FoStnin^ nlačan* v gotovini Leto LXXII., št. 73 L}ufl»l]aaa, 30. marca I039 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4._. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNTSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Daladier o nalogah Francije Predsednik francoske vlade o italijanskih kolonijskih zahtevah, o nemški politiki v srednji Evropi in o sodelovanju Francije in Anglije za ohranitev evropskega miru ter kulturnih pridobitev človeštva Pariz, 29. marca. br. Nocoj ob 19.40 (uro kasneje po srednjeevropskem času) je imel min. predsednik Eduard Daladier po radiu govor, v katerem je obeležil v sedanji mednarodni politični konstelaciji stališče Francije glede na italijanske ko-lonijske zahteve, glede na nemško politiko v srednji Evropi, končno pa je omenil sodelovanje Anglije in Francije za ohranitev evropskega miru m kril turnih pridobitev človeštva. Francoska vlada, ki je imela davi sejo, je soglasno odobrila besedilo njegovega nocojšnjega govora. Govor so prenašale vse radijske postaje v Franciji in v francoskih kolonijah, Daladier je izjavil: Kot predsednik vlade, ki sem odgovoren za francosko politiko, bi rad predvsem kot človek govoril vsem onim Francozom, ki žive v Franciji in izven mej naše domovine, pa tudi vsem ljudem na svetu, ki so poštene in dobre volje. Tak govor ne rabi tolmačenja in je vsakomur razumljiv, ker je podan v jeziku srca. Če se postavimo nasproti vi, ki me poslušate, in vaši otroci ter jaz in moji otroci, se bomo razumeli, čim bi se spogledali. Spoznali bomo ogromne težave sedanjih trenutkov, a prevzelo bi nas vse isto upanje v bodočnost. Ne, mi ne rabimo ne besed, ne fraz, da se razumemo, da pošteno in čisto pomislimo na svobodo naše domovine. Sokrivda za nasilje Dane* se vsakdo že vprašuje, ali ni tudi njegova domovina ogrožena. Vsaka vlada mora sedaj skrbeti za varnost svoje dežel e> kajti pogodbe se podpisujejo, a še preden se uveljavljajo, izgube vsak pometi i za onega, ki mu naj bi bile v zaščito, i za drugega, ki bi mu naj bile ovira- Vsakdo, kdor sedaj miruje, prevzema sokrivdo za nasilje enako kakor vsak, ki samo zato ne miruje, da bi svojo silo zlorabil. Neredi povzročajo nove nerede Povsod se oborožu je jo. Kako naj se tedaj ljudje posvečajo svojemu mirnemu delu? že večkrat je bil svet na jasnom, da neredi povzročajo nerede, oboroževanje še večje oboroževanje in da se mora tak razvoj zaključiti le z vojno. Prav sedanji položaj mi nalaga zato nujno nalogo, da povem, kaj Francija hoče, kako je močna in odločna. Kaj hoče Francija? A tir svobodnih ljudi. Francoska moč, materialna in moralna enotnost se je se vedno izkazala, kadar se je kje pojavila nevarnost. In čemu je Francija odločna? Ker hoče braniti svojo zemljo in svojo pravice. Edinstvo Francije I>a tako enostavne stvari postanejo razumljive vsem, ni potrebno, da bi kot predsednik vlade dajal kakršnekoli izjave. Fran cozom, ki me poslušajo, ne pravim ničesar novega, tujcem pa vendarle morda nekaj novega, če jim povem, da francoska enotnost še nikoli ni bila večja. Še nikoli tako popolna kakor danes. Tega ne pravijo marsikateri ljudje, ki hodijo s posebnimi nalogami po svetu, da namreč širijo bajke o onemoglosti in nesposobnosti Francije, toda Francija v resnici nikoli nI bila složne j ša, nikoli odločnejša, nikoli močnejša kakor danes. Francija upa. da bo mir rešen, ker vojno sovraži, če pa ji bo vojna vsiljena, bo kakor en mož branila svoje ozemlje. In Francija zna braniti svojo svobodo! Gospodarska obnova Francozi so spričo dogodkov po svetu in v Evropi spoznali, da se ne bodo smeli plašiti nobenih naporov in žrtev, da branijo to svojo svobodo. To se je tudi zgodilo. Obnova produkcije, obnova zdravega in strogo fundiranega finančnega položaja, sprejem neizbežnih žrtev, so rodili že dobre rezultate. Naš gospodarski položaj se zboijšuje, kalvor dokazujejo številke o francoski produkciji. Frank je ostal na nivoju. Id je bil z vladnimi ukrepi določen. Mednarodna kriza ni našla slabotne Francije, nego gre nasprotno njena obnova kljub krizi dalje, produkcija se še veča, nezaposlenost zmanjšuje in naša valuta ostaja najtrdnejša na svetu. Še včeraj se je tečaj franka v primerjavi z vsemi valutami znova dvignil, še včeraj so prispele v Francijo tone zlata. Izredna pooblastila vlade Francija je bila prisiljena pripraviti svoje sile. Ker smo to nujnost ob pravem času spoznali, je vlada zahtevala za dobo, dokler bo mir ogrožen, izredna pooblastila Zakaj smo jih zahtevali? Zakaj nam jih je parlament dal? Ker je treba del«ti. ne pa se posvetovati, ker je treba takoj in brez vsakega odloga pod v zeti vse ukrepe, U so potrebni za našo obrambo. Naši zadnji ukrepi, ki izpopolnjujejo one, izvršene v jeseni 1. 1938. pomenijo, da emo sklenili produkcijo v državi še povečati, da smo po*?e' ^erese podredili sploSni dr- žavni blaginji. Tega se zaveda danes vsak Francoz. Izvršili smo tudi vojaške ukrepe »n je narod odgovoril na poriv možato kakor vedno v vseh resnih urah naše zgodovine. Vsakdo bo dal od sebe vse, kar premore* ker *e vsakdo zaveda, da je Francija pravična domovina, bi ker ve, da Francija svoje obrambe ne gradi na bedi svojih otrok. Moč Francije Ce bi mirovali, če bi se Francija ne premaknila, če ne bi jasno prevzela odgovornosti, bi vztrajanje na naših pravicah pomenilo le še prazno frazo, čeprav bi bila naša moč večja kakor kdaj prej. Moč Fran cije je skupnost njenih vojnih sil. Njeni voditelji in vojaki imajo bogate izkušnje, spričo katerih predstavljajo te sile strnjen b-lok, v katerem pa se niso niti najmanj izgubile individualne stpojsobnosti posameznika. Francoska moč živi po vsem svetu, živi v naših kolonijah, kjer je kolonialni minister že pred 15 leti ugotovil veliko zadovoljstvo vseh podanikov, da žive pod svobodnim francoskim solneem. Francoska moč je v pogodbah s prijateljskimi državami, ki predstavljajo sedaj neomajen blok. Francoska moč sloni ne nazadnje na silnem faktorju duševnih in moralnih vrednot, ki so danes enako polnovredne kakor v kateremkoli stoletju naše zgodovine. Te vrednote se izražajo v trajnem iskanju človeških sposobnosti, v trajnem prizadevanju, da se ohranita človeška svoboda in spoštovanje med ljudmi, v prepričanju o edinosti naroda. Kaj je potrebno? V imenu Francije smem reči, da je za pravo službo domovini človeštvu potrebno, da se ljudje nikoli brez pomena ne žrtvujejo, da se nikoli ne podrejaj« sili, nego da se svobodno po svoji volji izzivi jao, da po svojem srcu verujejo in po svoji pameti misijo ter po svoji zavesti delajo. Ker se priznavamo k tem nazorom, ne bomo dopustili, da bi se odnosa ji med narodi urejali samo s silo. Glavne zahteve, ki se čujejo okrog Francije, nas puščajo mirne, ker Francija ve, da bi prišla pri vsakih pogajanjih njena dobra pravica in njena moč na dan. Razmerje med Francijo in Italijo Ves svet je vedel, da bom nocoj govoril o italijantsko-francoskih odnosa jih. Pustil bom, da govore za Francijo stvarna dejstva. Da napravimo konec nesporazumom, je bil 7. januarja 1.1935 podpisan franco-sko-italijanski sporazum, 0 katerim naj bi se vsa pereča vprašanja v odnosa jih med obema državama uredila in Mkvidirala. Sklenjen je bil sporazum, po katerem se je v prilog Italiji v Afriki popravila meja, se ji primale nekatere gospodarske prednosti, Franciji pa priznala pravica, da progresivno v letita 1945, 1955 in 1965 spremeni statute za Italijane v Tunisa. Francija je pričela določbe te pogodbe izvajati. Nikoli ni mogel nihče dvomiti o tem niti v času. ko se je pričela abesinska vojna, niti tedaj, ko se je zavojevanje Abesinije priznalo, in niti tedaj, ko je bil imenovan za .poslanika v Rimu Francois Poncet. Šele 17. decembra 1938 nam je Ciano sporočil, da Italija omenjenih pogodb iz 1.1935 ne smatra več za veljavne. Mu se ol ini je v svojem govoru preteklo nedeljo dejal dobesedno: »Mi nočemo, da bi svet sodil, mi hočemo svet le obvestiti. V italijanski noti z dne 17. decembra so bili italijanski problemi v odnosu do Francije jasno določeni, namreč problemi, ki se tičejo kolonij. Te probleme je mogoče obeležiti z imeni Tunis, Džibuti, Suez.« Ta trditev je v mednarodni javnosti izzvala veliko presenečenje. Glede na pismo z dne 17. decembra je nastal v javnosti vtis, da je ta dokument vseboval konkretne italijanske zahteve. Tudi kampanja italijanskega tiska je ljudem dopovedovala, da so bfli Franciji predloženi konkretni predlogi, da pa nanje enostavno ni odgovorila. Mi bomo to italijansko pismo od 17. decembra 1938 objavili. Jutri ga boste obenem z odgovorom francoske vlade, ki je bil poslan v Rim nekaj dni pozneje, čitali v listih, te nocoj pa lahko izjavim, da v pisma ni nobenega točnega podatka, da v njem ni niti ene besede ne o Suezu, ne o Džlbotijn in ne o Tunisu. Vsebovalo je enostavno ugotovitev, da smatra Italija pogodbe iz 1. 1935 za razveljavljene m da to svoje stališče opravičuje z nekimi argumenti. Bistveni argument je bfl te, da sta zasedba Abesćnije in ustvaritev italijanskega imperija za Italijo ustvarila nore pravice. Francija ne bo odstopila niti ped! zemlje Ni mi treba šele reči, da men ta ne moremo sprejeti, da bi vsaka nova zasedbe povzročila nuno Še nove pravice. To bi v praksi pomenilo, da bi bile zahteve, ki bi se nam postavile, neomejene, zakaj, čim bi sprejeM eno, bi iz nje nastala druga, če pa bi se hotelo trditi, da so bile italijanske zahteve izražene v listih in v ljudskih demonstracijah, tedaj bi bilo dovolj reči, da je Francija takoj jasno povedala vsej javnosti svoje stališče. Izjavil sem in izjavljam še danes: 311 ne odstopimo niti pedi svoje zemlje niti ene svoje pravice. Francija je pogodbe iz 1.1935 podpisala in je svoje obveznosti pričela izpolnjevati ter je pripravljena lojalno in do kraja izvršiti jih v skladu z duhom in namenom teh pogodb. Na osnovi te ugotovitve je Francija pripravljena proučiti predloge, ki ji bodo predloženi. Kako je Italijanom pod francosko oblastjo Ker govorim o italijansko-francoskih odnosa jih, bi rad razdrl tudi nekatere legende, ki se širijo v zvezi s položajem 94.000 Italijanov, ki živijo v Tunisu v družbi 108.000 Francozov ter 2 in pol milijona muslimanov. Trditev, da se s temi Italijani slabo postopa ali da se preganjajo, je bajka. Nasprotno, na vseh področjih žive ti Italijani pod najiiberalnejšim režimom. Tuj ci z vseh kontinentov, ki so bili v Tunisu, so to lahko ponovno izpričali in tudi jaz, ki sem bil v pričetku januarja v severni Afriki, lahko dam svojo besedo na to. Želel pa bi ob tej priliki plemenitim muslimanom, ki so skozi stoletja ohranili svojo vero in svojo civilizacijo, sporočiti najiskre-nejše pozdrave. Zahvalil bi se jim rad za zvestobo, ki jo kažejo do Francije. Zagotovil bi jim rad, da bo Francija vedno zvesto in skrbno ščitila nje in njihove otroke in da he bo nikoli dopustila, da bi se kdo dotaknil te njene visoke misije, će pa naj bi bil potreben še kak dokaz, kako se godi Italijanom pod Francijo, naj opozorim na onih 900.000 Italijanov, ki Živijo na francoskem ozemlju. Ali se more kdo izmed njih priložiti? Ali ne uživajo vse naše zaščite po naših zakonih? Odnosa j i z Nemčijo Napram drugemu narodu v soseščini, s katerim smo imeli mnogo sporov, je Francija dokazala, da noče ž njim živeti v sovraštvu. Mi smo podpisali monakovski sporazum in podali nekaj mesecev pozneje francosko-nemško izjavo. Pred kratkim se je odpravila posebna misija v Nemčijo, da bi sklenila gospodarski sporazum, ki bi omogočil trajno sodelovanje obeh narodov, kakor pa sem izjavil že v senatu, je zasedba oeške, vkorakanje nemških čet v Prago, prizadela temu našemu prizadevanju najhujši udarec. Dolga leta so pro-povedovali. da bi opravičili nekatere svoje akcije, načela o samoodločbi narodov. Nato so govorili o naravnih aspiracijah in sedaj proglašajo svoj življenjski prostor. Vse to pa ni nič drugega kakor prikrit izraz naraščanja volje po osvojitvah. Kako naj bi se Evropa spričo tega ne alarmirala? Zares, trenutno ni človeka, ki ne bi v tem videl vojne katastrofe za vse narode. Noben narod nima več jamstev, da ne bo uničen. Tega nočemo. Poziv k sodelovanju V imenu svoje domovine pozivam k sodelovanju vse sile, ki enako mislijo, kakor mi, da nam je potreben mir, vse sile, ki hočejo korakati po tej poti miru in ki bi se proti vsakemu udarcu, Id bi bil naperjen proti eni ali drugi izmed njih, postavile enotno v bran. Za to stališče je Francija našla odobravanje pri svojih prijateljih v Evropi, pa tudi onstran Rokavskega preliva in Oceana in je naletela povsod na bratsko razumevanje. Angieško-francosko prijateljstvo je trdno. Obe državi imata iste cilje in se borita zanje z istimi sredstvi. Za blagor in svobodo vsega človeštva Zaradi vsega tega upam. da bodo razumni ljudje, ki jih je gotovo mnogo še po vseh državah, razumeli ta govor, da v njih ne bo nastal noben sum, da predstavlja kakšno grožnjo ali kakšno poniževanje. Razumeli bodo, da hoče Francija zastav« t i vse svoje sile v službi miru. .Nič nas ne bo več odvrnilo od te naše u*ode. V jasni zavesti svojih pravic in moči ai je Fran-ciija svobodno izbrala svojo pot. In Francija bo znova »vetu dokazala, kaj pomeni delo, če služi poštenju in miru človeštva, kaj pomeni pogum, če sloni na pravičnosti, kaj je vreden duh požrtvovalnosti, če se zastavi za blagor in svobodo \T*ega človeštva! Odmevi v tisku PARIŠ. 30. marca. c. Vsi današnji francoski listi od skrajne desnice do skrajne levice brezpogojno soglašajo z včerajšnjim govorom min predsednika Daladiera L,°ndon, 30. marca. AA. (Havas) Dala-dierjev govor, ki ga objavljajo vsi listi, je napravil v Angliji globok vtis. Poelino-sti o francosko-italijanskem sporu so izzvale največ;e zanimanje. V Ivondonu obstoja upanje, da bo Rim izkoristil priliko, ki se mu nudi in da bo Izdelal predloge, ki bo^o ompočili končno rešitev vseh nerešenih vprašanj med Francijo in Italijo. Kar se tiče Nemčije in nove :!ogme o potrebi življenjskih piostorov«. ki naj stopi na mesto rasistične dogme, je bilo v zadnjih dneh že dovolj govora ter je angleško politično mnenje novo dosrmo obsodilo. Zato se lahko trdi, da je bil Daladier v tem pogledu istočasno tolmač Francije in Anglije. BERLIN, 30. marca. c. Nemški tisk ugotavlja k govoru ministrskega predsednika Daladiera. da ne vsebuje nič novega da pa se je Daladier z namenom izognil odgovoru na italijanske zahteve. RIM, 30. marca c. Današnji italijanski listi objavljajo govor Daladierja v skrajšani obliki in brez komentarjev. VVashington, 30. marca. br. Snočnji Da-ladierjev govor, ki so ga prenašale tudi ameriške radiopostaje, je bil sprejet z veliko pozornostjo in splošnim odobravanjem. Današnji ameriški dnevniki ugotavljajo, da se ameriški narod popolnoma strinja z mnenjem g. Daladierja. Konec vojne v Španiji Republikanci so opustili vsak odpor ter so se včeraj predala Francu tudi Ze vsa obmorska skupne poljsko.madžarske Madrid, 30. marca. br. Dogodki v Španiji so se po padcu Madrida razvijali z bliskovito naglico. V posameznih mestih kakor v Murciji, Alicantu, Cartageni so se organizirali doslej ilegalni nacionalisti v falange, se uprli lokalnim oblastem in prevzeli vso oblast. V mesta v bližini meje, kakor v Valencijo in Guadalajaro so včeraj popoldne že vkorakale čete španskih nacionalistov. Na madridski fronti je padla zadnja postojanka republikanskih miličnikov, kraljevski samostan Escorial. Španska republikanska vojaška ki upravna organizacija je v razsulu. Levičarski politični in vojaški prvaki, ki so se zbrali deloma v Valenciji, deloma Cartageni, so se umaknili na deželo. Francova vojska je že zasedla vsa glavna pokrajinska mesta. španska državljanska vojna je s tem prav za prav zaključena. Le se nacionali- stični policijski aparat bo zaposlen nekaj tednov, da spravi s poti vse najnevarnejše nasprotnike. Med tem se je z največjo naglico pričela organizacija prometa, uprav ne, tehnične in politične službe v republikanskih krajih. ORAN, 30. marca, AA. Včeraj dopoldne je prispelo iz republikanske Španije 23 letal. Popoldne sta pristali na tukajšnjem letališču še dve letali. Opoldne je prispel s tromotornim vojaškim letalom v spremstvu še ene osebe na letališče Sinijo general Miaja. Na letališču so ga. sprejeli španski republikanski častniki, ki so prispeli par ur pred njim. General Miaja je na vprašanja odgovoril samo: >Vse je končano!« Nemške zahteve Poljski V Berlin« in Varšavi demantira jo, da M bil postavljen ultimat z rokom London, 30. marca. br. Neoficielno poročilo iz Varšave pravi, da je na tajni seji vladne frakcije poljskega sejma poročal polkovnik Mieczinoki o zahtevah Nemčije Poljaki, ki obsegajo: /. spremembo statuta o Gdansku; Z pristop Poljske k paktu proti komin-terni; 3. zgraditev motorne ceste preko koridorja. Poročilo ne pove. oe je polkovnik Mie-czmski izjavil, da so te zahteve že bile postavljene ali najbrže šele bodo. Vladna stranka jih je vsekakor označila kot nesprejemljiva Na to poročilo se oči vidno nanašata demantija, ki sta bila izdana tako v Berlinu kakor v Varšavi m ki oba soglašata, da niso bile Poljski postavljene nobene ultimativne zahteve z rokom Povratek voditeljev poljske opozicije Varšava, 30. marca. i. Ve&t o povratku V i toča u pregnanstva na Poljsko je zbudila v vsej javnosti veliko pozornost. Predsednik ljudske stranke je na zadnji seji sporočil, da se bo Vrtaš vrnil le v primeru, če mu bo dana popolna amnestija. Govore, da se bodo vrnili iz pregnanstva tudi Kor-fanty, Czierov, Bajjnski in drugi, ki jih je sedanji režim pregnal, pa bodo sedaj deležni popolne Trgovinska pogajanja Poljske in Madžarske VARŠAVA, 30. marca. br. Včeraj je odpotovala v Budimpešto poljska delegacija za pogajanja o novem trgovinskem sporazumu, ki je postal potreben zaradi vzpostavitve meje. Anglija in Poljska LONDON, 30. marca. br. Na vprašanje delavskega poslanca Hendersona v spodnji zbornici, ali namerava vlada orestm*anjem. Razen toga jc tudi vložena prošnja na upravni odbor osrednjega sklada bratov-fikih skladnic za posojilo 3 milijonov din. ZetnijišČa za novo bolnico so 16. t. m. žc prešla v last Krajevne bratovske skladnice; ubscsiajo 16.S22 k v. m. V nezgodnem oddelku so znašali izdatki skupaj 594.609 din Skupni dohodki so gnažaia 849.112 din. tako da znaša prebitek 254.5«i > din. — V pokojninskem oddelku so pa znašali izdatki skupaj 2.067.181 din, dohedki pii 4,968.031 din. Prebitka jc bflo torej 2.900.900 din. — Zobozdravstveni Sklad delavstva izkazuje 810.659 din dohodkov m izdatkov 425.59" din. Zobozdravstveni sklad za nameščence Je pa imel 128.123 din dohodkov in 10.970 din izdatkov. Sklad /a podpiranje nezaposlenih rudarjev in to-pilniških delavcev je pa ime! 245.384 din dohodkov in 27.445 din izdatkov, tako da znaša prebitek 125.939 dan. — Dohodki posebnega pokojninskega sklada delavstva K ID so znaseii 1.645.566 din. izdatki pa 86.283 din. Prebitek torej zna-a 1359.283 din. ("Tisto premoženje sklada znaša din 1.359.283. Bolniški oddelek je štel lani 31. decembra 3680 zavarovancev (predlanskim 3905). družinskih članov je pa bilo prijavljenih 5595 (5151). Isto število zavarovancev je štel nezgodni oddelek, a razen tega -e ^7 rentnikov (81), 14 vdov (12) in 17 sirot. Y pokojninskem oddelku je 3465 zavarovancev (3613). 2104 žen zavarovancev (1972), 3249 otrok (2950), 270 novoupokojnicev (233). 142 vdov (154). o9 sirot (75) m 2 so-r(xinici. Med letom je bila priznana pokojnina 45 članom. 11 vdovam. 5 sirotam in 1 sorodu ici. Žrtev v gledališki igri resnična žrtev Tragičen konec uprizoritve igrokaza „Žrtve ljubezni44 v Radomljah Kamnik, 29. marca •Žrtve ljubezni« se imenuje igra, ki jo je spisal domačin iz Radomelj pri Kamniku S. F., po poklicu delavec. To igro je na sobotni praznik uprizorilo neko prosvetno društvo v Radomljah in sicer v prostorih Sršenove gostilne. Da je bil to dogodek velikega kulturnega pomena za Radomlje, ni treba posebej poudarjati, saj se je pojavil nov pisatelj, ki mu je treba posvetiti vso pozornost že radi tega. ker je samouk, razen tega pa je tudi prosvetno društvo napravilo odločen korak v novo življenje. Saj so se dolgo pripravljali na to, končno pa se je le zgodilo: zdaj se bližajo za prosveto zlati časi. Pri tem pa seveda ne mislimo na ono Prešernovo: »ak' klasik bi bil vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.« Glavno je. da se igra. kaj in kako je postranska stvar ter stvar tistih, ki tako imenovano prosveto širijo med ljudstvom. O presveti bi se dalo veliko govoriti. Slovenci smo od prosvetnih društev tako prosvitljeni. da skoro ne vemo. kam bi z njo. Kar sitna se nam zdi. Zato pa je običaj, da po dobro uprizorjeni prosvetni prireditvi vso stvar zalijemo z dobro kapljico in za to žrtvujemo ves dobiček. Nekaj pa mora človek od prosvete le imeti, posebno če je vnet delavec na tem polju. Pa preidimo nazaj k stvari. Igro ^Zrtve ljubezni je spisal torej domačin in je samouk jx>vrhu. Da se je spravil na žrtve ljubezni je razumljivo, saj teh je največ in so tudi najbolj usmiljenja in obžalovanja, pa tudi občudovanja vredne. Kakšen je ta igrokaz po svoji vsebini, ne bomo opisovali, tudi ne. kako so ga igrali, skoro jasno pa je, da mora v igri priti do streljanja, drugače bi žrtev ne moglo biti. Strelja pa se v zadnjem dejanju, na koncu. Tu se zgodi, da glavni junak (seveda je to baron) ustreli glavno junakinjo; puška strašno poči. dekle pade na smrt zadeto in konec je. Pri popoldanski predstavi je šlo vse v redu, pri večerni (igrali so dvakrat glede na veliko zanimanje) pa se ta preklemana puška ni hotela sprožiti, igralec, ki je bil pisatelj sam, je v veliki vnemi napel drugič petelina in sprožil soigralki naravnost v prsi. Ta je padla, kot je biio predpisano, hkrati pa se je onesvestila. Strel jo je namreč zadel v ramo in sreča je bila. da je nasprotnik slabo meril. Malo je manjkalo, da ni postala v resnici žrtev, to pa ne ljubezni, temveč prevelike igralske vneme. Igralec sam ne ve. kako se je vse to zgodilo; -».ravi, da ga je zmedlo, ker mu je prvi strel odpovedal. Puška, lovska dvo-cevka je bila baje nabasana s predpisanimi gledališkimi patronami. Gledalci (prav kakor v »Pagliaccih-0 niso ničesar slutili o nesreči na odru. o njej so izvedeli šele potem.. ko so ranjeno igralko odnesli in odpeljali v bolnico. Kakor čujemo, poškodba ni tako nevarna in bo ranjenka kmalu okrevala. Konec dober, vse dobro. Pravijo, da mora igralec svojo vlogo živeti in ne igrati; v tem primeru to pravilo oči vidno ne velja, saj igralca lahko tako zmoti, da ne loči igre od resničnega življenja in če mu daste še puško v roke, potem gorje. Se posebna previdnost pa je potrebna, kadar gre za žrtve, bodisi ljubezni ali pa kake druge. Smrtna nesreča Škofja Loka, 28. marca V nedeljo se je pripetila v Poljanski do--ini blizu Cvelfarjeve gostilne težka nesreča. Domov se je na zapravljivčku peljala posestnica Katarina Ruparjeva, ko ji je nasproti privozil žirevski avtobus. Med srečanjem voza z avtom se je konj splašil. za vozil je v breg- in voz z osmimi ljudmi se je prevrnil. Ruparjeva in voznik sta padla tako nesrečno, da sta prišla pod avto. Zadnje kolo je pregazilo Rupar-jevi glavo in ji jo popolnoma adrobilo. Reva. mati već otrok, je obležala na mestu mrtva, dočim se vozniku ni pripetilo nič hudega. Do prihoda sodne komisije je ostalo truplo na kraju nesreče, potem pa so ga sprejeli v svoje varstvo svojci. Nesrečno ženo. ki je oila stara 58 let, so pokopali davi v škof ji Loki. žalni sprevod je bil zelo lep in velika množica se je uvrstila vanj. da spremi pokojnico k zadnjemu počitku. Težke nesreče je kriva preozka cesta. Rupa rje vi so bili pred ne. srečo v škof j i Loki pri službi božji, potem so nakupovali po škofjeloških trgovinah, nazaj grede pa jih je doletela nesreča. Gabrk. 28. marca Smrt posestnice Kartarkve Ruparjeve je še vedno predmet razgovorov. Dognano je sedaj, da niti šofer Franc Tavčar, niti voznik Slavko Strehar nista zagrešila ničesar, kar bi ju ino^Jo obremenjevati, marveč da gre zgolj za nesrečo. Na enovprežnem zapravi jivčku je sedelo osem oeei>- Poleg ponesrečene Ruparjeve in voznika so se vozili se Ruparjeva hčerka, poročena Stanovnik z otroci, lO-le^nkn Jožefom, 9-4ernim Jurijem, 7-letno M i oko in 16-lctnim rejencern Francem Čadežem. ter Janezom Šinkovcem, hlapcem iz Loga. V avtobusu se je vozilo 25 oseb. Ko sta se vozili srečali pri vasi Gabrk, se je konj nenadoma splasik potegnil je voz na parobek. kar je imelo za posledico, da se je zapravijivček prevrnil, nakar so vsi popadali z voza, a Ruparjeva in voznik S treh ar vrhu tega tako nesrečno, da sta prišla pod avto. Levo zadnje kolo je potem pregazilo Rudarjevo in ji zdrobilo glavo. Srreharja je /grabilo za levo roko. a je k sreči avto medtem žc ustavil. > čimer je bila še druga nesreča preprečena. Konj se jc menda spla-šil zaradi tega. ker je imel prvič na sebi pisno opremo in uzdo z očesnimi senčniki, pa ni videl motorja, ki jc brnel. Cesta, kjer jc do nesreče prišlo, je široka pet metrov, i* sledov pa jc bilo tudi lahko posneti, da se je šofer umakm! na sk'ajni rob ceste, takisto pa je rudi voz hotel mimo avta pravilno po desni. Nujno bi bilo potrebno cesto razširiti, kajti sc vs*ko toliko časa ponavljajo nesreče, ki bi jih sicer prav gotovo ne bilo. Tatovi na deželi Ljubi iana, 30. marca Brezposelni trgovski pomočnik Albert Lampič, rojen leta 1915 v Nemčiji, se že dolgo klati po raznih krajih na deželi, kjer se predstavlja kot navdušen športnik in turist. Prenočuje kjersibodi. pred dnsv: pa se je pojavil v Črnomlju in prespal del noči v sobi, kjer je prenočeval tudi šofer Peter Cernic iz Maribora. Utrujenemu šoferju pa je Lampič ponoči posegel pod vzglavje in mu ukradel aktovko, v.kateri je imel hranilno knjižico poštne hranilnice z vlogo 3000 din in 4 bankovce po 100 din. dalje šofersko legitimacijo in nekaj pisem. Ko se je Cernic zbudil, je bil zli-kovec že daleč in ga tudi orožniki se niso mogli izslediti. Zasledovani Lampič je srednje postave, podolgovatega obraza, na sebi ima smučarski jopič in dolge črne hlače. V Rajhenburgu se je oni dan priplazil do odprtega avtomobila Radoslava Levstika iz Brežic neki Dominik Gluhak iz Pregrade na Hrvatskem, ki pa govori tudi dobro slovensko in nemško. Gluhak krade po deželi, kar mu pride pod roko in je tudi Levstiku ukradel iz avlomobila zavitek manufakturnega blaga, nato pa pobegnil. Tatvino pa so kmalu opazili in pričeli Gluhaka zasledovati. Med begom je tat nekaj manufakturnega blaga vrgel proč in so ga kasneje našli, ostalo blago pa je odnesel m ga najbrž nekje poceni prodal. Iz zapora mestne policije v Kranju je oni dan pobegnil 26!etni Peter Močnik, doma iz Struževega. ki je bil nedavno aretiran zaradi razpečevanja in ponarejanja srebrnih kovancev. Močnik se je najbrž zatekel proti meji in bo skušal priti čez planine v Nemčijo. V Mengšu je bilo oni dan vlomljeno v garderobo tamošnjega nogometnega društva. Vlomil je 201etni Karel Mežnarič. doma iz celjske okolice. Mežnarič. ki je kolo znamke »Tajfun« in odnesel več ob-..abegnil, je odpeljal novo rdeče ples* »m-leke, aktovko, več parov čevljev ter nekaj perila v skupni vrednosti 3000 din. Orožniki zasledujejo tudi mizarskega pomočnika Franceta Oblaka, ki je doma iz ljubljanske okolice. Oblak se je pred dnevi pojavil v neki gostilni pod šmarno goro, kjer je ukradel Simoni Pečovnikovi iz ročne torbice 1200 din in izginil K10 letni robiji še 2 meseca Morilec Joška Vidalija naknadno obsojen zaradi lahke telesne poškodbe — Anžur v kaznilnici Ljubljana, 30. marca Dva orožnika sta včeraj pripeljala Franca Roglja iz kaznilnice v Mariboru pred veliki senat v Ljubljano. Rogelj je imei civilno obleko, prav dobro izgleda, zredil se je v kaznilnici, na balin so ga ostrigli in ga lepo obnli. predno je odpotoval v močnem spremstvu v Ljubljano. Od novembra iani prestaja kazen 10 let robije v kaznilnici. Obsojen je bil zaradi zverinskega umora trgovskega zastopnika Joška Vida-lija. 2e tedaj smo poročali, da je Franc Rogelj zelo nevaren človek, saj je Vidalija ustrelil zaradi majhne zamere. Tudi delikt, zaradi katerega je včeraj prišel pred senat, priča, da je Rogelj nasilen in nevaren izzivač in pretepač. Po Rogijevi obsodbi zaradi umora Joška Vidalija je prišlo na dan. da je že pred tem zločinom v Šmarci napadel dva kmečka fanta z nožem in ju lahko ranil. Bilo je dne 20. marca lani. Rogelj je šel s tovariši iz Kamnika v Šmarco. V gostilni so plesali in pili. kar je nekdo pograbil stol in ga vrgel proti mesarju Jermanu. To je bilo znamenje za napad. Miroljubni domači fantje so zbežali iz gostilne, v veži sta ostala samo Vladimir Svetina in Ul-čar Franc. Ko sta še ta dva stopila na prag, ju je nekdo napadel z nožem. Svetina in UiČar sta trdila, da ju je napadel brez povoda Rogelj Franc. Spoznala sta ga po postavi in po glasu, pa tudi po obrazu, kajti noč ni bila temna. Ker je Rogelj zagrešil prestopek napada pred zločinom nrvd Vidalijem. ga je moral soditi tudi zaradi prestopka veliki senat. Predsednik je bil s. o. s. Ivan Kralj, prisedniki pa sodniki okrožnega sodišča gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, Julij Fel-laher in dr. Leo Pompe. Obtožbo je zastopal Branko Goslar. Rogelj je zanikal krivdo, češ da tedaj sploh ni imel noža pri sebi. Zagovarjal pa se je nekako vdano v usodo, vedel je, da ne more dobiti več kot nekaj mesecev, kar ne šteje pri 10 letih robije, ki jih mora odsedeti. Napadenca sta v Robiju spoznala napadalca. Roglja Je branil po uradni dolžnosti dr. Lemež. Sodniki so obtožencu težko kai verioli. Rogelj je hladnokrvno ustrelil nedolžnega človeka, ki se mu je nekoliko zameril, zato mu je kaj lahko prisoditi napad na dva fanta, ki ju je vzel na piko v gostilni v Šmarci. Senat ga je spoznal za krivega in mu prisodil še 2 meseca, tako da znaša zdaj skupna Rog-ljeva kazen 10 let in 2 meseca robije. ALI SE BO ANZUR IZMAZAL Zloglasni vlomilec Jože Anžur sedi v ljubljanski kaznilnici in premišljuje, ali mu bo uspelo prepričati sodnike, da je nedolžen. Obtožen je več vlomnih tatvin, katere je izvršil v družbi Knstla in Sala j a. Glavni dokaz o krivdi je za sodišče pričevanje Kristla in Salaja. ki sta bila pred meseci oba že obsojena. Anžur pa trdi. da sta se Kristl in Sala j maščevala nad njim in ga po krivem obdolžila. Močan Indic o Anžurjevi krivdi je tudi listek, katerega je Anžur na skrivaj poslal iz ljubljanske kaznilnice Kristlu. Na tem listku je Anžur rotil Kristla. naj pred sodiščem izjavi, da je bil njegov in Salajev vlomilski pajdaš Bra-deško. Pisava na listku res ni Anžurjeva. Kristl je pojasnil, da je dobil listek od nekega neznanca, ki je prišel iz kaznilnice. Ta neznanec je napisal na listek, kar mu je Anžur naročil. Zaradi tega je Anžur z mirno vestjo trdil, da pisava ni njegova. Jože Anžur je živel nekaj časa na Koroškem z vojaško legitimacijo Viktorja Marna, ki so ga našli nedavno zakopanega v jami poleg domače hiše v Polio Umoril ga je brat Lojze Marn, ki se je v liubljan?ki kaznilnici sam sodil. S samomorom Lojzeta Marna je bila tragična smrt Viktorja Marna pojasnjena. Anžur je bil glede tega umora zelo redkobeseden pred sodniki. Povedal je le to, da mu je dal Viktor j evo legitimacijo Lojze, sicer pa ne ve ničesar o umoru. Verjetno je. da ve Anžur kaj več o tej zadevi, a Anžur je zakrknjen človek Saj je sodnikom rekel, da Salaja niti dobro ne pozna, kar mu nihče ni verjel. Anžurjev branilec je zahteval, da sodišče zasliši osebno Salaja, ki se nahaja zdaj v mariborski kaznilnici in prestaja kazen 9 let robije. Tako je Anžur jeva usoda odvisna od pričevanja tolovaja Salaja. Koliko bo mo«lo 9odi£ce ver joti tolovaju Sala-ju, je pa seveda drugo vprašanje. Obešenec v gozdu Ljubljana, 30. marca Ko je šel gozdni čuvaj France Selan včeraj popoldne ob 17. po gozdu nad Hra-deckega vasjo, je blizu steze zagledal na veji drevesa neznanega obešenca. Selan je brž pristopil in ker se mu je zdelo, da je obešenec še živ, je prereza 1 vrvico. Selan se je nekaj časa trudil, da bi spravil obešenca k zavesti, ko pa je spoznal, da je njegov trud zaman, je odšel na Dolenjsko cesto, kjer je obvestil policijsko stražnico. S stražnice so obvestili o samomoru policijsko upravo in je odšla v gozd kom ja, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Jože Kek. Zdravnik ie ugotovil, da je nastopila smrt že pred dobro uro. zato so obešenca na odredbo komisije odpeljali v mrtvašnico. Obupanec je bil 1. 1899 v Ljubljani rojeni, bivši zidarski poslovodja Pavel Te-pina, ki je do zadnjega stanoval pri Alojziji G na Karlcvški cesti 28. Iz njenega stanovanja je izginil šele pred dvema dne- j voma, popreje pa ji je prodal za 12.600 din ] raznih predmetov, denar pa zapravil. Ženska je Tepino prijavila, a ga je policija zaman iskala. Šele včeraj popoldne so ga ljudje, ki so ga poznali, videli nekje na Dolenjski cesti, pa je kmalu zavil v gozd. kjer si je zadrgnil zanko okrog vratu. Poleg trupla so našli Tepinovo suknjo in klobuk, zraven v travi pa je ležala tudi steklenica, iz katere je obupanec popreje iz-pil 3 deci žganja. — Na koncertu pevskega zbora GlavS-bene Matice ljubljanske v Kranju se bo do izvajala dela sledečih skladateljev: La- jovic, Foerstei. Adamič. Koporc, Tome, Slavenski Mokranjac in Chopin. Koncertni spored bodo izvajali sopranistka Ljudmila Polajnar jeva, Lajovečeve samospeve in sopransolo v Lajovčevem zboru Zeleni Jurij, pianist prof. Marijan Lipovšek 2 klavirski skladbi in spiemljevanje solistke ter pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom svojega dirigenta ravnatelja dirigenta Mirka Poliča. Podrobni spored koncerta se dobi v trgovini Hlebša v Kranju, kjer so v prodaji tudi vstopnice za koncert. Koncert bo v soboto dne 1. aprila ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Iz Celja c— Celjska podružnica »Merkurja c, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije je imela v torek v Narodnem domu občni zbor. na katerem so bili v novi upravni odbor soglasno izvoljeni gg.: predsednik ravn. Drago Kralj. I. podpredsednik Robert Himmer, II. podpredsednik Vinko Schuster. člani Leopold Vučer, Zoran Hvala Anton Hlačer. Karel Grilec. Riko Gotz in Ivan Sajevic, v nadzorni odbor gg. Mirko Pri skic, Herman Treo in Josip SteinbiichTer, v prosvetno sekcijo pa gdč. Anica Pleterska. Anicn Pfeffer jeva, Anica štepiharjeva in Sido-nija žnidarsičeva tei gg Karel Grilec in R?ko Gotz. c— Finalna nogometna tekma. V nedeljo 2. aprila popoldne bo na Glaziji finalna tekma zr» prvenstvo LNP med SK Celjem in SK Bratstvom z Jesenic. Ker uživa moštvo Bratstva dober skrves in v Celju doslej še n* nastopilo in ker bo gotovo tudi Celje nudilo lepo in učinkovito igro. bo srečanje vsekakor piivabilo mnogo gledalcev. c— V eelf-ki bolnici je umrla v torek 14 letna Dragica HvaJčeva. hčerka uradnika g Hvalca v Celju. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. uri četrtek. 30. marca: Kaj je resnica? Red četrtek Petek, 31. marca: zaprto Sobota, 1. aprila: Hlapci. Izven. Znižane cene Nedelja, 2. aprila: ob 15. uri Prevara. Izven. Znižane cene. Gb 20. uri: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene 0 Odlični član drame Emil Kralj bo siavil 4. aprila v operi pri vprizoritvi Tolstega drame >živi mrtev«, kjer bo igral naslovno vlogo — petmdvajsetletnico svojega gledališkega udejstvovanja in dvajsetletnico, odkar deluje v Ljubljani. S svojim umetniškim delom je podal tekom let celo vrsto dognanih igralskih podob in si pridobil vsega priznanja vredne zasluge na polju naše gledališke umetnosti. Predpro-daja vstopnic se vrši pri operni blagajni. OPERA Začetek ob 20. uri četrtek. 30. marca: zaprto Petek. 31. marca: ob 15. uri: Gioconda. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol Sobota. 1. aprila: Štirje grobijani. Pre-mierski abonma Nedelja, 2. aprila: ob 15. uri: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene Iz Kranja — Svengali pride v Kranj! Kot prvi prinašamo veselo obvestilo, da pride slavni telepat in jasnovidec gr. Sven?ali končno tudi k nam v Kranj in to takoj po veliki noči. Priredi! bo nekaj predstav in poiz-k usnih večerov s svojim najlzbranejšini sporedom v veliki dvorani Narodnega doma. Stanoval in grafoloske izjave pa bo dajal v najmodernejše opremljenem hotela Evropi pri g. Focku. kjer je ie sedaj najel eel etablisement v svojo uporabo. Dan prihoda ?. Svemraliia v Kranj, datum predstav in dobo njegovega bivanja v Kranju bomo se v vseh podrobnostih objavili. Kranjčane pa uuaairjimn ie danes na edinstveno gostovanje slavnega moža. Sokol — Iz Sokola v Medvodah. Zadnje čase se ne oglašamo v širnem svetu, v našem društvu je pa tempo življenja neizpreme-njen. Telovadiuca nam je drugi detm. živahna je, polna je, delo je usmerjeno in osredotočeno na letošnji sokolski jubilej v Ljubljani in 201etnico našega domačega društva, jri ji bomo dali poudarka z jav-n'm nastepom in razvitjem narašcajske. ga prapora. Svoj nastop bomo imeli 1L junija. O tem obveščamo javnost in sosedna dru&tva ter prosimo, da upoštevajo to pri določanju prireditev. Naš oder je dokaj agilen. v marcu so naši pridni igralci lepo uprizorili »Veselo božjo pot« m >Skopun&c. Obe igri sta dosegli lep uspeh, gledalci so bili zadovoljni, kar je važno za naš razvoj. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge. Aracžerji pa naj tudi v bodoče glodajo, da bodo prireditve na višini ter s tem utrdijo nas gledališki sloves in pripomorejo k dobremu imenu. Zato le tako naprej. Sentjakobca. ni so nam ta mesec nudili poseben užitek. Gostovali so z »Zvito Marfo*. Igra je češkega izvora, vsebinsko dobra, zajeta iz medvojnega ukrajinskega življenja, vzgoj- na ter prikazuje plemenitost slovanske ouše do bratov, svntjakcbčanom smo hvaležni ter jim čestitamo, še pridite z vsebinsko dobrimi deli. ki imajo vzgojno tendenco. V Dtdeljo bo gostovalo pri nas napredno kulturno .'.ištvo Vaajcuimostf iz št. Vida, mi p\ pripravljamo 'tismo V r.ižavi in >. no ob:, ibnl večer«, ki bo posvečen basi :neji in bratom onstran. Knjižnica je ivlo? precej te oni na dobim o nove knjige. Tombola dobro cvete in kakor kaže. poj d« v klasje, tretja etapa našega drma •• a: »• •• . u>-z našo dobro voljo in lastnimi krepkimi mišicami. Napioj brez miru. -- Z fye( e\nica KOLEDAR Danes: Četrtek, 30. marca katoTičan Viktor. Branivoj DANAsNIl PBIBEDIIV E Kino Matica: Gibraltar Kino Sloga: Fantom Trubadur Kino Union: Nekronana carica -amo ob 16) Kino Moste: Indijski n in Tam ara Prirodoslovno društvo in krajevni odbor J;»dran«ke str-.tže: predavanje Muk'. Z:i-lokarja o lanskoletnih poskiusih potap rev na cvball našega Jadranskega m O! IS. do 19. v dvorani kina Slo-e. Predavanje bo spremljal lop barvni film V morskih sflobinah« Verdijev Reuiiieui ob 20. v veliki dvorani Uniona D E Ž U K N E L E K A R N E Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta iS Trn-koazy ded., KongTesni trg 4. Usta: so-lenburu'ova ulica 7. ć)ipod sita Poleg navadnega, zapovedanega ali oo~ veznega imamo tudi nadurno delo. To fS plačuje posebej, s 50°!o po\>i'skom na redni zaslužek. Me povsod, toda v splošnem velja to načelo in večina gospodarjev sc ga drži. So pa tudi i/jeme med gospoitarii. nekatere pra\* klasične* in za naše I HiAlHSl e značilne. Imamo podjetje, ki bi moralo iti v tem pogledu v dobrim zgledom naprej, pa ie postavilo načelo poštenega plačila za nadurno Jelo na glavo. Uslužbenci tega podjetja so zaposleni tudi v prostem času. Kar zaslužijo z nadurnim delom, se steka v poseben sklad, ki ga potem po nekakšnem »ključu« razdele med vse »uslužbence«. 1'prašanje je po* kako ga razdele. Po socialnem načelu in človeških vidikih ne. Razdele ga namreč med tiste, ki so denar zaslužili in med one, ki ga niso. In kitkor je pri na«? kaj rado in pogosto narobe prav% tako je tudi tu. Tisti, ki so denar zaslužiti, ga namreč ne dobe niti toliko^ kolikor znaša predpisana minimalna mezda na uro, na one druge, ki denarja sploh ne služijo z nadurami, pa odpade precej večji odstotek. Kaj ko bi postavili ob prihodnji delitvi zaslužka to načeto pravične delitve dela in jela na g/avo? Prizadeti upajo in trdno pričakujejo, da se bo to zgodilo. Izpovedujejo namreč načelo: Kdot ne dela. naj tudi ne je. Snežne razmere Poročilo tu]skopromeruih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 80. III. Pokljuka 1300 m: —1, solneno, 5 cm pr- šiča. 65 cm podlage, Dom na Komni 1520 m: —7. solnčno. 210 i cm snega, pršič. Dom na Vogla 1540 m: 5, solnčno, 200 cm snega, pršič. Triglavska jezera 1B8S ni: —8, solnčno. 270 cm snega pršič, Dom na Krvavcu 1700 m: - 5. solnčno, 90 cm snega, prisojno sren, osojno pršič 29. m. Kranjska gora-Vršič 152S m: —5, solnčno. 40 cm pršiča, 45 cm podlage, Staničeva koča 2332 m: 7. solneno, 75 cm pršiča, 250 cm podlage, Koroška 1808 m: —8 solnčno. 220 cm snega, pršič, Mozirska planina 1333 m: —3, solnčno, 70 cm snega, pršič. Iz škcfje Loke — Deseti brat na Sokolskem odru. (ile-daliska družina >kofjcloskih Sokd&OV in Sokolić se pripravlja na upri/o iiev Desetega brata. lt»ra bo uprizorjena v nedeljo zvečer in vlada /-a njo veliko zanimanje. Sodelovala bosta pevski /oor Sokolov in pa vojaški orkester. Tudi solo spev ne bo odpadel! Na oder stopijo po dolgih letih brait-je in sestre, katerih imena že sama po sebi jamčijo, da doživimo lep večer. Vahimo! — Protituberkulozna vojska na pohodu. O UZD v Ljuhljnni in Krajevna protitu-berloi'ozrLa liga v Skofji LoJd sta spora/umno priredila v nedeljo dorx)4dnc velik /bor, ki je iznova poko/al, njem sledili krasnim i/va-janjem gostov in domačinov. Zborovanje je otvorkl predsednik loš-ke lioe ra\n. u. Karel Sovre, potem pa jc sledilo zdra\-niško predavanje o borbi proti jetiki in o pomenu delavskega zavarovanja v tej bodbi. Spregovoril je med drugimi tudi pr^edsednik zveze g. dr. Joža Fkrhinjec, ki je žol za svoja sta kovna in tehtna izvajanja živahno odobravanje. Vrsto tehtnih besed je sledmi-C zaključil film z nazivom: Tetiko -c bolje preprečevati nogo zdraviti. Po oficiclnem delu prireditve se jc razvil med premimi živahen razgovor. Delavstvo, ki je bilo navzoče v posebno velikem Števi u, j-e stavilo razna vprašanja, ki so jih pot cm pojasin j c-vaJi ljubljanski goMrje. zlasti dr. Bohinjec. Prireditev je dosegla popoln uspeh. Smisel za borbo proti jetiki se pupulari/ira, najširše plasti naroda spoznavajo resnico v pravihj; V satrrKjporooči je uspeh! Podobnih prireditev si želimo še več. — Samomor. V nedeljo so našli v njena sobici mrtvo Jerico, 212-» Francoski senzacijonalni velefilni GIBRALTAR Angleški Inteligence-Service in frane. kontra-špijonaža v borbi za špijoni. Vivian Romance—-E. v. 8t*o-Uefcui—R. Duchestie. PREDSTAVE ob 1 G 1 9 2 1 * 1 santnega materiala. Predavanje bo sprem-ljevalo ^ečje število skioptičnih slik. Opozarja se vse članstvo Jadranske straže in vsi ljubKelji interesantnih predavanj ria to aktualno predavanje. —lj Umetniški ansambl radia iz Tur ina: solisti, zbor in orkester je že nekaj dni na koncertni turneji po Zgornji Italiji. Koncertirali so v raznih mestih, med drugim tudi v Milanu, v torek je bil njihov velik koncert v Trstu Iz Trsta so prispeli danes opoldne v Ljubljano, kjer bodo koncertirali drevi ob osmih ww*6m v veli ii Unionski dvorani. Celotni ansambl nad 160 oseb bo izvajal slovesno črno mašo Verdijev Reouiem. — Vse posetnike koncerta opozarjamo, da kupijo že v predprodaji besedilo latinske maše s slovenskim prevodom in kratko razlago k posameznim delom Requiema. Ta razlaga jim bo izvrstno služila pri razumevanju dela. Prav tako prosimo občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji, je še dovolj sedežev na razpolago in vsaj trenutno ni govora o razprodani dvorani. Užitek koncerta pa bo prav gotovo tako velik, da naj nihče ne zamudi te izredne prilike slišati umetnino svetovnega slovesa v prvovrstni izvedbi, čeprav Verdijev Requiem za Ljubljano ni novost, saj ga je že parkrat pela naša Glasbena Matica. Ponovno opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice, kakor tudi na to. da se koncert ne bo prenašal po radiu. Zato jutri zvečer vsi v Uni-onsko dvorano! —lj 0;>ereto r-Mežnarjeva Lizika«, ki je že na več odrih dosegla velik uspeh, bodo uprizorili igralci in igralke Sokola na Viču, v nedeljo. 2. aprila ob 20.15 v sokol- skem domu. Opereta je izredno zabavna in se bodo vsi posetniki nasmejali do solz. Pri predstavi sodelujejo mimo starejših igralcev in igralk, tudi nekatere mlajše moči. ki se bodo prav dobro uveljavile na I Irn. Režijo ima br. Viktor Ambrož, dirigent br. Janez Grdina. Ker vlada za opereto veliko zanimanje, vabimo p. n. občinstvo, da si nabavi vstopnice že v prodaji v pisarni sokolskega doma med uradnimi urami od 19. dalje. 197—n —lj Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani ima jutri, v petek 31. t. m. ob 18. svoj redni občni zbor v mineraloški predavalnici na univerzi. Člani in prijatelji vabljeni. Odbor. —lj 25Ietni jubilej svojega umetniškega dela pri slovenskem gledališču bo slavi! v torek 4. aprila g. Emil Kralj. Nastopil bo v znameniti vlogi Fedje Piotasova v Tolstojevem »živem mrtvecu;.. Vstopnice &o v prodaji pri dnevni blagajni v operi. Predstava se bo vršila v opernem gledališču. — lj Filharmoiiičiia družba v Ljubljani ima v četrtek, dne 6. aprila 1939 ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani iziedni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev po predsedniku. 2. določitev najemne pogodbe z Glasbeno Matico in 3. slučajnosti. —lj Vsa kulturna Ljubljana bo dostojno proslavila spomin našega največjega pesnika Franceta Prešerna v soboto 1. aprila ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Dokažimo, da znamo ceniti dela naših velikih mož. —lj Nocojšnji koncert, na katerem se bo izvajal Verdijev Requiem, bo dirigiral generalni glasbeni ravnatelj radijske postaje v Turinu g. Armando La Rosa Parodi. —lj »Slabo vest«, zabavno in duhovito Anzengruberjevc ljudsko veseloigro s petjem in godbo ponove šentjakobčani v soboto 1. IV. ob 20.15 in v nedeljo 2. IV. popoldne ob 15.15. Igra je izvrstno na-študirana. in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. Obikovalci so se izredno zabavali in odhajali od pred- KINO UNION, tel 22-21 Danielle Darrieux V vlogi kneginje Katja Dolgomkova Večerni predstavi odpudtia zaradi koncerta! _ DANES PREDSTAVA ZGOLJ OB 16. URI Nekronana carica i KINO SLOGA, 27-30 ob 16., 19. in 21. uri FANTOM TRUBADUR A LICE FAYE. JACK HALEY, Zabaven glasbeni ln pevski film i stave nadvse zadovoljni. Lepe pesmi in godba, ki jo je priredil g. Boštjančič. poživljajo dejanje. Pri predstavi sodeluje skoro ves ansambl. Režijo vodi g. Eypper. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice žs v predprodaji. —lj Siromašen študent z dežele je popolnoma brez sredstev ter bi rad nadaljeval trgovsko šolo pa ne more plačati šolnine, hrane in stanovanja. Prosi dobrotnike, da bi se ga usmilili in mu pomagali. Vsak dar hvaležno sprejme. Naslov dobite iz prijaznosti pri ge. Ivanki Leben — Ljubljana. Opera —lj Glasbena Matica ljubljanska bo imela v četrtek 6. aprila ob 8. zvečer v Hubadovi pevski dvorani izredni občni zbor. Odbor vabi članstvo, da se občnega zbora udeleži v velikem številu. —lj Javne produkcije ljubljanskega drž. konservatorija so najboljše in najlepše zrcalo napredka raznih zavodovih gojencev. Cela vrsta gojencev iz najvišjih letnikov bo nastopila v ponedeljek dne 3. aprila ob četrt na T. zvečer v veliki Fil-harmonični dvorani na III. javni produkciji, za katero se dobi podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Društvo »Dom in šola« na III. real. gimnaziji za Bežigradom priredi v soboto 1. aprila ob 20. v šolski telovadnici dobrodelno materinsko proslavo. Ves dohodek prireditve je namenjen podpori revnih dijakov. —1 j Idrijski krožeK; Letošnji redni občni zbor Idrijskega krožka bo v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri v salonu gostilne pri K a j f e ž u . Florijanska ulica, z običajnim dnevnim redom. Zaradi važnih razgovorov in zaradi poživitve našega dela v novi poslovni dobi so naprošeni vsi idrijski rojaki, da se zbora udeleže polnoštevilno in privedejo s seboj še druge rojake in prijatelje. —lj SKupno predajanje priredita Prirodoslovno društvo in krajevni odbor Jadranske stmže drevi točno od šeste do sedme ure v dvorani kina Sloge. Predaval bo gospod Marko Zalokar o lanskoletnih poskusih potapljačev na obali na-'šega Jadranskega morja Predavanje bo spremiial lep barvni film »V morskih globinah kakor tudi številni navadni in barvni diapozitivi ter demonstracija potapljaških priprav. Predavanje zasluži čim številneišo udeležbo. —lj Dve tatvini perila. Razen po denarju, dragocenostih in obleki posegajo tatovi radi tudi po perilu, ki ga včasi poiščejo kar mokrega v raznih pralnicah. Tako je oni dan zmanjkalo zo 400 din perila Ivani Ž. na Vidovdanski cesti. Valentinu šveglju na šmartinski ces-ti pa je nekdo ukradel iz stanovanja nekaj srajc in par spodnjih hlač. Tudi Ivanu Kocjančiču. sta-nujočemu v Pražakovi ulici S. je tat ukradel za 600 din perila. —lj Tatvine v mestu. Vinku Mrgistru. stanujočemu na Kavškovi cesti 26. je nekdo ukradel iz shrambe 4 pa.e goj-zarjev, vrednih 950 din. Iz stanovanja Marte Kle-menčičeve na Mestnem trgu 12 je bila ukradena srebrna posoda za sladkor, ročna torbica z denarnico, žepnim robcem in rožnim vencem, ter stara rjava aktovka. Klemen čičeva ima 400 din škode. Dijaku Alojzu Jakšetu ter Ivanu Markežu je nekdo odnesel iz stanovanja Pred škofijo 316o din. Oni dan ponoči se je vtihotapil nekdo tudi v drvarnico Antona Lileka v PodUm-barskega ulici 41 in odnesel nekaj suho mesnine, vredne 100 din. lj Izgnani iz Ljubljane. Zaradi raznih prestopkov je policijska uprava izgnala iz Ljubljane 24-letno Angelo Vidmar, bivšo delavko, doma od nekod z Gorenjskega. Enaka usoda je zadela 53-letnega Feliksa Kovača, že 25krat predkaznovanega delavca iz okolice Maribora, dalje Franca Drobnica iz Cerkelj. Antona Lukana iz Sp. Idrije v Italiji, Josipa Petriča iz Št. Jurja in Antona Haceta iz Podcerkve. Iz Poličan — Iz občinske pisarne. Občinska uinad raA-L|!j>;t, naj kmetovalci, ki žele dati cepiti svinje proti rdečici, javijo število pri občina ali pri najbližjem občinskem odbom ku. Občinski odborniki naj tak popis odd*-jc občini do 5. aprila. Mladeniči rekruri naj pridejo na občino po pozive za odvhi-ženje kadrske^a roka. Odriniti bo treba 17. aprila. — Javna ustna dražba za nabavo, dobavo in vožnjo gramoza na banovinske ceste /a leto l°o°-40 se vrsi 20. aprHa tb (>. uri v občinski posvetovalnici v Slovenski Ristrici /a vse cestne odseke v sodnem t »kraju Slov. Bistrica. Razglas okraj-: cga cestnega odbora jc na občinski deski. — Sov grob. Umrl je po kratkem bole-hanju 61-lctni upokojeni višji železniški uradnik g. A. Klofler. Pokojni *e je pred leti priselil semkaj iz Avstrije, odnosno iz Nemčije. K večnemu počitku ga polože jutri ob po' 16. na tukajšnjem pokopališču. Naj mu bo lahka naša /emlia. preostalim naše so/al je. Samomor stare ženice škof j a Loka, 29. marca Stanovalci neke hiše v Klobovsovi ulrci so ona/in v nedeljo. da njih so-Btanororike, priletno ženice Jerice žc vt« dan ni na spregled. Okna so brla za-gmjena. vrata zaklenjena, kar vse je vzbudilo sum. tara 72 let, si je končala žtvije-nje v duaevnd zmedenosti. To je ugotovil tudi zdravnik dr. Ivam Hubad. Da je bila Jerica zmedena, se da sklepati tudi irz tega. ker je zabredla pred kakimi tremi dnevi v Vinearjih v vodo, a se je še nekako izmotala iz nesreče. Rajna .^e je silno bala bede in morda je bil v tem tudi vzrok skruse-no-sti, ki jo je privede! do živčnega razkroja. Njeno truplo so prenesli v rmrtvafšnico, odkoder je bil včeraj pogreb na ložko pokopališče. MALI OGLASI .eseda 50 par. davek poaenej PieKiict izjave oeseda Uin L— davek posebej. :a pismene odgovore glede matih oglasov )e treba prtložitj znamka — Popustov za male oglase ae priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MALI OGLASI V »Slovenskem Narodu« Imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. MOŠKI, Ki trpite na seksualni nevraste-niji odnosno impotenci, lezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite O K A S A 100 tablet S«0 din Pošiljamo diskretno, k! so Jih mnogi zdravniki preskusili in so kot bormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA MR. ROZMAN, Beograd, Te razi je br. 5. Izvozna oanka. Reg. S. br. 5732-1934 Male oglase za »Slov. Narod« M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul 6, nudi prvovrsten sortiram cvetlični med lastnega pridelka ln od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo ln drobno. 12. T. sprejema oprava do 9. are dopoldne. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Naimaniši znesek R Dir BRIVSKI POMOČNIK 23 let star, išče nameščenje. Dober delavec. Nastopi takoj ali po dogovoru. Naslov: Ma-djarević, pri Maltarid, Zagreb, Boškovićeva 34. 1053 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjS) znesek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Rabim večjo množino moških čevljev. — KLAV2ER, Vošnjakova ul. 4. 1062 SKOBELN1 STROJ dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe pošljite na Joško Ma-jaron, lesna Industrija, Borovnica. 996 PRODA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din GOSPODINJE! Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MED AR NI«, — Ljubljana. Židovska ul. 6. 24.T. ČEBELNJAK moderno urejen, s 36 panji — prodam. Kirbiš, Celje. 1059 MOŠKO KOLO angleške znamke, po nizki ceni prodam. Vernik, Tvrševa 34. 1069 MOŠKO OBLEKO (za srednjo postavo) črno, skoraj novo, ter temnorjavo in modne hlače v dobrem stanju takoj prodam. Ogleda se v soboto od 3—4. popoldne in v nedeljo od 9. do 10. dop. — Gregorčičeva ul. 17a, pritličje levo. 1065 LES SUH vsakovrsten,, ladijska tla, parkete, furnir, proda Lavnnčič & Co., Ljubljana. Telefon 24-74 1068 AVTO FIAT 514 odprt, v popolnoma brezhibnem stanju, nove gume in 2 rezervi se radi bolezni poceni proda. Hadl, Novo mesto. 1064 ■ ■ ■'.. HI 11!»: i r■ rnin«:-' liiiiiMiittnt^Hi'mrniiiiiMuiiiiM'Hi'TinimnsitinMTM LIGNOLIT Na jprikladnejia tla sedanjosti! Brezplačne ponudbe »LIGNOLIT4* RADEČE PRI ZID. MOSTU I Prvovrstne reference 1 i _ tovarne delavnice restavracije trgovine bolnice pisarne stanovanja Ud. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knailjeva ulica žtev* s NARODNA llSKARNA I LJUBLJANA IZVRŠUJE VSB VRSTE TISROVIM W0UU!MQMtM IM MA IMtMJUŠM Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 30. marca 1939. Stev. 73 Vojaška moč Rusije na Daljnem vzhodu Številčno premoč ruske vojske na Daljnem vzhodu, ki šteje okrog 500.000 mož, morajo Maršal Blucher Nemški publicist Max Werner je nedavno nap.sal knjigo »Der Aufmarsch zum zweiten VVeltkrieg«, v kateri skuša na kolikor moči pregleden način analizirati vojaško moč nekaterih večjih držav, ki bodo v bodoči svetovni vojni igrale odločilno vlogo. Prav posebno pozornost posveča ruski vojski, ki bo po njegovem mnenju v novem svetovnem konfliktu edina v stanju paralizirati udarno silo nemške armade. Pri tem ga zlasti zanima vprašanje, koliko bi mogel japonski udarec z vzhoda vezati del ruskih bojnih sil in tako razbremeniti nemško vojsko na zapadu. Po njegovem mnenju so ti strateški načrti zidani na pesek, ker ne računajo z dejstvom, da si je Rusija ustvar.la na vzhodu posebno vojsko, ki ni v nobenem pogledu odvisna od operacij na zapadu, ki ima svojo lastno strategijo in svojo lastno vojaško-gospodarsko bazo v Sibiriji. Govoreč o ruski vojaški moči na Dal-njem vzhodu, pravi Wemer med drugim: O številčni moči posebne dalnjevzhodne armade maršala Bliicherja obstoja več kompetentnih cenitev. V glavnem se vse strinjajo: po njih je posebna dalnje-vzhodna armada med leti 1933 in 1935 štela 10 do 11 pehotnih in 3 do 4 konjeniške divizije, poleg tega pa močne tehnične in posebne oddelke vseh vrst, poleg zračnega brodovja in tankov tudi oddelke za plinsko vojno, pionirje, poročevalske oddelke itd., vsega skupaj preko 200.000 mož. Tu niso vračunani oddelki obmejne straže, ki štejejo 40.000 do 50 000 mož in ki so takisto v stalni pr'pravljenosti in vojaško popolnoma izvežbani. čeprav niso podrejeni vojnemu komisarijatu. marveč notranjemu. Tu sem je treba hkrati prišteti še mešano sovjetsko-mongolsko vojsko, ki ima svojo postojanko na skrajnem desnem krilu, v mongolski republiki, in ki jo je treba ceniti na 50.000 do 1000 tisoč mož. Poleg primorske (Vladivostok), amurske (Blagovješčensk-Habarovsk) in transbaj-kalske (ćita) je to četrta, strateško zelo važna cona v dislokaciji rdeče vojske na Dalnjem vzhodu. Med leti 1933 in 1935 je torej štela Bllicherjeva armada okrog 300 tisoč mož. Po ameriških in nemških podatkih se je to število do leta 1938 zvišalo na 400.000. po napetih poletnih dneh 1938 in po bitki pri Čan^-Kufengu pa celo na 500*000 mož. Za primer vojne razpolaga armada maršala Biucherja z zelo številnimi rezervami. To so najprej strateške rezerve za Dalnj vzhod, ki so za to bojišče določene iz aktivnega sestava rdeče armade. Kot zaledje dalnjevzhodne armade veljajo sibirsko, za-bajkalsko. srednjeazijsko (Turkestan) in uralsko vojno okrožje, kjer je v mirnem času kakih 14 pehotnih in 4 konjeniške divizije. Potem prideta v poštev dve kategoriji rezervistov: lastni rezervisti dalnjevzhodne armade, njeni odpuščeni kontigen-ti, ki so nedaleč od fronte naseljeni kot kmetje. "Ta vojaško-agrama politika omogoča nagel vpoklc rezerv dalnjevzhodne armade. Potem spadajo sem slejkoprej tudi normalni rezervisti zgoraj omenjenih azijskih vojnih okrožij. V celoti bo torej ruska vojska na Da'njem vzhodu razpolagala s 40 do 50 divizijami. V nVrnem času in v začetku vojne bi imela ruska vojska na Dalnjem vzhodu nesporno številčno prednost. Ruski viri, med njimi tako merodaina priča, kakor je maršal Blucher sam, cen'jo japonsko vojsko v Mandžuriji v leiih 1934-1935 na približno 130.000 do 140.000 mož. Klasčno rusko delo o japonski armadi, ki ga je napisal Asik pod naslovom »Japonska oborožena priznati tudi japonski listi moč« smatra, da so bile v tem času v Mandžuriji 3 pehotne divizije, 5 posebnih infan-terijskJi brigad in dve kavalerijski brigadi. Od tedaj, zlasti pa od začetka japonsko-kitajske vojne, so japonsko vojsko v Mandžuriji znatno okrepili: spomladi 1938 je organ sovjetskega vojnega komisarijata cenil njeno moč na 300.000 mož. Kot rezervo je moči smatrati vojsko države Man-diukuo, ki pa je po nemških virih tako vojaško kakor politično nezanesljiva; de-zertacije so pogoste, izvežbanost in oborožitev sta na zelo nizki stopnji. Te vojske ni moči smatrati za redno vojsko in je potem takem ni moči niti primerjati z mongolskimi četami, ki se v mirnem času vežbajo pod nadzorstvom ruske vojske in ki se bodo v primeru vojne borile na njeni strani, številčno premoč ruske vojske na Dalnjem vzhodu morajo priznati tudi japonski listi. »Vojaške sile sovjetske vojske na Dalnjem vzhodu znatno prekašajo sile japonske vojske,* piše Nagaoki v osaškem listu »Mainičic. Posebna dalnjevzhodna armada maršala Biucherja s svojimi štirimi armadnimi skupinami, je po številu najmanj toliko močna kakor vsa japonska vojska v mirnem času, tako tista na celini kakor tista na otokih. Japonska vojska bi bila sposobna za napad šele tedaj, če bi svoje čete polnoštevilno izkrcala na azijskem kontinentu in poleg tega izvedla še vsaj delno mobilizacijo, številčno prednost nasproti ruski armadi na Dalnjem vzhodu pa bi japonska vojska dosegla šele tedaj Če bi mobilizirala brez izjeme vse svoje izvežbane rezerve. Toda niti v tem primeru ne bi bila premoč posebno pomembna; doseči bi jo bilo moči z največjim naporom in šele po nekaj mesecih vojne, med tem pa bi jo dalnjevzhodna armada preh tela s svojimi trojnimi prednostmi: z ugodnim obrambnim položajem, z oborožitvijo, ki je zlasti dovršena v pogledu ofenzivnega orožja, in s svojim strateškim položajem, ki predstavlja za Japonce pravcate klešče. Obrambna črta, ki teče ob sovjetsko-mandžurski meji vse od Vladivostoka do Bajkalskega jezera, je za Maginotovo linijo brez dvoma najmočnejši obrambni sistem na svetu Baje šteje več ko 1000 utrjenih oporišč, ki so več del medsebojno zvezana, pred plini in bombami vame točke dosegajo na važnih mestih globmo 6 kilometrov. Vmes leže pasti za tanke. Zelo malo je verjetno, da bi mogla japonska armada opremljena le s slabotnm ofenzivnim orožiom in maloštevilnimi tanki, to obrambno črto prodreti. Celo sovjetom ne- naklonjeni general Golo vin, ki velja za enega najboljših strategov ruske bele emigracije, je prepr.can, da si Japonci te obrambne črte sploh ne bodo upali napasti s čelne strani, ampak bodo poizkušali napraviti udarec z boka, s primorja, severno od Vladivostoka. Odločilna je ruska premoč v pogledu ofenzivnega orožja. Nemški vojaški Ust >Militar-Wochenblatt« govori o elitni vojski maršala Biucherja. Dalnjevzhodna vojska ima dejansko vse drugačno strukturo ko japonska vojska. V nasprotju z enotno pehotno maso japonske vojske z njenim slabim napadalnim orožjem, je sestavljena iz vseh vrst orožja, ki ji dajejo veliko probojno in ofenzivno moč, združeno z veliko gibljivostjo. »Mmtar-VVochenblatt« poroča, da ima dalnjevzhodna armada izredno močno težko in številno lahko topništvo. Element gibljivosti je zastopan v njej po močni kavaleriji in velikopotezni motori-zaciji, in prav ta element utegne postati odločilen na ogromnem prostoru mongolsko-mandzurskega bojišča. Po informacijah italijanskega vojaškega lista »Rivista di Fanteria« je samo na mongolskem, torej desnem krilu dalnjevzhodne armade, koncentriranih preko 30 polkov strateške konjenice. V skladu s svojo pehotno močjo, z nasičenostjo v pogledu mehaničnega orož ja in z možnostmi, ki jih nudi Dalnj i vzhod manevriranju, moramo računati, da je ruska vojska leta 1938 razpolagala na tej fronti s kakimi 3000 tanki. Po sovjetskih virih je imela japonska vojska v Mandžuriji še leta 1935 na razpolago vsega skupaj 150 do 180 tankov, 100 oklopnih avtomobilov, 20 oklopn h vlakov, 20 do 30 težkih topov. Zračno brodovje je malenkostno majhno če računamo, da razpolaga dalnjevzhodna vojska v letu 1938 s 2000 do 3000 letali, med tem ko je celokupno japonsko letalstvo še leta 1937 štelo 18 letalskih polkov s 1000 letali in 900 h:droavioni. Glede letalskih kadrov japonske armade so si vsi strokovnjaki edini v tem. da je njihova kvaliteta izredno nizka. Po podrobni analizi japonskega gospodarskega potenciala, ki se po svoji šibkosti more meriti edinole z italijanskim, prihaja francoski vojaški strokovnjak, profesor Gu3*ot, do zaključka, da bi bila Japonska v primeru kake pustolovščne v Mandžuriji tepena in sicer ze^ hitro tepena. Brez dvoma vpliva v negativnem smislu tudi vojna na Kitajskem, v kateri se utegne Japonska tako izčrpati, aa v kakem troinem zavezniškem bloku ne bo pomenila nič več. stranke rade tudi preplačajo, če je le iz-delaiva prvovrstna. Zaradi manjkajočih pooblastil zastopnikov združenja krojačev in krejačic so se pogajanja razbila in so zagrozili pomočniki in pomočnice s stavko, ako ne bodo pogajanja, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek 3. aprila, ugodno zaključena. Pri tej priliki je treba omeniti simpatično spremljanje pogajanj s strani oblastev, ki so uvidele težak položaj pomočništva, ki hoče bL:i le dostojno plačano za svoje delo. Res potrebno je. da bi oblastva vedno ' pazila na dobrobit našega delavca, ki zah-! teva le svoje • pravice in vidi pri takem 1 zadržanju v ob-asteh svojega zaščitnika. Prazne govorice o roparskem umoru Kako napihne ljudska domišljija nedolžen dogodek — Po nesreči se je ustrelil Kamnik, 28. marca Ob koncu prejšnjega tedna so se po kamniški okolici, posebno tja proti planinam, pa tudi v Kamniku samem širile strašne vesti, da so neki avtomobilisti na cesti, ki vodi preko Črnivca v Gornji grad, oropali in ubili neko domačinko, ki je pri njih hotela izmenjati bankovec za din 1000.—. Polakomnili da so se tega denarja, ženo zvlekli v avto in od tedaj je njena usoda neznana; seveda tudi Javtomobikstov« ni mogoče izslediti. Kaj vse more ljudska domišlj:ja spraviti na dan, je itak znano, čim bolj nemogoča in neverjetna stvar je, tem bolj jo skuša dokazovati in končno je o njej preprčan celo tisti, ki je plaz govorice sprožil s kako na pol resnično, na pol izm šljeno dogodivščino, V našem primeru pa gre še za nekaj drugega, namreč za dejstvo, da so ljudje pripravljen, verjeti, da je bil storjen roparski umor zaradi tisočaka in da so to storili gospodje, ki so se peljali z avtomobilom. Ali naj bo to znak časa ? žalostno je dovolj. Kaj je torej biio na tej stvari? Prejšnji teden, bilo je menda v četrtek, sta dva krošnjarja z manufakturnim blagom zašla precej visoko v kamniške hribe proti Mali planini. Tam je majhna, a zelo raztresena vasica Krivčevo. Na samotni stezi sta srečala neko domačinko, kateri sta seveda ponudila svoje blago. 2ena je izbirala, pa z blagom ni bila zadovoljna in ni ničesar vzela. Zato pa sta ji krošnjarja natvezla, da imata spodaj na cesti v vasi še mnogo blaga, ki sta ga pripeljala z avtomobilom in sta jo silila, da gre z njima, saj imajo isto pot. Ženi se je zdelo to vedno bolj sumljivo, zelo rada bi se ju bila odkrižala, pa ni vedela kako. Končno pa Jo je le potuhtala in napotila tujca, da naj gresta po stezi naprej, ona pa da bo Šla po bližnjici. Krošnjarja sta res odšla in spodaj v Podstudencu v gostilni pri Logarju precej časa čakala na kupovalko, ki je pa ni bilo od nikoder. Žena jo je namreč, čim je tujca izgubila iz vida. ubrala nazaj po poti, po kateri je bila prišla, domov in pripovedovala, kaj vse je doživela. Ker je bilo vse tako skrivnostno in ker sta tudi krošnjarja od svoje strani prispevala svoje, je bilo podlage za čudne govorice več ko dovolj. Zadeva se je pojasnila šele čez nekaj dni, ko so se ljudje lahko temeljito porazgovorili. Krošnjarja sta pa sedaj bogve kje. še en dogodek moramo omeniti iz teh krajev, ki je zelo razburil prebivalstvo in razžalostil svojce. Po nesreči se je namreč na Jožef ovo ustrelil s puško 17-letni Špruh Tine te Podstudenca. Ob desetih dopoldne je povabil k sebi na dom sosedovega dečka, češ, da bi šla malo v vas. Dejal mu je, naj malo počaka v hiši. Ko ga pa ni bilo nazaj, je deček pogledal malo okrog, nazadnje pa okrog dvanajstih odšel domov. Kmalu potem pa so našli fanta ob poti s prestreljeno glavo, poleg njega pa je ležala puška z odprtim zapiračem. OČividno je fant puško pregledoval, pa se mu je sprožila. Kje je je dobil, ni pojasnjeno. Mezdna gibanje krojaških pomočnikov in pomočnic Prvo mezđno g'.banje te stroke v Kranju — Zahteva po višjih mezdah tudi v Trbovljah I Trgovina z mamili Po velikem lovu pariške policije za trgovci z mamili, misli tudi ameriška policija, da je odkrila jedro organizacije svetovne trgovine z opijem, morfijem in heroinom. Prepričana je, da je vsa trgovina v rokah enega trusta, razširjenega po vsem svetu in organiziranega tako dobro, da je izključeno, da bi izven njega poslovah še drugi trgovci. Polic.ja je ugotovila, da je bil od leta 1922. ves uvoz mamil v Ameriko osredotočen v New Torku, in da je njegov posredovalec velika uvozna tvrdka, ki Kranj, 29. marca Krojaški pomočniki in p:močnice žive v cbupnem polt žaju, ki jih je prisilil, da so stopili v mezdno gibanje. To je prvo mezdno gibanje krojažkih pomočnikov v Kranju. Višje mezde pa zahtevajo v tudi v Trbovijah, dočim imajo ljubljaaski in celjski pomočniki že sklenjeno kolektivno pogodbo. Vsi poznamo skrajno neurejene prilike naših vajencev, ki morajo delati prekomerno v nehigiemčnih prostorih in se morajo ukvarjati včasih celo z delom, ki ne spada k poklicu. Mezdno gibanje krojaških pomočnikov pa nam je razgrnilo turni nevzdržno stanje oblačilnih delavcev, ki delajo 12 do 16 ur na dan in prejemajo nemogoče mezde. V občini Kranj je preko 40 p:močn:kov in pomočnic, v vsem okraju pa pnbližno 70 Vsi ti zah evajo potom svoje organizacije, da stanje, v kakršnem so pomočniki danes, preneha. Najboljše plačani pomočn'ki prejemajo 3.50 din na uro, vendar so ti zelo redke izjeme prav tako so tudi zelo redke pomočmee, ki prejemajo 2.50 din na uro Večina pomočnikov pa prejema od 2.25 do 2.50 din. dočim deajo nekatere pomočrice celo za 1 dinar na uro. Pri vsem tem pa je treba vedeti, da delovni čas m omejen in da se dela preko 12 ur dnevno z opoldanskim odmorom ali pa tudi brez o. mora. Kako težko živijo pomočniki pod tnkfmi r*v=o-ji, ko znaša mesečna plača pomočnik?v okoli 600 din, romočme pa 400 do 500 din, si lahko misl mo, zlasti £e. ako so primorani vz '.rže vati družr.ske člane. Današnjemu pomočniku, po prestani vajeniški dobi ni mrgoče živeti dostojno in tako je pris'ljen. da si izboljšuje življenje s postranskim zaslužkom, kar škoduje moj- strom, ki nočejo uvideti s'abega stanja pomočnikov. S tem pa silijo pomočnike k delu, ki škoduje njim samim, obenem pa prslabšujejo delovno moč pomočnikov. To celo zdiuženo že z itak prekomernim delom v službi pa škoduje tudi zdravju naših pomočnikov, kar nikakor ni v interesu narodne celokupnosti. Podružnica csrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok je bila glede na nevzdržno stanje krojaških pomočnikov prisiljena da stopi v mezdno gibanje. Na poziv sreskega načelstva so se zbrali v ponedeljek 27. marca cfo 10. uri zastopniki oblačilnih delavnic, zastopniki združenja krojačev in krojacic m pa za-s opniki centrale društev oblačilnih del g. Jurij Stanko in zastopnik Delavske zbornice g. Gnibinšek Lovro, s strani oblasti pa sta se udeležila pogajanj g. sreski pod-načelnik Lojk in predstojnik policije g. Uršič. Zastopnik kranjskih pomočnikov in pomr»čnic je zahteval sklenitev kolektivne pogodbe, predvsem uredi'ev minimalnih mezd in pa skrajšanje delovnega časa na 10 ur, kakor predpisuje zakon za obrtne delavnice. Ker mejstri svojih zastopnike* niso pooblastili za sklenitev kolektivne pogoJbe in so se izjavili, da ne bi pristali na zvišanje mezd niti za 0.50 din, do sklenitve kolektivne pogodbe ni prišlo. Zas opniki združenja krojačev rn krejačic so odklonitev utemeljevali predvsem z neplačljivostjo strank, kar pa ne odgovarja dejstvom, kajti splošno znano Je, da imajo krojači in krejačice vedno dovolj naročil, kar kaže tudi do I6urna zaposlitev pomočnikov oziroma pomočnic, kar gotovo ne bi bilo potrebno, če ne bi mojstri imeli naročil Obleke se izdelujejo zlasti v mestu za ceno 260 dia, ki pa jo Al Capone uvaža zlasti južno sadje preko Marseilla in Genove. Policiji se je zdelo čudno, da so prihajale njene pošiljke tudi preko Ant-verpna in Rotterdama. Eno pošiljko so zaplenili. Pri tem se je izkazalo, da je bilo v nji namesto sam h konzerv 800 kg opija. Pol eija že pozna moža. ki vodi organizacijo. Pripravljajo se aretacije, ki bodo zbudile veliko senzacijo, saj gre za eno najuglednejših newyoršk h tvrdk, ki je bila doslej izven vsakega sumničenja. Policija se je zanimala tudi za donosnost trgovine z mamili. Trgovci plačajo za kilogram opija okrog 8 dolarjev, prodajajo ga pa Ameriki za 250 dolarjev. Za kilogram heroina plačajo okrog 100 dolarjev, prodajajo ga pa po 1.600 dolarjev. Pri tem bi prosta konkurenca gotovo kmalu potisnila cene navzdol. Zato mora biti trgovina z mamili v enih rokah in dobro organizirana. Ko so gospodarile v Ameriki še ve- like tolovajske tolpe, je bila trgovina z mamili v rokah njenih vod tel je v Alcapo-na, Jacka Diamonda in bratov Nevvmanov, ki so si razdelili tržišče v interesne sfere in vodili trgovino zlasti z Daljnim vzhodom. Uvoz in izvoz je šel izključno preko San Francisca. Do leta 1929 je bila glavni dobavitelj mamil Turčija. Ko je pa turška vlada prepovedala gojiti mak za opij, je bila nakupovalna centrala preložena v Jugoslavijo, potem pa v Bolgarijo in Egipt. Zdaj je največji dobavitelj mamil Man-džukuo. Izumitelj cvklostila umrl Kot milijonar je umrl oni dan v Nizi pisarniški uslužbenec in pozne j? i nižji uradnik, ki je izumil važno pisarniško novost samo zaio, ker se mu ni hotelo neprestano prepisovati dopisov, ki jih je moral razpošiljati kot letake in okrožnice. To je bil David Gestetner, rojen leta 1854 na Madžarskem. On je izumil evklastil, ki Je dobil po njem tudi ime. Umrl je v visoki starosti 85 let. Gestetner je bil v mladih letih uslužben v pisarni. Razmišljal je, kako bi si prihranil prepisovanje. Leta 1SS0 si je dal patentirati kopirno pero. Leto dni pozneje je že začel v mali tovarni izdelovati hektogralične strojčke. Leta 1900 jih je že izdeloval v Totteuhamu, kjer so zdaj velike Gestetnerjeve tvornice, obratujočo z osnovno glavnico milijon funtov šterlin-gov. Gestetner je izumil tudi primeren papir, na katerem se da napraviti mnogo kopij, papir z dolgim vlaknom, ki je šele omogočil razmah njegove proizvodnje. Svojega dela ni nikoli opustil. Do zadnjega je bil važen činitelj v družbi, ki je dobila po njem ime. Od božiča je bil na bolezenskem dopustu v Nizi, kjer ga je dohitela smrt. NT GA DOMA — Fant, kje stanuje tu gospod Smith? vpraša lepo oblečen gospod zaspanega fantiča, ki se potepa po ulici. — Odvedem vas tja, gospod. — odgovori fantič. In res ga odvede v hišo ter odide z njim po stopnicah gori. — Tu stanuje gospod Smith, mu pravi v petem nadstropju. — Kaže, da ga ni doma. pravi gospod, potem ko je dolgo brezuspešno zvonil. — Seveda ga ni. Smith je tisti gospod, ki je stal pred hišo. E Kirchberger „Pot čez mrliče ^ . . ■ ■ ■.■■■■m johunsk oman H»ni!!;if!iiiiiiuriii'iiiiiiiniii!iiH»nii!iii Freund ni imel voznega listka. Razumel ludi oi povsem dobro sprevodnikovih besed, toda pozneje je spoznal, da hoče imeti denar. Molče je potegnil iz denarnice velik bankovec in mu ga pomolil. Sprevodnik mu je napisal vozni listek in segel po drobižu. Freund je pa drobiž odklonil. :— Torej do Zagreba, gospod? — je vprašal sprevodnik za vsak slučaj še enkrat. — Da, do Zagreba in rad bi ostal v tem kupeju sam: — Čudna želja, — je pomislil sprevodnik, ko je izstopal iz vlaka, da bi dal znak. da je vse v redu. Danes je imel srečo — je razmišljal — na mah zaslužiti dvesto dinarjev, ni malenkost. Kaj takega se mu še ni pripetilo. Zamišljeno je zapiral vrata vagonov, ko ga je v naslednjem trenutku presenetila mahajoča roka visokega delavca v črnem, do vratu zapetem pu-lovru. — Kaj je pa zopet to? ... Delavec je stopil k njemu, preložil cigareto iz desnega kotička ust v levi in vprašal s prizvokom, ki ga rabijo samo mornarji: — Tovariš, kam se pa pelje ta mož za tem-le oknom? — In pokazal je s palcem čez ramo. Sprevodnik ga je nahrulil čeS, kaj ga to briga. Delavec je pa segel v žep, potegnil iz njega sto dinarjev in jih stisnil osuplemu sprevodniku v roko. — No, torej, ali bom zvedel? — Do Zagreba . .. Zagreba ... go-spod! — je ^amrmral sprevodnik, ne da bi mogel izgovoriti oesedo gospod. Delavec je dvignil kazalec v pozdrav in se obr-lil na peti leve noge. Izpljunil je v širokem loku cigareto in krenil počasi proti izhodu, ne da bi se obrnil. Odšel je s kolodvora in čez cesto na hodnik na drugi strani, kjer je stal velik črn avto. — Torej kam se pelje? — je vprašal mož zra-ščenih obrvi. — V Zagreb. Težka naloga vas torej čaka. Br-zovlak. Jaz se peljem z njima... Kolesa avtomobila so se zasukala na mestu in avto je zdirjal tiho naprej. XX. Več strelov iz samokresa Hotel »Velebit« ni eden najboljših hotelov, vendar je bil pa Freund z njegovo opremo zadovoljen. Končno — zdaj mu tudi ni šlo več za udobnost, temveč samo za to, da bi bil na varnem. — Slede ti, da bi te ubili! Ta strašna misel ga je spremljala vso pot in priklenila ga je k sedežu v vlaku tako, da ga skoraj nihče izmed potnikov ni mogel videti, če je šel mimo po hodniku vagona. Ta stavek, ki je postajal strahoten krik, je tako razdražil njegove živce, da je imel s kolodvora vozeči ga šofer vtis, da pelje blazneža. Doktor Freund se je bal. To je bilo prvič v življenju, da je čutil fizično grozo pred smrtjo. Ved 1 je, da se bo posrečilo v prvi vrsti vohunki BZ 11 zgrabiti ga, če se bo sploh komu. 2e to je dokazovalo njeno genialnost, da ga je izsledila v tujini, v neznani deželi, kjer je upal, da se bo izgubil, kakor glavica bucike. Niti tu v tej sobi se ni čutil varnega. Najdejo ga in prav gotovo ga najdejo tu. Treba je bežati, preseliti se kam v zakotni hotel, kjer izginjajo ljudje kakor v breznu. Odločil se je in pozvonil sobarici. — Račun bi rad poravnal. Pokličite mi šefa! — je zaklical. — Kaj, gospod ni zaclovolien? — je vprašalo dekle, zroč mu koketno v oči. — Ne, — toda ... in zamrmral je nekaj, česar dekle ni razumelo. Komaj je odšla, je skočil k vratom in jih zaklenil na dva zapaha. Taka neprevidnost — pustiti vrata odklenjena! si je očital razburjeno. Moral je pa vrata znova odkleniti, ko je prišel hotelir. Debeluhasti možiček lokavih oči, z mnogimi opravičevanji mu je sporočil, da stane soba šestdeset dinarjev. Freund ga je debelo pogledal. — Saj sem tu komaj eno uro, — je pripomnil ogorčeno. Šestdeset dinarjev, taka predrznost! In niti spal ni tu. Potem se je pa obregnil ob samega sebe. Saj vendar še svoj živ dan z nikomur ni barantal. "Le kaj zdaj počenja? Kaj je to, šestdeset dinarjev, ko je pa lahko vsak hip mrtev. Molče je potegnil iz žepa sto dinarjev in jih dal presenečenemu hotelirju ,ki je že hotel postati grob. Hotelir je izbuljil oči, ko je gost, ki se je malo prej zgražal zaradi cene, odklonil drobiž. Hotelir je med neprestanim klanjanjem odšel in Freund je ostal sam. Tedaj ga je pa zopet obšla jeza. Šestdeset dinarjev — cigan predrzni! Taka jama zločincev! Potem se je naglo zdrznil in obrnil. Njegov obraz je postal bled ko zid in moral se je oprijeti marmornate mize, da ni padel. Pred njim je stala ženska — značka BZ 11. Smehljala se je. Nerazumljivo skrivnostno se je smehljala. — Dolgo je trajalo, preden sem vas našla, — je dejala tiho, potrkavajoč z enim koncem cigarete po zlati tabatjeri. — Ali bi mi ne prižgali? — je vprašala smeje. — Ali prihajate z namenom ubiti me? — je za-jecljal in si obrisal potno čelo. — Najprej mi prižgite cigareto, potem se bova pa pomenila o tem, — je dejala mirno in stopila k njemu. Mehanično je potegnil iz žepa vžigalnik. Roke so se mu tresle, ko ji je prižgal cigareto. Sedla je na rob postelje in položila nogo na njo. — Krasno okolje, dragi doktore, v katerem sva se srečala, mar ne? — je vprašala upogibajoč zamišljeno nogo v kolenu. Zdajle me ubije! Samokres ima nekje blizu desnice, — si je šepetal Freund, opazujoč budno vsako kretnjo njenih rok. — Molčite? Silna razburjenost vas prešinja? Toda to mine. Poglejte to sobo tu. Koliko zaljubljencev je že spalo v nji! Kam meri s temi brezpomembnimi besedami? Hoče me pomiriti, da bi me tem zanesljiveje zgrabila. Biti moram oprezen, treba je. . _ Kaj bi radi od mene? je kriknil naenkrat. — Ali prihajate z namenom ubiti me? Orožja nimam Urejuje Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran - Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani