jef" Oldest Slovene DoNy in Ohio Advertising Medium LETO XIX ] VZUNA PRIDE V AMERIKO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI IA ;y Na{sfdrejsi šibvenški dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 1, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER )J32 iJ^orman 'Thomas krtači n;- tfi si r i š potegnil policijo za nos publil^ansl^ega prvaka Socialistični predsedniški kandidat je obdolžil republikanskega kampanjskega managerja Johna Hamil-tona, da drži s fašisti. d* A \ot J«** «ld> obisk bo, pravijo, r|'«nega» značaja. U-b &li bo kardinal y. posvetil pozornost ^'Coughlinu? "T je bilo dano v '^k I ^ papežev zunanji Pacelli danes ^ v 7!!^ P^rniku Conte Di %i| i. .^ružene države. Kar- ^ imel v torek dolgo kon- (> Papežem Pijem XI. v "iQ nakar je bilo odpotoval v švi-^ svo^- nenadoma spre-'ktti .1^^, ^^črte ter se odločil %k Združene drža- ija v "jGgovega po- d X ^1'žave je bilo i r)lo^ . "neuradno" prou-cerkve državah ter se po-[ cerkveni- TuH važnih pro- ' Njegov ! rečeno, da "'^načak est "' • Jameravanem kardi-isku Združ. držav ROCKFORT, 111. — (LSP)—* Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, je v petek 25. septembra v svojem tukajšnjem govoru obtožil republikanskega k a mpanjskega načelnika Johna Hamiltona, da se je postavil na stran fašizma. "Hamilton, ki nastopa, kakor da je on republikanski kandidat za predsednika, je porinil vprašanje fašizma v ospredje," je rekel Thomas. "Hamilton misli, da bo spravil vprašanje komunizma v javnost, ko zahteva od predsednika Roosevelta, naj javno obsodi Davida Dubinsky-ja, predsednika oblačilne unije ILGW in demokratskega elek- SMOLA ZA ORLE NEW YORK, — Pred nekega tukajšnjega sodnika je bil te dni prignan 17-letni Arthur Ra-doport, ker je igral na saksofon od pol sedmih do osmih vsako jutro in od dveh do petih vsako popoldne, kar je sosede dražilo. Sodnik je dejal, da priporoča, naj fanta pošljejo na kako viso- Vzlic policijski prepovedi je govoril po radiju, do-čim je stal policijski šef na drugi strani zaklenjenih vrat. TERRE HAUTE, Ind. — David J. Bentall, advokat iz Chica-ga, je sinoči govotil eno uro po radiju v prilog koniunistični volilni kampanji, čeprav je dal policijski načelnik Yates zapreti Browderja ter pri tem izjavil, da nihče ne bo govoril v prilog Imgffo, kjer ho lahko nenwte- l"amunL»nuvT\%Te]aaubi. Ben-no lamktknnU ne da bi koga|kd":f podal svoj ygmnr pcAem, mow. Ceiw bedo tudi orU pn>Jko je polimja pngpecUa Browr testirali proti tuljenju iz saksofona? Lausche in Pearson Clevelandska odvetniška zve-' torja na glasovnici v New Yor- ku. Hamilton pravi, da Dubin- za, ki je pred tremi leti zahte- 'Vettt j P0V2 ■ rvv v. je k ugibanje, ali se nemara tudi ma-aljyPobavil s politič-ostmi detrotiskega bo ? Kardinal ki Papeški zunanji 'Vfc, }^ » . obiskal Združene 60 let in je Jg ^ kardinala leta » t' UiIV spreten di-zunanjega tajnika, j« "^jvaž-Aisuip Vsled tega ^ jU|£, .^jegovemu potova-veliko važnost. C ®'loen ustanova ^ovg . J* seji Cankarjeve poročano, da »o kj, ^^Pceduje in razde- dtie vstopnice za pri- W** (laVt v S. D. ^ovi ^»terloo rd., ki gre ^ vseh ozirih J Častno kulturno Negov direktorij. bo kratka igra Ha, \ I —niisin Pev-iiL Zarja in Slo- 4^y oktobra do V »napolnijo av-*V' bn Delavskega \ J^Predn^^ dokazali, da ni- V i kulturni samo ^jer se doli tudi dejansko! vl- Pcfilcr je 1r (hii ohjarii sifdcri rldiick k clcihi.i rajni r Španiji, ki. /V rrcih'ii, ila tn-znauinm t itjiiioco n^ehiiio i Idi i iKišc rUdlfljt'- Jaz se čudim, ali sem edini človek, ki se čudi očitnemu paradoksu v Španiji, kjer so ljudje skozi stoletja uživali blagoslov obveznega krščanskega poduka pod vladnim pokroviteljstvom in kjer je današnja generacija zapletena v vojno, v kateri se na obeh straneh dogajajo grozovitosti, ki nimajo primere v modernih časih. Celo Turki niso nikdar zagi-e-šili hujših grozovitosti kot ljudje v krščanski Španiji, ki mučijo talce in na debelo pobijajo vojne ujetnike. Gotovo nobeno ljudstvo ni tolikokrat slišalo zapoved: Ne ubijaj! in vendar čitamo o Špancih na eni strani, ki branijo zakonito vlado njihove dežele pred mohame-danskimi križarji revolucije, d očim se od kristjanov v drugih deželah zahteva, da pozdravljajo te upornike kot vojake križa. Jaz ne ustvarjam nobenih zaključkov, ker, kakor pokojni Mr. Rogers, ne vem nič več razen kar čitam v časopisih, iskreno pa želim, da bi se ne zahtevalo od nas, da moramo simpatizirati z revolucionarno stranjo, ako nočemo biti ob-dolženi brezbožnih tendenc. Mi vemo, da je bila revolucija reakcionarno gibanje, podpirano od Musso-linija in Hitlerja, ki nič manj ne sovražita demokracije kot Stalin, in da je vsaj Hitlerja nemogoče smatrati za bra-nitelja krščanstva, saj so imeli tako nemški luterani kot katoličani še pred kratkim opravka z nacijskim poizkusom, da se uvede paganstvo kot državno religijo. Mi čitamo o mavrskih četah, ki gotovo niso krščanske, temveč krvne sovražnice krščanstva, kako vodijo napad na vladne sile Španije in kako so v Ba-dajozu nagnale v bikoborsko areno 1800 domačinov ter jih pobile s kroglami iz strojnic. Mi tudi čitamo, kako so ženske furije poklale ujete rebele na krovu jet-niške ladje ter njihova trupla pometale v morje. Pi i tem se čudimo, kako so mogli nauki, katere se je učilo skozi toliko generacij, ustvariti tako biutalna človeška bitja. Ali to ])omeni, da so Španci po naravi divjaški in slabi? Na podlagi kratkega obiska in poizvedovanj, ki sem jih napravil v Španiji pozimi, dvomim, da so vsi ljudje, ki podpirajo vlado in se vnemajo za idejo republike, brezverci Nasprotno, jaz sem prepričan, da so mnogi med njimi verni kristjani, ki zahtevajo samo to, da se drži vero in politiko narazen. Zatirani in izkoriščani pod starini režimom, so ti ljudje ustanovili republiko, prav tako, kakor smo jo ustanovili mi v tej deželi, ter skušali na enak način kot mi ločiti cerkev in državo. Res, da so bili med njimi tudi komunisti, to da država ni bila komunistična, kajti ko sem bil jaz tam, so bile javne šole zo-l)et izročene duhovščini, ker Španija po tako dolgem času pod krščanstvom ni i-iiiela dovolj učiteljev-neduhovnikov. Bolj težko verjetno se vidi, da so ti ljudje samo zato, ker so hoteli izboljšati svoje razmere, postali Kristusovi sovražniki. Američani danes rebelirajo proti (Dalje v 6. koloni) Vsak začetek je težak, tega treh večjih državah srednjega se lahko zavedamo vsi. Najtež- zapada. Na drugi strani pa Roo-je je pa na kulturnem polju, po- sevelt lahko potegne za seboj 30 sebno če je brez denarnih sred-'držav in vzlic temu izgubi vo-stev. Da pridemo do denarne lilno bitko. Ostalih osemnajst podpore smo sklenili starši pev-'držav popolnoma zadostuje za cev mladinskega pevskega zbo- Landonovo zmago. In izidi slam-ra na Waterloo Rd., da priredi- natih glasovanj v teh državah mo plesno veselico v nedeljo 4. kažejo večifio za Landona. Te oktobra ob 7. uri zvečer v Slo- države so: šest novoangleških venskem Delavskem Domu na držav, New Jersey, Delaware, Waterloo Rd. V imenu naših New York in Pennsylvania naj malčkov apeliram na vse star- vzhodu, Ohio, Indiana, Illinois in še in simpatičarje, da nas pose- Michigan na srednjem zapadu in t i jo na ta večer, ker brez vaše Kansas, Iowa, Minnesota in Ne-pomoči ne moremo nadaljevati braska zapadno od Mississippija s početim delom. Mogoče, da ki imajo skupaj 269 elektoralnih bo kateri rekel, saj to ni zače- glasov. tek ker je že skoro dve leti od- Republikanci so precej goto-kar pojejo naši malčki. To je vi, da bodo pridobili slednje šti-res, ampak dosedaj so bili pod ri države, dočim smatrajo, da so oskrbo direktorija Slovenskega izgledi zanje zelo dobri tudi na Delavskega doma, pa je bilo vzhodu. Tudi so mnenja, da se preveliko breme zanje. Tega bo osredotočilo glavni volilni boj smo se zavedali starši in smo v Michigan, Ohio, Illinois in In-jim prevzeli odgovornost in iz diano. Poročila o sentimentu tega lahko vidite, da je res še- med volilci v teh državah so si le pravi začetek. Da se bomo skoro podobna: volilci v velikih pa vsi dobio zabavali smo se pa mestih kot Chicago, Cleveland, za vse preskrbeli, za jesti, za Cincinnati in Detroit so večino-piti, igrali nam bodo pa Krištof ma za Roosevelta, dočim se pre-bratje, kateri so vsem dobro bivalstvo manjših mest in pode-znani. Toraj vidite, da se bomo želskih krajev nagiba k Lando-res dobro zabavali. Vstopnina nu. Politični opazovalci so mne-je malenkostna, 25 centov in 3 nja, da bo izid tega "boja" med tem se boste lahko zabavali do prebivalstvom velikih mest in pozne ure. Toraj na svidenje v podeželja odločilen za izid sploš-nedeljo zvečer v Slovenskem ne velike borbe. Delavskem Domu. -- Končno rečem, da vsakdo, ki po zgledu Johna Hamiltona zagovarja fašizem v Španiji, ne more biti iskren branitelj demokracije v Ameriki." ŠKRAT I FRANK T. CULLITAN Zanimive anekdote Napoleon je bil nekoč, ko je imel še generalni čin, v družbi literatov in učenjakov, ki so debatirali o zmislu svetovne zgodovine. Neki učenjak je zatrjeval, da vidi vzrok vsega dogajanja v pameti in pronicavo-sti visoko razvitega človeškega I uma, neki abbe pa mu je na-[sprotoval s tezo o božjem poslanstvu katoliške cerkve, ki da je edina nositeljica nadčutne moči na zemlji ter edina sila, ki usmerja usodo sveta. Napoleon je precej časa poslušal te čenče, potem je potegnil sabljo iz nožnice in udaril z njo po mizi. Družba se je prestrašena umaknila, Bonaparte pa se je debaterjem rogal; "Go-j spod je, sami ste videli, da zgo- Frank T. Cullitan stopa pred dovino dela — meč!" volilce tega okraja za ponovno izvolitev z neprekosljivim rekordom, kar se tiče neustrašnega in razumnega vsiljevanja zakonov. Tekom svojih treh let in pol službovanja kot okrajni prosekutor je vodil odločno in brezobzirno opozicijo proti gangsterjem in raketirjem. Dol Rossini je nekega večera obedoval pri neki pariški aristo-kratki, ki je bila znana po svoji skoposti. Obed je bil dovolj pi- čel, kar je mojstra, ki je imel, kakor znano, izvrsten tek, precej dražilo. Ob slovesu se je grofica gostu zahvalila za obisk Volitve se bodo odločile 14 državah (Dalje iz L str.) uradovanjem stalni krčila. Med onimi, ki so bili pod njegovo Marian Bashel Norman Thomas krtači re- p^osekucijo spoznani krivim, j publikanskega prvaka so; notorični bandit Joe Filkow-v (Dalje iz 1. str.) ski; Peter Treadway, morilec ' zbira denarne prispevke za I Ruth Stese, uslužbenke v zavo-: špansko vlado. ga lista ''javnih sovražnikov" v^in ga je vprašala, ali bo kmalu Clevelandu se je pod njegovim'spet počastil njeno mizo. "Seveda," je odgovoril Rossini, "najrajši bi jo takoj, če dovolite." Unija, katere 1 predsednik je Dubinsky, je po- du za slepce; Francis "Mack" Bush, morilec zlatarja Herber- Roosevelt za seboj, bo nfejbrž' giala S5000 španskemu Rdeče- ta E. Quilana. in Nick Satullo, odnesel zmago tudi v Marylan-; mu križu in ta vsota je bila podu, Kentuckyju, Missouri ju,' slana preko Delavske strokovne Oklahomi, North Dakoti, Mon-jinternacionalo, katera ni komu-tani, Nevadi, Washingtonu, Ore- nistična organizacija. gonu, Californiji, Arizoni, New Mexicu in Utahu. Republikanci na te države sploh ne računajo.'kratično izvoljena vlada, katera|nju lastnine Na drugi strani pa demokrati je priznana po Združenih drža-nimajo dosti upanja, da se jim jvah, dočim so španski fašisti v Nekoč so vprašali Hay dna, zakaj so njegove maše tako vesele. Skladatelj je odvrnil: "Zato, ker postanem vselej ka-daf" se spomnim na ljubega Bo- eden najbolj notoričnih gang- ga nepopisno vesel." Goethe je sterjev v mestu Clevelandu.'bil, ko so mu to povedali tako Cullitan je s svojo odločno pro-sekucijo nekaterih notoričnih Thomas je nadaljeval, da je požigalcev napravil konec poži-sedanja španska vlada demo-jganju in zločinskemu uničeva- svrho iztrjanja zavarovalnine. Dvomljivo je, če ima kateri prosekutorski u- ganjen, da so mu solze navrele na oči. Med francosko revolucijo so vprašali sodniki markija de St. Cyre za ime. Začel je: "Marki .. ." — "Naslovi so odprav- bo posrečilo pridobiti šest novo- pomiki, ki so se dvignili z oruž-i-ad v deželi boljši rekord, ker j jeni!" — "De ..." — "Plem-angleških držav, New .Jersey, i jem proti usta\ ni in zakoniti se tiče prosekucije onih, ki so gtvo je odpravljeno!" Delaware, Kansas in Wyoming|vladi; njihova uporn'^ka arma-jbili odgovorni za sleparsko u-in opazovalci so mnenja, da ni j da obstoji večino na iz tujcev, Opravo bančnih zavodov. C. U-'Sterling Smith, bivši predsed- "Saint ..." — "Svetniki so odpravljeni!" — "Cyre ..." — "Nagovor sire je odpravljen!" "Tedaj mi ne preostane dru- toralnimi glasovi na vzhodu, in dogajajo gro%o\ntosti na obeh West Virginia, Ohio. Indiana,'straneh, toda takozvane "rdeče Michigan in Illinois s 96 elekto-'grozovitosti" so silno pretiranein je bil spoznan krivim po-^in Illuminating Company. V rahlimi glasovi na industrijsko|in večinoma izmišljene po Hear-3*475,000 iz blagaj-jznak priznanja njegovih legal-razvitem srednjem zapadu, in' stu in ostalih časnikarjih tukaj okraja Cuyahoga. — Oglas, nih kvalifikacij ga je gov. Wisconsin, Minnesota, Nebras-^in v Evropi. ka, Iowa, South Dakota, Colora-j "V teh okolščinah," je kon-do in Idaho s 55 elektoralnimi čno lekel Thomas, "je Dubinsky glasovi v farmskem pasu. Sku-}—čeprav se ne strinjam z njopa j imajo te države 234 elekto- jgovo demokratsko politiko—iz-ralnih glasov. Ce hoče Landon vršil dobro delo in ne zasluži no-zmagati, mora pridobiti naj- bene obsod1)t. Prej zasluži ob-manj 184 izmed teh 234 dvom-'sodbo naša vlada, ki dovoljuje Ijivih elektoralnih glasov. Pred- ameriško trgovino s španskimi sednik Roosevelt pa lahko zma-j uporniki. Če mora biti kdo ob-ga (seveda, ako bo v resnici po- sojen, zasluži to bivši poslanik tegnil za seboj vse države, ka- Geiaid in zagovornik španske-tere so mu "prepustili" republi- ga fašizma, ki je elektor na ist-i kanci), ako se mu posreči prido-'predsedniški glasovnici v drža-biti samo 41 izmed teh glasov, vi New York z Dubinskyjeni o katerih se ne ve, kam pojde-1 vied. Predvsem bi pa moral jo. Ce zmaga na primer v New I biti obsojen .John Hamilton, Yorku, ki ima 47 elektoralnih predsednik centralnega odbora glasov, bo njegova izvolitev za-;republikanske stranke in vodj^i gotovljena — če bo namreč republikanske kampanje, papa-zmagal v omenjenih 24 državah. I gaj Williuma R. Hearsta. Go- GEORGE KERR White v januarju 1935 imenoval okrajnim sodnikom. V tem uiadu je takoj obrnil nase javno pozornost. Pomagal je lastnikom domov z odločitvijo, da se lastnika, čigar posestvo jo bilo prodano na dražbi, ne more držati odgovornim za razliko med dolgom in ceno, katero je prinesla dražba, dokler se ni dobilo polne vrednosti lastnine, ki je bila dana kot jamstvo za posojilo. V kriminalnih slučajih je pokazal, da gleda na kriminalnost z stališča znanstvenega napredka v svrho reformiranja zločincev. Sodnik Kerr pozna boje življenja. Za dosego izobrabe je delal z ro-jkami na farmi in v tovarni, kar Okrajni sodnik George Kerr pa ne smatra za žrtev, temveč Ali pa, če izgubi New York in!vomer Landon bi moral vstati J® kandidat za ponovno izvoli-'za primerno pripravo za svoje pridobi dve ali tri državi na in v imenu demokracije obsoditi,^^v v urad, katerega sedaj za-življensko delo. Sodnik Kerr srednjem zapadu — Michigan Hamiltona in slehernega drugo- vzema. Sodnik Kerr je bil ro-'poseda prirojene simpatije za in Ohio ali Wisconsin, Indiano in ga pristaša fašizma na glasov-jen 1- 1889 v Portlandu, Oif-preprostega človeka in je pre- Ohio _, kar mu istotako zago- niči. Na tem mestu formalno 8°"' Pi^avne študije je dovršil izkušen prijatelj onih, ki so bi- tovi zmago. {zahtevam, da se predsedniki- Michiganski univerzi, li rojeni v inozemstvu. To je Opazovalci sodijo, da bosta o- Roosevelt in governor Landon prihodnje leto pa je dobil od- poglavitni vzrok, zakaj zasluži ba kandidata dobila zelo veliko izjavita glede Španije. Ne zah-jvetniške pravice v državi Ohio, nerazdvojeno podporo državija-število popularnih glasov in da tevam, da mora naša vlada po- večletnem prakticiranju pra- nov tujezemskega izvora, tako bo tekma v tem oziru zelo tesna, magati španski vladi, izjavljam ^va je bil v marcu 1932 imeno- da ostane še skozi nadaljnji dve Mnenja pa so, da bo Roosevelt pa, da imajo ameriški državlja-jVau pravnim ravnateljem me- leti član okrajne sodni je. — vseeno dobil lepo večino elekto- ni pravico in dolžnost, da sim-.sta Cleveland In je svojo služ-Oglas. Sporazumi v vzhodnem Sre* dozemlju Nedvomno so jo v Icm položaj si-o(lozomskom področju močno lovo ni slučajno, da pi-iliaja ^ ____i!i__......-.... Palestini, čeprav jo ta vost sama po lo presonotljiva. Dosloj so namreč' 1 samo na]n( verjetno, da bi demokrati potro-j Maročanov in ki iniinalcev. šili mnogo denarja za kampa-j pomiki bi bili že davno poraže-I riik Standard Trust banke, se njo v teh državsii. i ako preo- ni, če ne bi dobivali orožja, stro - ^ nahaja v državni jetnišnici; go, nego da vas zaprosim za staja štirinajst držav, v kate- liva in letal od Nemčije, Italijo Kenyon V. Painter in Wilbur drugo ime!" je dejal marki. rih se bo osredotočila glavna vo-1 in Portugalske. Nobenega dvo-^^^- Baldwin, bivša visoka urad-1-—-- lilna borba. Te države so Now ma ni—je daljo rekel Thomas— nika Union Trust banke, sta bo vršil z največjo uspešnostjo. York in Pennsylvanija s 83elek-'da sn v toj si rarni civilni vojni bila spoznana krivim in njuna j Odlikoval se je zlasti, ko je me- slučaja se sedaj nahajata pred'^to vodilo boj radi pristojbin z prizivno sodnijo; Alex Bern-'Bell Telephone, East Ohio Gas () iikinjeiiju volikega arabskega a "• ■ i I pniuriia o trdni volji arabskega^ iiiiiiioga odbora, da iic ho konec stuil klov ne ho Anglija ilala zagotovila, iia židovsko naseljevanje v deželi^ ga se ni zgodilo, ])a vendar se je eal. Če zares na posredovanje einira Jordanije ali eel o Ihii Saudovega vladarja Iraka, j(! ])ač težko presoik kakor pa so vse imenovane P^liti''^ j ako dobrih odnošajili z Anglijo tei položene, da ostane ])rav (ako tiich ^ ^ (rolovo je njim samim nesimp^^^^'^'L^ v Palestini, dasi je seveda ves ava na strani protižidovskega pokreta. ;. nedvomno tndi v Londonn ostala^^ . krei)ka težnja, da se čimbolj t'liktne snovi iz bližine Sueškega ^ pričakovali, da se bo tudi za in Arabcev dal doseči modus viven i- Ta čas je v razvoju k ces v območju arabskega sveta. , pri])ra\ Ija, da se napoti ]jo angles^''-. du v svoji kolonialni politiki; tut za samoupravo Sirije, ki naj P' večjo samou])ravo, tako da stremljenje v Siriji našlo čim ^ voljitev. Prijjravlja se tedaj arabskim prebivalstvom Sirije tei mandatno oblastjo in sicer v sm^' fo ■ V «4 m ,n A# vi t ve nekakega dominiona Sinje-Francije po mejni korekturi j-e# pri tem pač ne bodo mogle povzvot šili težav. iiii 1; med mladimi arabskimi političW®' Tako se more reči, da se \ Sredozemlju izdeluje vrsta ^P® miajo A'si za oil j, da se izbolj5;^ ifii H % h ?0| «i Itn; % k n 4 ter zapadno-evropskimi koloiiiali^' vami. Arabski svet je nedvoimio novega proevita, je na prvih f je nacionalne obnove in čaka ".njjjuf ma še prav le]ta bodočnost. V P^\? v litičnega trenja, ki se je <;f- zadnjih ])olitičnili dogodkov, je 1" velikega pomena, kako si wore.]o evropske države; ]jridobiti probujajočega se arabskega Sporazum med Anglijo in razum v Siriji sta prav gotovo /1'. pozitivni jjostavki v tej daleko\ ki jo po svoje potrjuje tudi koue ga štrajka v Palestini. Za vse, svoji legi zainteresirani na dozemlju, so to važni dogodki. /iJui % po" slll^' oi«'' OBRNJENI pregovori Vrč iiodi (ako dolgo k ia ne usahne. Kajti tisti, ki .je vedno vztrajneji^i od tistega, kdaj dajal. pi'"' Vsak začetek je ialiek. Tezki' , ^ delo izvesti do dobrega konea. Kdor ])očasi gre, počasi i'*'' •- . V včasiii nekoga ])reliiti, ki je ^ m'"'" kanjem zašel, ni jiravilo, slučaj. Kdor drugemu jamo je sam vanjo, kveejt'mu ee mu spr<'(neje nastavljeno jamo. '"J fjiia lastovka ne napravi P"' ii' res. Toda ena la.sjovka ne pri'^"^' sama. ^ --- KONEC ODPRAVE NA MT ^ Plymoutli je dos|)el ^ ju' gleške ekspedieije na -Mount d"'•'•j-j'' liuttledge. ("asnikai'jeni je i^ja^' nikoli ver poskušal |H iti "" gore sN'eta. S svojimi 51 let i J; ture. V ostalem je .,1?'" is' i • i\ r .v'. .)() 1)0*' ' iiil'V stanju. Dosegli smo visiiio -y. j,,()ii" ,|i. nismo imeli nobene šanse, kaj^' začel di\ jati prej nego kdaj \ d«! Hut t ledge je pa vcMidar pre|H'i''""' ]jcW ra nekoč "padla." Težav ^ I %j.''''V no\'o ekspedieijo v hodočiiosj' ' i'* \ eč. Ti bel ska vlada ne bo \'ee ' ' razlogi ver.skega značaja za takšni' smo Monn hj\'eresl v njeg (Dalje iz 1. kolone) o 9^ ^ iiuiogo boljšim razmeram, pi'i tem imenujejo kristjane. Zato ni pošteno in lepo, ^ %a brezverca ali komunista veka v Združenih državah, pravljen verjeti, da klanje v vporabljanje mohamedance^ stjanom in splošno biut* ,ioP^ Špancev na obeh straneh ne " Časti krščanstvu. Ta, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. N književnikov v Angliji .--- se je mudil kot gost ovaške vlade angleški pi-Houghton. "Lite-oviny" so priobčile inter-^ katerem se Houghton t^udi o nekaterih splošno zadevan angleškega življenja. Tako je . aiija o svojih književ-odgovoril, da '?^'i^®čje pisatelje na sve-' in med njimi je Dosto-"^ajgenialnejiš. Kako se 1^, angleškim pisateljem ? jipo"" Vem, da kroži-pravljice o bajnih i So if ■ ^^Skških pisateljev, '^ter silno pretirane. ki imajo res visoke do Kili ej preštejemo na pr-^^ke. A tudi njihova ^io t trdna; če jo »ff^o ° ''^'^iti, morajo delati dobro. Nemara ne nobenem drugem po-juliti °^^^kega delovanja v . % in ''Gsnica, da sta sre- ^ naklor Hearst in njegova gonja proti "rdeč- panjo v prilog Sovjetom s pod-'za nabavljanje njegove poroče-pisanim uredniškim člankom 26. valske službe ob $400,000 na le-februarja 1918. Takrat je nazi- to karjem" Znani ameriški časnikarski mogul William Randolph Hearst je pred par dnevi začel s silno o-fenzivo proti predsedniku Roo-seveltu. Njegovi žolti časopisi iz Atlantika do Pacifika so dvignili krik, da Roosevelt dobiva pomoč od "sovražnikov ameriškega vladnega sistema in da se je na vso moč potrudil, da zasluži pomoč vseh teh vznemirja-jočih in destruktivnih elementov." To se pravi, da Hearst predsednika dolži nekake tajne zarote s komunisti. Hearstovi žolti časopisi so med drugim prinesli naslednjo izjavo: "Mr. Roosevelt je izsilil priznanje krvave Stalinove diktature v Moskvi — diktature, ki je bila porojena v nasilju in revoluciji, in ki je vzdrževana z moritvijo in plenitvijo." Čudno kakor se utegne slišati, in vendar je resnica, da je isti "To je vzrok, da Hearst, ki je nekoč mahal z rdečo zastavo, sedaj maršira pod kljukastim križem nacijske Nemčije." ''Napredek" uwxle ikTb* *%. Swerpa na="^^ komurndb (po JSwusW-%k. ^Glja to, da resničen mnenju je komunist vsak prQv»4.i_ I do. ki Sft ne strinia s Hparstnm^ N gentlemen nima 8im-!^°' strinja s Hearstom), o Mudeh, luidHHdlS letdodednourgkalprU piroKHn. Vehkaj*w"%e Sovjetdksllmtie, m ko ■ lasih •HI Qg pisateljev ne morel * Uvj]- literature, zato Jtlicii) ^ V postranskih L sta n. pr. žurna- Ije Roosevelt končno napravil ta k knjig je pove- ^ougton nekoliko Umljivo je, Ho Q, knjig dandanes nego je bila v konjunkture. Če založnik rokopis, ured soglaša z 1 cgjQ da je to dober, iegoy dober roman in avtor dotilimal ni bil jih T izvodov, ve-šji gg ^ samo pet sto. (V kfljj P'^odajajo samo ve-«jQ Visoko nakla,do %. k v redkih pri- Jkoliko krivde I Ab.^ glede "glii' dejstva, da razvit sistem 3v{,r J^lji si angleški ^ "^itiki lomijo glavo rS ali naj bo ij socialistic- je nadrealistična % Odgovoril ta- ' jih h„ ^ ne brigajo za ^ Skrb je, da ^^lizie Omenili \o )^T' ^ Angliji ne 1 o !^kega in po tem, tega v ^ ^ Sostilni "Ljub-jezer- ' 'izstavi. # korak, mu je Hearst v svojem new-yorškem listu "American" čestital. V uredniškem članku z dne 22. novembra 1933 v omenjenem listu so med drugim stale te-le besede; "Na inicijativo predsednika Roosevelta so Zed. države in Rusija končno zopet upostavile normalne odnošaje, ki so povsem častni, medsebojno koristni in v soglasju z dobro tradicijo prijateljstva . . . Kot so Hearstovi listi v svojem dolgotrajnem priporočanju ,obnovitve prijateljskih odnošajev z Rusijo ponovno opozarjali, prijateljski politični odnošaji pospešujejo trgovinske odnošaje, in trgovinski odnošaji — ako so pošteni — pa pospešujejo prijateljske politične odnošaje." Zakaj je bil Hearst nekoč zagovornik Sovjetske Rusije? In zakaj jo danes besno napada, medtem ko Hitlerja povzdiguje v deveta nebesa? New-yorški "Post" prinaša z dne 22. septembra tozadevno v uredniškem članku naslednje interesantno pojasnilo. "Proučitev kolon Hearstove-ga časopisja nam kaže," piše o-menjeni list, "da je od časa bolj-ševiške revolucije pa do časa, ko je Hearst leta 1934 podpisal kontrakt z nemškim propagandnim ministrstvom, ki mu plačuje milijon mark ($400,000) letno za njegovo poročevalsko službo, dosledno priporočal rus-ko-ameriško prijateljstvo. "Hearst je odprl svojo kam- Panter je utekel iz kletke val boljševike 'zastopnike najbolj demokratične vlade v Evropi' in je predlagal, da se jih takoj prizna. Dne 11. marca 1918 je Hearstov new-yorški list "A-merican" poveličeval Lenina kot 'voditelja, nad čigar patrijotiz-mom ni še nikdar dvomil noben intelektualec v Evropi.' "V jeseni 1923 je Hearst na svoje stroške poslal neuradno kongresno komisijo v Rusijo, da bi se podžgalo ugodno mnenje za priznanje Sovjetske vlade. V komisiji so bili senator Ladd od Ne-strankarske lige; senator King, konservativni demokrat; kongresman Frear, katerega je Hearst označil kot 'desno roko senatorja La Foletta', in Albert A. Johnson." Hearstov new-yorški list je z dne 13. januarja 1924 objavil polno besedilo poročila, ki ga je podala ta komisija, in sicer pod naslovom v debelih črkah, ki se je glasil: "Hearstova ruska komisija soglasno priporoča ameriške trgovinske odnošaje s Sovjetsko republiko in poroča o o-gromnem napredku Rusije." En odstavek poročila je še posebno opozarjal, da se o ruskih razmerah širijo skrajno pretirane in neresnične vesti, katerim pametni ljudje ne smejo nasesti. "Ključ za razlago Hearstovih P^estanega, strahu pa ne nedoslednostih je njegova de-i^°^° pozabili menda nikoli. Ne narmca, pravi new-yorski Post, potem pa zaključuje: "Ako se hoče razumeti Hear- V pomorskem mestu Libavi blizu Rige je predvajal neki potujoči cirkus predstavo na tržni dan. Krotilec zveri je bil pri tem tako nepazljiv, da je pustil odprto kletko, iz katere je nenadoma planil panter. Zver je skočila naravnost v areno in se je pripravila na skok med gledalce. Nastala je panika. S krikom: "Panter nas bo!" so gledalci jeli pritiskati proti izhodu, kjer se je prerivalo na tisoče ljudstva. Vse je bežalo čez trg in ulice in hiše ter zapiralo vrata v strahu za življenje. Krotilec je bil medtem dovolj hladnokrven, da je z zvijačo zvabil pantra nazaj v kletko ter spustil vrata. Zver se je na ta način vrnila v ujetništvo ne da bi bila zapustila cirkuško areno. Ljudje so odnesli zdravo stovo rusko politiko, se mora i-meti pred očmi tri dejstva: 1. Kot lastnik velikih zlatih, srebrnih in bakrenih rudnikov je Hearst upal, da mu njegovo prijateljsko stališče prinese rudniške koncesije v Rusiji. 2. Hearst je gojil prijateljske odnošaje z nemško vlado izza 1895 in je bil naklonjen Nemčiji med vojno. Nemčija je bila prijateljska z Rusijo, dokler ni prišel Hitler na krmilo. 3. Proti-ruska propaganda je poglavitna Hitlerjeva municija, in Hearst se je pridružil proti-ruskemu zboru, odkar je nemško propagandno ministrstvo podpisalo kontrakt kaj žensk in otrok je bilo kljub temu ranjenih v gneči, ko se je vsak skušal preriniti skozi množico na prosto. PADALO REŠUJE ŽIVLJENJA V Angliji je izšla statistika, ki pravi, da se je na njenem ozemlju rešilo 145 oseb s padali. To je rezultat predpisa iz 1. 1926. ki določa, da mora biti vsako letalo za primer nesreče opremljeno z rešilnim padali za potnike. V Zedinjenih državah je število rešencev te vrste še večje, znaša namreč 843 oseb. Američani so celo ustanovili društvo rešenih po padalih. Ta klub šteje zdaj nad 800 članov. LIFE'S BYWAYS Rudarjeva mrtvaška j Skoro neverjetno, a srajca vendar resnično v rudniku Černo more pri' Organizacija tak o v z a n i h Burgasu v Bolgariji se je pri- "Srebrnih srajc," ki si je na- merila huda nesreča. Zaradi kratkega stika, ki je nastal, ko se je pretrgal električni kabel, dela ime "Christian party," ima list, ki med masami v južnih državah širi fašistični strup, se je vnel v rovih pokalni plin.: prav kot ga Coughlinova "Uni-Izbruhnil je požar, ki je povzro-j ja za socialno pravico" širi med čil, da se je v rudniku utrgala | delavskimi masami na severu, zemlja na delu dvanajst rudar- Slučajno nam je prišel v roke jev. Samo eden od njih se je list, ki ga izdajajo fašisti na utegnil rešiti, enajst jih je pod-j ameriškem jugu. Na prvi stra-sulo. mi pod naslovom v debelem ti- Organizirali so nemudoma re- sku, glasečim se "Moskva ura-ševalno akcijo, ki je pa imela,dno odobrava Roosevelta kot edino ta uspeh, da so potegnili I rdečega predsednika," sledi po-izpod razvalin dva rudarja z; ročilo brez vsakega vira in pod-močnimi opeklinami. O s taliipisa, ki pravi med drugim: delavci so še nekaj časa dajali' "Nedavna izjava moskovske znake s trkanjem, potem pa so kominterne pokazuje, da Ameri-udarci utihnili. Mrtvih je, ka-: ka stoji tragično blizu enostav-kor sodijo, najmanj devet ru-: nega vprašanja, da-li ji bodo darjev. I zavladali mednarodni Židje, ki Reševalna akcija je bila zelo! stoje za svetovno revolucijo, težavna. Iz državnega rudnika: Svetovni tisk je odkril, da ko-Pelnika pri Sofiji so poslali po- munistična diktatura čepi za ad-nesrečencem pomoč z letalom, ministracijo Leona Bluma v Aeroplan je odletel v Burgas, toda med vožnjo je zašel v mogočen vihar in je moral zasilno pristati. Reševalno osobje je moralo nadaljevati potovanje proti Burgasu z železnico. S tem so bili ponesrečenci rudarji zelo prikrajšani, kajti če bi bili dospeli reševalci z letalom na cilj, bi bilo mogoče še katerega rešiti živega izpod razvalin. Oglašajte v — "Enakopravnosti" Franciji in da se nahaja za sedanjim režimom v Španiji. Ta izjava pa tudi odprto in javno odkriva, da Moskva stoji tudi za Rooseveltovo administracijo v Zed. državah ... Ta odprta izjava pomeni začetek odprte borbe, kdo bo vladal Ameriki, ali mednarodni židovski bankirji, ki stoje za komunizmom, ali krščanski Amerikanci. Imamo samo dva tabora, vmes ni ničesar." V istem tonu, dasiravno bolj rafinirano, nadaljuje s svojo gonjo na severu fašist Couglilin. Pred par dnevi je na shodu v New Havenu, Conn., med drugim rekel: "Jaz ne morem voliti za Roosevelta, ker je komunist." Vse to se sliši skoro neverjeti no, in vendar je resnično. Nevarnost fašizma v Ameriki ni nobena šala. "Napredek" " JDejQixe Electric Kidneys Must Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and poisonous Whste.s from youi blood Is thru !♦ million tiny, dclicate Ki'l-ney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritniing drugs. If functional Kidney or Bladder dixordnrs make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Fain.^. ckoche. Circles Under li>cs, Dizziiietis, lilxtrumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take Chamis. Get the Doctor's guaranteed prescription called Oi'stex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring n^w vitality, and is p-uaranteed to tlx you up in one week cr monry back on return of »empty package. Cystt.c costs only Uc a day at druggists and the guarantee protects you, ^ SOHId I ^ OH-YCAM VIOJ. Wt: foLKS-CBHE.JZAU-V V ^ O'^cr.x jji- Tiirsziz -L'Sour a or K 7% SuMM£:nmy.£ -V jjr you C'T UF V IN TVE. MolZKlOK Co Jpotv/V /A/ Tz-iEl V l^iOQSiLiCsUT-hicTSfoj/YU. r/os ISOTNSK Va : ntm J i m ## s|Q--i^?4:4: STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912, AND MARCH 3, 1933. of the ••ENAKOPRAVNOST" published daily, except Sundays and Holidays at Cleveland, Ohio, for October 1, 1936, State of Ohio, County of Cuyahoga, ss; Before me, a Notary Public in and for the State and county aforesaid, personally appeared Ludwig Medveshek, who, having been duly sworn according to law deposes and says he is the business manager of "Enakopravnost" and that the following is, to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management (and If a daily paper, the circulation etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied in section 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editov, managing editor, and business managers are: Publisher— The American - Jugoslav Printing and Publishing Company, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Editor—Ivai; Jontez, 6231 St. Clair Ave. Business Manager—Ludwig Medveshek, 6231 St. Clair Ave. 2. That the owner is: (If owned by a corporation. Its name and addiess must be stated and also immediately thereunder the names and addiesses of stockholders owning or holding one per cent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a firm, company, or other unincorporated concern, its name and address, as well as those of each individual member, must be given.) American Jugoslav Ptg and Pub. Co.. 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Prank Oglar, 6401 Superior Avenue, Cleveland, Ohio Vatro J. Grill, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio William A. Sitter. 271 E. 210th St.. Euclid, Ohio. ■ Anthony Stritof, 13333 Darley Avenue, Cleveland, Ohio. Ladislav Brantl, 3975 E. 116th St.. Cleveland, Ohio. Jacob M. ferunskol, 1421 Wilcox Ave.. Joliet, 111. Ludwig Medveshek, 6409 St. Claii- Avenue, Cleveland. Ohio, Joseph Merhar, 6831 Superior Avenue, Cleveland, Ohio. John Renko, 1016 East 76th St., Cleveland, Ohio John Zupane, 1059 Addison Road, Cleveland, Ohio. Joe Henigman, 19830 Ormiston Avenue, Cleveland, Ohio Prank Koracin, 18525 Nefl road, Cleveland, Ohio Frank Cerne, 0401 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Joe Papish, 6421 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Mary Vavpotic, 270 East 185th St., Cleveland Ohio Joe Kompare, 16006 Saranac Road, Cleveland, Ohio Anton Jankovicli, 14017 Darwin Ave., Cleveland, Ohio William Sitter, 7761 Broadway, Cleveland, Ohio i 3. That tlie known bondholtiefs, mortgagees, and other securiti I holders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities arc; None 4. That the two pnra.;i':ii)hs next above, piving the names of thi owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only th« list of stockholders and security holders as they appear upon the books oi the company but also, in cases where the stockholdei or security holdei appears upon the books of the company as trustee or. in any othel fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom -ducli trustee is acting, is iriven; also that the said two paiagraphs contain Statements, embracing- affiants' full knowledge and belief as to the circumstances and conditions*under which stockholders and security holder: who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities In a capacity other than that of a bona fide oivner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, oi corporation has any interest direct or indirect in the said stpck, bond*, or other securities than as so stated by him. 5. That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during i the six months preceding the date shown above Is 5591. i LUDWIG MEDVESHEK, Busines,s Manager Sworn to and subscribed before me this 30th day of September, J 936. Paul .1. Sehneller, Notary Public iMy Commission expires July 8, 1939) STANDARD OIL | ^apis postrežbe Na SOHIO postajah lahko dobite vse kar vaš avto rabi—gaso-Un, motorno olje, mazilo, vodo za radiator, brezplačen zrak, ta-Jerje in postrežbo za čas in Ill tajerje, baterije postrežbo za baterije in veliko drugih potrebščin. Napravite SOHIO postaje za vaš glavni stan za avtomobil— in prihranite denar! THE STANDARD OIL CO. (Ohio) AMERICA'S BEST d2čU±! o Tke greatest aebievcment in tLe design and construction «f fin* sewing maeliine«. Wken eloied tke mackina is entirely concealed, making a beautiful consols taUa. See it on display at SINGfR Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 ZA KAŠELJ Samq par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kašlji so enaki pri Buckley's jdravilu (trikratno močnem) — en po->-ii'ek tega izvrstnega zdravila kmalu istavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par aožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — ieluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 In 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. Buy handkerchiefs with whgf it saves It Un't necesMrf to pay 5C* or wore to get quality in i dentifrice. Liatcrinc Tooth Paste, made by t)ie maker« of Listerine, comes to you in a large tube at 2St. Note how it cleans, btfautifies and protects your teeth. Moreover it saves you approximately $3 a year ovei 50# dentifrices. Buy things you need with that saving — handkerchiefs are merely a suggestion. Lambert Phac« macal Co. ' LISTERINE TOOTH PASTE 25' gE 38 SEZNANITE JAV-NOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM 5 Enakopravnosti' i »ŠTRAN 4. ENAKOPRAVl^OST oktobra,' Carica Katarina Zgodovinski roman — Umiram, — je zašepetala Lidija in omahnila na klop, kjer je doslej sedela. — Strup, ki ga dal knez Orlov v vino, deluje hitro. — Gianettino, kako srečna sem, da ga tudi ti nisi pil, — živel boš, — živel! — Da, živel bom, — je zavpil Gianettino s strašnim glasom, — živel bom, da bom maščeval tebe, moja uboga Lidija, živel bom, da bom spodkopal temelje Katarininega prestola in osvobodil bom Klariso! — Živel bom, toda ne zato, da bi našel srečo, kajti moji spomini so preveč žalostni in strašni, da bi mogel zopet postati srečen, toda živel bom, da bom bič in osvetnik ruskih krvnikov! — Lidija, saj ti ne boš umrla, ne boš umrla! Strup ne bo deloval! Pij, Lidija, pij morsko vodo. — Voda je slana, morda ti bo pomagala. — Ne, — pusti, Gianettino, — v svojem srcu čutim že ledeno smrt! — Ha, čutim, kako se mi vsaka mišica posebej krči, — komaj že premikam jezik — pred očmi se mi dela tema. — Gianettino, ne vidim ničesar več, komaj še razločim tvoj ljubljeni mili obraz! Tudi v tem je velika božja milost, da te smem še enkrat videti. — Da, ti si to, moj edini, razločno te vidim! — Ti klečiš pred menoj! — Ti jokaš! — Oh, hvala ti za te solze, — sedaj vem, da me vsaj malo ljubiš! — Lidija, je zaječal Gianettino, — Lidija, — jaz te ljubim in če bi ne bil srečal Klarise, bi ti postala moja žena! — Prišla pa je Klarisa, jaz pa sedaj umiram, Gianettino! Njena glava je omahnila na prsi, telo pa je vztrepetalo. Gianettino je obupan klečal poleg nje. Misel, da ji ne more pomagati, ga je privedla skoraj do blaznosti. — Gianettino! — je sedaj kriknila Lidija. — Poljub — samo en poljub mi daj, — prvega in zadnjega! Gianettino se je sklonil k njej in pritisnil svoje ustnice na njena usta. Mar naj bi umirajoči prijateljici odbil zadnjo prošnjo? Ko se je je dotaknil s svojimi ustnicami, ko so se njegova usta dotaknila njenih, je obležal na njenem obrazu blažen smehljaj. — Oh, kako je smrt sladka! je zašepetala Lidija. — Sladka je — in vendar boli! Zbogom, Gianettino, zbogom! — Pozdravi Klariso, pozdravi moje Benetke, — nikdar več jih ne bom videla. — Gianettino, moje telo naj počiva v morju, — tam bom našla mir — sladki mir! Njeno telo se je skrčilo. Gianettino ji je položil roko na srce, — še je čisto tiho bilo to ubogo srce, ki je okusilo v živ- ljenju tako malo ljubezni in tako malo sreče. Sedaj pa se je naenkrat ustavilo. Zaman je iskal Gianettino srce, zaman je tipal, da bi s prsti občutil udarce--v njenih prsih je bilo vse tiho. Ko je Gianettino pogledal njen obraz, je videl, da je lepa Lidija mirno izdihnila. Gianettino krikne. veke! Prišel bo dan osvete, prišel bo dan obračuna! — Ha, ponosni in ošabni Orlov, — prišel bo dan, ko se bosta ti in tvoja Katarina zgrudila na kolena, ko vaju bo Bog maščevanja neusmiljeno zavrgel! Ta dan mora priti, kajti Bog hoče le pravico! 125. POGLAVJE. V najemiiikovi hiši — Sam sem sedaj! — je zavpil mladi gondoliere. — Sam popolnoma sam na širnem morju. — Mrtva je sedaj, Lidija je mrtva! — Ob, valovi, zakaj ne pogoltnete moje ladje? Vso noč je Gianettino ležal kakor omamljen pri truplu mlade deklice, s tisoči nežnih besed je poskušal, da bi jo zopet zbudil. Zaman — vse je bilo zaman! Umrla je. — Odšla je tja kjer ni človeške hudobije, — tja, odkoder svetijo srebrne zvezde po širnem morju. Danilo se je. Na vzhodu je zarja pozlatila nebo. Ko so prvi žarki padli na nepregledno morsko gladino, je Gianettino sklenil, da bo izpolnil zadnjo Lidijino željo. Sklenil je, da jo bo izročil morju, kakor je želela. Gianettino je zavil lepo mrtvo deklico v odejo, s katero jo je malo prej hotel obvarovati pred mrazom. Ker pa ni imel kamenja,, da bi ga pritrdil k odeji, je uporabil zaboj z Orlovim zastrupljenim vinom. Gianettino se je še enkrat za-zrl v njen prekrasni, bledi obraz, potem pa jo je spustil v globino. — Uboga Lidija, — zašepeče Gianettino, — tvojega groba ne morem ozaljšati s cvetjem! Ne bodo ga krasile vrtnice, niti vijolice! Še bolj pa kakor cvetlice, bo krasilo tvoj spomin dobro ■ delo, ki si mi ga storila; nikdar ne bom pozabil na tvojo plemenito dušo. — Lepše od vijolic bo krasila tvoj grob tvoja nedolžnost! — Zbogom, lepa Lidija! Sedaj si pred tronom pravičnega sodnika! — On te bo spregledal, spoznal bo tvojo čisto dušo in te blagoslovil! Truplo je izginilo v valo /ih — na njegovih trepalnicah so se svetlikale solze in kapljale za njo v morje.' Gianettino je sklenil roki in molil. Ko je dvignil glavo, je bilo že jutro. Novo jutro, — nov dan — novo trpljenje — nove bolečine. Gianettino se zamisli. Potem pa se je naenkrat odločno vzravnal, stisnil je pesti in zagrozil proti tisti strani, kamor je izginila Ork)va "Česma". — Krvniki! — je zavpil Gie-nettino. — Prokleti bodite na Med tem ko je knez Orlov delal na vse pretege, da bi si zopet pridobil Katarinino milost in naklonjenost — med tem ko se je nekdanji caričin miljenec o-prijel vsega, da bi osvobodil svojo carico tekmovalke, ki jo je vznemirjala, so živeli v Petro-gradu po starem običaju. Zima je že zdavnaj minila, namesto pomladi je prišlo poletje in Katarina je svojega mi-Ijenca Potemkina nagovorila, da bi odšel z njo v Carskoje selo. Njen miljenec se je rad odzval temu povabilu. Upal je, da se mu bo tam vrnilo zdravje. Predvsem se je veselil, da se bo umaknil radovednim pogledom ljudi, ki so ga vedno opazili in z žaljivo nesramnostjo gledali črni ovoj, ki ga je nosil na očesni votlini. Kakor vemo, je caričin miljenec izgubil levo oko. Lepega Potemkina je pačil črni ovoj. Kadar se je spomnil te izgube, je globoko zavzdihnil. Ni mogel pozabiti, da ga je Orlov tako strašno onesrečil. Čeprav je bil na videz miren, čeprav je bil hladnokrven in ravnodušen — vendar je strašno trpel. Kadar se je zjutraj zbudil, je takoj skočil iz postelje in odhitel k zrcalu, ko pa je zagledal prazno očesno duplino, se je zjokal od žalosti. Obupno je prihitel nazaj v svojo posteljo, pritisnil obraz med blazine in ihtel. Ko pa je potem prihajal h ko- silu — je bila carica napram njemu še mnogo bolj nežna, kakor poprej — in ubogi Potem-kin se je moral pretvarjati, moral je biti najboljše volje, mnogokrat je moral govoriti o stvareh, ki ga niso prav nič zanimale. Vedno je začenjal govoriti o svojem izgubljenem očesu. Kadarkoli je slišal o kakem napredku v medicini, o izumih na področju medicine, je bridko vzkliknil: — Zakaj mi ne morejo vrniti očesa? — Bogato bi ga nagradil kdor bi mi mogel pomagati! — K njegovim nogam bi mu položil vse moje premoženje, vse moje bogastvo in kljub temu bi ostal vedno njegov dolžnik. Carica ni mogla potolažiti o-bupanega Potemkina. Poleg tega pa ga je pri vsaki priliki hotela prepričati, da ga še vedno ljubi. Ravnala je z njim, kakor ravna odrasel človek z nebogljenim otrokom. — Izpolnila mu je vsako željo, njegave želje mu je či-tala že z obraza, obsipavala ga je z darovi še bolj kakor prej da bi se znebil osovraženega Potemkina. Vzeli so mu celo njegovega prijatelja in svetovalca Gregorja Orlova. Orlov se je moral na Katarinino povelje vkrcati na "Cesmo" in odpotovati, tako da ni imel ubogi Platon Subov nikogar, ki bi se mu zaupal in mu potožil svoje gorje. Da, njegovo stališče se je zelo poslabšalo. Temu pa je bil kriv ta prokleti Aleksander Po-temkin, ki se je zbudil iz tiste narkoze, pa tudi knez Gregor Orlov, ki ga je zapustil. To je bilo vendar popolnoma jasno. Knez Orlov je videl, da bo sedaj morda zopet postal Kata-rinin prijatelj in morda celo njen miljenec, mislil je, da si bo zopet pridobil caričino milost in radi tega je smatral za nepotrebno, da bi podpiral Platona Subova in njegove spletke proti Potemkinu. Nasprotno, za svoje prvo de-! lo po povratku v Rusijo si je Gregor Orlov stavil nalogo, odstraniti z dvora mladega Plato-!na Subova, ki bi mu morda vse- Vesti IZ življenja ameriških Slovencev (Dalje iz 1. str.) va in sestro Julijo Menton v Detroitu. V Indinapolisu je pred kratkim umrl za rakom v želodcu Martin Zakrajšek, ki je bil rojen v Runarskem pri Blokah na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 26. leti. V Indiana polisu zapušča ženo, sina in bra ta, v Lorainu, O., pa sestro Roži Smole. Sugarite, New Mexico. — Rojak Jos. Pintar je prejel žalostno vest, da je v Topolu pri Rakeku dne 14. avgusta umrl njegov oče Peter Pintar v starosti 82 let. V Ameriki zapušča tri sinove (dva sta v Kanadi), v stari domovini pa ženo, nova in hčer. Razstava se bliža zakl]@ Zadnji teden Veliko ji razstave, katera bo zakr biti nap P* rgg* kraOdh ba*dah,f\)temkin1n eno lahko ixatd nevwnm. v ne imel želje-^ ki mu je Katarina . ne bi izpolnila. Zanj bi bila sto- ^ tabore, rila vse. Dvorjaniki pa so se sedaj raz- Na čelu prve stranke je stal Mladi caričin čitalec je imel, minister grof Panin, ki je bil za dovolj priložnosti, ko ji je lah- ^ Potemkina. Grof Panin ni čutil do Aleksandra Potemkina samo osebne simpatije in prijateljstva, zanj ko čital. Katarina ga je vsak teden klicala k sebi, da ji je čital francoske knjige. Na njegovo največjo žalost pa je prišel vsaki-krat tudi Aleksander Potemkin v caričin budoar. Platon Subov je sedel da leč od nje, medtem ko je Potemkin sedel s carico na divanu, ubogi čitalec je moral gledati, kako je Katarina objemala svojega miljenca. Platon Subov je komaj premagoval svojo jezo, ko se je vračal po čitanju v svoje stanovanje. Jezil se je, kljub temu pa si je moral priznati, da je brez je bilo tudi zelo važno, da bi grof Orlov ne dobil Katarine zo pet v svoje pesti. (Dalje prihodnjič) Vstavite se v gostilni "Ljub Ijana" na Veliki jezerski razstavi. 12. oktobra, obeta ši in najbolj zanimiv M vodstva Velikojezerske ve je zaključiti razstavo ^ kim popom in obširnih nimivim programom ga se še ni videlo v Ck# Ponoči bodo razstavne re razsvetljevale močne ce različnih barv. kršne, se redko vidi, .. ščane v zrak vsak vew devil prizori, kjer bo o pali splošno znane "zvezde," so tudi na ® Posebno važno je, da do, ki poseti razstavo,^ ra, nakar ima " grado tisoč dolarjev dva si- Imena so naznanjena I tek zvečer. Vstopnice^ Iz Minnesote. — Rojak Louis stavo se še dobe po i pri John Rožancu, p prion Rd. in MihaljeV Ne D. Kovač je bil pred nekaj dnevi ubit pri avtomobilski nesreči Wisconsinu. Bil je rojen v ni terloo Rd. m na St. Clair Ave, Ameriki in star 35 let. Pri isti'si tudi ogledat naso nesreči so bili poškodovani tudi Kovačeva sestra in njegov svak John C. Virant in njegova mati. — V Hibbingu je bil John Nikič obsojen na 85 dni v prisilni delavnici, ker je prehitro vozil. — Jos. Mantel je bil ob-jšno zanimiva gostilno "Ljubljana ste prav po domače r in kjer vam bo za kra ^ grala godba Germo^i harmonike v naj Razstava f ^ in vred®®' na voljenost. tožen pred sodiščem v Virginiji poškodbe z avtom in tožitelj zahteva od njega $800 odškod-j nine. Pred istim sodiščem jej bila obsojena 32-letna Ana Bab-, jo ogledate. Shod v Javni shod priredi ^ nik iz Elyja na dve leti zapora,'dits Society v petek- ker je v gostilni vzela nekemu Fincu iz žepa $30. — V Chis-holmu sta se poročila John Mo- Govorilo se lek in Mary Lazoršek. zaB'btoikseri-e iv-3 pru^' Išče se Dobiti želim stanovanje z 4 sobi in kopalnico med 55 ceste in 71 ceste; med St. Clair in Superior; naslov se naj pusti v u- moči, da ne more ničesar storiti radu lista. FISH FRY VSAKI PETEK v SLOV. DRUST. DOMU 20713 Recher Ave. Vabljeni^ste na dobro godbo. Izvrstna postrežba—Vsakovrstna pijača. Llll-iLl ZADEVA ZAUPANJA Pogrebnik, ki ne dobi zaupanja od svojih odjemalcev, Je obsojen skorajšnjega propada. Kot zdravnika, zavisi njegov obstoj samo od zaupanja, ki ga stavi narod v njegovo razsodnost, Izkušenost in popolno zanesljivost V teku let smo si mi sezidali solidno podlago javnega zaupanja. Odjemalci vedo, da se naša postrežba ne začne In ne neha z vsakim posameznim slučajem, ampak da izpolnimo vse obligacije pošteno in s pošteno željo, služiti z vso našo zmožnostjo. Zato so pa nam zaupani pogrebi vodeni vestno in natančno tako, kot želijo naši odjemalci. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGKEBNIK 3515 EAST 8Ut ST. Michigan 7420 Dnevna in močna postrežba. ... ŠE EN VZROK ZAKAJ JE MODERNA PLINSKA PEČ SPLOŠNO PRILJUBLJENA ... Zaradi velike produkcije—nad milijon plinskih peči se proda na leto—lahko kupite moderno plinsko peč visoke kvalitete za prav zmerno ceno. Primerjajte cene in boste iznenadeni v visoki kvaliteti in nizki ceni moderne plinske peči Nizka prvotna cena in mali stroški obratovanja sta dva važna vzroka zakaj je plin izpopolnjeno kurivo za kuho. Oglejte si novo moderno plinsko peč pri vašem trgovcu ali v uradu plinske družbe. Zaznamujte si veliko avtomatičnih udobnosti, ki prihranijo čas in delo in dajo boljše uspehe kot tudi več prostega časa. Potem boste vedeli zakaj je plin priljubljen za moderno kuho. Delo dobi Iščem pošteno in zanesljivo dekle za hišna opravila; mora biti stara med 21 in 30 let. Zrin-ski Cafe, Peter Shafer, 4018 St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer v Domu na Recher Ave bo v_ slove tej uničujoči krizi 0,-davkih, ki vas tako ^ ste jaki in rojakinje bi jeni. I if k k Išče se v najem bi se rado vzelo hišo za eno družino z 5 ali 6 sobami v Collinwoodski naselbini; kdor,] ima kaj, naj sporoči na 386 E. 161 Street; — KEnmore 3885 J. j August Koll^ 6419 ST. p« v Slovenskem ^ ^ PRODAJA vse prekomorsK pošilja denar v vino točno In j OPRAVLJA t**! Hollander ima v ^ goslovanske Millions prefer mayonn # Miracle Whip cious! Tlie, time-W" d ents of mayonna^ gcoi" d* ionedboUeddres^^CJlv^ „...» »umfui in a new, »kUlM long, thorough = ideal chefs recommW £ Kra"- ♦ KAJ SE JE THE EAST OHIO GAS COMPANY EAST SIXTH IN ROCKWELL TELEFON MAIN 6640 ZGODILO f iB Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 58 i I