Političen list za slovenski
iP« y«lt) prejemu Telj»: Za oelo leto predplaS&n 15 rld.. la pol leta 8 (Id., ta 6etrt leU
4 fld., xa en mesec 1 fld. 40 kr. 7 BtalKlatrftetJl prejeman TelJi: Za eelo leto 12 fld., ta pol leta S fld., ta ietrt leta • gld., ta en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pmiljan velja 1 fld. 30 kr. več na let«.
Posametne itevilke veljajo 7 kr. Htreinlne prejema »pravniitvo (administracija) ia ekspedicija, Semeniške uliee it. 2, II., 28.
KazBanllk (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr de >e tiska dvakrat; 15 kr., ue se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno imanjte
Kokopiel s« ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, u,
TredaUtvo je v Semeniških ulicali h. it. 2, I., 17.
Ishaja vsmk dan, izviemsi nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludne.
J^tev. sr.
v Ljubljani, v četrtok 17. aprila 1890.
Letnili XVIII.
Gospodje volilci I. razreda!
t.
F peteh, dne 18. t. m., volite mfjlasno gospode, hatere priporoča po sklepu volilr skega shoda neodvisni narodni meščanski volilni odbor. Ti so:
dr. Bleiweis vitez Trsteniški,
primarij lii hišni posestnik,
Vaso Petričič,
trgovec in posestnils,
Andrej Kalan,
liapelan in Iiisni posestnik,
Karol Pollak,
trgovec in posestnik.
Neodvisni narodni meščanslci volilni odbor.
Državni zbor.
z Dunaja, 16. aprila.
Državna podpora za Kranjsko, Goriši(0 in Češl(0.
Po lOJnevnem prestanku pričela je poslaniška zbornica danes zopet svoje delovanje. Med predlogi, ki so se razdelili poslancem, je tudi načrt zakonik glede podpore za stradajoče na Kranjskem, Goriškem in češkem. Za vse dežele odmerjenih je 125.000 gld. in sicer za Kranjsko 2 5.0 0 0 g 1 d., za Goriško 10.000 gld., za Češko 90.000 gld.
Naši državni poslanci so od prvega pričetka sem vladi priporočali, naj proj ko mogoče zbornici izroči dotični predlog in z ozirom na veliko škodo in slabo letino na Kranjskem dovoli zdatno podporo. Vlada je to obetala, ker pa ni dobila natančnejših poročil s Češkega, dotičnega načrta ni mogla predložiti že pred Veliko nočjo; reklo se je našim vlado nadlegujočim poslancem, naj dežela založi potrebne denarje za nakup semen iu potrebnega živeža, ki naj si ga pozneje vrne iz državne podpore. Deželni odbor je to storil, ali že dozdaj je izdal toliko, kolikor je po danes izročenem vladnem načrtu odme-
njenega za deželo Kranjsko, ne da bi bila pokrita najsilnejša potreba. Potrebovalo se bo vsaj še enkrat toliko, kolikor se je izdalo dozdaj, če nečemo doživeti žalostne prikazni, da ostanejo njive neobsejane in da se na jesen povrne pomanjkanje in lakota še hujša, kakoršna je letos po nekaterih okrajih trla naše prebivalstvo. Enaka jo na Goriškem, kjer sicer ni bilo tolike škode kakor na Kranjskem, kjer pa znesek 10.000 gld. tudi ne zadostuje za najsilnejše potrebe.
Naši poslanci so se zaradi tega precej danes obrnili do vlade in ji dali pomisliti, da bi morala dežela ustaviti razdelitev semen in živeža, ako ni pričakovati večje državne podpore, kakor danes predlaganih 25.000 gld. Reč pride sedaj v budgetni odsek in prihodnje dni pred zbornico, kjer bodo imeli poslanci priliko ponavljati svoje želje in zahteve, ako že prej ne dosežejo primerne pomnožitve nameravane državne podpore.
Budgetna razprava.
(1. dan.)
Po razdelitvi došlih peticij in predlogov, med katerimi je bil tudi samostalni predlog Roserjev, da
prevzame država poroštvo za javno prizadeto škodo vsled izgredov, pričela se je budgetna razprava, za katero je bilo že ob desetih dopoludne vpisovanje pri gospodu predsedniku. Zoper državni proračun se je oglasilo 22 govornikov, zanj pa 21. Med prvimi vlekel je pri javnem žrebanji prvo številko mladočeški poslanec dr. Gregr, med drugimi pa je bila sreča najmilejša dr. Gre gor cu, k: pride izmed govornikov prvi na vrsto. Nasprotniki se vrste tako-le: Dr. Gregr, Carneri, ki je druga leta reduo pričenjal splošno razpravo, Turk, Menger, Stein-wender, Derschatta, Khuenburg, Exner, Kaiser, Heilsberg, Bendel, Magg, HUbner, Milner, Haber-mann, Kaniack, Svoboda, Schwab, Suess Friderik, Tausche, Eichhorn, Plener. — Zagovorniki pa si slede po tej-le vrsti: Gregorec, Hajek Friderik, \Veber Franc, Tonkli, Lupul, Ebenhoch, Pleva, Zucker, Saklje, Voldfich, Stejskal, Hormuzaki, Pscheiden, Heinrich, Salašek, Singielevvicz, Klun, Jahn, Kowalski, Žaček in Rieger.
Med temi 21 zagovorniki so štirje členi Hohen-■vvartovega kluba, deset jih je v češkem, dva sta v nemško-konservativnem, dva v rusinskem klubu, štirje so samci, izmed katerih pride pa le dr. Gre-
LfSTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
General Cluseret je prišel v Francijo po marcu 1886, in popustivši vojaško življenje, biva v toulonski okolici. Prosim ga, naj rni ne zameri, da nisem prej porabil pojasnil o Bordonu; pa prepričan sem, ker ga poznani kot moža, ki drži pred vsem na čast, da jih bo potrdil, kdorkoli bi se hotel nanj obrniti.
Treba je bilo Garibaldiju poslednjič odpreti oči zarad osupljivega odkritja o njegovi vojni plači, ki jo je blagosrčno prepustil Franciji, in katero je Bordone vzdignil v njegovem imenu. Mednarodni ogleduh je spravil tudi plačo sinov, zeta in več laških častnikov pri Garibaldiju — posebej majorja Gattorna, kakor mi je ta ustno potrdil.
Večina teh nesramnostij je bila znana pri „Re-publique Eran^aise", ko so zaupali Bordonu opravila zborničnega poročevalca. Taka je oseba, ki predstavlja v bourbonski palači uradni časnik oportunstva.
Ali želite še vedeti, kako je prišel Bordone zopet v milost pri Gambetti, Challemel-Lacouru, Ranču in Spullerju?
To je bilo v dobi poskušenega združenja, v letu 1873, da bi se zopet vpeljala monarhija v Franciji.
Ko je konservativna večina narodne skupščine pripravljala postavna pota za vrnitev kralja, snovale so lože zidarske v temi vstajo.
Bordone, ki je visoko cenjen v prostozidarstvu, je bil izvoljen za načelnega generala vojne zarotnikov od južnih republikanskih poslancev.
Lože so čudovito razpredle zaroto. Vstaj na vojna je bila velika. Zraven sposobnih mož zvezanih z osrednjim oborom (v Ljonu), katerim je bilo ukazano, na prvo povelje zbrati se na določenem kraju svojega bivališča, da zopet ustvarijo nekdanje stotnije narodne garde, je prostozidarstvo razpolagalo s celo teritorijaluo vojno, pripravljeno zbrati se v vsakem mestu, in tudi z velikim delom dejanjsko vojne razstavljeno po različnih založiščih ronske doline.
Pridobili so posebej veliko častnikov od pešcev 11., 15., 16. in 17. kora vojne, kateri imajo bivališča v Lyonu, Nimes-ih, Marseille in Montpellieru; niso pa mogli pridobiti konjištva in inženirstva. Pušk tudi ni manjkalo. Neki denarničar, Gambettin prijatelj, je veliko vsoto dal za nakup orožja in streljiva, ki se je skrivaj uvažalo čez vogeško mejo; v poplačilo tega republikanskega bankarja je bila pozneje poslana vojaška moč v Tunizijo; vsakdo v^.
da ta vojaška odprava je imela pred vsem denarno namero na tuniški dolg, ki se je pozneje vsled pokroviteljstva navalil na Francijo. Kratko, zarota 1. 1873. je bila velikanska, in če ni izbruhnila, je bilo zato, ker se je groi de Chambord raje odrekel prestolu, kakor da bi bil dovotil nekatere reči.
Prostozidarstvo je torej ob priliki tega kovarstva spravilo Bordona z oportunisti. Od tistega časa sprejemajo z razpetimi rokami parlamentarne dvorane levice goljufa, mednarodnega ogleduha, ovaduha, ki se je pritihotapil k Garibaldiju, izdajalca, ki si je prilastil vojnino, podarjeno od starega domoljuba in njegove družine, z eno besedo, Bordona. Poslanci in senatorji republikanski so potegnili gobo čez sodniško in drugo njegovo preteklost.
Goste ga, pestujejo ga, tako zmerni kakor ra-dikalci, ker prostozidarstvo vsem ukazuje. Lockroy ga objema, Spulier mu stiska roko in Clemenceau mu pravi: ,moj dragi prijatelj". Tudi jaz, ko sem bil v tej stranki, delal sem kakor drugi; trpel sem Bordona. Po vzgledu Pavla Meurice-a od Rappel-a nisem priobčil listin podanih od Clusereta. Tudi jaz sem si rekel: „To bi napravilo preveliko veselja duhovnikom."
Kako grd je republikanski jarem! Iz politike sprejemajo v tem svetu slepcev najzadnjega hudodelca.
(Dalje sledi.)
goreč k besedi, daai je prvo mesto odstopil mo-ravskemu poslanca župniku Weberju. Ii poljskega kluba se doidaj ni oglasil nibie, kar je zbudilo med poslanci nekoliko tačudenja in ugibanja. Gospodje se menda zaradi svojega lemljiiko-odveznega dolga čutijo žaljene in poparjene ter hočejo počakati, kako se reč zavije.
Izmed vseh oglašenih govornikov jih pride k besedi na vsaki strani menda le šest, ker mislijo za dr. Kbeohochom skleniti razpravo, tako da bi za njim govorila le še glavna govornika in poročevalec dr Kathrein. Na desnici so se dogovorili, da bode Šuklje glavni govornik, na levici pa bode najbrže za ta posel izbran dr. Plener. Dr. Bieger govori le v slučaji, ako bode treba odgovarjati napadom na češko-nemško spravo, v kateri namen mu eden prvih 6 govornikov odstopi besedo. Vpisovanje za posebno razpravo bo jutri in pojutranjem.
Dr. Gregr je res češko nagodbo stavil v razgovor ; poslušalcev je imel sicer jako dosti, tudi nenavadno mirno in tiho je bilo med njegovim govorom, ali burnega odobravanja, kakor prva leta, med njegovim govorom ni bilo, ker je enako napadal Staročehe in njih desniške zaveznike, kakor češke Nemce in njih tovariše na levici. Tudi na koncu njegovega govora ni bilo nobene živahne pohvale iu so bili le iz mladočeških ust slišati nekateri tihi dobro-klici.
Poslanec Weber se je v prvi vrsti pečal z versko šolo in dokazaval njeno potrebo in opravičenost dotičnih zahtev katoliških starišev. Ker hočejo zvečer nadaljevati nemško-češke razprave, pride za Weberjem k večjemu še en govornik ua vrsto.
Napredek in iiazadiijaštvo^
^Slovenski Narod", glasilo naših konfuznih minerjev, je pisal te dni, da so ljubljanske volitve boj med napredkom in naz a d n j aš t v o m. Kako napredni so gospodje v „Narodni Tiskarni", sodijo naj naši čitatelji po članku, katerega je „S1. Narod" objavil v torek dn6 15. t. m., ki se glasi:
„ Povodom dopolnilnih volitev razobesila je klerikalna stranka novo tvrdko pred svojo oficino. Imenuje se sedaj: ^Neodvisni narodni meščanski v o 1 i I n i o db o r." S tem dolgim imenom, katerega bi se niti kakšen španjski princ ne sramoval, pa ni premenila niti svojih slabih lastnostij, niti svoje zloglasne taktike. Ravnala se je popolnoma po pregovoru, ki pravi, da volk pač dlako premeni, nikakor pa ne nravi.
Stare laži, stara perfidnost kaže nam zopet, da imamo pod novo krinko starega nasprotnika pred seboj, nasprotnika, ki ima tako drzno čelo, da mu še tako debela laž ue spravi več rudečice v obraz, nasprotnika, ki se drži načela, da treba le nesramno lagati, in uspeh je gotov.
K tem trdim, a opravičenim besedam prisilil nas je „neodvisnega narodnega meščanskega volilnega odbora" volilski oklic za II. razred, v katerem oklici se pravi:
„ Radikalna stranka je sklenila rušiti disciplino in v svojem glasilu dne 12. t. m. proglasila za II. razred svoje kandidate. Tudi nam niso po godu Tsi kandidatje, katere kandiduje meščanski volilni odbor, toda iz discipline hoteli smo klanjati se njegovemu ukrepu. Sedaj pa, ko se ruši disciplina z one strani, hočemo si tudi mi prosto izbrati svoje kandidate. Meščanje! Upamo, da nas je še mnogo v Ljubljani, katerim so pravi interesi našega stolnega mesta bolj na srci, nego puhla fraza in kričanje."
Prečitavši ta oklic, padel nam je nehotoma na um farizej v templji. Kakor le-ta v božjem hramu, tako klerikalna stranka v svojem glasilu trobi: Hvala ti. Gospod, da nismo taki, kakor oni. Zvrnila bi rada vso krivdo današnjemu razporu in ljutemu volilnemu boju na nas, umila bi rada svoje roke v nedolžnosti, dasiravno vsa Ljubljana v^, da je klerikalna stranka prva zanetila razpor, prva začela rušiti disciplino.
Kakor 1883. 1., ko je pri deželnozborskih volitvah v Kamniškem in Hrdskeiu okraji proti Kersniku skušala perfidno utihotapiti pokojnega Križ-narja, kakor pozneje mnogokrat, tako je tudi letos klerikal na stranka prva začela rušiti disciplino. Kandidatov, ki jih je proglasil za III. razred meščanski volilni odbor, kateremu smo se doslej kot avtoriteti vedno brez ugovora klanjali, ni hotela vsprejeti in izbrala je dva protikandidata.
A to še ni bilo vse. Še preduo so se proglasili kandidatje za II. razred, afitoTaU je že klerikilaa stranka proti njim. Udei»iba klerikalcev pri shodih bila je le naridetna, da so tem loije na tihem rili in pripravljali tla svojim namenom.
Ko smo to dotnali, sklicali smo ^voje ljudi. In bili 80 še takrat mej nami gospodje toH blazega srca, da so imeli ša vedno muogo pomislekov, bi li : tudi mi smeli rušiti disciplino. Ko se jim je pa pojasnilo, kake spletke se snujejo in kako perfidno in zavratno se agituje, sklenilo se je pa res, da se j T bodoče ne čutimo več vezane. Mislili smo si tedaj: .Kakor ti meni, tako jas tebi."
Po navedenem je razvidno, da je klerikalna ' stranka prva rušila disciplino in da je vse, kar ona j drugače trdi, neosnovana laž. Jednaka laž je tudi, ako klerikalci tiskajo na potrpežljivi papir, a ' hoče ožja stranka „Slov. Naroda" dobiti v roke monopol pri mestni upravi ter svojevoljno gospodariti z mestnim premoženjem iu v gotovem delu tudi z imovino mestnega prebivalstva."
Kdor mirno prečita te stavke, zagleda takoj vso infamijo, ki tiči v teh sicer bedastih stavkih. : Govori se tu o monopolu v mestni upravi. V čem | se javlja ta monopol? Kdo, kdaj in kje je le s prstom mignil v tak namen? In, ali je sploh kaj ' tacega mogoče? Ne, ne, vse je le infamna laž, izmišljena od klerikalne stranke kot volitveni manever po receptu: „Hilf, W8S heifen kanu!"
In taka stranka, ki tako brezstidno sumniči in obrekuje, ue da bi navajala dotična fakta, stranka, katera je napisala navedene stavke, ki bi jih sami klerikalni mestni odborniki odločno in slovesno zanikati morali, ako so poštenjaki, govori potem še o puhlih frazah in kričanji. Gospodje pometajte pred svojim pragom! Puhla fraza je Tas rodila in spravila na površje, kričanje, laž, sumničenje in obrekovanje pa je Vaše vsakdanje orožje. S tacimi sredstvi možno je dobiti hipnih uspehov, trajnih pa ne, kajti laž ima kratke noge, in tudi licemerstvo se kmalu spozna.
Naš klerikalni kolega trdi v včerajšnjem listu, da ne pozna ne v mestu, ne na deželi klerikalne stranke. To je deloma resnica, ker je „Slovenec" že večkrat pokazal, da sam sebe ne pozna in bi j svojo stranko rad vedno drugače slikal, nego je v goli resnici. A baš njegova, to je .Slovenčeva" stranka, je prava pravcata klerikalna stranka, z vsemi bistvenimi lastnostmi in pri-tiklinami, ki jih združujemo s tem pojmom. Naš klerikalni kolega bode torej že moral dopuščati, da j njegove pristaša tudi v bodoče nazivljemo klerikalno, ■ ali če mu je ljubše jezuitsko stranko. I Naslov „konservativno-narodna stranka" pa si , ti gospodje brez vsake pravice last6. Konservativen je ves narod slovenski, taka macbia-velistična stranka, kakor je klerikalna, pa na vekov veke ne!"
Tako neolikano insurovo torej pišejo gospodje, ki so omiko, napredek in luč vzeli v zakup. Culi smo včeraj in danes več gospodov, ki niso .klerika 1 c i", d a s e j i m studi taka pisavav listu,kihočezastopatislovenskoraz-umništvo. Miitatis mutandis naj čitatelji naši blagovoli v ponatisnenem .Narodovem" članku postaviti .stranka slovenskih minerjev" namesto .klerikalna stranka" ter dobodo pristno podobo ožje stranke .Narodove".
Zagrebški .Obzor", ki gotovo ni .klerikalen" list, piše z ozirom na omenjeni članek, da to, kar .Slovenski Narod" predbaciva .klerikalni" stranki, pameten človek ne more verovati.
Zato Vam, gospoda, čestitamo na Vašem .napredku in luči". Sami bodete s časom v Ljubljani in pred vnanjim slovenskim svetom svojo politiko pritirali ^.ad (ibsurdum".
UuH V svojem iu sedanjem času.
XXXL
Mirovne pogodbe vestfalskega miru so bile slabe in v načelu popolno napačne. Svetna državna oblast je dobila priznauo moč urejevati tudi cerkvene zadeve, celo v vestni delokrog so segali. Cerkev je oporekala tem določbam, a države so jih pripoznale. Kaj je navstalo iz tega? .Das ist der Fluch der bosen That, dass sie fortschreitend Roses muss ge-
biiren." Tako je bilo tudi s določbami tega mira, postale so zalega veliko hudega t £rropi.
Najprej se je rasvil ta napaSni zistem eaesaro-papizma na Francoskem. Znane so .galikanske prostosti" 83 na številu ie I. 1594. od Petra Pathou-a ■ostavljene, iz katerih je razvidno, da ima na Francoskem Teč oblasti kralj, kakor papei. Ta teorija je prešla polagoma v dejanjsko porabo, in ni. se vedelo, kdo ima v cerkvi več govoriti, ali Škofje ali kraljevi sorodniki. Francoska je bila na potu do protestantizma v disciplini. Škofje so se ustavljali, Janzenisti so šuntali, kralj je bil vlado-ieljen, ministri so ga podpirali. Parlament se je vmešaval v bogoslovske zadeve in bogoslovsko fakulteto so popolno podjarmili, papeža so navlašč zaničevali in ponižavali. Kralj si je prisvojil dohodke cerkvenega premoženja (jus regalium). Vsilil je cerkvam slabe škofe in ti so delali kralju po volji zoper cerkvene postave. Edinost in zveza v cerkvi je trpela močno. To, kar je bilo v hijerarhiji francoski koncem 17. veka, ni bila prava Kristusova cerkev, ker je bila čudno v slabo posvetno vlado stlačena. Taka oblast je bila brez vpliva in brez oblasti, v zaničevanje zgoraj in spodaj, in v nadlogo sama sebi. Zito se ni mogla ustavljati prekuciji, ker je bila izgubila koreuine, to je zaupanje in spoštovanje med ljudstvom.
Polagoma se je caesaropapizem razvijal tudi na Nemškem. Pri luteranskih vladarjih se to ume po sebi, a tudi katoliški knezi so ga vpeljavah, zapeljan! po Luteranih in Francozih. Zato je bilo treba cerkev ob notranjo moč pripraviti, kar so dosegli po jaazenizmu in febronijauizmu. Edinost in zveza med škofi in papežem je bila razrahljana in prerezana, in vladna moč je segala svojevoljno v cerkvene zadeve.
Janzenizem se je rodil I. 1640. na Francoskem, prišel na Nemško in Avstrijsko. Tukaj je leta 1763. Febronius izdal svojo knjigo na svetlo, kjer razvija in utemeljuje .caesaropapizem". Vstalo je več dobrih bogoslovcev zoper to knjigo, vendar je našla milost v očeh politikov in vladarjev. Tudi Rim je zavrgel to delo in J. Febronius je preklical svoje zmote, ali vpliv tega spisa je ostal in dozorel posebno pod cesarjem Jožefom II. (1780—1790) tako, da je dobil po cesarju lastno ime Jozefiuizma. Jozefinizem je caesaropapizem, in smelo trdimo, da v resnici Rusi in protestantje niso bili bolj razkolni, kot Jožef II. in ministri njegovi. Vse od prvega do zadnjega je skušal prenarediti brez dovoljenja in oblasti in brez potrebnega spoznanja.
To je gotovo, da je treba pri imenitnih, težavnih opravilih še za učene ljudi, ki so strokovnjaki, preudarka in premisleka, kaj je moral torej cesar napraviti, če se pomisli, da je delal brez potrebne vednosti, znanja itd.
Nobeden ni bil zadovoljen z uovotarijami in v nravnem oziru so mnogo škodovale. Slabi sadovi so se že kazali, cesar je začel odjenjavati, da je vsaj za silo si ohranil skupaj Avstrijo.
V ta čas (1786) pade tudi zloglasni „Ems-ki kongres", kjer so 4 nadškofje se hoteli odtrgati od papeža, povzdigniti čez svoje brate, ter zameniti tijaro s krono. Obrnili so se na cesarja, naj potrdi njihove dogovore o cerkvenih zadevah v nasprotju s cerkvenim pravom. Cesar je to storil in stvar je bila že tik na robu, da bi biii Avstrija in Nemčija se odcepili od rimske cerkve in se ustanovili kakor .narodna cerkev".
Vendar Bog je to zabranil, a kaznjevani so bili vsi, cesar in škofje, ker so stegnili svojo roko v tuje pravice. Francoska prekucija je pobrala vsem štirim nadškofom časno posestvo, cesar Jožef II. je umrl iu nasledniki njegovi so morali prenašati, kar je zakrivil Jožef II, Ker so trajale vojske čez 20 let, je med tem bolj mirovalo vsako politično gibanje. Po zmagah čez Napoleona pa so države zopet začele za notranje potrebe bolj skrbeti in na pre-osnove misliti.
Politični })regle(i.
v Ljubljani, 17. aprila. Notraafe dežel«.
Ufiavnl zbor. Včeraj je bila prva seja državnega zbora po velikonočnih počitnicah; pričela se je s proračunsko debato, ki utegne biti po sedanjih pripravah jako burna. Za proračun se je v splošni debati oglasilo 21 govornikov, proti 22. Govorniki za nadrobno obravnavo se oglašajo danes in jutri. Minolo leto se je oglasilo 79 govornikov,
S7 za proračun, 42 proti. Za nadrobno debato je bilo minolo leto oglašenili 1547 goTorniicov. Letos jih bode manj, ker Todje združene levice priporočajo previdnost in zmernost. — Budgetni odsek na-flvetuje za tekoče leto 545,771.700 gld, izdatkov in 548,104.704 gld. dohodkov, torej znaša po tem proračuna prebitek 2,333.004 gld.
Ogerski driavni zbor se je v torek zopet sešel. Zasedanje bode trajalo do druge polovice maja. — V krogih ogerske neodvisne stranke agi-tajejo, da bi se telesni ostanki Bakoezjja II. iz Carjigrada prenesh slovesno oa Ogersko ter pokopali v cerkvi v Kološu.
Galicija, Zastop Ivovske občine, oziroma podporni odbor Ivovski, je nabral 36.000 gld. za trpeče galicijske državljane. Ta znesek se bode razdelil med 239 župnij, katete so imele slabo letino.
Kupčija iivine s Francijo. Kakor se poroča iz Pariza, odprla bode francoska vlada uvažanje živine iz Avstrije, Švice in Nemčije. V Francijo namenjena živina se bode postavno preiskala in istotako sveže meso, na kar se do sedaj ni posebno gledalo.
Tnanje držare.
Nemčija. Iz Berolina se poroča dn^ 15. t. m.: Novi kancelar Caprivi je danes prvič prišel v prusko zbornico, da bo imel svoj prvi govor kot pruski ministerski predsednik. Mnogi navzoči državni poslanci 80 ga srčno pozdravljali, posebno pa Rickert. Predno ^0 stopili na dnevni red, govoril je novi kancelar. Kakor je rekel, noče govoriti o programu, kajti dosedaj se ni bavil s politiko in zato ne more danes pregledati obsega svojega delovanja; danes želi govoriti pred poslanci, da se jim osebno bolj približa. (Odobravanje.) Z ozirom na veliko veljavo kneza Bismarcka rekel je ministerski predsednik Caprivi, da je zagotovljena bodočnost Prusije tudi v prihodnje. Državno poslopje je dovolj trdno sostav-Ijeno in utemeljeno, da bo kljubovalo lahko vsakej nevihti. Oseba mladega, vzvišenega vladarja se je pokazala v svoji velikosti in znamenitosti Nemčiji, kakor tudi drugim državam. NerazruSno je njegovo upanje, trdil je govornik, na prasko bodočnost, katera je Se daleč v prihodnje zgodovinsko potrebna, kakor na njegovi rameni naslonjena Nemčija. Dežela in država se bližate nadepolni prilioduosti. Cesar je baje rekel, da ostaue vse pri starem, torej ni pričakovati, da napoči nova doba; pač pa se bode pokazala bolj kolegijalua uravnava v ministerstvu. Konečno je omenil ministerski predsednik, da bode skušal na vse moči, dobro tam dobiti, kjer se nahaja in sodeloval z vsemi, kateri imajo srce za Prusijo in bo v moči, Prusijo v vladarskem, državo v narodnem zmislu preosuavljati. (Živahna pohvala.) — Poslanec Rickert je z veseljem pozdravljal govor ininisierskega predsednika, zahteval prenaredbo davkov, red v kmetskih občinah, odstranitev dosedanjih nepriličnosti in trdil, da bode stranka prostomišljakov varovala ustavno državo. — Za njim so govorili še \Vindthorst, Zedlitz, Rauchhaupt in Richter. Ti so poudarjali svoje zaupanje nasproti .vladiaimi izjavam in so zaznamovali svoje strankarske programe. Windthorst je rekel, da je imel Caprivi nagrobni govor kartelni stranki. Škode društev tičijo pred vsem v upravi bogočastnega oddelka. Dokler bo ta oddelek, brezvspešen je ves trud, da bi se odpravila socijalna nevarnost. — Kakor se poroča .Standardu" iz Berolina, so baje tri glavne točke nemške vnanje politike naslednje: 1. da se ohrani trodržavna zveza, 2. prijateljsko sporazu-menje z Anglijo in 3. dobre razmere z drugimi državami. Glavni smoter nemške notranje politike tiči v rešitvi socijalnega vprašanja, za kar je mir vsekako bistven pogoj. .Rešitev" je pač lepo osnovana, a ložje je govoriti, kakor storiti.
Francija. Do sedaj so se le pristaši Blanqueja iu Marxi odločili, da praznujejo prvi majnik. Prvim je voditelj Vaillant, dragim pa Quesde, ki imata 9000 Ijudij za seboj. Mnogi pa niso za to, da bi se praznoval prvi dan majnika. Sploh so delajoči delavci proti praznovanju prvega maja, ker se boje, da bi s tem delo izgubili. Ljudij brez vsakega dela je toliko, da bi tovarnarji lahko dobili namesto praznujočih delavcev druge. Prvi majnik utegne torej biti brezdelnim delavcem v veliko korist, a delajočim pa v nesrečo. — V Parizu se vrš6 velika pripravljanja za volitve v občinski svet. Kakor se zmirem bolj kaže, bodo boulangisti težko zmagali pri omenjenih volitvah, ker imajo za kaudidate kom-munarde in blanquiste. Proti tem ljudem so skoro vse stranke, torei ne bodo imeli boulangisti pri volitvah dobrega vspeha. Vse se tako kaže, da utegnejo konservativci zmagati.
Rusija. Kakor se poroča iz Peterburga, utegne knez Dolgorukov, generalni guverner mo-ekavski, odložiti svojo službo, na čegar mesto pride bržkone veliki knez Sergij Aleksandrovit\ O tem se govori tudi v uradniških krogih ruskega glavnega mesta ter se zagotavlja, da se utegne ta izprememba kmalu zgoditi.
Turčija. Kakor objavlja .Pol. Corr.", za;»o-tovil je nemški poslanik pl. Radowitz v Carjigradu v pogovoru z velikim vezirjem Kiamilom pašo in ministrom vnanjih zadev Saidom pašo, na povelje nemškega cesarja Viljema, da ostane nemška politika pri tem, kakor do zdaj in opomnil, da ne pomenja izprememba v nemškem ministerstvu nikake pre-
naredbe dosedanje sisteme. Poslanik je omenil nadalje, da je tudi novi nemški kancelar general pl. Caprivi istega mnenja, kakor cesar sam.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice, 15. aprila. Preteklo nedeljo, dne 13. t. m., imela je naša posojilnica svoj II. občni zbor. Promet bil je v preteklem letu jako živahen, kar kaže Čisti dobiček okoH 1800 gld., katerega je posojilnica imela v drugem letu svojega obstanka. Od čistega dobička se je na rezervni fond prevzelo 800 gld., kateri se je s tem povišal do prvega tisočaka. 50 gld. darovala pa je posojilnica za kana-hzacijo, katera je našemu sicer lepemu trgu neobhodno potrebna, kajti ob vsakem deževju imamo pravo .blatno vas". — Naj bi se vendar dotični faktorji podvizali za to potrebno napravo I
Včeraj imeli smo precej dobro obiskani semenj. Živine se je vehko nagnalo, a kupčija ni bila posebno živahna, ker je poprej nenavadno visoka živinska cena padla. Prodajalci so svoje blago rajši neprodano domov odgnali, nego da bi ga bih v zgubo dali. Sicer se je pa sploh poznalo, da sedaj na spomlad denarja manjka. Treba bo tedaj zopet s .sil h o robo" po svetu, kjer se še dobi potrebni drobiž.
Iz Prage, dne 14. aprila. (Za češko opuščeno in osiročeno mladež. — Naše obrt-uištvo in 1. maj.) Veliki teden, posvečen spominu Odrešenikovega trpljenja, spominu smrti božjega prijatelja otrok, obračala se je češka javna pozornost plemenitemu namenu neznanega človekoljuba najbolj zanemarjeni stroki človeškega milosrdstva, zapuščenim in osiromačeaim nebrojnim malim ubožč-kom, kojim je od rojstva podeljena najbridkejša usoda. Is^.ina je, da se po tem, kako posamezni narodi in cele državne drnžbe skrbe za opuščene sirotke, ccenja i stopinja njih plemenitosti in nravne vznešenosti. Žal, da moram tu poudarjati, kako se je v tem oziru pri nas premalo skrbelo, kar se ne vjema z naukom Onega, koji je pred osemnajststo leti dvignil dete v naročaj, je poljubljal in je na-zivljal au^elja, koje se je smatralo doslej za breme; pozabilo seje, da je Odrešenik rekel: .Pustite otro-čiče k meni priti!" — ter ne umelo, da je naroda dolžnost, skrbeti za zapuščeno nebrojno deco.
S pomilovanjem moram priznati, da so čehi glede skrbijivosti za opuščeno mladež daleč zaostali za drugimi narodi. Drugje je zasebua in državna pomoč že davno organizovana k vzajemni in blagodejni delavnosti, koji je smoter, da se od usode nesrečnemu sirotku, pričenši pri zibelji, ne zapira ona pot, po koji more dospeti in postati vrli sin iu vzorna hči svojega naroda.
Pri nas se vsako leto nad tri tisoč otrdk iz najdanišnic izroča v tako oskrbo, da že v prvem letu 60 do 90 odstotkov teh ubožčkov pogine; in kar jib ostane pri življenji, to je pozneje materijal za ječe in kaznilnice. Radi tega zavod za opuščeno mladež in sirotke, Kojega je veliki teden založil poznati rodoljub ia človekoljub (industrijalec gosp. A. Oliva), daruje pol milijona goldinarjev, odu-ševlje davne želje naših prijateljev humanitete. Do nedavno je bilo nekoliko sirotišnic vse, kar se je na Češkem storilo za mladež brez dobrotljivosti rodbinskega življenja, in stoprav v zadnji dobi se je založilo nekoliko ustavov za zanemarjene in opuščene otroke. Marsikaka dežela v našem sosedstvu je že davno srečnejša v tem oziru. Na filantropskem shodu plzenjskem je bilo koastatorano, da ima na primer jeden sam izmed 22 kantonov v Švici več sirotišnic, nego Češka; in dosti poučno je tudi primerjanje s Prusko, koja je imela 1884. leta 396 sirotišnic z 18.827 sirotami.
Povestnica sličnih plemenitih činov, kakoršnega zabeležuje baš s ponosom vsak Ijudomil pri nas, je najbogateja na Angleškem in v Ameriki. Tičoč se oskrbljevanja otrdk sirotinskih odlikuj*' se na Angleškem osobito bristolski pastor Kdv. !M(lller, poroj. leta 1805, koji je pričel nabirati za sirotišnice leta 1830 in je imel leta 1870 že pet ustanov z 2050 otroci; od leta 1830 pa do leta 1874 je prejel v ta namen 617.000 liber šterlingov. Citamo li londonske kažipote po blagotvoriteljnih zavodih, — to so posebne publikacije v mnogih izdavah (na primer .The Charities of London", .The rojal quide to the London Charities"), — nahajamo tu v celih abecednih vrstah imena sirotišnic, zavetišč za opuščeno mladino, ustavov za poboljšanje zanikruih ctrdk itd.
Poslednji veliki bJagotvoriteljni čin^ ki je po našem cesarstvu vzbujal vehko, da, splošno pozornost, je novo, prelepo Siebererjevo sirotišče v Iuomostu na Tirolskem. Ondot^i meščan, g. Siebe-rer, koji je iz ubozega sirotka postal imovit, premožen mož, je za jeden milijon goldinarjev zgradil impozantno poslopje, v kojem je založil vzorno vrejeno sirotišče. Ko so čeiki listi objavili dolge opise
0	založenji tega ustava, se v Pragi še nikomur sanjalo ni, da v češki stolici živi človekoljubni in rodoljubni mož, ki bode necega dn^ presenečil svet s sličnim blagotvoriteljnim činom. Da bi se skoro vresničila želja veUkomiselnega dobrotnika, naroda Id mesta našega!
Na včerajšnjem shodu odposlancev pražkih obrtniških društev bila je poslednja točka: zahteva delavcev gled^ osemurne delavne dobe in .praznovanje" 1. maja. Jako temeljito in z dokazivnimi uveti poudarjal je deželni poslanec g. Jan Tou-žimsky, da je nemožno za sedaj spolniti zahteve gledč osemurne delavne d6be, in vrhu tega bilo bi to škodljivo za delavca. Konečno so delegati napo-minanih društev vsprejeli nastopno resolucijo: .Mi zbrani zastopniki pražkih obrtniških društev proglašamo, da je zahteva delavstva, tičoča se osemurne delavne dobe pri rokodelskih obrtih, v sedanji dobi nedosežna. Proslavljati pa to misel z ustavljenjem dela v 1. dan maja t. 1. smatramo za svojevoljno porušenje delavne pogodbe, ter priporočamo torej samostalnim obrtnikom, naj še pred 1. majnikom opozorijo svoje pomočnike, da bodo svojevoljno ustav-Ijenje dela v dan 1. maja od strani delavcev smatrali kot povod k neizogibnemu razdruženju delavne razmere." Tako naši zavedni obrtniki!
Citajoč Hstd o dunajskih delavskih izgredih, i spomnim se prekrasnega obraza .Kristus" od ma-djarskega umeteljnika Munkaczjja. Neki kritik izrazil se je o obrazu, da se je Muokaczy tu postavil povsem na realistiško stahŠče. Tajiti se ne da, da se skoro na vseh obrazih, predočujočih Gospodovo obsodbo, židovska druhal in svojat, ki kriči: .Križaj ga!", predstavlja, in je naslikana po neki šabloni, koja ne ugaja istinitosti; stoprav Munkaczj je živo vpodobil to druhal z ulice. In v istini, priprost gledalec, jedva uzre te spremljevalce Gospodove na Munkaczjja obrazu, nehote vsklikne: .To so postopači, barabe z ulice!" Karakteristična je postava lopova, stoječega za Kristom. Tak lopov je sposoben k vsakemu činu: koga obrati, okrasti, ubiti, — vse jedno, — prižgal si bode viržinko, pljune skozi zobe in — loti se dela. In takih postav, takih .bo-jevniKov za svobodo" nas Bog obvaruj, zlasti v
1	1. dan maja!
I Dnevne novice.
(Podpora za Kranjsko.) Kakor se nam poroča z Dunaja, predložila je včeraj vlada državnemu zboru načrt zakona o podpori za stradajoče prebivalstvo na Kranjskem, Goriškem in Češkem. Za te tri dežele je odločenih 125.000 gld., in sicer za Kranjsko 25.000, za Goriško 10.000 in za Češko 90.000 gld. Z ozirom na podpore, katere je vlada dovolila že prej drugim deželam, je podpora za Kranjsko gotovo prenizka, ker deželni odbor kranjski je že doslej toliko izdal, da bode državni donesek komaj pokril ta izdatek, in vendar beda še vedno pritiska ter raste število prošenj za podporo. Obširneje o tem je v današnjem poročilu iz državnega zbora.
(Beda na Kranjskem.) Kakor poročajo zadnje .Novice", dohaja deželnemu odboru vedno več prošenj za podporo. Deželni odbor pa je že pred tedni prekoračil kredit, katerega mu je v ta namen dovolil deželni zbor. Potreba je torej nujna in velika, ker je zadnji čas za semena. Povprek potrebuje občina 100 kvintalov krompirja za seme, v sedanjih razmerah pa more deželni odbor poslati k večjemu po 20 kvintalov. Poleg tega pa bi ljudje potrebovali fižola, ječmena, ovsa in ajde. Gg. župniki in župani imajo pri razdelitvi mnogo neprijetnosti, ker ne morejo ustreči ljudem, kakor bi radi. Ti gospodje uaj se v prvi vrsti ozirajo na manjše posestnike, ker večji si pomagajo v skrajni sili še s kreditom.
(.Fidinost",) slovensko politično društvo za Primorsko, je v svojem zadnjem občnem zboru izvolilo v odbor gospode, ki so: Ivan Nabergoj, predsednik; M. Mandič, I. podpredsednik; V. Živic, IL podpredsednik; M. Cotič, tajnik; A. Skabar, blagajnik; J. Kljun, J. Mankoč, J. Turk, A. Truden, J. Vatovec, odborniki; M. Uro vati n, Ivan M a rte 1 a ne, Dragotin Mar-
telanc. Št. Nadli^ek, A. Sancina (Drejai), Franjo Žitko, namestniki.
(Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišči v Celovci, g. d^. Gustav Del p in, je imenovan avskultantom za Kranjsko.
(FinanČai minister) je imenoval davkarja Fr. Vid i ca glavnim davkar jem v območji finančnega ravnateljstva v Gradci in davkarja Alberta Clari-cija glavnim davkarjem v območji primorskega finančnega ravnateljstva.
(Slovensko drnStvo) za Spodnji Stajar bode prihodnjo nedeljo v Rašah v prostorih g. Fr. Novaka imelo shod, na katerem bode g. dr. Raday poročal o štajarskem deželnem zborn.
(Nabiranje krajepisnih imen.) V zadnjem časa so blagovolili poslati ugodne rešitve gg.: c. kr. vodja zemljiščnih knjig Alojzij Depler: za vse občine mokronoškega sodnijskega okraja; župnik Fr. Dolinar: za Horjul; prof. A. Tavčar v Ljubljani: za Št. Jernej, Ostrog, Vrh-polje, Gradišče, Orehovico in Polhovico; odvetnik dr. Hrašovec v Celji po čč. p. n. župnikih iu učiteljih slovenje - graškega okraja, oziroma šmartinske dekanije, za vse fare omenjenega okraja, izvzemši starotršKo; župnik Lavtižar: za Kokro; župnik Brulec: za Veliko dolino; župnik Sajovic: za Slavino, Matenjo vas, Bakitnik, Selce in Nemško vas; nadučitelj V. Jarc i. dr.: za Št. Jurij ob južni železnici. Prav lepo hvalo vsem !
(Prvi maj.) Ministerski svet se je že večkrat posvetoval o potrebnih korakih z ozirom na nameravane demonstracije dne 1. maja. Vlada bode nekda zbrala vojake na Dunaji, vendar pa ne ovirala delavskega gibanja, ako se bode vršilo v postavnih mejah.
(Slovenskemu pevskemu druStvu) je slavno rav-nateljstvo ptujske posojilnice podarilo 20 goldinarjev; velečast. g. Ant. Frdhlich, nadžupnik pri sv. Križu na Slatini pa 5 gld. Obema cenjenima dariteljema izreka društvo svojo iskreno zahvalo.
(V Rim) so se odpeljali v torek knezoškofje dr. J. Zwerger, dr. M. Napotnik in dr. Dop-pelbauer; vrnejo se prve dni maja.
(Zrelostne skuSnje.) Naučni minister je odredil: 1. Na vseh srednjih šolah morajo se v vsaki deželi pismene zrelostne skušnje pričeti isti dan. 2. Osmo-šjlci, oziroma sedmošolci, ki se na srednjih šolah pripravljajo za ustne izpite, imajo šest dnij prostih pred skušnjo.
(Vincencijeva družba) praznuje drugo nedeljo po Vehki noči dne 20. t. m. družbeni praznik s službo božjo in skupnim sv. obhajilom v Marijanišči zjutraj obVs7. uri; popoludne pa ima ravno tam v I. nadstropji navadni občni shod ob Viuri. Udje in neudje so uljudno povabljeni.
(Na korist družbe sv. Cirila in Metoda) bode dne 27. t. m. v Trstu velik koncert, pri katerem bode sodeloval tudi naš rojak, operni pevec, gosp. Josip No 11 i.
(V Zagorji) ob Savi snujejo telovadno društvo „Sokol". Osnovalni občni zbor bode dn^ 30. t. m. ob 6. uri zvečer v gostilni pri »Medvedu".
Raznoterosti.
—	ženski zdravnik za oči. Gospa doktor Roza Kerschbaumer je dobila dovoljenje, da sme izvrševati prakso za očesne bolezui ter prevzeti vodstvo zavoda za očesne bolezni v Solnogradu.
—	Kondor v prešovo-tokajskem pogorji. Kakor neverjetno se glasi ta naslov — poroča dopisovalec „Pester - Llojd", osnovan je vendar na golo resnico. Na lovu so zagledali tamošnji lovci vrhu Simonke (konečni vrhunec imenovanega pogorja) orjaškega ptiča, ki je napal lovske pse ter hotel jednega izmed njih odnesti. Lovci so bili v zadregi, kajti njih puške so bile nabasane le s šretelji. Pomišl)ati ni bilo časa, jeden je ustrelil in tako srečno zadel v glavo krilatega orjaka, da ga le omotil. Lahko so ga ua to povezali ter brez nevarnosti prinesli v Prešov. Ko 80 tukaj ptiča natančneje ogledali, uvideli so, da imajo pred seboj lepega, pravega kondorja (sareoramphus grjphus), ki se je zaletel v karpatsko gorovje. Ptiča je zdravnik popolnoma ozdravil in sedaj ima kondorja neka bogata vdova. Tudi krstili 60 ga že, sliši namrt-č na ime ^Cezar", in to po vsej pravici, kajti bojevit in srČsn je in le ženskim rokam pusti do svoje glave.
—	Jezdec v nevarnosti. Poročnik pl. Barbj je jezdil — poroča ,Germania" — blizu svoje čet«, kar se mu splaši njegov iskri konj. Sprva je menil jezdec, da se mu konj sam od sebe ustavi, in zato
ni skočil s sedla. Konj se pa le ni hotel ustaviti, temveč dirjal je v enomer naprej proti obrežju reke Unstrut, na kateri je ^bllo nekaj tovornih čolnov. Še nekaj Irenotliov, In oK "bi se Trna zgabila v valove. Zdaj se nekaj zablišci nad glavo zdivjanega konja. Konj se vspoi kvišku, zadet s smrtonosno sabljo, in zgrudi na tla, ko je baš jezdec skočil s sedla V zadnjem trenotku je mahnil zdivjanemu konju preko giave ter rešil samega sebe prerane smrti v penečih se valovih.
—	J^a,m priviede človeka branje Zo-lovih romanov. I* Pariza se poroča 30. dne marca: .Tedni je prišel zlatar Braicac k pohcijskemu komisarju Cooherjju ter ga prosil, da ga dene v zapor, ker je vedno sam seboj v nezmagljivi strasti, katera ga tira k umoritvi otrok. Komisar je dovolil ter ga je dal odpeljati v u norišnico. Zadnji čas ni mogel Braicac cele noči nič spati. Vstajal je iz postelje ter z nožem v roki se bhžal nedolžnim spečim otročičem. V norišnici je njegovo stanje še mnogo hujše, vedno so mu pred očmi otroci, katere hoče umoriti. Kaj pa je vzrok, da se mu je zmešalo v ^lavi? Braicac je bral zadnji Zolov ,La bete bu-maine (živalski človek). Zola sam priznava, da vzbuja branje te knjige v človeku morilne misli. Ali bi ne kazalo bolj, da bi zaprli Zolo ? On je glava natu-ralistiški šoli, katera uči, da se mora opisavati človeške družbe slaba stran tak6, kakeršna je. In res v Zolovih romanih je sama podlost, pijančevanje, kletev, nesramnost, hudodelstvo, umor i. t. d. Zola umeje vse te temne strani človeške družbe toh živo in plastično opisavati, da mu ni do sedaj noben prijatelj kos. To je njegova edina zasluga, ako se sploh pri tem o zaslugi govoriti more. On ve. kako vplivajo na bralca njegovi romani. Nekega dne mu reče njegova hči: „Oče, ti si sloveč pisatelj, a mi ne poznamo tvojih del" — .Tudi vam bom dal, da boste brali," odgovoril je oče in spisal je ,Sanje" (le reve), a s povsem drugo vsebino in dnhom ter dal to knjigo v branje svojim otrokom. — Hvala Bogu, da nimamo Slovenci tacih knjig.
—	Dolgo živeča družina. Iz New Yorka se poroča: V Saratogi živi družina \Valker obstojeŽa iz osem ljudij, in sicer petih bratov in treh sester, ki itasjo vkupe 635 let. Najstarejši izmed njih ima 96, najmlajši 76 let. Ti „Metuzalenii" so baje še vsi trdni in čvrsti in utegnejo učakati po 100 let.
Tete^ranii.
Dunaj, 17. aprila. Dana.šnja spravna konferenca je trajala od 10. do Vi H, zvečer. Koncem sejo je rekel ministerski predsednik, da so se zjedinili v deželnem kulturnem svetu, deželnem šolskem svetu, šolah za manjšine in deželnozborskih kurijah. Nato je grof Taaffe v imenu vin de zahvalil člane konference.
Praga, 16. aprila. Pri današnji državno-zborski volitvi v Mladi Boleslavi je Mladočeh Ervin Spindler dobil 1461, Staročeh Tonner 1.B69 glasov.
Budimpešta, 17. aprila. „Pester-Lloyd" je izvedel iz poučnega vira iz Berolina: Angleški listi trdijo, da bode vodstvo trodržavne zveze po Bismarckovem odstopu prešlo v roke Kalnokjjeve, ako se zvezne države zje-dinijo o politiki in o vodstvu po jednem državniku. Prva točka trditve je le pogojno resnična, druga popolnoma napačna. Vsaka zvezna država ima svoje neodvisne interese, ki se ne dajo tako ločiti, da bi bilo mogoče skupno vodstvo. Tudi Bismarck ni nikdar zahteval odločujoče stališče; da je Bismarck večkrat odločil, je v zvezi z njegovo veliko veljavo, — Avstrija ima dalje svoje koristi ! na Balkanu in torej ne more žrtvovati sa- '
mostojnosti v vnanji politiki. Tndi bi s© shujšalo razmere med zveznimi državami in Rusijo, ker je car miroljuben^ Na drugi strani pa mora Nemčija gledati, da se pobota s Francijo.
Rim, 17. aprila. Danes so bili avstrijski romarji ginjeno navzoči pri sv. maši v Vatikanu, potem sprejeti v avdijenci od svetega očeta. Dr. Nagi je prečital adreso. Sv. oče je v odgovoru izražal veselje in tolažbo tei-opominjal vse k stanovitnosti. Navdušenost velika. Vsak romar poljubi roko.
Umrli so:
10. aprila. Jožef Golob, hlapec, 23 let. Ulice sa Grad št. 12, jetika. — Ana Hočevar, liranjevSeva hJi, 7 mes, Bolne nlice 13, eclampsie.
11.	aprila. Hojnik Marija, zasebniea, 87 let, Šelenburgove ulioe 1. vsled raka v želodcu. — Magdalena Ramovš, livarjeva hSi 1 leto. Kolodvorske ulice 28, božjast.
12.	aprila. Jožef Pestotnik, delavčev sin, 2 leti, Florijanske ulice 35, jetika.
13.	aprila. Gabriela Kovač, 3 leta, čevljarjeva hči, svetega Petra cesta 50, jetika. — Angela Lavtar, krojačeva hči 10 mes., v Rebri 2, božjast. — Marija Vidic, čevljarjeva hči 13 mesecev. Igriške ulice 1, jetika.
14.	aprila. Matevž Kolenc, krojač, 62 let, Vegove ulice 8, jetika.
Trcmensko tiporoMIo.
I Cas Stanje	g ^
*c ¥
--Veler	Vreme ^r? 1
opazovanja	_
"TVTu. zjut. I 72J) 0	si. srsh.	oblačno
16 2. n. pop. 727 8 13 4	si. zap	„ 0 .0
9. u. zveč. 727 8 9 0	,	jasno
— —	------...	I	__	^
Srednja temperatura 12-5'' za 3-2° nad normalom.
JDnnaJska borza.
(Tel«fr»flcDO pomočilo.) 17. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89	gld. 30 kr.
Srebrna , 5% ,. 100 , 16 % „ 89	, 30 „
avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„ 75 „
Papirna r^nta, davka prosta......101	„ 50 „
Akcije avstr.-ogerske banke......945	, — „
Kreditne akcije'......... 299	„ 75 „
London ■ ■ ■..........119	„ 10 „
Srebro .............—	» — n
Francoski napoleond.........9	, 45 „
Cesarski cekini...........5	„ „
Nemške marke .......... 58	. 45
v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezono (10-7)
I. kočevski domači obrt
v Ljubljani, Schellenburgove ulice 4. Sl^ Za prekupovalca vsekako najcenejša zaloga.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih poiiod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz inedeuiue najnovejše oblike, kot


itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v o{5'i\ji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—16)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
oi>tityo SoTilno (GU-ontle).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati .svetittjl: lirn-aelj 1S80, London 1884.
Iznajdeno leta	1'° prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnjl-lobo zob, Jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno u.^trežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii in edini lek proti zobobolu.
^TvrSi^SMail^ B?rdeaux
jtue Crolx de Sfjfoej 10« & lOS.
Ustanovljena leta 1807.
I Doliva se v vseh lekarnah iu prodajtUnicah
sasKsaai?, im^^Mac.	(33)