denar sam ne bo rešil. Boj se bo odločil v tem, če smo mi v stanu predru-gačiti sedanjo etično in moralično podlago našega ljudstva na Koroškem, podlago, ki je delo večstoletnega zgodovinskega razvoja, če bomo v stanu prenoviti tiste temelje, na katerih sedaj ljudstvo propada. Potem šele bomo rešili slovenski narod na Koroškem. V tem pogledu pa je nujno potrebna mladinska organizacija. Priporočam tedaj »Slovenski Straži«, naj obrača svojo pozornost v prvi vrsti šolstvu, takoj za tem pa mladinski organizaciji. Župnik Janez Kalan priporoča, naj bi »Slovenska Straža« ne samo z materijalnimi, ampak tudi z moralnimi sredsivi še bolj budila narodno zavest. Posvetila pa naj bi tudi vso pozornost največjemu sovražniku slovenskega naroda — alkoholu. Dr. Ogrizek želi, naj bi »Slovenska Straža« tudi v bodoče vpoštevala želje graških Slovencev in jih po možnosti še bolj podpirala. Predsednik »Zarje«, jurist Remec, pozdravlja občni zbor v imenu slovenskih katoliških narodnih akademikov in zagotavlja ^Slovenski Straži« pomoč dijaštva. VOLITEV ODBORA. Na predlog urednika Kemperla se soglasno izvoli za bodoče leto sledeči odbor: Za Kranjsko: državni in deželni poslanec Ev. Jarc, profesor in kanonik dr. Svetina, profesor dr. V. Šarabon, tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Vinko Zabukovec, stolni vikar Luka Smolnikar, Ant. Volta, Fran Jež, Fran Tersegl'av, urednik, Ivan Štefe, urednik. Za Štajersko: šentiijski župan Franc Thaler, župnik Doberšek, profesor dr. Hohnjec, nadrevizor Vlad. Pušenjak, župnik Gomilšek, državni in deželni poslanec dr. Verstovšek. Za Koroško: dr. L. Ehrlich, Fr. Smo-dej, dr. V. Rožič. Za Goriško: državni poslanec Fon, i Ciril Vuga, kural v Podgori. Za Tržaško: Anton Čok, kaplan pri i Novem sv. Antonu v Trstu. V nadozrstvo so bili izvoljeni: prelat Andrej Kalan, velepodjetnik Ivan Lonča-rič, dekan Anton Koblar, Ivan Kregar. V razsodišče so bili izvoljeni: dr. V. Pegan, dr. Josip Dermastia, dr. Fran Dolšak. IZPREMEMBA PRAVIL. Na predlog predsednika Jarca se iz-premene društvena pravila v toliko, da bosta odslej mesto enega dva podpredsednika, katerih eden mora bivati stalno v Ljubljani. POTOVALNE UČITELJICE ZA GOSPODINJSTVO. Predsednik Jarc predlaga: Občni zbor pooblasti predsedstvo, da nastavi potovalne učiteljice za gospodinjstvo, posebno na Koroškem. V svrho izobrazbe takih učiteljic naj se razpišejo štipendije. Odveč bi bilo utemeljevati ta predlog. Jasno kot beli dan je, da uprav na Koroškem potrebujemo dobrih slovenskih gospodinj. Dokler nimamo teh, ne smemo pričakovati boljše bodočnosti za slovenski narod na Koroškem. Predlog se sprejme z velikim odobravanjem. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali navzočim, da so se v tako obilnem številu udeležili občnega zbora, z zanimanjem sledili posameznim poročilom in vztrajali do konca ter s pozivom, naj bi tucli v bodoče zastavili vse svoje moči v prid »Slovenske Straže k, zaključi zborovanje. NAŠA IZOBRAŽEVALNA ORGANIZA« , ^IJA. Nato so prišla na dnevni red poročila o naši izobraževalni organizaciji, ki se vrši v Slovenskih krščansko-socialnih zvezah. Poročila je otvoril predsednik S. K, S. Z. državni in deželni poslanec dr. Jan, dr. Ev. Krek, ki je izvajal: Veliko važnost in skrb jc treba polagati našemu gospodinjstvu. Pridne, skrbne in varčne gospodinje so velikanskega pomena za boljšo bodočnost našega ljudstva. Takih gospodinj pa je treba vzgojiti. Zato predlagam, naj se po vseh naših izobraževalnih društvih ustanove gospodinjski odseki. Pisal sem o tem že v ^Domači gospodinji«. Decembrova številka bo prinesla pravila za te odseke. Ttidi naši obrtni organizaciji moramo posvetiti naše moči. Nikdar se ne more doseči, cla bi bili obrtniki po deželi združeni v kakem društvu v mestu. Za obrtnike ni nič preskrbljenega. Pomoči, skupnega dela je treba tudi obrtnikom po malih krajih. Napredek v obrtni izobrazbi, pa tudi v komcrcionel-nem vprašanju se bo pekazai le, če bo malo obrtništvo v masi umevalo svojo nalogo. To delo naj bi prevzela naša izobraževalna društva. Zato predlagam, naj sc ustanove povsod tudi obrtni odseki. V teh naj bi se organizirali v prvi vrsti mojstri, pa tudi pomočniki in vajenci. Še ena stvar mi je pri srcu. Alkoholizem napreduje. To stoji. Posebno hudo napredovanje obstoji v tem, da se daje delavcem za malico žganje in sploh alkohol. Zalo pa kličem: Zopet nazaj k mleku in hruševi v o d i 1 V tem smislu je treba agitirati. Naj bi se pridobili člani naših organizacij za lo, da sc zavežejo, čc bodo kje delali, da ne bodo vzeli za malico alkoholne pijače, in čc so gospodarji, da nc bodo dali dc-lavcem pijače za malico. Ob sedanjem času naj se pa povsod pripravljajo po društvih predavanja o zvezi Slovencev s Hrvati. Vprašanje te zveze mora sloneti na prepričanju, cla mi po naravi in zgodovini spadamo skupaj s Hrvati. Zato treba vzgoje. Dalje naj bi se vršila predavanja o Balkanu. Naše ljudstvo mora biti o tem dobro poučeno in pripravljeno. Izpre-nicmbc na zemljevidu sc ne smejo izvršiti brez nas. Izobraževalna organizacija je pa poklicana, poučiti ljudstvo, da v usodnem trenutku ve, kje ima mesto slovenski narod. Sledila so nato poročila posameznih pokrajinskih Slov. kršč. socialnih zvez: Kranjska. Društev je v Zvezi 194 s približno 21.526 člani; društvenih ali javnih knjižnic, ki so članom na razpolago, je 178, ki vsebujejo okroglo 44.300 knjig; pevskih zborov je v Zvezi 98 s 1950 pevci in pevkami; tamburaških zborov je 46 s 546 tamburaši in tamburašinjami; gledaliških odsekov je 118, priredili so nad 600 predstav, pevski odseki pa nad 60 konccrtov; »Čcbelico« ima 62 društev; društvenih zastav je 48; dozidan je pa že 43. društveni dom; za skioptična predavanja pa se je nabavilo skioptikone že 11 društev. Predavanj je bilo okolu 3000. V svoje okrilje smo sprejeli tudi Slovensko dijaško zvezo, ki ima svoje prostore sedaj v Ljudskem Domu z nami. Kot centrala pa je vršila Zveza svojo nalogo tudi v tem letu v obširnem delokrogu. Za vsako dekanijo se je izvolil poročevalec, ki mu jc bila skrb predvsem, da poživi društveno gibanje v odmenjeni mu dekaniji. Uspeh se je pokazal v tem, da se je ustanovilo 26 novih društev. Po Veliki noči smo priredili štiridnevni socialni kurz za voditelje društev vse Slovenije. Odzvalo se jih je nad 60. Po deželi se ni vršilo letos nič kul-lurno-poučnih tečajev v naši režiji, ker je iste prevzel deželni odbor kranjski. Mi smo pa pošiljali h kurzom le svoje govornike, da smo bili primerno zastopani. Za ljubljanske člane smo imeli v zimski sezoni redne sledeče kurze: laščino štirikrat na teden, stenografijo štirikrat na teden, knjigovodstvo enkrat na teden, socialni kurz enkrat na teden, vsak večer se je vršil za dekleta pouk v šivanju in potrebnem vezenju v šivalni šoli. Priredila se je tudi javna razstava šivalne šole, ki je zelo lepo uspela. Vrhu tega sta se vršila dva osemtedenska kurza za kuhinjstvo. Lanske jeseni se je priredil za režiserje dobro obiskani kurz, v centrali pa smo imeli celo zimo dramatično šolo, ki je vzgajala člane v zmislu dramatične umetnosti. Dramatični odsek Ljudski oder je priredil 32 predstav. Naš načrt za prihodnje leto je zlasti organizacija žen in deklet, slovenskih mater in gospodinj, zato dbor S. K. S. Z. v Ljubljani predlaga: skupščina skleni: Prihodnja skupščina S. K. S. Z. naj se vrši v Celovcu s celodnevnim programom, ki imej namen, urediti zlasti organizacijo našega slovenskega ženstva. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Štajerska. »Luč, prosveta, izobrazba«, je geslo sedanjega časa. Temu geslu je vse na uslugo; geslo samo pa je kakor narodom, tako poedincem, le takrat na koristno uslugo, če tej luči ni primešana tema zmote in zablode. Prava svetloba za duha in srce žari iz Njega, o katerem je pisano: »Bog je luč in nobene teme ni v njem« (I. Jan. 1, 5). Komur sveti ta nadzemeljska, vse prešinjajoča in vse osrečujoča luč, ta hkrati čuti v sebi neodklonljivo potrebo množiti krog tistih, ki so sinovi luči. To nalogo izvršuje naša krščanska izobraževalna organizacija. Nagib, ki nas je vnel za to delo ter nas venomer bodri in vzpodbuja, da gremo preko vseh zaprek in se ne splašimo nobenih žrtev, je pristna in čista bratska ljubav, za vsestranski blagor tistih skrbeča ljubezen, ki so nam bratje po rodu in veri. Dokler nas prešinja in ogreva ta bistveno krščanska ljubezen, vemo zatrdno, da smo in ostanemo mi in vsi tisti, ki so organizirani na temelju naših načel, sinovi luči. Za to nam daje jamstvo Gospodov ljubljenec sv. Janez, ko piše: »Kdor ljubi svojega brata, ostane v luči in na njem ni spotikljaja« (I. Jan. 2, 10). Naše delo, zasnovano na vekotrajnih temeljih resnicc, prevzeto od najplemeni-tejše skrbi za vsestranski prospeh naših rodnih bratov, težeče za visokimi cilji, je že obrodilo veliko dragocenega sadu. Dokaz za to so med drugim poročila, ki jih danes slišimo o delovanju S. K. S. Z. po vseh pokrajinah slovenske zemlje. V naslednjem kratko poročilo o štajerski S. K. S. Z. V S. K. S. Z. je sedaj včlanjenih 151 društev; ob lanskem občnem zboru jc štela štajerska Zveza 133 društev, prirastka torej za 18 novih društev. Mladeniških zvez imamo 57, dekliških pa 70, torej skupno 127 zvez. Od lanskega občnega zbora se je osnovalo 11 mladeniških in 18 dekliških zvez. Orlovska organizacija na Štajerskem napreduje od dne do dne. S. K. S. Z. ima nad 15.000 članov. Govorili so na raznih prireditvah S. K. S. Z., in sicer: dr. Hohnjec 60krat, dr. Korošec 32krat, Žebot 31krat, dr. Leskovar 14krat, dr. Medved devetkrat, Kemperle 12krat, dr. Kovačič štirikrat, dr. Lukman trikrat, dr. Verstovšek šestkrat, dr. Jerovšek enkrat, Zaje osemkrat, Gomilšek lOkrat. V pretečenem društvenem letu je bilo 5 odborovih sej in občni zbor v Braslovčah dne 23. junija t. 1. S. K. S. Z. je priredila 11 podučnih tečajev, in sicer: v Škalah, v Novicerkvi, pri Sv. Križu tik Slatine, v Petrovčah, v Dramljah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Galiciji, v Ormožu, v Šmarji pri Jelšah in na Oljski gori. — Na novo se je ustanovil Orel v Središču, na Teharjih, v Hočah, v Slivnici, v Makolah in v Galiciji; pripravlja se pa pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Ljutomeru in v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. S. K. S. Z. je tudi pospeševala ustanovitev podružnic »Slovenske Straže« s tem, da je dajala navodila in pošiljala govornike na ustanovne shode. Centralna knjižnica. Centralne knjižnice se je posluževalo 421 izposojevalcev, kateri so si izposodili 4880 knjig različne vsebine, ponajveč mladinskih knjižic. Centralna knjižnica je štela lanskega leta 6800 knjig; darovalo se ji je 400 knjig; nakupila se je 101 knjiga; šteje torej 7301 knjigo. Od teh se je poslalo v narodno ogrožene kraje 435 knjig. Ostane torej v centralni knjižnici še 6866 knjig. S. K. S. Z. tudi veliko deluje v narod-noobrambnem smislu z razširjanjem slovenskih knjig in časnikov po narodno ogroženih krajih; samih časnikov razpošilja v te kraje okoli 500 iztisov. Naše ljudstvo bije hud boj v socialnem, političnem in narodnem oziru. Zmaga našega naroda je gotova, če stori vsak od voditeljev Zveze in posameznih njenih društev do poslednjega društvenega člana v polni meri svojo dolžnost. Primorska. S. K. S. Z. za Primorsko ima 92 društev, ki imajo povprečno po 50 članov. Društvo kot tako je priredilo po deželi do 50 predavanj. Vsako društvo ima svojo knjižnico, Tamburaških zborov bo kakih 5; orlovskih odsekov čez 30, Orlov čez 500, Predavanj je bilo do 300. Koroška. Pri S. K. S. Z. je včlanjenih 40 društev, društvenikov je 2000, vsako društvo ima malo knjižnico, razun tega je 70 mladinskih knjižnic, tamburaških odsekov je cTCje doSih naj6oljši in najccnejši Poi zkusite1 Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalo gi ,,Slovenska Straža". Ta papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi ga prodaj a „Slovenska Straža" nikj er drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slo-venske Straže". Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne. 7, predavanj 140, orlovskih odsekov 5, ženskih shodov 12, ženska socialna tečaja 2, socialni kurzi 3. Vsa poročila so izkazala krasen napredek naše izobraževalne organizacije. Slovenska krščansko-socialna zveza šteje skupno 477 društev, članov 43,126, predavanj je bilo v preteklem letu 3650. Predsednik dr. Krek sc je z zadovoljstvom ozrl na to delo in izrekel zahvalo vsem narodnim delavcem. Pri slučajnostih so se čule mnoge iniciativne besede, katere bodo odbori gotovo upoštevali. Posebno živahno je bila izražena želja koroških Slovencev po centralni pisarni ter je predsednik dr. Krek izjavil v splošno zadovoljstvo, da so prvi koraki za centralno pisarno že storjeni. Odbore izvolijo pokrajinske Slovenske krščansko-socialne zveze na svojih občnih zborih. Za sklep kratek zgodovinsk spomin. Ko je mogočni perzijski kralj C i r pred bitko svoje vojake podučeval, kako se morajo ravnati, če hočejo zmagati, jim je dejal: »Vsak izmed vas naj ravna tako, kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova,« Slovenskim trgovcem in slovenskemu Lepo je že število slovenskih trgovcev, ki prodajajo blago v korist »Slovenske Straže«, a še veliko večje je pa število onih trgovcev, ki dosedaj tega še niso storili. In vendar je dolžnost vsakega trgovca, da ima v zalogi blago, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«. Mnogi se izgovarjajo, da nc vedo, kje se tako blago naroča, zato navajamo v naslednjem vse blago v korist »Slovenske Straže« in tudi naslove, kje se naroča. 1. Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Glavno zalogo ima C. Me-nardi v Ljubljani. 2. Kolinska cikorija v korist obmejnim Slovencem (prava le, ako ima na ovitku pečatnik »Slov. Straže«). Naročila na Kolinsko tovarno v Ljubljani. 3. Perilno milo »Slovenske Straže« ima v zalogi C. Meuardi v Ljubljani. 4. »Sava«, izvrstno čistilo za čevlje in drugo usnje izdeluje in prodaja v korist obmejnim Slovencem tvrdka A. Kregar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. 5. Vsakovrstne tkanine za obleko in perilo razprodaja v korist »Slovenske Straže« tovarniška zaloga »Her-mes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica. 6. Papir vseh vrst, ki je najcenejši, ima »Slovenska Straža« v lastni zalogi. Naročila na pisarno »Slov. Straže« v Ljubljani. 7. Drože v korist »Slov. Straže« izdeluje in razpošilja domača drožarna Josip Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. 8. Pristno voščene sveče v korist »Slov. Straže« prodaja odlikovana tovarna J. Kopač v Gorici. V interesu trgovcev samih je, da imajo vedno v zalogi gorenje blago. V kratkem bomo izdali posebno brošuro, katero bomo razposlali v velikanskem številu na vse kraje širne domovine, tudi v najbolj oddaljeno gorsko vas. V tej brošuri bomo imenoma navedli vse trgovce, ki prodajajo naše blago in pozvali vse somišljenike, da kupujejo pri teh trgovcih. Zato naj vsi trgovci, ki še nimajo v zalogi našega blaga, to hitro naroče. Naše gospodinje, naši gospodarji, naši mladeniči in mladenke, naj pa povsod zgoraj omenjeno blago odločno zahtevajo! Ako vsi to preskrbite, bodete mnogo koristili naši skupni dobri stvari I Peter lic Frvi avstro-narshi popolno avtoniatitni pni i Celin. Staiersho. Izdelovanje obče znano najboljših inlcvskih pridelkov in najiinejSe ogrske pšenice, iz rži, koruze, činkvantina, ajde, kakor tudi ječmena (ješprenj) in -prosa (kaša).- Zaloge: Celje, Ptuj, Celovec, Gorica,Tri-dont. Zastopništva: Ljubljana, Karlovac, Maribor. Veletrgovina z železnino ,Merkur' Celje, Štajersko. Zaloga vsakovrstnega železa, jekla, pločevine, kovin, žice, žičnih vrvi, kovanih ograj v vsaki izpeljavi, stavbnih nosilcev in vseh predmetov za stavbe, kakor trstenine, strešne lepenke, roman- in portland-cementa, raznovrstnega orodja in okovov, vseh vrst pohištva, kakor tudi rulet, štedilnikov in peči od najcenejše do najfinejše izpeljave, nadalje vsakovrstne pohištvene in kuhinjske posode, blagajn, tehtnic, šivalnih strojev itd. Opozarjam tudi na mojo zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev najboljšega izdelka, voznih plaht, črpaljk, vodovodnih cevi, železnih in medenih armatur za vodovode, ko-paljnih banj, modernih klozetov, cevi iz kanienščine in sploh vseh pred--metov železninske stroke. - Imovino z železnino in spe-ceriisHim dlanom .MerhDr'. Hrani, Gorenislio. Prodaja vsakovrstnega želez-ninskega, špecerij. in galanterijskega blaga, dež. pridelkov, barv, izdelovanje zvoncev za živino itd. Velika zaloga raznovrstnega orodja, traverz, železniških šin, portland- in ro-man-cementa vseh vodovodnih naprav, tehtnic, utežev itd. — Izber najboljših poljedelskih strojev, plugov, tudi takšnih ^za globoko oranje, bran, koslj4 žag, pil itd. itd. Vsi moramo umreti a ložjeumre, kdor svojim dragim zapušča dragoceno dedščino v obliki zavarovalne police! Zavarujte se za življenje vi vsi, ki svoje drage resnično ljubite I »Slovenska Straža'4 preskrbi vam najcenejše, najugodnejše zavarovanje pri največji In najmočnejši zavarovalnici na evropskem kontinentu na strogo solidni podlagi. Zahtevajte ponudbo in ne zavarujte se brez posredovanja ,.Slovenske Straže"! Obogateli zamorete če že na vsak način hočete, po posredovanju ,.Slovenske Straže", ki vam pri največi slovanski banki, ki se peča s prodajo srečk na obroke, preskrbi vsako poljubno srečko pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji I Ravno sedaj je dana prilika, že z vplačilom prvega obroka po t krone 75 vinarjev s turško srečko pri žrebanju dne 1. decembra t. !. zadeti 400.000 frankov Pojasnila daje in naročila sprejema za ..Slovensko Stražo" g. Valentin Urban««, LJubljana, Kongresni trg 19.