Priloga 52. — Beilage 52.
525
2.	Studenec Težkega potoka, iz katerega se bo napeljala pitna voda, je toliko močan, da bo brezdvomno zadoščal.
3.	Le enokratno merjenje množine vode, ki je za vršbo na razpolago v Težkem potoku, ne zadostuje, da bi se dobljeni uspeli z zanesljivostjo mogel vzeti za podlago vodovodne naprave s črepalnico.
4.	Ce bo pokazalo nadaljno merjenje, ki se bo v tem oziru še vršilo, da najmanjša množina vode za vršbo ne znaša znatno manj nego onih od Hraskega konštatovanih 225 litrov vsako sekundo, pač ni dvomiti o tem, da bi se dala izvršiti črepahi a naprava s turbinami ter se v to svrho zgradi 2000 mz obsezajoč vodni nabiralnik.
5.	Vprašanje glede izgube vodne sile pri premnogih na doljni strani . črepalne postaje se nahajajočih mlinih in žagah pa ni še uravnano ter je pričakovati, da bo treba posestnikom teh vodnih naprav plačati še prav izdatne odškodnine.
6.	Vsled tega se pri izvršitvi omenjenega vodovoda po Hraskyjevem projektu, t. j. ako se za črepalno postajo pridrži vršba z vodno silo, ne bo moglo izogniti, da bi se potrebna napravim glavnica po razmerah ne zvišala za kakih 10—20.000gld.
Ker pa bi poslednja okolščina, ki jo je poročevalec pod št. 11.375 1. 1898. obširno v temelj eval, zvišala že itak jako visoke stroške te naprave na najmanj 200.000 gld. ali pa še celo na več in bi vsled tega izvršitev kot potrebno priznanega podjetja postala dvomljiva, nasvetoval je deželni stavbni urad na podlagi svojih izpeljav, da bi se opustila vršba z vodno silo ter bi črepalnico gonil motor z bencinom ali petrolejem. Ugodnosti, ki bi se dosegle na ta način, opisane so v navedenem poročilu tako-le:
1.	Vsled tega, da odpadejo drage vodne zgradbe (nabiralnik za vodo, jez, kanal za dovajanje vode itd.) kakor tudi, da se znižajo odkupnine za mline in odškodnine za vodno silo ter za odkup zemljišč itd., zmanjšajo se, če se vpelje vršba z motorjem, stroški naprave pri sicer jedil a k i h okolščinah za najmanj 37.000 gld. ne glede na to, da se pri vršbi z vodno silo s preračunanimi stroški v znesku 187,000 gld. ne bo moglo izhajati.
2.	Večji vršbeni stroški, katere povzročuje edino le poraba bencina ali petroleja, pokrivali se bodo več kakor treba z obresti prihranjene napravne glavnice in to tembolj, ker odpadejo tudi stroški vzdrževanja vodnih zgradeb.
Ravnokar navedene trditve deželnega stavbnega urada so bile tako utemeljene, da deželni odbor ni mogel drugače, da je vso to zadevo prav resno pretresoval. Ves elaborat o navedenem vodovodu z izjavo deželnega stavbnega urada
2.	Die Ergiebigkeit her zur Trinkwasserentnahme heranzuziehenden Schwerenbachquelle ist ohne jeden Zweifel mehr als auSteidjenb.
3.	Eine nur einmalige Messung der verfügbaren Betriebswassermenge des Schwerenbaches wird nicht als genügend erachtet, um das hiebei gewonnene Resultat mit Wchetheit zur Basis einer Wasserkraftanlage für den Pumpenbetrieb nehmen zu können.
4.	Wenn diesbezüglich noch durchzuführende Messungen ergeben, das die minimal verfügbare Betriebswassermenge nidjt bedeutend unter die 225 von Hrasky constatierten Sekundenliter fällt, ist die Möglichkeit des Pnmpenbetriebes vermittels Turbinen infolge der Anordnung eines 2000 m1 2 3 fassenden Sammelteiches nicht anzuzweifeln.
5.	Die Frage des Wasserkraftentganges bei den zahlreichen unter der zu errichtenden Pumpstation gelegenen Triebwerken ist jebud) nicht geregelt und sind bedeutende noch hinzukommende, an die Besitzer dieser Werke zu zahlende Entschädigungen zu erwarten.
6.	Demzufolge ist bei Ausführung des fraglichen Wasserwerkes nad) dem Hrasky'schen Projekte, d. i. bei Beibehalt des Wasserkraftbetriebes für die Pumpstation eine Erhöhung des erforderlichen Anlagekapitäles je nach Verhältnissen um 10 -20.000 fl. nicht zu umgehen.
Nachdem dieser letztere seitens des Berichterstatters sub Z. 11375 de 1898 ausführlich begründete Umstand die ohnehin schon sehr hohen Kosten der Anlage auf mindestens 200.000 fl. und and) darüber steigern und dadurch das ganze sonst anerkannt nothwendige Unternehmen in Frage stellen würde, hat das Landesbauamt auf Grund seiner Ausführungen den Vorschlag gemacht, vom Wasserkraftbetriebe Umgang zu nehmen und den Pumpenbetrieb mittels eines Benzin- oder Petroleum-Motors zu bewirken. Die hiemit zu erreichenden Vortheile werden im mehrerwähntcn Berichte nachstehend charakterisiert, und zwar:
1.	Infolge Wegfalles der kostspieligen Wasserbauten, (Sammelteich, Wehr, Werkskanal ;c.), sowie Vermeidung von Mühlen-Einlösungen und Wasserkraftentschädigungen, Verminderung der Grundeinlösung re. reduzieren sich bei Anwendung des Motorenbetriebes die Kosten der Anlage unter sonst gleid)en Umständen um mindestens 37.000 fl. ohne Rücksicht darauf, dass beim Festhalten anr Wasserkraftbetriebe mit den prü-liminierten Kosten per 187.000 fl. das Auslangen nicht gefunden werden kann.
2.	Die Mehrkosten des Betriebes, welche lediglich im Benzin- oder Petroleum-Verbrauche bestehen, werden durch die Zinsen des ersparten Anlagekapitales mehr als gedeckt, umsomehr als auch die Erhaltungskosten der Wasserbauten entfallen.
Die durchgeführte Begründung obiger Behauptungen des Landesbauamtes war eine derartige, dass der Landesausschuss nick)! umhin konnte, der Angelegenheit die ernsteste Beachtung zuzuwenden. Das ganze Elaborat über die fragliche Wasserleitung inclusive des
524
Priloga 52. — Beilage 52.
Št. 4237 1. 1899.
Poročilo deželnega odbora
o nameravanem vodovodu za Novo-mesto in okolico.
Visoki deželni zbor!
Nadaljevaje marg. št. 49, § 3. letnega poročila za leto 1898. predlaga deželni odbor visokemu deželnemu zboru glede vodovoda za Novo-mesto in okolico sledeče poročilo:
Kakor je že omenjeno v letnem poročilu, je prvotni na 120.000 gld. preračunani projekt vodovoda za Novomesto in okolico, ki se je poslal c. kr. poljedelskemu ministerstvu zaradi izposlo-vanja državne podpore, to ministerstvo vrnilo deželnemu odboru v svrho popolnitve v marsikaterih ozirih, (št. 12785 1. 1897.)
Deželni odbor je to popolnitev projekta izročil izdelovatelju projekta profesorju Kraškemu, ki je med tem časom izstopil iz deželne službe.
Isti je izvršil svojo nalogo ter je popravljeni projekt predložil deželnemu odboru pod št. 10020 1. 1898.
Glede na to, da so stroški predelanega projekta znašali sedaj 187.900 gld. nasproti 120.000 gld. prvotnega načrta, zdelo se je deželnemu odboru umestno, da deželni stavbni urad naj pred pregleda ves elaborat ter se izreče o njem.
Ustrezajo temu naročilu je deželni inženir Ant. Klinar v tej zadevi predložil pod dež. odb. št. 11375 1. 1898. obširno poročilo, iz katerega je to-le posneti:
1. Stvarna izvršljivost in tehnična pravilnost tega projekta se priznavata.
Z. 4237 de 1899.
Bericht des Kndcsausschuffcs
über die projektierte Wasserleitung sür Rudolföwert und Umgebung. '
Hoher Landtag!
Anknüpfend an den § 3, Marg. 49 des Rechenschaftsberichtes pro 1898 wird einem hohen Landtage über die Wasserleitung für Rudvlfswert und Umgebung nachstehender Bericht unterbreitet:
Wie es schon im Rechenschaftsberichte erwähnt erscheint, gelangte das ursprüngliche, aus 120.000 fl. veranschlagte Project einer Wasserleitung für Rndolfs-wert und Umgebung vom k. k. Ackerbauministerium, welchem es behufs Erwirkung einer Staatssubvention übermittelt wurde, zur Ergänzung in mehrfacher Beziehung an den Landesausschuss wieder zurück (Z. 12785 de 1897).
Mit dieser Vervollständigung des Projectes betraute der Landesausschuss den mittlerweile aus landschaftlichen Diensten geschiedenen Projectsverfasser Prof. Hrasky.
Der Genannte ist seiner Aufgabe nachgekommen und hat das umgearbeitete Project sub Z. 10020 de 1898 dem Landesausschusse überreicht.
Mit Rücksicht auf den Umstand, dass die Kosten des nunmehr rectificierten Projectes sich auf 187.900 fl. gegen 120.000 fl. der Erstlingsanlage bezifferten, veranlasste der Landesausschuss zunächst eine Ueberprüfung und Begutachtung des ganzen Elaborates durch das Landesbauamt.
In Entsprechung des an ihn ergangenen Auf-trages hat der Landes-Jngenieur Ant. Klinar über die gegenständliche Angelegenheit sub L. A. Z. 11375 de 1898 einen ausführlichen Bericht erstattet, aus welchem zu entnehmen ist:
1. Die sachliche Ausführbarkeit imb technische Richtigkeit des Projectes wird anerkannt.
Priloga 51. — Beilage 51.
523
§ 29.
Pravica, izdajati državnoveljavna izpričevala se sme priznati učnim zavodom, ustanovljenim od občin, korporacij ali zasebnikov, ako se učni načrt ne razlikuje v bistvenih stvareh od učnega načrta, predpisanega za državne in deželne realke, in ako se za vsako imenovanje ravnatelja, učiteljev ali pomožnih učiteljev izprosi potrdilo deželnega šolskega sveta.
§ 30.
Bavnatelj takšne realke je šolskim oblastvom za nje stanje odgovoren. Deželni šolski svet in v višji stopinji minister za bogočastje in nauk sta upravičena na podstavi poprej izvršenega disciplinarnega ravnanja zahtevati, da se odstrani nezmožen ali svoje službe nevreden ravnatelj ali učitelj.
§ 31.
Minister za bogočastje in nauk sme ukazati, da se vsaka takšna realka zapre, ako nje uredba ali delovanje nasprotuje obstoječim zakonom.
Končna določila.
§ 32.
Mojemu ministru za bogočastje in nauk je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 29.
Das Recht zur Ausstellung staatsgiltiger Zeugnisse kaun den von Gemeinden, Corporatioueu oder Privaten errichteten Lehranstalten zuerkannt werden, wenn der Lehrplan nicht in wesentlichen Punkten non dem für die staatlichen und Landcsrealschulen vorgeschriebenen abweiä)t, und für jede Ernennung des Directors, der Lehrer oder Hilfslehrer die Bestätigung des Landesschulrathes eingeholt wird.
§ 30.
Der Director einer derartigen Realschule ist den Schulbehörden für den Zustand derselben verantwortlich. Der Landcsschulrath und in höherer Instanz der Minister für Cultus und Unterricht sind berechtigt, nach vorhergegangener Disciplinarbchandlnug die Entfernung eines untauglichen oder seines Amtes sich unwürdig erweisenden Directors oder Lehrers zu fordern.
§ 31.
Der Minister für Cultus und Unterricht kann jede derartige Lehranstalt schließen lassen, wenn ihre Einrichtung oder Wirksamkeit mit den bestehenden Gesetzen in Widerspruch tritt.
Schlussbestiittiiuingcn.
§ 32.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister für Cultus und Unterricht beauftragt.
Priloga 51. — üBcilrtflC 51.
522
§ 26.
Vsako oddajo kakšnega učnega mesta je praviloma poprej razglasiti z razpisom dotične službe, ki ga pro-vzroči deželni šolski svet in pri deželnih realkah deželni odbor. Razpis izpraznjene službe, v katerem je navesti učne predmete in učni jezik, v katerem jih je učiti, kakor tudi z učnim mestom združeno plačo, se objavi v uradnem dunajskem in v uradnem deželnem časopisu.
Prošnje zbere deželni šolski svet ter jih izroči ravnatelju, da izreče o njih mnenje. Na podlagi tega mnenja poda deželni šolski svet svoj predlog, in sicer pri državnih realkah na ministrstvo za bogočastje in nauk, pri deželnih realkah na deželni odbor.
Kadar je na kakšni državni ali deželni realki izpraznjena služba, za katero je kakšna korporacija, družba ali posamezna oseba upravičena napraviti predlog o podelitvi službe, tedaj je to naznaniti deželnemu šolskemu svetu, kakor tudi tej korporaciji, družbi ali posamezni osebi.
§ 27.
Ravnatelja in prave učitelje imenuje pri državnih realkah po nasvetu deželnega šolskega sveta minister za bogočastje in nauk, pri deželnih realkah deželni odbor.
Na vseh javnih realkah, ki niso državne realke, potrebuje imenovanje ravnatelja in pravih učiteljev potrdila deželnega šolskega sveta.
Pomožne in stranske učitelje postavlja po predlogu ravnateljevem pri državnih realkah deželni šolski svet, pri deželnih realkah pa deželni odbor.
Disciplinarno ravnanje proti ravnateljem in učiteljem, nameščenim na deželnih realkah, pristoji deželnemu odboru, ki se mora, v kolikor je stvar preresno di-daktično-pedagogičnega s vojst va, dogovoriti z deželnim šolskim svetom.
V. O privatnih realkah.
§ 28.
Ustanoviti realko je dopuščeno vsakemu pod pogojem, da nje uredba ne obsega ničesar, kar bi nasprotovalo občnim učnim namenom teh zavodov.
Nje ustanovitev je odvisna od nastopnih pogojev:
1.	Statut in učni načrt, kakor tudi vsaka njiju prememba, potrebujeta odobrila ministra za bogočastje in nauk, ki ga da po nasvetu deželnega šolskega sveta.
2. Kot ravnatelji se smejo uporabljati samo take osebe, ki so dokazale v smislu §§ 21. in 24. svojo popolno usposobljenost za pouk na takšnem učnem zavodu.
§ 26.
Jeder Besetzung einer Lehrerstelle hat in der Regel eine Concurs-Verlautbarnng voranzugehen, welche vom Landesschulrathe, und bei den Landes-Realschnlen vom Landesausschusse veranlasst wird. Die Ausschreibung des erledigten Postens, in welcher die Lehrfächer nebst der Unterrichtssprache, in welcher der Unterricht zu ertheilen ist, sowie der mit der Lehrstelle verbundene Gehalt zu bezeichnen sind, erfolgt in der of fidelen Wiener- und der officielen Landcszeitung.
Die Gesuche werden vom Landesschulrathe gesammelt und dem Director zur Erstattung eines Gutachtens übermittelt. Auf Grundlage desselben erstattet der Landesschulrath seinen Vorschlag, und zwar bei Staatsrealschulen an den Minister für Cultus und Unterricht, bei Landesrealschulen an den Landesanssä)uss.
Ist an einer Staats- oder Landesrealschule eine Stelle erledigt, für welche eine Corporation, Gesellschaft oder Einzelperson den Besetzungsvorschlag zu machen berechtigt ist, so ist die Anzeige sowohl dem Landesschulrathe als auch dieser Corporation, Gesellschaft oder Einzelperson zu erstatten.
§ 27.
Tie Ernennung des Directors und der wirklichen Lehrer erfolgt bei Staatsrealschnlen auf Antrag des Landesschnlrathcs vom Minister für Cultus und Unterricht, bei Landesrealsd)ulen vom Landesausschusse.
Au allen öffentlichen Realschulen, .welche nicht Staatsrealschulen sind, bedarf die Ernennung des Directors und der wirklichen Lehrer der Bestätigung durch den Landesschulrath.
Hilfs- und Nebenlehrer werden bei Staatsrealschulen vom Landesschulrathe, bei Landesrealschulen aber vom Landesausschusfe auf Vorschlag des Directors bestellt.
Die Disciplinarbehandlung der an Landesrealschulen ang stellten Directoren und Lehrer steht dem Landesaus-schusie zu, der sich, insofern die Angelegenheit von überwiegend didaktisch-pädagogischer Beschaffenheit ist, mit dem Landesschulrathe ins Einvernehmen zu setzen hat.
V. Bon den Privatrcnlschulen.
§ 28.
Die Errichtung einer Realschule ist Jedermann unter der Voraussetzung gestattet, dass die Einrichtung derselben nichts den allgemeinen Lehrzwecken dieser Anstalten Widersprechendes enthält.
Ihre Errichtung ist daher an folgende Bedingungen geknüpft:
1.	Statut und Lehrplan, sowie jede Aenderung desselben bedürfen der über Antrag des Landesschulrathes ertheilten Genehmigung des Ministers für Cultus und Unterricht.
2.	Als Directoren können nur solche Personen verwendet werden, welche im Sinne der §§ 21 und 24 ihre volle Befähigung zum Unterrichte an einer derartigen Lehranstalt dargethan haben.
Priloga 51. — Beilage 51.
posebne izprasevalne komisije, ki jih imenuje minister za bogočastje in nauk.
Za ude teh komisij imenovani možje morajo zastopati različne učne stroke v znanstvenem in občnem didaktičnem oziru.
Natančnejša določila o usposobljenostih izkušnji za učiteljsko službo, zlasti mera zahtev v posameznih učnih predmetih, se uravnajo po ukaznem poti.
§ 22.
Samo tisti, ki so si pridobili izpričevalo učne usposobljenosti, smejo biti nameščeni za prave učitelje na realkah.
Zahteve, ki jih je staviti do stranskih učiteljev, se uravnajo po ukaznem poti.
Učiteljski kandidati, ki se med poizkusnim letom ali po njem uporabljajo za učitelje, se imenujejo pomožni učitelji.
§ 23.
Za obvezne učne predmete se postavi na popolni realki poleg vero učitelja najmanj še 12, na štirirazredni nižji realki najmanj 7 pravih učiteljev z vštetim ravnateljem.
§ 24.
Ravnatelj mora biti usposobljen učiti v vsakem učnem jeziku zavoda.
Njemu« je izročeno neposrednje vodstvo realke in eventualno ž njo združenih strokovnih tečajev.
Vsi pravi učitelji sestavljajo pod predsedstvom ravnateljevim učiteljsko konferenco, katere pravice se določijo po ukaznem poti.
§ 25.
Ravnatelj na popolni realki je zavezan učiti po 6 do 8, na nižji realki po 8 do 10 učnih ur na teden.
Pravim učiteljem se praviloma ne sme od kazati več kakor po 17 jezikovno-znanstveuih, po 20 drugo-znanstvenih in po 24 risarskih ur.
Samo v primeru, kadar je začasno nadomeščati kakega učitelja, se sme ud učiteljskega zbora, toda ne dalje nego za dva meseca, prisiliti k več uram na teden, nego jih določuje drugi odstavek tega paragrafa; kadar nastopi daljše nadomeščanje, tedaj ima učitelj pravico do nadomestnine, po pravilih določene.
Ravnatelj ima pravico po prespisu določeno število tedenskih ur z ozirom na učni predmet, na število učencev in korektur, vobče na učne potrebe posameznim učiteljem zmanjšati za 2 do 3 ure na teden, a to odredbo mora naznaniti deželnemu šolskemu svetu.
Pri deželnih realkah mora ravnatelj odobrenja za to odredbo izprositi pri deželnem odboru.
521
mit bereit Abhaltung eigene vom Minister für Cultus und Unterricht bestellte Prüfungs-Commissionen betraut stud.
Tie zu Mitgliedern derselben ernannten Männer sollen die versd)iedenen Zweige des Unterrichtes in wissenschaftlicher und zugleich in didaktischer Richtung vertreten.
Die näheren Bestimmungen über die Befähigungsprüfung für das Lehramt, insbesondere das Maß ber Anforderungen in den einzelnen Lehrgegenständen, werden im Verordnungswege geregelt.
§ 22.
Nur jene, welche sich ein Lehrbefühigungszeugnis erworben haben, können als wirkliche Lehrer an den Realschulen angestellt werden.
Die Anforderungen, welche an die Nebenlehrer zu stellen sind, werden im Verordnungswege geregelt.
Lehramts-Candidaten, welche während ihres Probejahres ober nach demselben zum Lehren verwendet werden, heißen Hilfslehrer.
§ 23.
Für die 'obligaten Lehrfächer werden an einer vollständigen Realschule neben dem Religionslehrer mindestens noch 12, an einer vierclassigen Unterrealschule mindestens 7 wirkliche Lehrer mit Einschluss des Directors bestellt.
§ 24.
Der Director muss befähigt sein, in jeder Unterrichtssprache der Anstalt zu lehren.
Derselbe ist mit der unmittelbaren Leitung der Realschule und eventuell der damit in Verbindung gesetzten Fad)curse betraut.
Die sämmtlichen wirklichen Lehrer bilden unter dem Vorsitze des Directors die Lehrerconferenz, deren Befugnisse int Verordnungswege nor mirt werden.
§ 25.
Der Director ist an vollständigen Realschulen zu 6 bis 8 Unterrichtsstnnden, an Uitterrealschulen zu 8 bis 10 Stunden wöchentlich verpflichtet.
Den wirklichen Lehrern sollen in der Regel nicht mehr als 17 sprachwissenschaftliche, 20 anderswissenschaftliche, 24 Zeichenstunden zugewiesen werden.
Nur int Falle einer zeitweiligen Supplirung eines Lehrers kann ein Mitglied des Lehrkörpers, jedoch nicht länger als zwei Monate hindurch, ztt mehr Stunden wöchentlich, als durch den zweiten Absatz dieses Paragraphen bestimmt ist, verhalten werden; tritt die Nothwendigkeit einer längeren Supplirung ein, so hat der Lehrer An-spruch auf die normalmäßige Substittttionsgebür.
Dent Director steht es zu, die wöchentliche vorschriftsmäßige Zahl der Unterrichtsstunden mit Rücksicht auf das Lehrfach, die Menge der Schüler oder der Correctnren, überhaupt des Lehrbedürfnisses, um wöchentlich 2 bis 3 Lehrstunden für einzelne Lehrer zu ermäßigen, von welcher Verfügung er an den Landes-schulrath die Anzeige zu erstatten hat.
Bei den Landesrealschnlen hat der Director z.t dieser Verfügung die Genehmigung des Landesausschusses einzuholen.
520
Priloga 51. — Beilage 51.
svetu in pri deželnih realkah tudi deželnemu odboru. Isti potrebuje odobrila ministrstva za bogočastje in nauk.
§ 17-
Za javne učence ni semestralnih in konecletnih izkušenj. Na koncu vsakega semestra prejme vsak učenec šolsko izpričevalo, ki je izdano v obeh deželnih jezikih.
Določila o obliki šolskih izpričeval se izdado po ukaznem poti.
Na podstavi vsega znanja učenčevega med šolskim letom razsodi učiteljska konferenca o njegovem prestopu v prvi višji razred.
Kadar se zanesljiva sodba o tem, je li kakšen učenec zrel za prestop v višji razred, ne more izreči, tedaj se napravi premestila izkušnja v navzočnosti ravnateljevi.
Kadar ovira prestop v višji razred nezadostno znanje samo iz enega predmeta, tedaj se sme učencu dovoliti ponavljalna izkušnja pred začetkom novega šolskega leta, od katere ugodnega posledica je odvisen prestop v višji razred.
§ 18.
V	dokazilo, da so si realei pridobili potrebne znanosti za prestop na tehnično veliko šolo, so uvedene zrelostne izkušnje.
V	njih izvrševanje so postavljene posebne komisije. Te so sestavljene najprej iz deželnega šolskega nadzornika kot voditelja izkušnje, potem iz ravnatelja in iz učiteljev naj višjega razreda dotične realke. Kazen teh sme minister za bogočastje in nauk v to komisijo poklicati tudi druge strokovnjake v šolstvu.
§ 19.
Vsak realec se po uspešni dovršitvi poslednjega leta realskih študij pripusti k zrelostni izkušnji.
Privatni učenci, ki niso bili vpisani na nobeni javni realki, se pripuste k zrelostni izkušnji, če so dopolnili 18. leto svojega življenja ter podado verjeten dokaz o potrebni predomiki.
§ 20.
Natančnejša določila o zrelostnih izkušnjah se uravnajo po ukaznem poti.
IV. O učiteljskih zborih.
§ 21.
Usposobljenost učiteljev znanstvenih strok na realkah se dokaže z izkušnjo, katero izvrševati so postavljene
Landes-Schnlcn auch dem Landesausschusse vorzulegen ist. Dieselbe unterliegt der Genehmigung des Ministe-riums für Cultus und Unterricht.
§ 17.
Semestral- und Jahresprüfungen finden für öffentliche Schüler nicht statt. Am Schluffe eines jeden Semesters erhält jeder Schüler ein in beiden Landessprachen ausgefertigtes Schulzeugnis.
Die Bestimmungen über die Form der Schulzeugnisse werden im Verordnungswege erlassen.
Auf Grund der Gesamnttleistnngen eines Schülers während des Schuljahres entscheidet die Lehrcrconferenz über das Vorrücken desselben in die nächst höhere Classe.
Wenn ein sicheres Urtheil über die Reife eines Schülers zum Aufsteigen in die höhere Classe nickt gefällt werden kann, wird in Gegenwart des Directors eine Ver-setzprüfung gehalten
Besteht das Hindernis der Versetzbarkeit in den ungenügenden Leistungen in einem einzigen Gegenstände, so kann dem Schüler die Erlaubnis zur Ablegung einer Wiederholungsprüfung vor Beginn des neuen Schuljahres ertheilt werden, von deren günstigem Erfolge das Vorrücken in die höhere Classe abhängt.
§ 18.
Zum Behufe des Nachweises, dass die Realschüler sich die für das Aufsteigen in die technische Hochschule erforderlichen Kenntnisse erworben haben, werden Maturitätsprüfungen eingeführt.
Mit der Vornahme derselben werden besondere Commissionen betraut. Diese bestehen zunächst aus einem Landesschulinspector als Leiter der Prüfung, dann aus betn Director und den Lehrern der obersten Classe der betreffenden Realschule. Außer diesen können auch sonstige Fachmänner im Lehrwesen vom Minister für Cultus und Unterricht zu Mitgliedern dieser Commission ernannt werden.
§ 19.
Jeder Realschüler wird nach erfolgreicher Absolvirung. des letzten Jahres der Rcalschulstudicn zur Maturitätsprüfung zugelassen.
Privatstudierende, welche an keiner öffentlichen Realschule eingeschrieben sind, werden zur Maturitätsprüfung zugelassen, wenn sie das lö. Lebensjahr zurückgelegt haben und einen glaubwürdigen Nachweis über die erforderliche Vorbildung beibringen.
§ 20.
Die näheren Bestimmungen über die Maturitätsprüfungen werden im Verordnungswege geregelt.
IV. Von den Lehrkörpern.
§ 21.
Die Befähigung der Lehrer wissenschaftlicher Fächer an den Realschulen wird durch eine Prüfung ermittelt,.
Priloga 51. — Beilage 51.
III. O sprejemanju in odpuščanju učencev.
§ 12-
Pravilno se sprejemajo učenci neposrednje pred začetkom šolskega leta.
Za sprejem v naj nižji razred se zahteva:
1.	Dokazilo, da je učenec, ki ga je sprejeti, pred začetkom šolskega leta, v katerem se ima sprejem izvršiti, deseto leto svojega življenja že dopolnil, ali pa, da ga dopolni še v solnčnem letu, v katero pada začetek šolskega leta.
2.	Dokazilo, da ima učenec potrebne osnovne vednosti, kar se dokaže s prejemno izkušnjo.
Za sprejem v kakšen višji razred se zahteva:
1.	Dokazilo primerne najmanjše starosti, ki se določi po starostni meji za sprejem v najnižji razred.
2.	Dokazilo o potrebnih osnovnih vednostih, kar se dokaže z izpričevalom kakšne javne realke kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, da je učenec uspešno dovršil neposrednje nižji razred, eventualno s sprejemno izkušnjo.
Zahteve, ki jih je staviti pri sprejemnih izkušnjah, in roki za sprejmne izkušnje, se uravnajo po ukaznem poti.
§ 13.
Prestop z ene realke na drugo ob koncu prvega semestra je dopuščen samo v posebno važnih primerih.
Kadar prosijo učenci za sprejem v kakšno realko med semestrom, tedaj pristoji razsodba o tem učiteljskem zboru, razen v primerih preselitve roditeljev ali njih namestnikov, v katerih se učencu sprejem v kakšen javni zavod ne sme odreči.
§ 14.
Izredni učenci, ki se žele udeleževati pouka samo v posameznih predmetih, se v najnižjih razredih ne smejo sprejemati. V višjih razredih pristoji razsodba o tem učiteljskem zboru.
V nobenem primeru pa se ne sme prestopiti najvišje število učencev, ki jih je sprejeti v en razred (§ 15.).
§ 15-
titevilo učencev v enem razredu praviloma ne sme znašati več nego petdeset. Kjer doseže število učencev v triletnem primeru 60, se sme nadaljni sprejem zgoditi samo pod tem pogojem, če se odpro vzporedni razredi.
§ 16.
Učiteljski zbor vsake realke napravi načrt disciplinarnega reda, ki se predloži deželnemu šolskemu
519
III. Von der An sna h m c und Entlassung der Schüler.
§ 12.
Die regelmäßige Aufnahme der Schüler findet unmittelbar vor dem Beginne des Schuljahres statt.
Zur Aufnahme in die unterste Classe ist erforderlich:
1. Der Nachweis, dass der Aufzunehmende das zehnte Lebensjahr vor Beginn des Schuljahres, in welchem die Aufnahme erfolgen soll, vollendet hat oder noch in dem Kalenderjahre, in welches der Beginn des Schuljahres fällt, vollendet.
2. Der Nachweis über den Besitz der nöthigen Vorkenntnisse, welcher durch eine Aufnahmsprüfung geliefert wird.
Zur Aufnahme in eine höhere Classe ist erforderlich:
1.	Der Nachweis des nach der Altersgrenze für die Aufnahme in die unterste Classe sich bestimmenden ensprechenden Minimalalters.
2.	Der Nachweis der erforderlichen Vorkenntnisse, welcher durch das Zeugnis einer öffentlichen Realschule der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder über die erfolgreiche Znrückleguug der unmittelbar vorhergehenden Classe eventuell durch eine Aufuahmsprüfung geliefert ivird.
Die bei den Aufnahmsprüfungcn zu stellenden Anforderungen, so wie die Termine für die Aufnahmsprüfungcn in die unterste Classe werden im Verordnungswege geregelt.
§ 13.
Der Uebertritt aus einer Lehranstalt in eine andere mit Schluffe des ersten Semesters ist nur in besonders wichtigen Fällen zu gestatten.
Wenn Schüler während des Semesters die Aufnahme in eine Realschule nachsuchen, so steht, abgesehen von den Fällen der Uebersiedlung der Eltern ober ihrer Stellvertreter, in welchen einem Schüler die Aufnahme in eine öffentliche Lehranstalt nicht verweigert werden kann, die Entscheidung dem Lehrkörper zu.
§ 14.
Außerordentliche Schüler, welche nur an einzelnen Lehrgcgenständen theilzunehmen wünschen, dürfen in den untersten Classen nicht aufgenommen werden. In den oberen Classen steht die Entscheidung dem Lehrkörper zu.
In keinem Falle darf aber die gesetzlich vorgeschriebene Maximalzahl der in einer Classe anfzunehmcndeu Schüler überschritten werden (§ 15).
§ 15.
Die Zahl der Schüler in einer Classe soll in der Regel nicht über fünfzig steigen. Wo die Anzahl der Schüler nach einem dreijährigen Durchschnitte 60 erreicht, darf eine weitere Aufnahme nur unter der Voraussetzung stattfinden, dass Parallelclassen errichtet werden.
§ 16-
Der Lehrkörper jeder Realschule entwirft eine Disci-plinar- Vorschrift, welche dem Landesschulrathc und bei
518
Priloga 51. — Beilage 51.
Razdelitev učnih predmetov na posamezne razrede in število nanje spadajočih učnih ur se določi po ukaznem poti.
§ io.
Vsak izmed obeh deželnih jezikov sme biti učni jezik.
Dopustno je, da sta na eni realki tudi dva učna jezika, ki se uporabljata za različne šolske oddelke ali za različne učne predmete.
Določiti jezik, v katerem naj se poučuje, pristoji glede realk, ki niso državne realke, tistemu, ki učni zavod vzdržuje.
Kadar jih za vzdrževanje kakšne realke prispeva več, se določi učni jezik po dogovoru.
Kadar se ta dogovor ne doseže, tedaj pristoji določiti učni jezik deželnemu šolskemu oblastvu v sporazumu z deželnim odborom, pri čemer mora veljati načelo, da je v štirih nižjih razredih za slovenske učence slovenščina, za nemške učence nemščina učni jezik.
Isto tako določa deželno šolsko oblastvo sporazumno z deželnim odborom, kadar se med zavod vzdržujočimi strankami ni dosegel dogovor za tiste učne predmete, za katere naj je na višji realki slovenščina učni jezik.
Učni jezik pri državnih realkah določa e. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk, pri čemer pa mu mora veljati načelo, da je za slovenske učence slovenščina, za nemške učence pa nemščina učni jezik.
Učenci, katerim ni jeden izmed deželnih jezikov materin jezik, izbere si pri vstopu na zavod po volji roditeljev ali varuhov učni jezik.
§ H-
Za vsakega učenca so vsi v prvem odstavku § 9. našteti učni predmeti obvezni, samo kar se tiče v § 9., lit. b), navedenih jezikov, se mora vsak učenec poleg svojega materinega jezika naučiti še dveh jezikov in sicer učenci slovenskega materinega jezika nemščine in po volji roditeljev oziroma varuhov francoščine ali italijanščine, učenci nemškega materinega jezika istotako po volji roditeljev oziroma varuhov slovenščine in francoščine ali slovenščine in laščine ali pa francoščine in laščine.
Jezik, ki si ga izvoli učenec, kadar Vstopi v šolo, ostane zanj vso dobo njegovih študij obvezen učni predmet.
Die Vertheilung der Lehrgegenstände auf die einzelnen Classen und die darauf zu verwendende Stundenzahl wird im Verordnnngswege festgesetzt.
§ io:
Jede der beiden Landessprachen kann Unterrichtssprache an Realschulen fein.
Es ist zulässig, dass an einer Realschule auch zwei Untcrrichtssprachen bestehen, welche für verschiedene Schul-abtheilungen oder für verschiedene Lehrgegenstände in Anwendung kommen.
Die Bestimmung der Sprache, in welcher der Unterricht ertheilt werden soll, steht rucksichtlich der Realschulen, welche nicht Staatsrealschnlcn sind, demjenigen zu, der die Unterrichtsanstalt erhält.
Tragen Mehrere hiezn bei, so >vird die Unterrichtssprache durch Vereinbarung festgestellt.
Wenn diese Vereinbarung nicht erzielt wird, so steht die Bestimmung der Unterrichtssprache der Landesschnl-behörde im Einvernehmen mit dem Landesausschusse zu, wobei jedoch als Princip zu gelten hat, dass an den vier Unterclassen für die slovenischen Schüler die slovenische, für die deutschen Schüler aber die deutsche Sprache Unterrichtssprache ist.
In gleicher Art bestimmt die Landesschulbehörde im Einvernehmen mit beut Laudesausschusse, sobald diesbezüglich zwischen den die Anstalt erhaltenden Factvren eine Vereinbarung nicht erzielt wurde, jeneLehrgegenstände, welche an der Oberrealschnle mit slovenischer Unterrichtssprache vorzutragen sind.
Rücksichtlich der Staatsrealschulen bestimmt das Unterrichtsministerium die Unterrichtssprache, wobei sich jedoch dasselbe an das Princip zn halten hat, dass bei den slovenischen Schülern die slovenische Sprache und bei den deutschen Schülern die deutsche Sprache Unterrichtssprache sein soll.
Schüler, deren Muttersprache nicht mit einer der Landessprachen identisch ist, haben sich nach Wahl der Eltern oder Vormünder beim Eintritte in die Schule für die eine ober die andere Unterrichtssprache zu entscheiden.
§ H-
Für jeden Schüler sind alle im ersten Absätze des § 9 bezeichneten Gegenstände obligat; nur was die im § 9 lit b), angeführten Sprachen betrifft, so hat jeder Schüler neben seiner Muttersprache noch zwei Sprachen zu erlernen, und zwar Schüler mit slovenischer Muttersprache die deutsche und nach Wahl der Eltern oder Vormünder die französische oder italienische Sprache, die Schüler deutscher Muttersprache ebenfalls nach Wahl der Eltern oder Vormünder die slovenische und französische oder die slovenische und italienische oder auch die französische und italienische Sprache.
Die beim Eintritte des Schülers in die Schule gewählte Sprache bleibt für denselben durch die ganze Studiendauer obligater Lehrgegenstand.
Priloga 51. — Beilage 51.
517
§ 6.
Višja realka šteje po tri letnike. Ona nadaljuje ca nižji realki pričeti pouk in je specijalua pripravljalnica za višje tehnične strokovne nauke. Ona nikjer ne obstoji sama zase, ampak je povsod v zvezi z nižjo realko ali s štirirazredno realno gimnazijo (§ 4.). Obe skupaj sestavljata en sam učni zavod pod enim skupnim ravnateljem. Pač pa se smejo ustanavljati nižje realke brez višje realke.
§ 7.
Bealke so ali javne ali privatne realke. Za javne realke veljajo tiste, ki imajo pravico izdajati državno-veljavna izpričevala (§ 29.). Samo izpričevala javnih realk imajo veljavnost v onih primerih, v katerih se zakonito zahtevajo sploh izpričevala o realski omiki.
Privatni učenci morajo, da dobe takšna izpričevala, prebiti izkušnjo na kakšni javni realki.
Izključno ali večji del iz državnih novcev vzdrževane realke so državne realke.
Vodstvo teh državnih realk je v rokah c. kr. šolskih oblastev.
§ 8-
Korporacijam in zasebnikom, ki ustanove in vzdržujejo realke, pristoji tudi njih neposrednje in po predpisih določeno vodstvo. Naj višje vodstvo in nadzor o njih pa pristoji državi, in se izvršuje po organih, ki so zakonito v to postavljeni.
II. Učni predmeti.
§ 9.
Učni predmeti, ki se morajo učiti na vseh realkah, so:
a)	vero nauk,
b)	jeziki, in sicer oba deželna jezika, potem francoski
in italijanski jezik,
c)	zemljepis,
d)	zgodovina,
e)	matematika (aritmetika, algebra, geometrija),
f)	opisna geometrija,
g)	prirodopis,
h)	prirodoslovje ali fizika,
i)	kemija,
li) geometrično in prostoročno risanje,
l) lepopis,
■m) telovadba.
Bazen tega se imajo kot prosti predmeti učiti:
Modeliranje, stenografija, petje, analitična kemija, dalje hrvaški, francoski in italijanski jezik.
Drugi prosti predmeti se smejo na realkah, ako kaže potreba, uvesti z odobrenjem c. kr. deželnega šolskega sveta.
§ 6.
Die Oberrcalschule besteht aus drei Jahrgängen. Sie setzt den in der Unterrealschule begonnenen Unterricht fort und ist specielle Vorbereitungsschule für die höheren technischen Fachstudien. Sie besteht nirgends für sich, sondern überall in Verbindung mit einer Uuterrealschule oder einem vterclassigcn Realgymnasium (§ 4). Beide zusammen bilden eine einzige Lehranstalt unter einem gemeinsamen Director. Wohl aber können Unterrcalschuicn ohne eine Oberrealschule gegründet werden.
§ 7.
Die Realschulen sind entweder öffentliche oder Privatrealschulen. Als öffctitlidje Realschulen gelten diejenigen, welche das Recht haben, staatsgiltige Zeugnisse auszustellen (§ 29). Nur die Zeugnisse öffentlicher Realschulen haben Giltigkeit in jenen Fällen, in welchen überhaupt Zeugnisse über Realschnlbildung gesetzlich gefordert werden.
Privatschüler haben sich, um solche Zeugnisse zu erlangen, der Prüfung an einer öffentlichen Realschule zu unterziehen.
Die ausschliesslich oder zum größeren Theile aus Staatsmitteln erhaltenen Realschulen sind Staatsrealschulen.
Die Leitung dieser letzteren liegt in der Hand der k. k. Schulbehörden.
§ 8.
Korporationen und Privaten, welche Realschulen cnichten und erhalten, steht auch die unmittelbare vorschriftsmäßige Leitung derselben zu. Die oberste Leitung und Aussicht über dieselben steht dem Staate zu, und wird durch die hiezu gesetzlich berufenen Organe ausgeübt.
II. Die Lchrgcgcllständc.
§ 9.
Unter» ichtsgegenstände, welche an allen Realschulen gelehrt werden müssen, sind:
a)	Religion,
b)	Sprachen, und zwar die Landessprachen, dann die
französische und italienische Sprache,
c)	Geographie,
d)	Geschichte,
e)	Mathematik (Arithmetik, Algebra, Geometrie),
f)	darstellende Geometrie,
g)	Naturgeschichte,
h)	Physik,
i)	Chemie,
k)	geometrisches und Freihandzeichnen,
l)	Schönschreiben, m) Turnen.
Außerdem sollen als freie Gegenstände gelehrt
werden:
Modelliren, Stenographie, Gesang, analytische Chemie, ferner crvatische, französiche und italienische Sprache.
Andere freie Gegenstände können an den Realschulen nach Bedürfnis mit Genehmigung des k. k. Landes-schulrathes eingeführt werden.
516
Priloga 51. — Beilage 51.
Zakon
z dne...........................
veljaven za vojvodino Kranjsko,
o realkah.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
I. Občna določila.
§ 1.
Namen realki je:
1.	dajati občno omiko s posebnim ozirom na ma-tematieno-prirodoznanske predmete;
2.	pripravljati za višje strokovne šole (politehnične zavode, gozdne akademije, rudarske akademije i. t. d.)
§ 2.
Popolne realke štejejo po sedem razredov, katerih vsak obsega po en letni tečaj, ter se dele praviloma v nižje in višje realke.
§ 3.
Nižja realka pripravlja za višjo realko ter daje onim, ki po nje dovršitvi prestopijo v praktično življenje, v gotovi meri neko celotno občno omiko. Nižja realka šteje štiri letnike.
§ 4'.
Kot pripravljalnica za višjo realko velja tudi štiri-razredna realna gimnazija.
§ 5.
Z nižjimi realkami se smejo, oziraje se na gospodarske razmere naše dežele, združiti strokovni tečaji za obrtni ali poljedelski pouk.
Gesetz
vom...................................
wirksam für das Herzogthum Strain,
betreffend die Realschulen.
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthums Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:
I. Allgemeine Bestimmungen.
§ 1-
Der Zweck der Realschule ist:
1.	eine allgemeine Bildung mit besonderer Berücksichtigung der mathematisch-naturwissenschaftlichen Disciplinen zn gewähren;
2.	die Vorbereitung für die höheren Fachschulen (polytechnische Institute, Forstakademien, Bergakademien, u. s. tu.).
§ 2.
Vollständige Realschulen bestehen ans sieben Classen, deren jede einen Jahrescnrs bildet unb zerfallen in der Regel in Unter- und Obcrrealschnlen.
§ 3.
Tie ünterrealschnle bereitet auf die Oberrealschule vor unb gewährt zugleich für Jene, welche nach Absol-virung derselben ins practische Leben übertreten, eine bis zu einem gewissen Grade abschließende allgemeine Bildung. Sie besteht ans vier Jahrgängen.
§ 4.
Als Vorbereitungsschule für die Oberrealschule kann auch das vierclassige Realgymnasium dienen.
§ 5.
Mit den Unterrealschulen können mit Rücksicht ans die wirtschaftlichen Verhältnisse des Landes Fachcurse zur Ertheilung eines gewerblichen oder landwirtschaftlichen Unterrichtes in Verbindung gebracht werden.
Priloga 51. — Beilage 51.
515
Pri jezikovni uredbi na gimnaziji pa se kaže za učence slovenskih paralelk velik nedostatek v tem, da morajo iz slovenske spodnje	gimnazije prestopiti	v popolnoma	nemško višjo gimnazijo.	Do tedaj se je učenec
učil na pr. latinski jezik na	podlagi slovenske frazeologije, slovenske sintakse itd , a v	V. šoli naj hipoma na-
daljuje predmet v drugem jeziku. To so nedostatki, kateri so vsekakor potrebni odpomoči in preostajalo ne bode druzega, nego slovenski učni jezik razširiti tudi na nekatere predmete v višji gimnaziji. Jednaki odnošaji bi se razvili na realki, ko bi hoteli slovenski učni jezik vpeljati samo na spodnji realki kot učni jezik. Neobhodno je potrebno iz pedagogično -didaktičnih razlogov, da se izreče možnost, učiti tudi na zgornji realki jeden ali drug predmet s slovenskim učnim jezikom.
Upravni odsek je nadalje mnenja, da ne kaže izreči se zato, da se mora vsak učenec na realki učiti obeh deželnih jezikov (§ 11.). Eealko obiskujejo čestokrat sinovi starišev, ki so le za nekaj časa nastanjeni v Ljubljani, na pr. častniki, vojaški in privatni uradniki, podjetniki itd. Učencev, ki niso rojeni na Kranjskem, je bilo na ljubljanski realki v teku zadnjih pet let ogromno število 29 81 %. Za premnogo takih nema slovenski jezik onega važnega pomena, da bi bilo priporočati posilnega postopanja Nemške paralelke naj bodo brez težave pristopne vsakemu učencu z nemškim materinim jezikom in odpadejo naj vsake ovire za obisk, torej tudi določilo, da bi jedino naučilo ministrstvo dajalo dispenze	glede učenja	druzega deželnega jezika.	Kdor se pa hoče učiti
slovenskega jezika, za tega	bodo itak obstajali	posebni kurzi, oziroma slovenski jezik	se bode učil kot prosti
predmet, kakor je to že sedaj običajno.
Glede tujega jezika, katerega naj bi se vsak učenec učil poleg svojega materinega jezika (§ 11.), je sedaj veljalo načelo, da je dotični jezik od 3. razreda dalje francoščina, oziroma kot 8. jezik laščina na zgornji realki. Upravni odsek priporoča, da bi sedaj vsakemu učencu bilo na prosto voljo dano, odločiti se za francoščino ali pa za laščino, kajti oba jezika imata svoj ogromen pomen; prvi velja kot svetovni jezik, a drugi je za nas važen kot jezik sosednjih avstrijskih krono vin. Z ozirom na dejstvo, da se našim dijakom vedno bolj odpira pot na jug, je upravni odsek nadalje sklenil priporočati, da se uči na kranjskih realkih tudi hrvaški jezik kot neobli-gaten predmet, kajti realka ima eminentno praktično nalogo in pripravljati mora učence na boj za obstanek. Učenci gredo čestokrat k trgovini, absolvent)e pa postanejo večinoma tehniki, in torej se ne 'da oporekati, da je hrvaščina zanje velikega pomena. Njeno znanje odpira osobito z ozirom na Bosno, Hercegovino in Dalmacijo realen hvaležna torišča,
To so glavni momenti, ki pridejo v poštev pri oceni novega realčnega zakona, kakršnega izroča upravni odsek visoki zbornici v obravnavo in sklepanje. Pridržujoč si pravico obširnejših in natančnejših ustnih podatkov in pojasnil po svojem poročevalcu, prosi upravni odsek, da vzame visoka zbornica predloženi načrt realčnega zakona v podrobno razpravo in predlaga:
Visoka zbornica skleni:
a)	Pridejanemu načrtu zakona se ustanovnopravno pritrjuje;
b)	deželnemu odboru se naroča, da izprosi za sklenjeni zakon Najvišjo sankcijo.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
a)	Dem beiliegenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt;
b)	der Landesausschuss wird beauftragt, für das beschlossene Gesetz die Allerhöchste Sanction zu erwirken.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1899.
Leopold Ireißerr von Liechtenöerg,
Obmann.	■
Ivan Subic,
poročevalec.
514
Priloga 51. — Beilage 51.
Ravnokar navedeni nkaz naučne uprave je bil veljaven tudi za gimnaziji v Rudolfovem in v Kranju. Ukaz ministrstva za bogočastje in uk z dne 22. julija 1882, štev. 10.820, pa nadalje določa :
a) V I. in II. razredu je slovenščina učni jezik za vse predmete, le nemški jezik je deloma izuzet. Na ta predmet odpadejo štiri tedenske ure;
b)	v III. in IV. razredu je nemščina učni jezik za predmete „nemščina“ in „grščina“. Pri prestavljanju iz Caesarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. Nemškemu jeziku so v III. razredu odmerjene tri ure na teden, v IV. razredu pa štiri ure.
c)	v relativno-obligatnih ali prostih predmetih je učni jezik (izimši petje) nemški. Terminologija se mora predavati v obeh jezikih.
Poleg tega je določil ministrski ukaz z dne 18. marcija 1882, štev. 19.277, da je slovenščina kot materni jezik za vse one učence obvezen predmet, katere stariši vpišejo za Slovence.
Ta jezikovna določila veljajo za vse kranjske gimnazije, izimši seveda Kočevsko; vsaka ima potemtakem slovenske paralelke, v katerih se razen nemščine in grščine poučujejo za slovenske učence vsi predmeti v slovenskem učnem jeziku.
Jezikovne razmere, kakršne so se na gimnazijah začele že pred 27. leti in ustalile v sedanji obliki pred 15. leti, pa niso prodrle tudi do realke, čeravno je bila sodba šolnikov-strokovojakov vedno jako ugodna za slovenske paralelke na gimnazijah in čeravno so se vedno nujnejše ponavljale želje, da bi se tudi na realki odločil slovenskemu kot učnemu jeziku širši delokrog, je vendar ostalo na ljubljanski realki vse pri stari uredbi, po kateri je bila nemščina skorej izključni učni jezik. Le toliko se je doseglo, da se je smela rabiti slovenščina pri pouku verouka v 1. in II razredu in pri slovenščini kot učnem predmetu.
Z ozirom na te	odnošaje	se je deželni zbor že v svoji seji dne 5. novembra 1889 pečal z jezikovnimi
razmerami na ljubljanski	realki in	je naročil	deželnemu odboru,	da glede na tesno zvezo, katera obstoji med
ljudskim šolstvom in srednjimi šolami, pretresa vprašanje, ali se tedajna jezikovna uredba na ljubljanski višji realki strinja z osnovo ljudskih	šol in z	dejanskimi	potrebami našega	prebivalstva ter o tem predmetu poroča in
primerne nasvete stavi v	bodočem	zasedanju.	Na dotično vlogo	deželnega odbora je odgovoril deželni šolski
svet z dopisom dne 15. avgusta 1890, da pripozna težave, ki so zvezane z prestopom iz slovenske ljudske šole na realko z nemškim učnim jezikom, a pristavil je, da te težave polagoma izginejo v višjih razredih. Vrh tega izstopi v višjih razredih dokaj slovenskih učencev in bi razširjanje slovenskega učnega jezika „morebiti“ motilo dosego učnega cilja. Končno pa pravi deželni šolski svet: „Sollten, was bei der gegenseitigen Tendenz des Real-schulbesuehes sich bald erwarten lässt, alle vier Unterclassen in Parallelabtheilungen zerfallen, dann könnte eventuell eine Aenderung der sprachlichen Organisation der slovenischen Parallelelassen an der Staatsrealschule in Laibach analog jener an den slovenischen Untergymnasialeiassen in Erwägung gezogen werden, namentlich wenn durch einen, vom löbl. Landesausschusse beim hohen Landtage einzubringenden diesfäiligen Gesetzentwurf, betreffend die Realschulen in Krain, auch bezüglich der Unterrichtssprache ein sicherer Boden gewonnen würde“.
Razmere, o katerih govori ravnokar citirani dopis deželnega šolskega sveta, so se jako hitro in v polni meri obistinile. Spodnja realka je dobila vsled velikega števila dijakov paralelke, v katere se pošiljajo vsi oni učenci ki pri vstopu zglase slovenščino za svoj materin jezik. Učencev slovenske narodnosti je bilo v teku zadnjih pet let (od 1. 1893/4—1897/8) na ljubljanski realki, kakor kažejo uradni podatki, povprečno 4L85 %, učencev nemškega materinega jezika 52‘29 % in dijakov drugih narodnosti]- 5'86 % . Vendar je ostalo v jezikovnem oziru vse ncizpremenjeno; zahteve po širši uporabi slovenskega učnega jezika so bile zategadelj na dnevnem redu. Deželni zbor je v svoji seji dne 10. februarija 1894 vnovič sklenil, da naj deželni odbor do bodočega zasedanja gotovo izdela načrt realčnega zakona za Kranjsko. Deželni odbor pa tega ni mogel storiti, ker mu deželni šolski svet na njegov dopis z dne 2. marca 1892, štev. 1555, o zadevi vladnega načrta realčnega zakona z leta 1872 ni dal nikakega odgovora. Stoprav tedaj, ko je deželni zbor v svoji seji dne 3. marca 1897 zopet naročil deželnemu odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju realčni zakon, je deželni šolski svet dal že 1. 1892. n a prošeni odgovor, pregledal načrt zakona, kakršnega je izdelal deželni odbor, ga predložil Bančnemu ministerstvu in naznanil, kake izpremembe zahteva pri novem načrtu.
Te izpremembe so deloma principijelnega značaja, deloma pa jih narekuje dosedanja izkušnja z realkami v drugih kronovinah.
Izpremembe, kakršne želi naučil uprava, se večinoma tičejo splošnih odnošajev na avstrijskih realkah in so v predloženem načrtu brezpogojno akceptirane. Samo z vladnim določilom glede učnega jezika se upravni odsek ne more sprijazniti Visoko naučno ministerstvo namreč želi, da bi se zadnji odstavek § 10., ki govori o učnem jeziku, takole glasil: „Tragen hiezu (namreč za vzdrževanje realke) mehrere bei, so wird die Unterrichtssprache durch Vereinbarung festgestellt“. Upravni odsek je mnenja, da bi se pri taki stilizaciji nikakor ne odpravile sedanje težkoče; treba je marveč jasno določiti pravice obeh deželnih jezikov, ne pa prepuščati stvar dvomljivemu sporazumljenju nasprotujočih si faktorjev. Zato predlaga, da se v zakon naravnost sprejme določilo, ki ustvarja na realki jednake jezikovne razmere, kakršne so z uspehom že 15 let vpeljane na drugih srednjih šolah na Kranjskem. Za učence nemške narodnosti ostanejo povse'm nemške parelelke, za učence s slovenskim materinim jezikom pa se aktivirajo slovenske paralelke po zgledu slovenskih paralelk na naših gimnazijah.
Priloga 51. — Beilage 51.
513
Poročilo upravnega odseka
o načrtu ruličnega zakona.
(K prilogi 15.)
Visoka zbornica!
Državni temeljili zakon prepušča zakonodajstvo o realkah posameznim.kronovinam. Te pravice seje večina dežela našega cesarstva jako zgodaj poprijela in nastali so prvi deželni realeni zakoni že 1. 1869., namreč na Zgornjem Avstrijskem, Moravskem, Solnograškem, Tirolskem, Predarelskem in v Bukovini. Za temi so sledile Nižja Avstrijska. Štajarska, Koroška in Šlezija z realčnimi zakoni z 1. 1870., končno pa Istrija z zakoni z 1. 1872. in Češka z zakoni z 1. 1874. Razen Galicije, Trsta, Goriškega in Kranjske imajo torej vse kronovine naše monarhije svoje realčne zakone. Vlada je sicer 1. 1868. in 1869. predložila tak zakon tudi kranjskemu deželnemu zboru, pa prišel ni nikdar na dnevni red. L. 1872. je naučna uprava zopet izročila nov realčni zakon deželnemu odboru, pa šolski odsek je vladni načrt zavrgel in zadeva je popolnoma zaspala.
Za dežele, ki niso imele posebnega zakona za realke, je naučna uprava v letih 1870 do 1872 ukaznim potom vpeljala jednaka temeljna določila, kakršna se nahajajo v deželnih realčni h zakonih družili kronovin; razširila je namreč realke na sedem razredov in uvedla je maturo. Pozneje je tudi normalni učni načrt za realke, kj je bil razglašen z ukazom naučnega ministrstva z dne 15. aprila 1879, štev. 5607, uveljavila za realke na Kranjskem, v Trstu, na Goriškem in deloma tudi na Gališkem, tako da imajo te dežele vkljub pomanjkanja posebnega realčnega zakona vendar vobče jednako organizacijo in jednake učne načrte, kakor realke, ki se nahajajo v ostalih kronovinah.
Potreba posebnega realčnega zakona za Kranjsko bi tedaj morebiti ne bila akutna; jedina realka, katero imamo v naši deželi, je vobče tako organizirana, da lahko tekmuje z vsemi jednacimi zavodi. Preskrbljena je z bogatimi učnimi sredstvi, nastanjena je v lepih prostorih in dani so ji izborni pogoji za uspešno delovanje. V jed nem oziru pa je vendar njena uredba nedostatna. Učni jezile je namreč tako določen, da ustreza zavod samo jednemu delu prebivalstva te kronovine, dočim se na potrebe in želje druzega dela ne ozira zadostno in tudi ni v soglasji z razmerami, ki se nahajajo glede učnega jezika na druži h srednješolskih zavodih naše domovine.
Naj bode tu dovoljeno, razmere na teh zavodih nekoliko posebneje opisati. Z ukazom z dne 8. oktobra 1871, štev. 10.456, je ministerstvo za bogočastje in nauk odredilo, da se imata I. in II. razred c. kr. državne višje gimnazije v Ljubljani tako razdeliti v dve paralelki, da se bode v eni slovensko, v drugi pa nemško poučevalo. V slovenski paralelki so se odločile nemškemu jeziku štiri ure na teden, v nemški paralelki pa slovenskemu jeziku ravno toliko tedenskih ur. V šolskem letu 1871/2 so se na podlagi tega ukaza v slovenskih paralelkah poučevali nastopni predmeti s slovenskim učnim jezikom:
V	I. razredu: Verouk (Lesar, Katekizem);
slovenščina (Janežič, Slovnica in Cvetnik); geografija (Jesenko, Zemljespisna začetnica); prirodopisje (Pokorny, Živalstvo).
V	II. razredu: Verouk (Lesar, Liturgika);
geografija in zgodovina (Jesenko, Občna zgodovina); prirodopisje (Tušek, Rastlinstvo).
Enako se je poučevalo	v	prihodnjem šolskem	letu 1872/73. Na podlagi ugodnih učnih vspehov pa je
naučna uprava že z ukazom z dne 20. septembra 1873,	štev. 8172, razširila slovenski učni jezik in	odredila, da
se ima tudi III. razred deliti v slovensko in nemško paralelko. Ob jednem je ukazala, da se v bodoče v I. razredu razen matematike in geografije vsi predmeti uče s slovenskim učnim jezikom; v II. razredu naj se rabi nemščina kot učni jezik tudi še	pri	nemškem jeziku in	v drugem semestru pri prirodopisju. V III.	razredu ima
biti slovenski učni jezik veljaven	še	za predmete verouk	in slovenščina, a v IV razredu se predavajo	vsi predmeti
razen slovenščine v nemškem učnem jeziku.
512
Priloga 50. — Beilage 50.
Samostojni predlog poslanca V. Pfeiferja in tovarišev.
Visoki deželni zbor skleni:
Deželni odbor naj posreduje pri visoki c. kr. vladi, da centralna kontingentna komisija za obrtni davek pri razdelitvi prebitkov označenih v § 49. davčnega zakona dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, ozir jemlje (§ 54. davčnega zakona) na preobremenjeno kranjsko deželo, osobito na vinorodne pokrajine Črnomelj, Krško, Novomesto, Postojna.
V Ljubljani dne 7. aprila 1899.
V. Pfeifer.
J. Ažman. Detela. Schweiger. Tom. Kajtiiž. Zelen Josip. GL Jelovšek. Žitnik. Perdan. Klein. Šubic. Božič. Grasselli. Dr. D. Majaron. Dr. Papež. Dr. I. Tavčar. A. Kalan. Košak. F. Modic. Povše. Pakiž.
Iv. Hribar. Višnikar. Murnik.
Priloga 49. — Beilage 49.
511
Samostalni predlog poslanca Povšeta in. tovarišev
zadevajoč olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju nialili in srednjih
posestev.
G. kr. vlada se poživlja:
1. da skrbi za uveljavo zakona, katerega je predložila državnemu zboru o pristojbinah pri prepisu malih in srednjih posestev, če treba, tudi potom § 14.
2- Ta zakon oziraj se na razmerje dejanske vrednosti prevzetega posestva, po odbitih dolgovih in drugih obveznostih, katera so vknjižena na dotičnem posestvu.
V Ljubljani dne 7. aprila 1899.
Povše.
Pr. I. Tavčar. F. Modic. Detela. A. Kalan. Dr. D. Majaron. Perdan. Višnikar. J. Ažman. Tom. Kajdiž. Zelen Josip. Iv. Hribar. Lenarčič. 6L Jelovšek. Pakiž. V. Pfeifer. Šubic. Schweiger. Dr. Papež.
Žitnik. Božič. Košak.
8*Hlosa 48. — Beilage 48,
n 10
2)	označenje zakaj je bilo posojilo dovoljeno, eventuvalno tudi na podlagi katerega deželnega zakona;
3)	kako se bode posojilo vračalo in kako plačevale obresti.
§ 14.
Od obrestnih posojil iz „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“, ne sme se zahtevati večih obresti ko 4 %; v katerih slučajih bodo se računile nižje obresti, določati ima od slučaja do slučaja deželni zbor.
§ 15.
Od zaostalih obrokov brezobrestnih ter od zaostalih obrokov in obrestij obrestnih posojil plačevati bode na korist „Kranjskemu deželnemu zakladu za melijoracijo in javna dela“ 4% zamudnih obresti.
§ 16.
Za plačilne obveze kake občine glede posojila iz „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“ merodajni so predpisi zakonov z dne 17. februarija 1866, dež. zak. št. 2, in z dne 10 aprila 1881 dež. zak. št. 6, za plačilne obveze zdravstvenih okrožij predpisi zakona z dne 24 aprila 1888, dež. zak. št. 11, za plačilne obveze cestnih okrajev predpisi zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17. in za plačilne obveze zadrug glede njim dovoljenih posojil predpisi §§ 17, 18 in 19 zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116.
§ 17.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo z dnevom razglasitve, naročena je mojemu ministru za poljedelstvo, ter mojima ministroma za notranje zadeve in finance.
2.	) die Angabe zu welchem Zwecke, eventuell auf Grund welchen Landesgesetzes das Darlehen bewilligt wurde;
3.	) die Angabe der Art und Weise der Darlehcns-rückzahlung und der Jnteressenentrichtung.
§ 14.
Von den aus dem „Krainischen Landesfonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" gewährten Darlehen darf ein höherer a(§ 4 °/o Ziusfuss nicht gefordert werden; infoferne in einzelnen Füllen ein niederer Zinsfuss zn fordern sei, hat vom Fall zu Fall der Landtag zu bestimmen.
§ 15.
Von den rückständigen Raten der unverzinslichen und von den rückständigen Raten und Interessen der verzinslichen Darlehen sind zu Gunsten des „Krainischen Fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" 4 °/0 Verzugszinsen zu entrichten.
8 16.
Für die Zahlungsverpflichtungen einer Gemeinde rücksichtlich des Darlehens aus dem „Krainischen Landesfonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" sind die Vorschriften der Gesetze vom 17. Februar 1866, L. G. Bl. Nr. 2, und vom 10. April 1881, L. G. Bl. Nr. 6, für die Zahlungsverpflichtungen der Sanitäts-districte die Vorschriften des Gesetzes vom 24. April 1888, L. G. Bl. Nr. 11, für die Zahlungsverpflichtungen der Straßeubezirke die Bestimmungen des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. Bl. Nr. 17 und für die Zahlungsverpflichtungen der Genossenschaften für die denselben gewährten Darlehen die Vorschriften der §§ 17, >8 und 19 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. i 16, maßgebend.
§ 17-
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes, welches mit dem Tage der Kundmachung in Wirksamkeit tritt, sind Meine Minister des Ackerbaues, des Innern und der Finanzen beauftragt.
Priloga 48. — Beilage 48.
509
Potrebščino za pokritje obresti od izdanih obveznic mora deželni odbor uvrščati v letne proračune kranjskega deželnega zaklada za melijo-racije in javna dela. Ti proračuni morajo se pred ■ kladati deželnemu zboru. Oni del potrebščine, ki bi se ne mogel pokriti z razpoložljivimi dohodki zaklada, ima se v smislu § 6. tega zakona pokriti iz deželnega zaklada.
§ 10.
Amortizacija delnih obveznic v njihovej po-polnej nominalnej vrednosti izvršila se bode z žrebanjem v dobi, ki jo določi deželni odbor, katera pa, počenši od dne, ko se je posojilo najelo, ne sme biti daljša od petdesetih let.
Žrebanje vrši se pri deželnem odboru dvakrat v letu in sicer dne 1. aprila in 1. oktobra.
Dogovorno z državno upravo, sestavil bode deželni odbor amortizačni načrt. Na podlagi tega načrta moral bode deželni odbor uvrščevati letne obroke za amortizacijo v proračun „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javne dela“; kar bi se od teh obrokov ne moglo pokriti z razpoložljivimi sredstvi zaklada, bode se pa plačati moralo iz deželnega zaklada.
§ H-
Potegnjene številke obveznic priobčevale se bodo v kranjskem uradnem listu (Laibacher Zeitung), v dnevnikih „Slovenski Narod“ in „Slovenec“ ter v dunajskem uradnem listu (Wiener Zeitung).
Za potegnjene obveznice plačevala se bode proti izročitvi istih z nedospelimi kuponi in s talonom vred tri mesece po žrebanji, to je dne 1. julija in 1. januvarija pri deželni blagajnici v Ljubljani njihova popolna nominalna vrednost v gotovini.
Znesek kuponov, ki bi se potegnjenim obveznicam slučajno ne mogli priložiti, odbil se bode — ako niso bili pravomočno amortizovani — od izplačilnega zneska.
§ 12.
Občine, okrajni cestni odbori, zdravstvena okrožja in zadruge, ki dobe posojila iz „Kranj skega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“, izročiti morajo deželnemu odboru v smislu zakonitih določil sestavljeno in podpisano dolžno pismo, katero mora deželni odbor dejati pod ključ zaklada.
§ 13.
Dolžno pismo mora obsegati:
1.) svoto posojila po prejetem znesku v gotovini;
Das Erfordernis zur Bedeckung der Interessen von den ausgegebenen Schuldverschreibungen hat der Landesausschuss jährlich in die Voranschläge des „Krainischen Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" einzustellen. Diese Voranschläge müssen dem Landtage vorgelegt werden. Jener Theil des Erfordernisses, welcher im verfügbaren Einkommen des Fondes seine Bedeckung nicht finden könnte, muss im Sinne des § 6 dieses Gesetzes aus dem Landesfonde gedeckt werden.
§ io.
Die Amortisation der Theilschuldverschreibungen im vollen Nominalwerthe, wird in der vom Landesausschusse bestimmten Zeitperiode, welche jedoch nicht länger als Fünfzig Jahre vom Tage der Darlehensaufnahme an gerechnet, dauern darf, mittelst Verlosung geschehen.
Die Verlosung wird beim Landesausschusse zweimal jährlich und zwar am 1. April und am 1. October vorgenommen.
Der Landesausschuss wird einvernehmlich mit der Staatsverwaltung einen Amortisationsplan entwerfen. Auf Grund dieses Planes hat der Landesausschuss die jährlichen Amortisationsraten in den Voranschlag des „Krainischen Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" einzustellen; soweit diese Raten nicht mit den verfügbaren Mitteln des Fondes gedeckt werden könnten, wird für dieselben der Landesfond aufzukommen haben.
§ 11.
Die ausgelosten Nummern der Schülverschreibungen werden im krainischen Amtsblatts (Laibacher Zeitung), denn in den Tagesblättern „Slovenski Narod“ und „Slovenec und im Wiener Amtsblatte (Wiener Zeitung) veröffentlicht.
Für die ausgelosten Schuldverschreibungen wird gegen Ausfolgung derselben und der nicht fälligen Coupons, sowie des Talons drei Monate nach der Verlosung b. i. am 1. Juli und am 1. Jänner der volle Nominalwerth derselben bei der Landeskassa in Laibach bar ausbezahlt.
Der Betrag der Coup me, die den ausgelosten Schuldverschreibungen nicht angeschlossen werden könnten, wird — falls sie nicht rechtskräftig amortisirt worden sind — von dem auszuzahlenden Betrage in Abzug gebracht.
§ 12.
Die Gemeinden, Bezirksstraßenansschüsse, Sanitäts-districte und Genossenschaften, welche aus dem „Krainischen Landesfonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" Darlehen erhalten, haben dem Landesausschusse einen im Sinne der gesetzlichen Vorschriften ausgestellten und unterfertigten Schuldschein auszufolgen, den der Landesausschuss unter Sperre des Fondes aufzubewahren hat.
§ 13.
Der Schuldschein hat zu enthalten:
1.) Die Angabe der Darlehenssumme nach dem empfangenen Barbetrage;
508
!■ ril osa 48. — Beilage 48.
tizovanje posojila „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“. Kar preostane po pokritji teh obvez sme se takoj po tem, ko poroštveni zaklad doseže svoto 500.000 gld., porabljati za nepovratne prispevke za namene, ki so označeni v § 1.
§ 6.
Za delne obveznice posojila in sicer kar se tiče izplačila obresti in amortizacije, jamči v prvej vrsti imetek „deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“ tako, da je v ta namen izmed prispevkov deželnega zaklada, ki so omenjeni v § 3. tega zakona, pred vsem porabiti 80.000 gld., potem obresti od plodonosnega nalaganja občasno razpoložljive glavnice in pa obresti poroštvenega zaklada; v drugej vrsti pa deželni zaklad sam tako, da prevzema v svojo težo vse inače nepokrite plačilne obveze, obresti in amortizacije posojila.
§ 7.
Vsi prispevki in posojila, ki se v smislu § 4. zakona z dne 30. junija 1884., drž. zak. št. 116, oziroma na podlagi posebnih deželnih zakonov ali deželnozborskih sklepov dovolijo iz deželnega zaklada za melijozacije in javna dela (§ 1.), morajo se vselej izplačati v gotovini in v polnem znesku.
§ 8.
Delne obveznice „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“ glasile se bodo na prinesca ter se bodo izdale v zneskih po 5000 gld., 1000 gld, 500 gld. in 100 gld. Vse obveznice imele bodo isti datum ter pečat in podpis deželnega odbora. Tudi se mora na istih zabilježiti, da v smislu določil tega zakona jamči za plačilo obresti in amortizacije imetek „Kranjskega deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“, subsidiarno pa deželni zaklad vojvodine Kranjske.
§ 9. .
Obresti od delnih obveznic izplačevale se bodo brez odbitka v poluletnih dekurzivnih rokih pri bla gaj niči deželnega odbora v Ljubljani. Vsakej obveznici bode zaradi tega dodejan list s kuponi za petdeset poluletij in pa talon za nov kuponski list do konca amortizačne dobe.
Obresti bodejo se proti povratku dospelih kuponov izplačevale dne 1. januvarija in 1. julija vsacega leta.
„Krainischen Landesfondes für ÜDietiorationen und öffentliche Arbeiten" verwendet wird. Was nach Erfüllung dieser Verpflichtungen erübrigt, darf, sobald der Garantiefond die Summe von 500.000 fl. erreicht hat, zu nichtrückzahlbaren Beiträgen für die in § 1 angeführten Zwecke verwendet werden.
§ 6.
Für die Theilschuldverschreibungen des Anlehens, und zwar soweit es sich um die Entrichtung der Interessen und um die Amortisation handelt, hastet in erster Reihe das Vermögen des „LandeZfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" derart, dass zu diesem Behufe, aus den im § 3 des Gesetzes gedachten Beiträgen des Landesfondes vor Allem ein Betrag von 80.000 fl. verwendet wird, dann die Interessen von den jeweilig verfügbaren und Fruchtbringend anzulegenden Capitalien und die Interessen des Garantiefondes; in zweiter Reihe aber der Laudessond sebst derart, das er alle auf andere Weise nicht gedeckten Zahluugsverpfllichtungen für Zinsen und Amortisation des Anlehens übernimmt.
§ 7.
Alle Beiträge und Darlehen, welche im Sinne des § 4 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, beziehungsweise auf Grund besonderer Landee-gesetze oder Landtagsbeschlusse aus dem „Landesfonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" bewilligt werden (§ 1), sind bar und voll auszuzahlen.
8 8-
Die Theilschuldverschreibungen des „krainischen Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" werden auf den Ueberbringer lauten und werden in Betrügen von 5000 fl., 1000 fl., 500 fl. und 100 fl. emittirt. Alle Schuldverschreibungen werden das gleiche Datum, dann den Siegel und die Unterschrift des Landes-ausschnffes tragen. Auch muss auf denselben bemerkt werden, dass für die Entrichtung der Interessen und für die Amortisation im Sinne dieses Gesetzes das Vermögen des „Krainischen Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten", subsidiarisch aber der Laudesfond des Herzogthums Krain haftet.
§ 9.
Die Interessen von den Theilschuldverschreibungen werden ohne Abzug in halbjährigen Decursivraten bei der Landeseassa in Laibach ausbezahlt. Jede Schuldverschreibung erhält aus diesem Grunde einen Zins-Coupon-Bogeu für fünfzig Semester und einen Talon zur Erlangung neuer Couponbögen bis Ende der Amortisationsfrist.
Die Interessen werden gegen Ausfolgung der fälligen Coupone am 1. Jänner und 1. Juli eines jeden Jahres ausbezahlt.
Beril«ga 48. — Beilage 48.
507
§ 3.
V „Kranjski deželni zaklad za melijoracije in javna dela“ stekajo se vsi prineski, katere deželni zbor iz deželnega zaklada dö volj uje za vodne zgradbe, uravnavo hudournikov, zboliševanje in osuševanje zemljišč, preskrbo vanje vode, za pov-zdiga kmetijstva, govedoreje, konjereje, riboreje. vinarstva in planšarstva, za gradnjo in vzdrževanje okrožnih in občinskih bolnic, za šolske zgradbe, za vzdrževanje in gradenj e okrajnih cest in mostov in za vsa druga javna dela, katerih ne izvršuje, dežela sama; dalje oni prispevki, katere v ta namen c. kr. vlada dovoljuje deželi Kranjskej in pa posojila, ki se utegnejo dovoliti deželi Kranjskej v smislu § 7. zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, iz državnega melijoračnega zaklada, potem vsa iz deželnega zaklada doslej izplačana brezobrestna in obrestna posojila za regeneracijo vinogradov, za stavbo šol in bolnic ter za zgradbo cest ter konečno vsi oni zneski, katere deželni zbor še posebej odkaže temu zakladu.
§ 4,
Za one troške zaklada, za katerih pokritje bi ne zadostovala v § 3. označena sredstva in pa za stalno dotacijo zaklada najame se na delne obveznice razdeljeno 4 % no posojilo 2,000 000 gld. pod naslovom „Posojilo Kranjskega deželnega za klada za melijoracije in javna dela“.
Vsa vsled posojila in drugih prispevkov v zakladu nabrana gotovina mora, kolikor se je ni porabilo za namene, ki so navedeni v § 1. tega zakona, vedno obrestonosno naložena biti.
§ 5.
Od posojila 2,000.000 gld. sme se 1,000.000 gld. porabiti za nepovratne podpore; 1,000.000 gld. pa se sme izdati le za brezobrestna in obrestna posojila, katera se morajo zakladu vračati v obrokih tako, da bodo v 50 letih popolnoma poplačana. Vsa vrnjena glavnica sme se sproti porabljati v jednake namene.
Iz obresti, katere se nabero od razpoložljive glavnice in pa iz vrnjenih brezobrestnih in obrestnih posojil, ki so iz deželnega zaklada izplačana bila za regeneracijo vinogradov, za stavbo šol in bolnic ter za zgradbo cest, potem iz zneskov, katere deželni zbor še posebej odkaže „Kranjskemu deželnemu zakladu za melijoracije in javna dela“ (§ 3.), ustanovi se poroštveni zaklad, čegar obresti, se pred vsem porabljajo za obrestovanje in amor-
§ 3.
In beit „Krainischen Landesfond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" fließen alle Beiträge, welche der Landtag für Wasserbauten, für Wildbachverbauungen, für Meliorationen und Trockenlegungen von Grundstücken, für Wasserversorgungsanlagen, für die Hebung der Landwirtschaft, der Rind- und Pferdezucht, der Fischzucht, des Weinbaues und der Alpenwirtschaft, für die Errichtung und Erhaltung von Districts- und Gemeindespitälern, für Schulbauten, für die Erhaltung und Herstellung von Bezirksstraßen und Brücken und für alle sonstigen öffentlichen Arbeiten, welche das Land nicht selbst durchführt, aus dem Landesfoude bewilligt; weiters jene Beiträge, welche zu diesem Zwecke seitens der k. k. Regierung dem Lande Krain gewährt werden, sowie die Darlehen, die dem Lande Krain im Sinne des § 7 des Gesetzes vom 30. Juni 18«4, R. G. Bl. Nr. 116, aus dem staatlichen Melivrationsfonde allenfalls bewilligt werden; dann alle aus dem Landesfoude bisher zum Zwecke der Regenerirung von Weingärten, für Schulbauten, für Straßenherstellungen und für Errichtung von Spitälern ausbezahlten unverzinslichen Darlehen; endlich alle jene Beitrüge, welche der Landtag noch besonders diesem Fonde zuweist.
§ 4.
Für jene Auslagen, für deren Bedeckung die im § 3, angeführten Mittel nicht ausreichen sollten, sowie für die ständige Dotation des Fondes wird unter dem Titel „Anlehen des krainischen Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" ein 4 % Anlehen von
2.000.	000 fl. auf Theilschuldnerschreibungen aufgenommen.
Das ganze aus dem Anlehen und andern Beiträgen stammende Barvermögen muss, soweit dasselbe nicht für die im § i. bezeichneten Zwecke verwendet worden ist, stets Fruchtbringend angelegt seien.
§ 5.
Vom Anlehen pr. 2,000.000 fl. darf 1,000.000 fl. für nicht rückzahlbare Unterstützungen verwendet werden;
1.000.	000 fl. aber darf nur für unverzinsliche und verzinsliche Darlehen verausgabt werden, welche dem Fonde derart in Raten rückzuzahlen sind, dass die Schuld in 50 Jahren gänzlich getilgt ist. Das ganze rückgezahlte Capital darf sofort wieder für gleiche Zwecke verwendet werden.
Aus dem Jnteressenerträgnisse der verfügbaren Capitalien, sowie aus den rückgezahlten unverzinslichen und verzinslichen Darlehen, die aus dem Landesfoude für die Regenerirung der Weingärten, für Schul- und Spitalbauten und für Straßenherstellungen gewährt worden sind, dann aus den Beiträgen, welche der Landtag dem „Krainischen Landessonde für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" noch besonders zuweist (§ 3), wird ein Garantiefond gebildet, dessen Zinsenertrag vor allem für die Verzinsung und Amortisation des Anlehens des
506
Priloga 48. — Beilage 48.
Zakon
z dnč...................................
veljaven za vojvodino Kranjsko,
o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela.
Na predlog deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ I-
Za izvedenje melijoračnih in drugih javnih del na Kranjskem ustanovijo, se „Kranjski deželni zaklad za melijoracije in javna dela“.
Sredstva tega zaklada smejo se porabiti:
1.	) za take prispevke ali posojila, ki se v smislu § 4. zakona z dne 30. junija 1884., drž. zak. št. 116. dovoljujejo iz deželnih sredstev;
2.	) za posojila občinam ali zadrugam v svrho pokritja troškov, katere morajo prevzemati za izvršitev pod 1.) označenih del;
3.	) za dovoljevanje prispevkov ter brezobrestnih in obrestnih posojil cestnim okrajem, zdravstvenim okrožjem, občinam, zadrugam in posameznikom v svrho izvrševanja tacih javnih del, ki se spoznajo važna iz prometnega, zdravstvenega ali deželnokulturnega obzira.
§ 2.
„Kranjski deželni zaklad za melijoracije in javna dela“ upravlja deželni odbor, kateri mora deželnemu zboru predkladati v pretresanje in odo-brenje letne proračune, računske sklepe in pa razkaz o stanju in upravi imovine tega zaklada.
Ko bi se ustanovil deželni kreditni zavod, čegar uprava bi bila pod nadzorstvom deželnega odbora in pod kontrolo deželnega zbora, preide ta zaklad kot poseben oddelek, o katerem je za-se voditi knjige in račune, v upravo tega kreditnega zavoda.
Z e setz
vom.........................................
giltig fur das Hrrzogthuin Strain,
betreffend die Bildung eines Landesfondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten.
Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthumes Kram finde Ich anzuordnen, wie folgt:
8 1.
Zur Ausführung von Meliorationen und andern öffentlichen Arbeiten in Kram wird der „Krainische Landesfond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten“ gebildet.
Die Mittel dieses Foudes dürfen verwendet werden:
1.	) Für solche Beiträge oder Darlehen, welche im Sinne des § 4 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, aus Landesmitteln bewilligt werden;
2.	) für Darlehen an Geineinden und Genossenschaften behufs Bedeckung der Kosten, welche dieselben für die Ausführung der unter 1.) bezeichneten Arbeiten zu übernehmen haben;
3.	) für die Bewilligung von Beiträgen, sowie unverzinslichen und verzinslichen Darlehen an Straßenbezirke, Sanitätsdistriete, Gemeinden, Genossenschaften und Private zum Zwecke der Ausführung solcher öffentlicher Arbeiten, die aus Verkehrs- und Sanitätsrückstchten, oder aus Rücksicht der Landeseultur für ivichtig anerkannt werden.
§ 2.
Der „Krainische Landesfond für Meliorationen und öffentliche Arbeiten" wird vom Landesausschusse verwaltet. Derselbe hat dem Landtage die jährlichen Voranschläge sowie die Rechnungsabschlüsse und eine Nachweisung über den Stand und die Verwaltung dieses Fondes zur Prüfung und Genehmigung vorzulegen.
Für den Fall der Errichtung einer unter Aufsicht des Landesausschusses und der Controlle des Landtages stehenden Landesereditanstalt übergeht dieser Fond in die Verwaltung dieser Anstalt als eine besondere Abtheilung derselben und sind über denselben abgesonderte Bücher und Rechnungen zu führen.