MIL List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana. Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093 U etrt r m ih . Pa m uživa Tiska ČZP Ljudska pravica UUBUANA, 13. oktobra 1972 LETO XXIII. - ŠT. 16 pripis ev, ki li za <1 lamila katere - uživ 'Č. potre . Nem r žival ročilu j je i' ine od m me: krat V a mar jcev i pa izirali telje, šobili Po nepotrebnem vznemirjeni O nevarnosti, da bi bilo z zveznim predpisom hudo okrnjeno financiranje družbenih dejavnosti (o tem smo pisali v zadnji številki) je postavil vprašanje poslanec prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS Jože Melanšek. Nanj je odgovorila na seji zbora, dne 29. septembra, podpredsednica izvršnega sveta dr. ALEKSANDRA KORN-HAUSERJEVA naslednje: vprašanje, ki ga postavlja v- Jože Malenšek, in na kate-terja odgovor tudi predsed-j*0 republiškega odbora sin-kata delavcev družbenih de-.°sti, zadeva problem, ki ga fcvršni svet nenehno sprem-p V svojem delu je upošteval ®ncije zakona, mnenja samo-ikrblj ravnih skupnosti in družbe-ih bol 'političnih organizacij, dada* Ugotovljeno je bilo, da so nerok ibene dejavnosti v Sloveniji e na?- hlenjsko zainteresirane za sta-^acijo in morajo podpirati ““jlizacijske napore, saj ne-"uilnost tudi te dejavnosti rok, i eno prizadene. V okviru teiete ekonomske politike v 1 je n> °Veniji so se družbene dejav-ie prip adino 3 prei nestfl1 grarrtf in vp1 nosti že nekaj let sporazumno omejile v dogovorjene okvire porabe. Sporazume in dogovore, ki so bili zasnovani na predvidenih stopnjah rasti, so nepredvidena inflacijska gibanja vedno znova ogrožala. Tudi v letu 1972 velja v Sloveniji enak sistem dogovarjanja za financiranje družbenih dejavnosti in omejevanja v dogovorjene okvire tako glede na stopnje prispevkov, davkov in taks kot tudi v nominalnih zneskih. Sredstva, ki presegajo dogovorjeno vsoto, se imobilizirajo. O porabi teh sredstev bo skupščina posebej odločala. Omejeno porabo na področju družbenih dejavnosti v Slo- veniji ureja vrsta družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in zakonov za oblikovanje dohodka teh dejavnosti na osnovi njihovega dela ter tudi merila za vrednotenje tega dela. ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA: — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja dejavnosti osnovnih šol - 23. 11. 1971 — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja posebnih šol in zavodov SRS in vzgojnih posvetovalnic SRS - 14. 6. 1971 — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja dejavnosti srednjega šolstva - 25. 11. 1971 — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja glasbenih šol 7. 12. 1971 — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in (Nadaljevanje m 2. str.) rih za s obl ževaln1 ii dela I rani P J j im« | še zdal vanj«1 ^80 na^' obrazi. Obrazi ciganskih otrok. Dobro nas poglejte. Nič nismo drugačni od drugih niso ije h$ ne, r« ■več a strok1 c^° fem, uspe* J 0ri' vzgoje in izobraževanja ncev. irjl?0Vali samo vertikalno lo zal1 ^1 Ur° šolstva, od Dodi e izobra| ivenii« Delovna organizacija v vzgojno-izobraževalnem sistemu pred nedavnim smo s si- osnovne . do univerze. Današnji jui'i/?-l^'izobraževalni sistem pa 1 Pr°' !eč presega nekdanji okvir: : Ra2’ i^jšuje se navzdol v sistema-niko'. »i11? predšolsko vzgojo, ob je. Č' l/1 56 je razvil stopenjski si-1 v hd Š0lania °k delu, kot nad-jcovP te nove celote pa na-v bo11 tja Vedno bolj razvejan sistem ja, PTm ?a izPopolnjevanja. hvalj1? L,, razmeroma starimi iz-kretad ^avalnimi institucijami, ki i P01”5 ist ilrri šele danes priznamo ritev Ij1 J^zno mesto v vzgojno-pa ve L Sevalne m sistemu, so tudi eda'?'%Vne organizacije. Vsaka de-notr^M.3 organizacija postaja vse tudi izobraževalna ustano-oP č8?! je skrb za temeljno iz-ivc Zevanje in usposabljanje de- 'Pol, ter njihovo nenehno iz-jve'!ajevanje eden izmed bi-|11u.la dejavnikov njene pro-H7y<"°Sti’ ,,modernizacija voltod!!, .pa P08°J za uvaJanJe ska .J jb^rnejše tehnologije. elovne oreanizaciie lafPjo ne organizacije oprav- skas« ■gda^’1 l^u zlasti naslednje naloge: za več kot polovico danes gliste V vzSojnoizobraževainem zaposlenih je bila delovna organizacija edina strokovna šola — tu so se usposobili za delo; — za večji del zaposlenih je delovna organizacija tista, ki spodbuja in mnogokrat tudi omogoča nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje; — za mnoge strokovne kadre je v času šolanja podjetje tudi učilnica in delavnica, v kateri pridobivajo neposredno strokovno prakso; — v delovni organizaciji se po končanem šolanju mladi delavci in strokovnjaki uvajajo v delo in v konkretne naloge posameznih delovnih mest. Tudi v prihodnje se vloga delovnih organizacij v sistemu vzgoje in izobraževanja ne bo zmanjšala. V njih bo sicer manj tistega prvega usposabljanja za delo in poklic, ker bodo morale strokovne šole postopno prevzeti poklicno izobraževanje pretežnega dela mladine. Več skrbi pa bodo nosile delovne organizacije za dokvalifikacijo, za permanentno izpopolnjevanje, včasih tudi za delno ali celotno prekvalifikacijo svojih delavcev. Ta skrb se ne bo smela omejevati le na ozko Z lučjo po učitelja? 28. septembra je zveza pedagoških društev SR Slovenije priredila v klubu poslancev strokovno posvetovanje z delovnim naslovom Aktualni problemi kadrovanja učiteljev v SRS. i Posvetovanja so se udeležili strokovni, družbenopohtični delavci in predstavniki republiških ustanov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Kadrovanje učiteljev je celoten, pomemben problem, ki povzroča družbi vedno več glavobola. Dobrih dokumentov o vzgoji in izobraževanju je bilo že veliko. Kaže, da bo težko dobiti boljše. Zveza pedagoških društev je zaradi tega menila, da bi se bdo dobro lotiti vprašanja, ki pomeni eno temeljnih vozlišč te celotne problematike. Vsa podobna vprašanja produkcije se zaustavijo ob pomanjkanju ustrezno usposobljenih ljudi. Vzgojno-izobraževalno področje v tem ni izjema. Temeljno vprašanje: gre za poti — kako si pridobiti kandidate za učiteljski poklic, zlasti pa kandidate za razredni pouk (sedaj je 277 praznih mest! Kako pa bo čez dve, tri leta? ). Ker smo doslej že ubirali različne poti pri reševanju tega problema od 1. 1945 do 1972, pa nismo kaj prida uspeli, je treba poizkusiti iskati nove. Nekatere teh poti je nakazala v svojem referatu Majda Uršičeva, drugo predlagano pot lahko spoznamo iz prispevka dr. Franca Pedička. Pri reševanju perečega problema kadrovanja je treba upoštevati ( poleg druž-beno-idejnih izhodišč in oseb-nostno-etičnih meril, tudi zelo pomemben dejavnik — stalno strokovno rast učiteljev," povezano, seveda z vertikalno prehodnostjo. Kako potreben je bil ta posvet, je razvidno iz razprave, ki je sledila. Laliko bi jo imenovali: opozorilo pedagogov-prak-tikov na šibke točke našega vzgojno-izobraževalnega sistema. BITI UČENEC IN UČITELJ HKRATI V referatu „Po kakšni poti iz nezavidljive situacije" je Majda Uršičeva nakazala nekatere poti za rešitev kadrovanja učiteljev v SRS. Kot možne ukrepe predlaga: — materialno stimulacijo s postopno graduacijo točk glede na oddaljenost kraja od večjih kulturnih in industrijskih središč in glede na težavnost delovnega mesta. Kot možne poti pa: — podeželska šola naj sama usmerja učence v učiteljski poklic. Temeljna izobraževalna skupnost in republiška izobra- (Nadaljevanje na 2. strani) strokovno področje, pač pa bo morala zajeti tudi nenehno družbeno usposabljanje in ne nazadnje dvig kulturne ravni zaposlenih. Delovna organizacija je torej sestavni del vzgojnoizobraževal-nega sistema, čeprav dostikrat s tem sistemom premalo povezana, v njem zapostavljena in prepuščena sebi. Medtem ko so nekateri izobraževalni centri v delovnih organizacijah ali ob njih postali razvite, kadrovsko in materialno močne ter sodobne izobraževalne ustanove, so v mnogih delovnih organizacijah sedanje izobraževalne službe šele na začetku potrebnega razvoja v izobraževalni center, ki bo kos navedenim nalogam. Pri tem bo morala pomagati tudi družba, ki je živo zainteresirana za razvoj izobraževanja v delovnih organizacijah. Pomembno vlogo bo lahko imelo tudi nanovo ustanovljeno združenje izobraževalnih centrov in služb. To povezuje 'predvsem tiste delovne organizacije, ki so dojele potrebe razvoja in so za napredek izobraževanja svojih delavcev pripravljene največ sto- riti- JOŽE VALENTINČIČ Nova številka tekočega računa Bralcem sporočamo, da ima Prosvetni delavec novo številko tekočega računa, in sicer: 50101-678-47093. DA NE BO JUTRI PREPOZNO Že je minil 2. oktober v letu 1972. Minil je torej letošnji svetovni dan otrok vsega sveta. Pred leti ga je razglasila generalna skupščina združenih narodov. Leto za letom praznuje ta dan mlado in staro v več državah, v več deželah. Ta dan prijateljstva otrok vsega sveta je praznovalo letos več kakor sto dežel Otroci širom sveta živijo v svetu, ki se razvija v velikih, globokih, zakoreninjenih družbenih nasprotjih. V svetu, kjer se vedno bolj uveljavlja nasilje. V vojnih spopadih, v bombnih napadih, v nasilnem ugrabljanju letal, v neštetih prometnih nesrečah ... v Kdo trpi v takem svetu? Vsi, vsak po svoje, otroci, ti pa gotovo najbolj. Saj so otroci tisti, ki potrebujejo občutek varnosti. Mednarodna zveza za varstvo otrok in UNICEF sta letos za ta dan pozvala ves svet: Pomembno je, da mislimo na potrebe in na pravice vseh otrok, ne samo tistih, za katere sami skrbimo, ki jih poznamo in imamo radi.. . Učitelji imamo radi otroke. Učitelji cenimo delo z otroki. Za smotre, ki jih je proklamiral svetovni dan otrok lahko leto in dan mnogo storimo. Bodimo glasniki otrokovega zdravega razvoja! Bodimo glasniki boljših pogojev vzgoje in izobraževanja! Povsod, kamor že seže naš glas: v šoli, krajevni skupnosti, občini, v skupščini... Naša družba je mlada, mlada je danes in bo mlada še jutru Razvijala, rasla, bogatila in siromašila se je in se tudi bo v velikih nasprotjih, sunkovito, neenakomerno. Letošnji teden otroka je bil posvečen predvsem otrokom v siromašnih mestnih predelih. Če kje, potem se bomo temu pozivu prav gotovo odzvali. Socialna nasprotja rastejo. Vsekakor hitreje kakor smo si lahko kdaj mislili. Z njimi rastejo socialne krivice. Ne bodimo samaritani, otroke pa zaščitimo! Kolikokrat zidamo cela naselja, ne da bi poskrbeli za mladi rod, ki tod živi Investitorji in z njimi centri finančne moči imajo vse premalo čuta za potrebe mladega rodu. Vse prevečkrat smo ostajali, ko smo se zavedli skrbi za otroke, pri resolucijah, pri proklamacijah. V njih so bili velikodušni načrti. Ob teh načrtih so nam vstajale vizije. Ob vizijah smo se opajali. Tistih kamnov pa dostikrat nismo postavljali drugega na drugega, više in više kakor bi morali storiti, če bi hoteli vizijo oživiti. Naj navedem za primer zakon o enotni osnovni šoli. Pa o malih šolah. Pa o predšolski vzgoji. Pa o celodnevnem bivanju otrok v osnovni šoli. In tako naprej. Minila so leta. Pogojev za resnično enotno osnovno šolo še vedno nismo ustvarili Življenje nas o tem vsak dan vztrajno in trmasto podučuje. Poslanica za svetovni dan otrok vsega sveta govori: Če bodo otroci prikrajšani danes, bo jutri vsemu svetu primanjkovalo zdravih, krepkih, inteligentnih in sposobnih ljudi. Prav ti pa bodo potrebni, da bi zagotovili svetu trajen napredek in mir. V tem je izziv: Od besed k dejanjem! Vsak dan in vse leto! Na šoli in tudi v skupščini! ^______________________ _________________BRANKA JURCA Tudi jaz sem velika — berem ... KUPITE - PREBERITE Z LUČJO PO UČITELJA? Po nepotrebnem vznemirjeni (Nadaljevanje s 1. strani) osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja dejavnosti dijaških domov- 8. 12. 1971 - Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenili samoupravni organi s področja študentskih domov — 22. 11. 1971 — Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja visokega in višjega šolstva - 22.11. 1971 — Družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov v SR Sloveniji — oktober 1970. — Družbeni dogovor o uresničevanju pohtike na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1972-9. 3. 1972 Obseg sredstev za posamezne dejavnosti pa urejajo še zakonski in drugi predpisi, zlasti za naslednja področja: — Zdravstveno varstvo učen-in študentov — zakon o cev zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva — Dnevni prevozi učencev v šolo — zakon o osnovni šoli — Regresiranje prevozov (skupinska potovanja) za šolske in poučne izlete učencev in študentov — zakon o regresih za skupinska potovanje otrok ,in mladih — Amortizacija osnovnih sredstev izobraževalnih zavodov — 1 % obvezna rezerva — zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji V skladu s samoupravnimi sporazumi družbenimi dogovori ter zakonskimi in drugimi predpisi urejajo financiranje še merila republiške izobraževalne skupnosti za ugotavljanje povračila posameznim vrstam dejavnosti izobraževalnih zavodov, ki jih je potrdila skupščina SR Slovenije. Glede na samoupravno zasnovo financiranja navedenih področij družbenih dejavnosti v Sloveniji je stališče izvršnega sveta, da velja za te dejavnosti drugi „ odstavek drugega člena zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka in delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih taks v letu 1972 na posebne račune, ki se glasi: ,.Določba 1. člena tega zakona ne prihaja v poštev za družbene dejavnosti, pri katerih so dohodki urejeni z družbenimi dogovori in samo- upravnimi sporazumi skladno z ustavnim amandmajem XXI.“ Pri tem je treba še posebej poudariti, da so predstavniki skupščine SR Slovenije vključno z izvršnim svetom že v razpravi pred sprejetjem zakona zastopali stališča, ki se zrcalijo prav v navedeni določbi drugega odstavka drugega člena. Enako stališče so zastopale tudi družbeno-politične organizacije in samoupravne skupnosti, saj gre za podporo uresničevanju načel družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, opredeljenih z ustavnimi dopolnili. Republiški sekretariat za finance in služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije sta po sprejemu zakona pregledala predpise in uskladila mnenje s pristojnimi zveznimi organi. Pri tem je bilo naše stališče znova potrjeno. Zato so vznemirjenja na navedenih področjih družbenih dejavnosti nepotrebna in škodljiva, saj bi utegnila odvračati delavce v teh dejavnostih od bistvenih vsebinskih vprašanj, ki so za nadaljnji razvoj osnovnega pomena. (Nadaljevanje s 1. strani) ževalna skupnost pa naj zagotovita ustrezne štipendije že v srednji šoli; — pri določanju dijakov za nadaljnje šolanje so pomembni naslednji dejavniki: intelektualne sposobnosti, socialne aspiracije, individualna motivacija, finančne možnosti in bližina pedagoške ustanove. (Možnosti ustanovitve oddelkov PA še v Kopru in Kranju — letos že v Novem mestu in Novi Gorici.) Dokazano je, da imajo večji ugled poklici z visokošolsko izobrazbo. Velja opozoriti na predlog dr. Vlada Schmidta, da bi iz dosedanjega visokošolskega študija izločih pedagoško usposabljanje. Kdor bi se od diplomirancev odločil za zaposlitev v pedagoškem poklicu, bi se moral po diplomi en semester praktično in teoretično posebej usposabljati. Prispevek dr. Franca Pedička nas seznanja z drugo možno potjo: - z notranjo diferenciacijo učiteljskega poklica, ki bi nedvomno dvignila-delovno storilnost, ustvarjalnost ob delu, motiviranost pri delu, trdnost strukture strokovnega področja in dvig družbenega in strokovnega uveljavljanja poklica. Premajhna notranja izčlenjenost ah izdiferenciranost povzroča negativne posledice v vzgojno-izobraževalnem delu našega šolskega sistema od osnovnih do srednjih šol. Pedagoški delavec Novo univerzitetno središče Izvršni odbor za znanost in visoko šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na svoji V. redni seji, ki je bila pred dnevi v Mariboru, razpravljal o razvojnem načrtu visokošolskih zavodov v Mariboru ter ugodno ocenil prizadevanja teh kolektivov, da se kot razvojna posledica preraščanja višjih šol v visoke šole oblikuje nova univerza. Člani odbora so menili, da je pri ocenjevanju možnosti nadaljnjega razvoja visokega šolstva potrebno upoštevati zlasti: - življenjske okvire in perspektive razvoja. Izredno hiter prodor znanosti, tehnike in tehnologije dela na vsa področja - tudi družbenoekonomskega življenja ter močna gospodarska ekspanzija na vseh celinah terjajo, da storimo vse za izboljšanje kadrovske strukture, zlasti na ravni visoko izobraženih strokovnih kadrov; - potrebe po strokovnih kadrih z visoko izobrazbo povečujejo stopnjo vključevanja v proces visokošolskega študija. V naslednjih letih bomo potrebovali okoli 30.000 ljudi z visokošolsko izobrazbo, zato je nujno razmišljati o dveh univerzitetnih središčih. V svetu je namreč preizkušen realen opti-mum 10 do 12 tisoč študentov v enem centru; približno toliko — .možnosti urejanja problemov, ki spremljajo tak razvoj; za to pa so prav sindikati močno zainteresirani. Gre za urejanje življenjskih razmer strokovnih kadrov in študentov. Če bo v naslednjem obdobju potrebno na območju severovzhodne Slovenije vpisati na visoko šolo okrog 7 tisoč študentov (pretežno iz krajev, ki so v sedanjem univerzitetnem centru le redko zastopani) in vnesti druge oblike študija, bo nujna širša družbena pomoč. Urediti bo treba tudi status teh šol z zakonom, ki bo opredelil zadevne naloge. SLAVKO PEVEC na osnovni šoli danes pri nas začenja kot razredni ah predmetni učitelj in kot tak tudi konča. Podobno je na srednjih šolah. Le visoke šole so si ohranile svojo diferenciacijo ah pa jo sproti spreminjajo v skladu s tovrstnim razvojem doma in v svetu. Kaže, da doslej potrebna enotnost na osnovni in srednji šoh v zadnjih letih vse bolj zavira kadrovsko pohtiko, vzgoj-no-izobraževalno operativo in strukturiranje pedagoško strokovnega in poklicnega področja. Pri konstrukciji tega modela diferenciacije učiteljskega poklica nas opozarja avtor na tri razhčne vidike: izobrazbeni, strokovni in delovni vidik. Su- močvirih. Na to nas je v razpravi opozoril direktor zavoda za šolstvo Boris Lipužič. Dejal je, da moramo prihodnjemu učitelju omogočiti vzgojne vplive v smislu naših sociahstičnih vzgojnih smotrov. ..Neločljiva sestavina profila našega učitelja je družbeno-idejna naravnanost v smislu samoupravljanja" je poudaril Boris Lipužič. V razpravi smo slišali predlog repubhške izobraževalne skupnosti za štiri stopnje nagrajevanja za učitelje na težjih delovnih mestih. Njihovi sedanji osebni dohodki so manjši kot pri delavcih v metalurški stroki (n. pr. na Kozjanskem). Ugotovljeno je, da se kmečki otroci 1 »Odj Sj akademijo (po učni vsebini jo najmanj pedagoškega prt# ma). K % bes, Več posluha c^s za mnenja učitelj« % Razpravljali so tudi o odjjfe su družba učitelj. UgotovV s terena res niso razveseli1!. ' : % PPstha 73 temelinp nnkliene na neradi v odročne kraje, - v zaostalost. Zato bo treba temu kadrovanju posvetiti večjo kadrov je potrebnih na 1 milijon prebivalcev; - zahtevo po vsebinski usmerjenosti študija pri disciplinah, ki pogojujejo razvoj sodobnih ekonomsko proizvodnih si-! stemov, uvajanje moderne tehnologije dela, realizacijo zahtev po kvalitetnem vodenju vzgojno izobraževalnega procesa, zlasti v obveznih šolah in drugo. Gre torej za razvijanje novih in dopolnjevanje že uvedenih izobraževanih programov, kar bi ob upoštevanju potrebe po integraciji znanstveno raziskovalnega dela pomenilo racionalizacijo na področju izobraževanja kadrov; žive pedagoškega kadra v osnovni šoh bi bila: diplomirani razredni učitelj: — razredni učitelj - pripravnik — razredni učitelj — razredni učitelj — mentor — razredni učitelj — svetovalec — razredni učitelj — svetnik diplomirani predmetni učitelj: — predmetni učitelj — pripravnic — predmetni učitelj — predmetni učitelj — mentor — predmetni učitelj — svetovalec — predmetni učitelj — svetnik diplomirani profesor srednje šole: — profesor - pripravnik — profesor — profesor — mentor — profesor — svetovalec — profesor svetnik pozornost. Med težavami pedagoške akademije moramo omeniti nemogoče prostore, v katerih dela; na to se navezujejo še notranje težave in problemi, Kaže, da se je doslej od učP vedno le zahtevalo in preiflj, V pomagalo pri njegovem pe# ^ ^ nentnem izobraževanju. Dr# ga ni nikoli vprašala, če zn# j, ko mu je nenehno povečet' obseg dela: tehnični priporu1' ^. ki, svetovalno delo, responde1 dodatne naloge, cel kup adr# 0 stracije in še in še ... Šole p / niso nikoli dobile toliko dey°rn ja, kohkor bi ga potrebovale. ražena je bila skupna želja i večjem posluhu za mnenje a £)j telja in večji stalni pon# .JDober učitelj nima nikdar11 volj časa za današnje zahte'' kfe, je bilo rečeno v razpravi. K3; ki jih bo treba rešiti. Dijaki pri- da se edino ob upokojitvi 1#;. haiair> na PA nnmankliivn nri- posveti Strokovnim problen# ^ Odhod učitelja -prometna nesreča Kot je pokazala razprava, so vzroki za upadanje zanimanja za učiteljski poklic dokaj raznoliki in nekateri zgodovinsko pogojeni. Povsod po svetu se opaža pomanjkanje učiteljev. V ZDA primanjkuje kar 12.000 učiteljev (velja omeniti, da so v drugih deželah manj zahtevni kriteriji za kadrovanje v ta poklic). Če ne bo učiteljev, tudi ne bo strokovnjakov v drugih poklicih. Tehniški poklici pridobivajo na veljavi in privlačnosti vzporedno z razvojem znanosti in tehnike. Med osnovne vzroke slabega vpisa v učiteljski pokhc spada prav gotovo nezadostna razvitost pedagoške znanosti, So pa še drugi vzroki: družba je ta pokhc razvrednotila, neprimerni so osebni dohodki (priučena administratorka ima enake osebne dohodke kot učitelj na osnovni šoh, pomanjkljivo pa je tudi poklicno usmerjanje sposobnih kandidatov (za to bi morale več narediti šolske svetovalne službe). Učiteljski pokhc je prer malo popularen. Tudi idejnost pouka smo v zadnjem času raz- hajajo na PA pomankljivo pripravljeni. Večina se vedno bolj odmika od razrednega pouka in odloča za predmetni pouk. Vsi boljši študentje želijo nadaljevati študij. Za razredni pouk se ponavadi odločajo slabši, ostah kritično tehtajo vse možnosti napredovanja. Prav gotovo zmanjšuje število učiteljev za razredni pouk tudi to, ker poučujejo učitelji tudi v oddelkih podaljšanega bivanja, pa tudi štipendije jih ne obvezujejo za določeno študijsko smer. Polovici kandidatov je dodeljena štipendija, toda: kaj naj študirajo? Pojavlja se vprašanje: ah naj se učenec že ob vstopu na PA odloči za razredni pouk ah že prej? Ah ni nehumano, da jih ne pustimo izbirati? Obstaja možnost, da se po štirih letih preusmerijo drugam. Slišali smo predlog, da bi bilo potrebno sklepanje pogodb pri težjih delovnih mestih in dodelitev višjih štipendij, morda v višini osebnih dohodkov že med študijem. V razpravi so veliko govorili o nalogah pedagoške službe in kadrovskih šol pri permanentnem izobraževanju učiteljev. Znova so razpravljali o oddelkih podaljšanega bivanja, ki jemljejo kadre, potrebne za razredni pouk. Pojavila se je zahteva, da naj absolventi doštudirajo, preden gredo na šole ah na oddelke PB. 60 % je takih študentov, ki niso opravili tretjino izpitov, pa učijo. Mladi, ki zavlačujejo s študijem, postajajo problem. Izražena je bila potreba po večji angažiranosti zveze komunistov in sociahstič-ne zveze pri reševanju tega problema. ‘ Vsak odhod učitelja pomeni za družbo isto kot prometna nesreča, je dejala naša znana pedagoginja. Nadalje je bila v razpravi omenjena potreba po vsebinski in programski reformi pedagoških gimnazij, ki niso primerna priprava za pedagoško ki ga zanimajo. Predlagali so. bi se uvedlo za ta kader U1 ,s . plačno šolanje in s tem rilo dobro materialno osno* 7e Ponovno so poudarih, da pot Ge bujemo novo, reformirano # e iZl ki bi postregla učitelju z * htSl pedagoške izobrazbe. /hf« Glede širjenja kulturne javnosti osnovne šole bo tk tudi nekaj ukreniti. Gre za p‘ Pr ces, Jci ga ne moremo zavil3 °cih 'Prav Na rab posvetu Morda bi se morah ob n3' Ca denem kadrovskem probl# 'kusc zamisliti. Poskusimo mlad* !e pt prepričati, da družba potre# Hi v učitelja, ga ceni in da brez nje k tc ne more. Zaupajmo učitelj11 mu izrecimo pohvalo za k, č(l govo prizadevanje. Učitelji '°1'0 zadovoljstvo na službenem ** stu in njegova bogata, šiD osebnost bo mladini najbol priporočilo za izbiro tega lliVa TEA DOMINI Design transformirati v # nje ter naučiti učenca mislV' ustvarjati - to je tisto, kat ^ ko storimo le, če ga vizuP’ opismenimo. Zato moramo širiti meje likovne vzgoje. MILICA ROSENBEK pedagog Družba je dolžna posredi' človeku najosnovnejšo izobP bo o telesni vzgoji, športu iP\ kreaciji. Nikoli ne smemo p°' biti, da je tudi šport sestavni ‘ vzgoje, zdravega načina zm nja in razvedrila. DRAGO ULA11 Naloga šole je predvsem posreduje mladini športno1 nje in trajne športne navadi DRAGO UlJ' POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO »Kontrolor« smetnjakov Na šoli so bdi že vrsto let po trije oddelki tretjega razreda. Vašo (po nekakšni tradiciji, ki jo je kdove kdaj ustvarila volja staršev) razporejali otroke krajevne „elite“, v b so redno uvrščali otroke iz tovarniške soseske, v c pa vse ostale. Po krivdi takega „sistema“ si je oddelek a avtomatsko prisvajal sijaj zlate kolajne, oddelku b je pripadal blišč srebra, c pa se je moral zadovoljiti z bronom... In čeprav so vse tri učiteljice delale po skupnem načrtu in enako prizadevno, je že sama črka a imela prednostno veljavo pred b, da ne govorimo o c, ki je bil tako in tako na repu garniture. Ta zavest se je sčasoma tolikanj razrasla, da bi se razredničarka a-ja, ki je slovela kot najboljša, čutila skrajno ponižano, če bi jo ravnatelj za spremembo „obsodil“ v c. Poleg tega pa je tudi nosila zastavo učnega uspeha Redno je bila na najvišjem klinu s svojim a-jevskim procentom in na vsaki redovalni konferenci ga je izrekala s posebnim ponosom, češ, to sem pa jaz, permanentna reševalka šolskega povprečja . .. Kmalu po začetku šolskega leta se je na šoli oglasila ženska s priseljenim rejencem. Ravnatelj preleti izkaz: prvi razred premagan po dveh letih, drugi prav tako... Bo tudi v tretjem nadaljeval začeti maraton... 7 Rejnica mu z nekaj drastičnimi besedami in še bolj z mimiko skicira dečkov življenjepis: zapuščen nezakonski otrok - mati zdo-marska delavka v Nemčiji, tam omožena, obiski domovine povsem izostali — otrok prepuščen revni in čudaški babici, ki se preživlja s tem, da pobira iz vsebine smetnjakov. Vzgojno docela zanemarjen in pretežno zaposlen pri babičinem smetnjaškem poslu — končno ga je odkrila socialna služba... Ko je ravnatelj v grobem spoznal zvestega obiskovalca prisilne enajste šole, ga je zaskrbelo, katero izmed učiteljic naj „osreči“ z njim, kajti zanj se mu je tudi najboljša zdela premalo dobra. Pospremil ga je v razred in demokratično ponudil vsem trem hkrati. Videč troje osuplih obrazov, se je diplomatsko umaknil: —. Sporazumite se in mi sporočite.. . Učiteljice so novega gosta takoj ocenile in staknile glave. Razredničarka „zlatega“ oddelka, se ga v strahu za svoj procent ubrani kratko in kategorično: Nimam prostora! Nosilka „srebra“ hiti posnemati prvo: Če ga vzamem, bom imela dva učenca več kakor c. Zakaj? To ni pravično in ne pedagoško! Nemočna, četudi žolčna obramba ,,bronaste“: Recite raje, da avtomatsko pripada meni, ki mi je, kot kaže, do smriFusojeno rešeto prebitkov ah bolje, smetišnica duševnih odpadkov . .. Prav, naj gre torej tudi ta v hlev grintavih z grintavo pastirico — svoji k svojim. .. Čez nekaj dni je že vsa šola govorila, da je 3. c dobil specializiranega ,,kontrolorja“ smetnjakov. Nekdo, ki ga je poznal od prej, je z užitkom raztrosil novico kot cirkuško senzacijo, nikogar pa ni bilo, ki bi ga branil, daje to moral in da tega ne dela več. Ustavljali so ga in dražili: sl j - Kdaj prideš k nam na ,,kontrolo"? Danes te čaka o! plen: štruca smrdljivega kruha, lep kos žaltave slanine, črviva P' ska klobasa in komaj načeta Gavrilovičeva pašteta s čudovito \ vleko zelene plesnobe... To se je dogajalo dan za dnem. Z nobenim ukorom bi vajoči jezikavti ne dali vzeti te poprane slasti. Vsak dan so si i» Ijali nove ocvirke in ga pitali z njimi, on pa jih je potrpet' sprejemal, kot da je to njegova neizogibna usoda. Nekega dne ga je učiteljica, želeč vsemu temu napraviti W pred razredom pozvala, naj sam pove, kako je bilo z njej! „kontrolorstvom“. Brez obotavljanja in z izrazom, kot da se ( pravice sam sebi smiliti, je pripovedoval, kako je moral z N vsak dan na obhod smetnjakov, kako je nekoč iz nagnite ze\ glave privlekel krastačo, iz papirne vrečke s kruhom pa mujev skočila podgana... Razred je začutil učiteljičin moralni nož in senco lastne oF čenosti. Tisto uro je novi za vselej prenehal biti ,,kontrolo' povsem nedogovorjeno postal varovanec razreda. Sledi Sr mnenja so odpadale z njega kot stare luskine in izkazalo se je,' nadpovprečno nadarjen. Naglo se je vzpenjal med najboljše. 0‘ se je kmalu prepričala tudi razredničarka ,,zlatega" oddelka,* prisostvovala hospitacijski uri. Vrsto presenetljivih odgovo'0 slišala prav iz njegovih ust. Po končani uri je kolegici čes0 lepemu uspehu z diplomatsko zavitim predlogom: , - Zdaj sem pa nekako naredila prostor v učilnici in m‘^ daš tega svojega ..kontrolorja"... ,,Bronasta" pa je nediplomatsko bojevito vzkipela: Hvalah J>i nudbo, toda za vse na svetu ga ne dam! , JANEZ L0 M Ugrabiti ugrabitelje p ^ našem pohlevnem mestecu so neki mračni tipi ugrabili pet Silnih uslužbencev: Direktorja kurje farme Kokodak, direktorja jfli! jnke Uni-vas, predsednika sindikata privatnih obrtnikov, general-jgf direktorja gradbenega podjetja Kupiparcela in generalnega. J°servisnoprodajnega agentu Bvzinožepa. Mestece je ostalo pet p s«cep odprtih ust. Posredoval je Interpol. Obrnili so vsako kopi-lj.jena, pregledali vse bare in sobice sumljivih damic. O ugrabitelj Z n‘tl s^u- Vse sluvne firme so začele zbirati za odkupnino ' Soprispevek. Banka je ponudila ugrabiteljem enomesečno poto-na Havaje, farma Kokodak pa vsakemu avtomobil BMW ■ Gradbeno podjetje Kupiparcela je bilo pripravljeno odstopiti 0Zf° tisočhektarsko dolino v bližini Ljubljane, če njihovega kruš-'iU Sa očeta izpustijo. Ugrabitelji pa - molk. Niti ponudbe niti izsiljevanja! Ponoči pa *e nSa neznana roka prilepila na vrata vseh omenjenih podjetij in rUl ^nov plakat z eno samo parolo: CAS DELA ZA NAS! .ev;ji Tercijalke so se križale. Družine — objokane in brez šoferjev, °detov. Nobenih izletov, nobenih vikendov, nobenih poto-pdeip/' Živa žalost, mestece brez duše, tako rekoč - brez glave. In'1 direktorja kurje farme Kokodak je nadomestil inženir Sedivkot. >le je tih in znal je pet svetovnih jezikov. Doslej je lepil znamke v ie« ^Niercialnem oddelku. Hodili so mimo njega, kot tava pogled .le. stekieno steno. Hotel je temeljito reorganizacijo med kurjimi iilikaši. e b , direktorja banke Uni-vas je nadomestil ekonomist Lovipara. r j Z°j je ukinil gradnjo podružnic iz belega marmorja, sedeže iz dSu vit} ■ >»ZA STARO PRAVDO«« množice gimnazijk, nepotrebne kompjuterje in rtiojTc umia’ lal"*1 Arhitekt Sonček je pustil dolino v okolici Ljubljane, ker ni hotel .0e !e\ iše. ?lka, 'ovort šestil? vale lM jj^gani _ središče vsega. Pri odraslem človeku tehtajo Okrog 1360 gramov. S to težjo ali lažjo, bolj ^j nagubano navlako pa se vse življenje ubada prosvetni delavec. Precej zahteven posel, mar ne? Obljube. .., posebno denarne! Saj vemo, kako je z njimi. Tako prijetno je bilo živeti brez skrbi za ženino zdravje, da je misel na neizpolnjeno obljubo vedno znova podremavala kakor mačka na topli peči. Le kadar je prebiral objave darovalcev, ga je postalo sram V takih trenutkih je vselej sklenil, da mora stvar nemudoma urediti. A kaj, ko pa je bila njegova proračunska matematika nasproti podivjanim cenam nenehno v obratnem sorazmerju in je bila vrvica kar naprej prekratka... Z občutkom starega dolžnika je profesor dočakal svojo upokojitev. To pa je dogodek, ki se mora po tradiciji obvezno proslaviti najmanj v takem krogu kakor fantovščina pred poroko. Naj stane, kar stane - pred kolegi se za nobeno ceno ne bo blamiraL Ko je potegnil svojo zadnjo plačo, je kot nikoli v življenju zasijal od sreče, saj mu je blagajnik to pot izročil še drugo ovojnico z odpravnino, kar je bilo med šolniki popolna novost. - Zdaj smo pa na konju .. . Z dvojno plačo v žepu (od-pravninsko je spravil posebej, da bi ženo presenetil) je s svojimi povabljenci zavil v patriarhalno krčmo. Natakarji so družbici hitro sestavili nekaj mizic. Izkazalo se je pa, da je ena med njimi precej majava, in sicer prav tista, za katero sta sedla gostitelj in njegov šef kot častna gosta. Slavljenec je brez natakarjeve pomoči bliskovito odpravil nevšečnost s tem, da je uporabil kot podložek sredstvo, ki ga je imel slučajno v žepu, misleč: če je pismo ali kaj takega, že poberem in spravim, preden odidemo. Zabava je potekala kot po maslu. Vsi so bili Židane volje, pomlajeni in razposajeni kakor na fantovščini Litri so drug za drugim prihajali na mizo in kot bi trenil, je prišel čas, ko se je natakar začel opravičevati, češ da zapirajo... Seveda, morali so oditi, a ne domov - naravnost v bar, od tam pa še k njemu na dom. In žena je bila ravno že naspana, ko so bili dobro-voljni ,,fantje" željni njene kave. In tako so se prijatelji „fanta-stično“ razpoloženi v zgodnjem jutru poslovili. Ko je profesor za kolegi zapiral vrata, je zadovoljno mrmral: No, to je bil pa res večer, vreden spomina... Kot discipliniran zakonec je nanovo pečeni penzionist še pred odhodom v posteljo ženi izročil redno plačo: - Sicer sem kuverto z zapitkom precej olajšal, zato imaš pa tukaj čudovito odškodnino ... Segel je v žep, da se postavi pred ženo z odpravnino, toda kuverte ni bilo v njem, niti v kakem drugem. Ves se znova pretiplje - zaman. Zelen od presenečenja in sramu s težavo izdavi: - Nekdo me je moral okrasti! V baru je to zelo mogoče ... Pa saj nisem bil tako pijan, da bi ne vedel zase! - Kakorkoli, denar je za zmeraj izgubljen .. . Zadovoljnost z večerom, ki mu je še pred nekaj minutami polnila srce, je v hipu potonila v močvirju razočaranja nad samim seboj. Jezen nase, da tako klavrno začenja prvi dan pokoja, je sunil od sebe na pol sezuti čevelj, pri tem pa z nogo zadel bb mizo in se precej udaril. -Vražja miza! je zarentačil in se prijel za bolečo piščal Tisti hip pa se mu je zabliskalo v možganih. Skočil je pokonci kot strela, pivska omotica prekrokane noči se je v trenutku spremenila v občutek tumorske napetosti, kakršne ni preživljal ne ob diplomi ne pred snubitvijo. — V nekaj sekundah je bil spet opravljen. Zdirjal je iz stanovanja kot burja. Žena je klicala za njim, a ni dobila v odgovor drugega kot: „Pusti me!“ Po ulicah je brez vsakršnih vedenjskih pomislekov dirjal kakor šolar ček, spotoma pa mu je v srcu zasvetil sklep: Če me denar še čaka (a tega ne verjamem!), gre polovica naravnost na institut... In padel je v tisto krčmo kakor bomba. Stoli so bili še na mizah, zaspana snažilka pa je malomarno pometala. Začudeno se je ozrla vanj, češ, ta je pa zgoden! ■ Profesorjeve oči so bliskovito odkrile /sklop mizic v posebni izbi, kjer so sedeli Pod nogo tiste nesrečne mize se je še zmeraj belila njegova ovojnica. Razločno je slišal porogljiv pozdrav izpod mizne noge: „Dobro jutro, norec stari! “ Hkrati pa mu je tolažilno pomežiknila: „Tvo-ja sem pa vendarle - vidiš, zvesto te čakam.... “ Pograbil je ovojnico in jo do kraja razburjen poljubil. V hitrici je ugotovil, da je nedotaknjena: pozdravil ga je šop samih novih bankovcev in „tumor“ v glavi se je razblinil kakor zrak iz predrte zračnice. Sele zdaj je utegnil snažilki voščiti dobro jutro s pripombo, da je bil sinoči tu pozabil neko „malenkost“. Prav rad bi ji podaril enega od bankovcev za njeno malomarnost (tista izba je bila že pometena), pa ga je bilo preveč sram. Z umirjenim, profesorsko dostojanstvenim korakom se je napotil proti domu, saj nikoli nihče ne bo zvedel, kako je s pozabljivostjo kronal svojo upokojitev, pa tudi tega ne, kako ga je obljuba potegnila za rokav. Čez nekaj dni pa je z občutkom končnega pomirjanja bral v časopisu objavo: „Onkološki institut se neimenovanemu darovalcu iskreno zahvaljuje za velikodušen prispevek “ JANEZ LAMPIČ Aforistični definiciji KAJ JE NEMOGOČE: Nemogoče je v Krtovem kraljestvu govoriti o svetli bodočnosti. KAJ JE NIČLA NA TEM TERMOMETRU: To je žival, ki jo imamo vsak dan za kosilo. Preveč otrok? Tudi v Ajdovščini ugotavljajo: pri sedanjem številu otrok v mestu in bližnji okolici je v vzgojno-varstvenem zavodu še vedno premalo oddelkov. Zelo veliko je staršev, ki iz dneva v dan zaman trkajo na vrata vzgojno-varstvene ustanove, v kateri iščejo prostor za svoje otroke. S takimi in podobnimi težavami na področju otroškega varstva skušajo na razne načine ugoditi staršem in ublažiti pritisk podjetij, ki zahtevajo, naj sprejmejo v vrtec otroke njiho- vih delavcev. Podjetja največkrat le zahtevajo, „manj opaz-na“ pa so takrat, kadar je treba dati denar. V Ajdovščini rešujejo prostorski problem na več načinov. Že zdavnaj so presegli normative skupine, včasih se jim posreči najti ustrezen prostor za otroke, tudi v hiši, stolpiču ... Očitno je, da bo treba že kmalu uresničiti zamisel o gradnji novega vrtca v Ajdovščini, na katero mnogi že več let opozarjajo. Prenapolnjeni oddelki, polno igrišče otrok in igrala, ki šo vedno „v prometu14. Tako je v Ajdovščini že nekaj let Trbovlje Kmalu drugače Več kot petsto otrokom v trboveljskem varstvenem zavodu, v katerem deluje šest vrtcev, se bo te dni pridružilo še več kot 52 otrok, ki bodo vključeni v malo šolo. Po podatkih temeljne skupnosti otroškega varstva je okrog 80 odstotkov mater, katerih otroci obiskujejo vrtce, zaposlenih. Ta odstotek pa bi se z letošnjim letom še povečal, če ne bi bili prisiljeni (zaradi pomanjkanja prostorov v vrtcih) odkloniti ob letošnjem jesenskem vpisu kar 88 otrok. Temeljna skupnost otroškega varstva v Trbovljah se je sicer že odločila, da bodo že prihodnje leto začeli z gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove, nekje za letnim kopališčem. Če bo šlo po sreči, bodo dobili novi vrtec v letu 1974. Iz drugih republik in držav Prva šola v Bosni Obrov Nova šola Pred dnevi so odprli v Obro-vu novo podružnično šolo hr-peljske osnovne šole. Šolo obiskujejo učenci iz Malih Loč, Obrova, Javorja, Gradišča in Golca. Za obnovitev stavbe, v kateri je bila več let le dvorana, ki so jo le malokdaj uporabljali, so odšteli okrog 35 milijonov starih dinarjev. Šolo obiskuje trenutno okoli 30 učencev iz bližnje in daljne okolice. Vse kaže, da se število otrok nekaj let ne bo zmanjševalo, kajti odhajanje mladih s „trebuhom za kruhom11 se je umirilo oziroma zajezilo. Nova šola ima dva razreda, v katerem je prostora za štiri oddelke. Imajo tudi kabinet, nove sanitarije, garderobo, tekočo vodo. Za vse to pa so bili učenci veliko let prikrajšani. Nikoli izostala od pouka Šolski svet majhnega mesteca v Kaliforniji je na skromni svečanosti izročil pohvale 18-letni Lindi in 19-letnemu bratu Larryju za enkraten dosežek: od otroškega vrtca pa do mature na višji šoli nista od pouka izostala niti en dan. S tem pa se doslej ni mogel pohvaliti še nihče. Pri tem pa naj povemo, da sta brat in sestra prebolela prav vse otroške bolezni od oslovskega kašlja do ošpic — seveda v počitnicah. V prvih dneh letošnjega šolskega leta so delavci hiteli urejati mlečno kuhinjo v osnovni šoli v Ajdovščini, ki bo stala nekaj več kot 30.000 din. Čeprav brez kuhinje, so otroci kar sami poskrbeli za malico v glavnem odmoru. Kupili so jo v eni izmed bližnjih delikatesnih trgovin ali pa so si malico prinesli od doma. Kakorkoli že, odslej bo za malice na šoli temeljito poskrbljeno. Včasih je vredno malo potrpeti. Temeljna izobraževalna skupnost Ajdovščina Še vedno premalo denarja Temeljna izobraževalna skup- Medtem ko s financiranjem nost v Ajdovščini ima letos na voljo 10.905.638 din; od tega denarja je prejela 7.641.800 din iz prispevka za izobraževanje in iz proračuna, 3.236.133 din od posebnih dopolnilnih sredstev republiške izobraževalne skupnosti za financiranje A in B programa ter iz posebnih dopolnilnih sredstev za amortizacijo nepremičnin. Okrog 20.000 din je dobila od predvidenih vračil, štipendij in posojO, 26.200 din od republiške izobraževalne skupnosti za štipendiranje pedagogike, 56.181 din pa se je lani nabralo na skladu za amortizacijo nepremičnin (prenesli so jih v letošnje leto). Več za šolstvo Letošnjega septembra so v majhni vasici Vozuči pri Zavi-dovičih slavili 150-letnico prve šole v Bosni. Vozuči so namreč imeli svojo šolo že v času turške vladavine. Čeprav je bila ta šola zasebna, je vseeno veliko pomenila, posebno še v tistem času, ko je bilo v zasužnjeni Bosni samo nekaj šol. Ob tem pomembnem praznovanju so v neposredni bližini stare šole odprli novo in sodobno šolsko poslopje. Gospodarsko šibkejšim občinam, med katere sodijo Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Gornja Radgona in Ptuj, je letos republiška izobraževalna skupnost posvetila še posebno skrb. Premalo učilnic, odsluženi šolski prostori in šole brez sodobno urejenih kabinetov kličejo po preureditvi. Prav v te namene je republiška izobraževalna skupnost že dodelila posebno ugodna posojila po dvoodstotni obrestni meri. Rok vračila je petnajst let ob udeležbi republiške izobraževalne skupnosti (njen delež znaša od 50 do 100-odstotkov). Ormoška občina je s tem denarjem že zgradila novi šoli v Središču ob Dravi in Miklavžu, novo šolo pa zidajo tudi pri Tomažu. Repubhška posojila so bila letos odobrena tudi za posebno osnovno šolo v Črnomlju in za osnovne šole v Gornji Radgoni, Podsredi, Zgornji Ščavnici, Šentjurju pri Celju in velikem Gabru. Skupaj, za posebne in redne osnovne šole, je bilo odobrenih 28,112.000 din posojila, kar je skoraj tri četrtine vrednosti vseh ndožb! oziroma razdelitvijo denarja za A program niso imeli posebnih težav, je več problemov z B programom. Republiška izobraževalna skupnost je namreč za celotno izvedbo tega programa namenila le 56.181 din. Izračuni pa so pokazali, da bi potrebovali za dejavnost, zapisano v B programu, kar 1.279.166 din. Kje tprej dobiti oziroma zagotoviti manjkajoči denar? Razlika med vsoto, ki jo je odmerila republiška izobraževalna skupnost, in tem, kar potrebujejo, je precejšnja — dobrih 78 milijonov S din. Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti je že večkrat razpravljal o finančnih težavah in tudi sprejel sklep, po katerem naj bi delno pokrili primanjkljaj v B programu iz sredstev A programa. Seveda pa bo zaradi tega okrnjeno financiranje dejavnosti v A programu. Kljub vsem prizadevanjem in naporom članov temeljne izobraževalne skupnosti in kljub temu, da so prelili sredstva iz enega programa v drugega, je za B program še vedno 166.305 din premalo. Iz osiromašenega A programa pa bi bilo skoraj nemogoče še kaj „iztisniti.“ Zato so na izvršnem odboru temeljne izobraževalne skupnosti sklenili, da bodo dejavnost celotnega B programa zmanjšali za 13-odstotkov ali natanko za 166.305 din. To pomeni, da bodo male šole namesto predvidenih 40.000 din dobile le 34.800 din, vzgojno-varstveni zavodi namesto 448.081 din le dobrih 389.000 din, glasbena šola namesto 270.797 din le 235.593 din itd. Skratka, celotna dejavnost B programa bo denarno prikrajšana kar za 13 odstotkov. Vsi ti problemi povzročajo delavcem, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem na tem območju, nemalo preglavic. Nujno je torej zagotoviti dodatni denar. Postojna Priznanja Velenje Rudarjev bo premalo Še pred dobrim tednom so v velenjskem rudarskem šolskem centru vpisovali gojence v triletno poklicno rudarsko šolo. Letos so se namreč z- vpisom nekoliko ušteli. Mislili so, da se bo v tem šolskem letu vpisalo v šolo vsaj sto petdeset mladih fantov, ki so uspešno končali vsaj šest razredov osnovne šole. Kljub temu da vsem, ki niso končali osemletke, v šolskem centru poleg rednega šolanja omogočijo še izredni š(udij na večerni šoli, se je letos prijavilo v rudarsko poklicno šolo le okrog 70 fantov. MORDA ŠE NISTE VEDELI... — da so stroške za dela pri osnovni šoli v Dobravljah krili ^ iz sredstev amortizacije nepremičnin, delno pa iz sredstev šole1 potrebujejo še 30.000 din; — da je osnovna šola v Ajdovščini izdelala predračun za pf ditev jedilnice in kuhinje za 150.000 din; tudi za to inves1 bodo vzeli del denarja iz sredstev amortizacije nepremičnin, iz nih sredstev in sredstev otroškega varstva. Kljub temu pa ®( dobiti še 40.000 din; — da bodo letošnji prevozi učencev stali temeljno izobraže' skupnost v Ajdovščini kar 400.000 din; — da je male šole z 72-umim programom obiskovalo kal otrok, ki so bili zbrani v 24 oddelkih; — da so stale male 16ole okrog 40.000 din (v ta namen je bi programu zagotovljenih le 34.800 din); — da bi po predračunu, ki ga je izdelalo domače komuij podjetje v Ajdovščini, potrebovali za ureditev atletske steze j nogometnega igrišča 53.279,95 din, medtem ko bi bili po pij čunu občinske zveze za telesno kulturo ti stroški le 17.541,80pV — da bo temeljna izobraževalna skupnost v Ajdovščini p^tsk vala iz sredstev sklada v te namene le 5.000 din; "'b« — da bodo porabili za brezplačne malice socialno ogrož^e učencem, za nakup mleka za šolske malice okoli 120.000 din; — daje treba za redno dejavnost otroškega vrtca v Ajdov ^ prispevati nekaj več kot 95.000 din; ^' — da bodo samo stroški izdelave načrtov in delna ureditev be za otroški vrtec znašali 149.000 din; — da bodo nekdanji prostori ljudske milice v Vipavi, ki jihI preuredili za otroško varstvo, stali 200.000 din; — da so dali za ureditev mlečnih kuhinj po oddelčnih! P 40.000 din; — da bodo prostori za oddelek otroškega vrtca v Ajdovšč| ga bodo odkupili od SGP Primorje, stali 97.000 din; — da bodo stroški bivanja socialno ogroženih otrok v vzg varstvenem zavodu in stroški prevoza v enega izmed številu delkov vrtca znašali okoli 14.000 din; — da je komisija za otroško varstvo odobrila vzgojnemu ti v Vrhpolju 25.000 din za ureditev prostora za telovadnico; — da so odšteli za ureditev oddelka otroškega varstva v skem Križu 70.000 din; — da vsako leto, do 1975. leta, kakor določa pogodba z I Ijansko banko, deponirajo 200.000 din; po tem roku bo sk otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti v Ajdo'] dobil pravico do kredita za gradnjo otroškega vrtca v Ajdovšč — da bodo po sklepu komisije za otroško varstvo letos nail 15.000 din za letovanja socialno ogroženih otrok. Velika šolska ura zgodovine N0I Ob praznovanju dneva prosvetnih delavcev postojnske občine so najzaslužnejšim prosvetnim delavcem na tem območju podelili tradicionalne nagrade temeljne izobraževalne skupnosti. Tokrat so jih prejeli: dr. Radovan Bratina, Silvo Fatur, Mira Malešič, Stanka Sabec in Andrej Žužek. Dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu, v katerem je več kot 300 gojencev iz srednjih in strokovnih šol Novega mesta, doma iz 15 občin Slovenije in sosednje Hrvatske, ima kljub izredno težkim razmeram (prena-poljenosti, stara samostanska zgradba) lepo razvite svobodne dejavnosti. V preteklem letu so svoje delo predstavili na številnih prireditvah: ob prazniku doma, posvečenem narodnemu heroju Majdi Šilc, organizaciji desete jubilejne domiade, in sodelovanju pri raznih tekmovanjih v šahu in športu, na katerih so se pomerili gojenci domov Dolenjske. Precej dela in hrupa so posvetili tudi politično vzgojnemu izobraževanju: uspešno dela marksistični krožek, gojenci pa se pogosto srečujejo z borci Ljubljanske desete brigade, kije pokroviteljica te mladine. Tako so borci ob letošnjem dnevu Majde Šilc darovali mladim televizor, gojenci pa so pripravili lep kulturni program. Že več let organizirata vodstvo doma in Ljubljanska brigada ob koncu šolskega leta „iz-lete v neznano11. Na teh izletih je mladina doslej spoznala razne kraje iz NOB: Kočevje, Grčarice, Jelenov žleb, Ilovo goro, Travno goro, Notranjsko z Ulako in Lože, Turjak, obiskali pa so tudi znane partizanske mame Ivančičeve in dom ter mater narodnega heroja Majde Šilc. Vsi ti izleti so bili prave šolske ure zgodovine NOB. Gojenka tega doma je izjavila, da je na tak dan zvedela več o NOB, kot se je učila v šoli pri pouku zgodovine. Ob koncu lanskega šolskega leta je 150 gojencev z avtobusi pohitelo preko Gorjancev v Belo krajino in začelo „pohod po poteh X. brigade11. Spotoma so borci pripovedovali mladim o številnih akcijah, ki so bile to- krat usmerjene na njihovi^ delovanje v Gorskem Kol Prek Kolpe smo hiteli p« Om ziani skozi Severin po Veg asfaltni cesti, ki je bila »bu tiste dni zgotovljena. Nato ino: se spustili v lepo okrašen'van Lukov dol, rojstni kraj fiPrej skega pesnika — partizana I o. ( Kovačiča-Gorana. Ta je ''ali, tisti dan slavila sklep pri®1 le pod imenom Goranovo "bti Iječe. Prvič je sodelovala !tru naša mladina. Ko so mlad pre ložili ob spomenik ® "jni cionaija venec in zapeli 1 *' P' naših partizanskih pesmi, e> p morali naprej po poti >{eta Ijanske desete ... Oki, Ff ‘^ek Boris, vsi ožji člani odboijkla in udeleženci bojev v Gor ko Kotaiju so nam govorili01)'trc kih bojih z ustaši in Ne®'ma velikem tovarištvu in b® “ni ter o hvaležnosti prebi® r°, Gorskega Kotarja. na Čakale so nas še Delnice '"pa so organizirah prebivalci v3r časten sprejem z godbo irtc •. turnim programom, ki je; lcar žil v petju partizanskih f ^ na oba naroda ob Kolpi NUSP krenila z godbo na čelu ' ar množica na pokopališče, k) °nd naši mladinci položili vet: yej' cvetje na grobove hrvatsk dn | slovenskih borcev. Dele£ mladine in borcev X. brigi* i*1« nato obiskala vdovo narod nevi heroja Delnic Ivana Prav tu — na njegovem dof “n smo sklenili, da se bosta t£! r °t) povezala dijaška domova nicah in naš v Novem m, °1 t | kar bo naloga ZB in X, pU gade ... Na stadionu v mestna! ^c ku je medtem mladina % sala, borci in Delničani f ^ obujali spomine na težke tk,.. Na plesišču je zadonela Plt; ; bratstva in povezala vse vvl!' ^ partizansko kolo. „Ura Zf vine NOB“ je bila končal® ^ 1 MARJAN TRATABfote, >ačii lat; *j. iz i; 1 UČITELJI JEDO PREMALO BOGRAČA *veta seja izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti v Murski Soboti ilč ole i p(' ives1 i, i2 i m'1 aže' |e bi muf ;ze ) p(' 1,80 Slike iz Prekmurja Že dve leti je običaj, da opravi izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti vsaj eno sejo letno nekje „na tere-nu“. Pri odločitvi jih je vodila želja in potreba pobliže spoznati kraje, od koder dobivajo take in drugačne prošnje in. pritožbe in utrditi pristne človeške stike s svojimi tovariši iz prakse. Vrednost takih soočenj je tudi v informaciji, kako tak „organizem“ deluje. Tako imam sedaj na izbiro, da vam suhoparno poročam o seji, ki je bila 29. in 30. septembra v Murski Soboti, kar je prav gotovo racionalno, ali pa se prepustim želji, da vas popeljem s seboj v kraje, ki smo jih obiskali. Res je bila Murska Sobota izbrana za sejo zato, ker so jo poplave najbolj prizadele. Res je, da te kraje še vedno premalo poznamo. Res je, da imajo svoje posebno težke probleme. Ampak — tudi rešujejo jih na tako uspešen način, da velja to povedati čimveč ljudem. Odločitev je torej utemeljena. Vabim vas s seboj na sejo . . . Avtobus iz Ljubljane do 13 podtočkami..,. Vodil jo je Ludvik Zajc. Spet je pod lupo dvojezično šolstvo. Radi bi ga skrčili, ker je drago, pa ne gre. S prevozi otrok se stroški ne bi zmanjšali, ljudje bi le izgubili šolo, ki jo n pivske Sobote je „brzi“ le do Mbora. Tam tablo „brzi“ irož^nejo in potem se v avtobusu lin; po tudi stoji. Če je prostor jdovl°^eh, če ga ni, pa le na eni (S... Že smo v pokrajini izgovori niso bili prepričljivi, skoro neodpustno je, da stoji tako draga aparatura (komplet za 24 učencev!} praktično neizkoriščena ... Če že kažemo s prstom na to šolo, potem je treba pokazati zelo vidno tudi na zavod za šolstvo, ki prav gotovo ni storil vsega, kar bi moral. Streljaš race -pobiraš čaplje Kako nagrajevati težka delovna mesta prosvetnih delavcev? Razpredelnica kaže na dokaj neosnovane apetite, ki so samo delno razumljivi. Izoblikovali so mnenje: nagrajevanje v takih krajih vezati na rezultate, tj. na kvaliteto dela in na čas, ki ga nekdo prebije na odročnem in nerazvitem kraju. .......JifffPiiii::: : izvršnega odbora republiške'izobraževalne skupnosti 29. in 30. septembra v Murski Soboti, pečena je bila predvsem problemom šolstva na tem območju: dvojezične šole, skrb za ciganske kc, pomoč zaradi poplav . . • li pORmnih in izjemno, morda imajo radi in ki jim pomeni dra-po 'Več prilagodljivih ljudi. Ves gocenost. Nataliteta pada, izse-bila pbus je poln njihove dobro- Ijevanje se nadaljuje. Ta proces Nato inosti in potrpežljivega razu ■ašert Vanja. raj prekoračili smo Muro. Črno :anal o. črno od zemlje, po kateri t je v5li, črno od ločja, ki zakriva prireje bregove, čmo, grozečo, ovo lrbtno tiho. Spretno se izvije wala sbuge, napolni neštete roka-mlad prepoji močvirja in tiplje po : rpini. Se sedaj so jarki ob reli polni vode, do ceste segajo ssmi, e> pokrite z algami. V zraku oti 1 pajo komarji... i, FP Nekoč je zazvonil telefon, rdbofjtla iz Ljubljane: „Bi nam Gof'0 poslali kumarce? “ „A, rili e 'Jarce? “ „Kumarce, ja. Saj Nefl1 ij^ate, ne? “ „Imamo, samo i bralni su, drobni." „Dobroje, -ebivJ ,r°, če so drobne. Kar en va-1 ttarn jih pošljite, čimprej!" Ink#'"Pak, mi nimamo ljudi, da valci vam nalovil toliko ku-bo ifltc ■..“ Besedna igra med ku-ci jelami in komarji kroži kot kih p'"a račun domačinov. Nič i. Na ? sPraševali, zakaj bi bilo tre-:elu v var vagon komarjev. Njihova če, k) | ."belost je tolikšna, da do-i vet pjo posebnosti tudi dru-vatsk 'n predvsem drugim . . . Delep°tel Diana je ponoči zase-brigU italijanskih lovcev se tare. narod "kvi je v silnih razsežnostih a U pe dovolj prostora tudi za n do' Predsednik skupščine Mur-sta R (pbota Boris Goljevšček na ova*'0 nameče karakteristike: ;m k1 j ."b poplavi evakuiranih in X. Judi iz ciganskega naselja pšči, zelo smo bili priza-stnek1 v„toda zadnji dve leti SE lina Z RAZVITI V NAŠI RE-■ani P h;lKl NE ČUTIMO VEČ težke JNJENE IN ZAPOSTAV-rela f r . Zavedamo se odgovor- bo privedel do odločitev o premalo zasedenih šolah, a za sedaj je v to zajeta le osnovna šola Kobilje. Fonolaboratorij, kot ga ima osnovna šola „Drago Lugarič", je eden izmed desetih v Sloveniji. Kljub temu da so ga komaj začeli uporabljati, so se na seji odločili, da bodo nabavili še deset novih. Končno bodo materialne možnosti šol morda le uvedle nove metode poučevanja jezika. Pozneje so nam na šoli rekli, da pričakujejo, da bo učiteljem omogočeno, da se bodo s tem načinom dela seznanili . . . Poznam nekaj delavskih univerz, kjer zelo uspešno uporabljajo fonolaboratorije. Tam bi najbrž radi razkrili svojo metodo. Nihče pa učitelju nikoli ne bo mogel odvzeti njegovega dela — programiranja učne ure za vsak razred posebej. Skratka, ■se v» TAR1 i>, (i l'> ki nam jo nalaga skrb Jra Z? j bružbene skupnosti. VSE rča# BOMO SKRBELI SAMI °}em je stekla v prisotnosti acinov spet ena od stvar-"atančnih, vestnih in obšir-*}, neuničljivo prizadev-. izvršnega odbora repu-. izobraževalne skupnosti, i® 14 točk dnevnega reda s Ciganka sem, pravijo. Kaj zato? Dobro se počutim med Slovenci, ki tako skrbijo za nas. Hodim v osnovno šolo. Rada bi nadaljevala šolanje. Rada bi pozneje skrbela za druge rojake, ki še vedno ne vedo, kako prijetno je živeti tudi urejeno na enem kraju. Veliko dela me čaka Za skoro 2000 otrok iz poplavljenih občin Murska Sobota, Lendava, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Lenart, Ljutomer je izvršni odbor plačal šolske potrebščine, malice in kosila. Otroci zdomcev in njihovo šolanje, doma ali v tujini. Analiza, ki jo je o tem pripravil zavod za šolstvo, je premalo izčrpna. Toda namesto, da iščemo krivce, je nujno, da bodo učitelji bolj skrbeli za take otroke, ki so doma brez enega ali celo brez obeh staršev. Kar čez 1200 je takih otrok. Med njimi je precej takih, ki jih je zapustila mati — samohranilka. Groze, ki se zgrinjajo na takega otroka, ga lahko pripeljejo v kriminal. Učitelji bodo morali vpreči vse pedagoško znanje in predvsem ljubezen, da jih bodo obvarovali. Slovensko šolstvo na sploh pa bo hmralo iskati tudi načine, da se po na naših tleh srečevalo z otroki, ki sojih starši vzeli s seboj v tujino preden so končali šolsko obveznost. Poletne šole v našem jeziku bi bile za to primerna oblika. Razpršenost naših ljudi v tujini je namreč tolikšna, da jim je nemogoče povsod organizirati pouk v domačem jeziku. Naše šolstvo je pripravljeno sofinancirati tudi izobraževanje naših delavcev v tujini, a doslej o tem ni konkretnega programa in predloga. Najbrž je samo kul-turntr udejstvovanje res premalo, če naj jih zaščitimo pred delodajalcem, ki za njihov napredek nima posebnega zanimanja. Čeprav se je letos pričela sanacija dijaških in študentskih domov, pa je skupnost domov pripravila razburljivo poročilo, iz katerega izzveneva skoro Brezup. Občine kot ustanovitelji se ne zanimajo za invesN-cijsko vzdrževanje, kaj šele za gradnje novih poslopij. Tako smo priče situaciji, da revni skrbijo za bogate, saj se praviloma dijaki zaposlujejo v večjih krajih, ne pa na nerazvitih območjih, od koder so doma. Ob tem rastejo tudi stroški oskrbnega dne: leta 1971 — 480 din mesečno, leta 1972 — 550 din mesečno. Pri tem velja omeniti, da 55,9% plačajo učenci — kakorkoli iz štipendije, dohodkov staršev itd .. . Ob dveh smo si zaslužili kosilo. Bujta repa je tista repa, v katero denejo kuhat še tople prašičje kosti, mi je razložil poznavalec. Svinje ne ubijejo, ampak bujejo, zato bujta repa. V Diani so poskrbeli, da smo se seznanili z obrokom kolin, kot je običajen v teh krajih. Pravijo, daje šel nekoč predsednik skupščine Lendava Jože Kolarič lovit race. UstrelO je raco, pes pa mu je prinesel — čapljo. Tako se mu menda dogaja še danes. Z občudovanjem so pripovedovali to anekdoto. Ampak, pripravljena sem verjeti. Priljubljen je in uspešen. Saj tudi Lendava kot kraj strelja race, pa pobira čaplje. Imeli so nafto — prvi v Sloveniji. Presahnila je, zdaj imajo tople vrelce. Iz 59. mesta, so se prebili na šesto mesto po dinamiki razvoja med 60 slovenskimi občinami. 25 tisoč ha zemlje, 27 tisoč prebivalcev (skoro vsak ima ha!), 11 narodnosti. Dotrajane ceste, mostovi, železnica. Ampak Jože Kolarič nam je v imenu svojih odbornikov in občanov izjavil: ODLOČILI SMO SE ZA RAZVOJ ŠOLSTVA. IZOBRAŽENI OBČANI SI BODO ZNALI POMAGATI NAPREJ. To je njegova čaplja. Jasno, pregledno in pogumno nam je v nekajminutnem, odličnem govoru predstavil svoje področje dela in skrbi, da bi skoro že jutri lahko pričeli delati z njim. Vsak kraj ima tudi do ŠEST SAMOPRISPEVKOV, kar znese pogosto več dd davka, tudi petkrat več. Tudi to je čaplja. Potem mu zasijejo črne oči in z vsem ognjem prekmurskega srca verjame, da bo v 30. letih odpravil cigansko vprašanje. Cigani žive v močvirjih, v kočah iz blata. Te je poplava raztopila. Saj niso nič drugačni ti Cigani, le najrevnejši med nami so. Izobrazili jih bomo, otroke bomo vzgojili in čez 30 let ne bo treba dati zanje nič posebej; prav taki bodo kot so drugi Prekmurci, med katerimi so se naselili. V petih letih se bomo izvlekli iz seznama manj razvitih slovenskih občin in bomo skrbeli sami zase in za naše Cigane. Takrat bomo laže kot danes, ko še vedno hvaležno sprejemamo pomoč, ki nam jo nudi republika tako ali drugače. Same čaplje! Ponosne in vitke, tako značilne za močvirja in mrtve rokave. Jože Kolarič bere v njihovem preletu. S širokim smehom poznavalca zna navdušiti in prepričati. Revnejši od najrevnejših Obiskali smo osnovno šolo ČRENŠOVCI. V razredu podaljšanega bivanja nas je pozdravil zvok mandoline in dveh kitar ob bobenčku in 23 glasovih ciganskih otrok. Vljudno in udomačeno kot dobro vzgojeni šolarji so se predstavili, čeprav se je skupina strnjeno tiščala ob svojem „ateku“ - učitelju NA-CEKU LEBARJU. Najmlajši mu zlezejo v naročje. Če je le mogoče, mu pridejo pod roko za dotili. Samo ljubezni in topline so lačni, samo reda in varnosti so potrebni. Nacek Lebar jim vsega tega daje iz velikega prepričanega srca. Pokazali so nam zvezke, Bogme, čisti so in urejeni, da bi bili lahko za opomin marsikateremu scrkljanč-ku, ki ima vsega, le delovnih navad ne. ,,Študiram izredno na ljubljanski pedagoški akademiji razredni pouk. Letos nisem opravil nobenega izpita, ker ne utegnem, ves dan me hočejo imeti Ob sebi. Ne vem, kako se - bom iztrgal vsaj toliko, da do- študiram. Nimam moči, da bi jim rekel — moj delovni čas je končan." Tudi njemu se smejejo oči, saj se mu cigančki in cigančice puste gnesti v nekaj novega, kar jih bo zbližalo z otroka navada, ki mu bo ostala vse življenje. Nekaj iz tega naselja jih je že v srednjih šolah in tudi v višji šoli. Tem se bo odprlo velikansko področje dela. Najprej je treba sestaviti slovar Nacek Lebar s skupino svojih varovancev v podaljšanem bivanju. Osnovna šola France Prešeren, Črenšovci okoljem v katerem žive. „Ni razlike med slovenskimi prizadetimi otroki in njimi v pedagoškem pogledu. So le revnejši od najrevnejših," nam je zatrdila tudi psihologinja na tej šoli. Tako skupino na šolo navezanih cigančkov smo videli tudi v TIŠINI. Posebno doživetje pa je bil obisk PUŠČE pri Murski Soboti. 1962. leta so tu postavili barako za vrtec. Takrat je bila mimo vrtca pešpot iz ciganske vasi v mesto. Večer za veče- najosnovnejših pojmov, saj malčki ne znajo slovensko in vzgojiteljice si pomagajo z naj-' različnejšimi načini. V pojmih manjkajo v njihovem jeziku besede, kot so stol, miza. Saj, za tako razkošje v tistih kolibah, kjer je pod eno streho 10 do 20 ljudi v eni čumnati, pač ni prostora. V naselju so hiše poleg kolib. Na široki blatni poti stoje prelepe mlade ciganke in ponosno pestujejo svoje dojenčke. Kolo razigrano na travniku vrtca in podaljšanega bivanja v Pušči pri Murski Soboti, ki je namenjen samo ciganskim otrokom. Denar za gradnjo so dali občina, skupnost otroškega varstva in izobraževalna skupnost Slovenije rom je bila ponesnažena. Danes je vrtec povečan, dozidan, ograjen, a zdi se, da ograja ni več potrebna. Cigani so pričeli zaupati. Pričenjajo verjeti, daje ta skrb, kot se kaže za njihove otroke, tudi oblika skrbi zanje same, ki še vedno žive v strnjenem značilnem naselju. Sprehodili smo se po tisti revščini, ki jo je poplava posebno prizadela. Široko moderno okno, zagrnjeno s čisto nežno belo zaveso, pa odprta streha, skozi katero se vali dim. Želja po lepem, čistem, podobnem našemu okolju se prepleta s tisočletnimi razvadami in barvami. Samo otroci postajajo legitimacija nekega kvalitetnega premika: v vrtec jih pošiljajo matere vsak dan sveže in čiste .. . Kadar dež predolgo pada, pridejo opravičit malčka, ker ga ne bo — nima suhe čiste obleke. Stvar tekmovanja morda, toda za Matronam nedoločljive starosti se motajo ob nogah bogve kateri vnuki in pravnuki. Ženske, otroci, malo staric, mačke in suh pes, gruča odlično napravljenih 20-letnikov so druščina, vredna vsake operne scene. Toda kaj, ko življenje ni opera in zima ni za cigana. Moški so na delu v tujini. Nekaterim se je že prebudil občutek stalnosti. Pošiljajo denar in ženske se počasi ukopavajo. Proč od Pušče rastejo čisto prave hiše s čisto pravimi navadami delovnih ljudi. Tudi s Cigani, ki so zaposleni največ v opekami, so v glavnem zadovoljni. Voditelji Murske Sobote, Lendave in kra-jevnilr skupnosti, kjer so se zavzeli za Cigane, so prepričani, da bodo uspeli. Dosedanji uspehi jim dajejo upravičen pogum. Le zakaj v krajih okoli Novega (Nadaljevanje na 6. strani) iM:-" mn mmm Učna ura, ko komaj razbereš, da je v teh otrocih mnogo temperamenta in je mirovanje zanje velik problem. Ponos nad dobro opravljeno nalogo pa zato tem večji UČITELJI JEDO PREMALO BOGRAČA Tudi mi se radi igramu.^vrtcu-imamo igrače, kijih doma nimamo Vsak dan znova-tekne ta malica in kosilo. Tako prijetno je sesti k čistemu pogrinjku in izdatnemu obroku. Zaslužili smo si dobro ozračje, saj smo pridno delali Za otroke jeTreba skrbeti. Morajo biti čisti, umiti, potrpežljivi... Veliko dela je z njimi Priznanje najboljšim 25. septembra je Zveza prijateljev mladine podelila najvišje pri-ziianje - plakete „Pionir“ in denarne nagrade (5000 din) ob 30. letnici Zveze pionirjev Jugoslavije našim najboljšim otroškim listom: CICIBANU - urednik Jože Šmit PIONIRSKEMU LISTU - urednik Miran Zierkelbach KURIRČKU - urednik Ivo Zorman ter UREDNIŠTVU otroških im mladinskih oddaj RADIO Ljubljana - urednica Boža Novakova. Svečanosti, ki je bila v klubu poslancev, so se udeležili predstavniki kulturnega in političnega življenja. Ob tej priložnosti je povedal nekaj toplih besed priznanja in utemeljil zasluge nagrajencev predsednik žirije, namestnik direktorja zavoda za šolstvo SRS Miro Lužnik. Nagrade je podelila predsednica Zveze prijateljev mladine Stanka Sagadinova. Nagrajencem so se zahvalili za njihovo vzgojno delo na tem pomembnem področju in izrekli priznanje za kontinuirano ustvarjalno dejavnost, za vztrajanje pri kvalitenem tisku, ki se nenehno šri, kljub vdoru komericalne plaže. Besede zahvale so bile namenjene tudi sodelavcem: slikarjem, pisateljem, ilustratorjem, glasbenikom, znanstvenikom, prosvetnim delavcem in novinarjem — za prizadevanje pri razvoju in širjenju naše kulturne ustvarjalnosti. Prisrčnost slavja so še poudarile pesmi, ki jih je zapel pionirski zbor glasbene šole Franca Šturma pod vodstvom dirigenta Janeza Kuharja ob klavirski spremljavi Silve Hrašovčeve. Iskreno čestitamo! TEA DOMINKO MAKEDONSKI DEL PEKLA nam odkriva režiseija Vatroslava Mimico z nove plati (Nadaljevanje s 5. strani) mesta in Kočevja problem Ciganov tako počasi rešujejo? Težko je verjeti, da so tisti reveži kaj drugačni od prekmurskih. Morda so Prekmurci edini znali razumeti hrepenenje čaplje v preletu nad močvirjem .. . Zvečer smo pokušali vince iz lendavskih goric. Zahvali smo bograč (madžarski golaž), ki mora biti tako prekoč, da se slamica vžge, če pljuneš nanjo. Saj — morda pa prosvetni delavci premalo jedo ta bograč. Drugače si je težko razložiti, da si žele pridobiti dodatni kaziv z izpitom pred komisijo, po nekem seminarju. Morda bi jim bograč pomagal do večje razbo-ritosti in bi rekli raje takole: tisti predsedniki komisij, ki bi nam radi podeljevali naslove, naj pridejo na izpit k tistim, ki so v praksi razrešili in izvedli nekaj učinkovitega. Le kdo pod soncem slovenskim je napisal toliko ur za pouk z responder-jem kot tovarišica Faganelijeva iz Tržiča? Kdo bi biktako brez sramu, da bi ji za to podpisal kakšno diplomo? Več kot vsi drugi je prispeval k uporabi programiranega pouka tovariš Bračič iz mariborske poklicne šole. Tako so razmišljali na seji ob tej točki dnevnega reda in prav so imeli. Še vedno v prosveti razsaja šolska miselnost — kvalifikacija po šolskem spričevalu. Vse lepo in prav, a do razumne meje in mere. Zato bodo o nazivih za prosvetne delavce še govorili, ker je še vse premalo jasnosti v pojmih in razsojanjih. Navarno je, da bomo na podružničnih šolah kljub vsem prizadevanjem ostali brez učiteljev. Ivan Kenz, učitelj iz Pernic, ki že dve desetletji poučuje sam (uspešno!) vseh osem razredov, je poleg drugih njemu podobnih sprožil predloge za večje upoštevanje takega načina dela. Jeseni bo sekretariat za delo sklical širši posvet, da se bodo s socialnim zavarovanjem dogovorili, kako upoštevati preveliko obrmenitev teh ljudi pri pokojninski osnovi. Vsem osnovnim šolam -podpisnicam samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja za osnovno šolstvo je na seji dne 9. 10. 1972 izdelala predlog sprememb samoupravnega sporazuma za osnovne šole. Upoštevala je vse večinske zahteve podpisnic, le sistema napredovanja pedagoških delavcev ni mogla vključiti v sklop predlaganih sprememb, ker komisija, ki je bila za to posebej imenovana, še ni izdelala končnega predloga. Osnovne šole prosimo, da do 31. 10. 1972 sporočijo skupni komisiji morebitne pripombe na predlog sprememb samoupravnega sporazuma. Dokončna odločitev o vseh spremembah pa je odvisna od soglasja verifikacijske komisije. Za skupno komisijo MILENA BOROVAC, 1. r. PREDLOG ZA SPREMEMBO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 8. člen Podpisniki sporazuma bodo s splošnim aktom (sistemizacijo) določili delovna mesta, pri čemer bodo upoštevali zahtevano znanje in sposobnosti, odgovornost, napore in delovne razmere. Vrednost iz prvega odstavka tega člena bodo podpisniki sporazuma določili s temle številom točk v okviru tehle značilnih skupin delovnih mest: Doda- Zap. Značilna skupina Skupina po čl. 2 Točkovna vred. po čl. 2 tek za obseg dela in odgo- Skupaj št. delovnih mest SDD SDD vornost točk 1. Nekvalificirani delavec — NK I. 130 130 2. Polkvalificirani delavec — PK II. 150 — 150 3. Kvalificirani delavec - K III. 181 — 181 4. Visokokvalificirani delavec — VK IV. 213 213 5. Administrativni delavec — dvoletna poklicna šola III. 181 181 6. Administrativni delavec — srednja izobrazba IV. 220 220 7. Tajnik — srednja izobrazba IV. 220 ! 5 235 8. Računovodja — srednja izobrazba IV. 220 35 255 9. Učitelj, vzgojitelj in strokovni delavec — srednja izobrazba IV. ' 235 235 10. Učitelj in strokovni delavec — višja izobrazba v. 275 *ns 11. Učitelj in strokovni delavec — visoka izobrazba ' VI. 315 315 12. Pomočnik ravnatelja — visoka izobrazba VI. 315 — 315 13. Ravnatelj — visoka izobrazba VI. 315 — 315 14. Učitelj in strokovni delavec - magisterij VIL 338 — 338 15. Učitelj in strokovni delavec — doktorat VIII. 375 — 375 9. člen Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna delovna mesta in za njihove pomočnike, oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni or- Včasih smo bežali pred ljudmi, pred fotografi še posebej. Dal ^en več. Pridite, le še pridite med nas, da bomo postali prijate r^n' nam mahale ročice in so toplo govorili pogledi — ciganskih ot vrtca v Pušči pri Murski Soboti In še: investicijska sredstva bodo razdeljena kot je predlagano, toda le, če je dokazana kreditna sposobnost posojilojemalca in predložena vsa dokumentacija, ki je potrebna za gradnjo. Na tej seji se je poslovil Ivan Tušek, dosedanji tajnik republiške izobraževalne skupnosti, ra ' li ti: ker odhaja v pokoj. Njegoš ta lovno mesto bo prevzelr m po Veršaj, ki je na skupnosti uem poslen, pozna njeno delo i:e -tudi primerne kvalifikacirnej< prevzete naloge. Rcij Tako sta se končala dva P v med Prekmurci in njihovinr0 n znanji, prepričanji in hoteflr iz’ JOŽA ŽAR01 gani upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto osebnijev.“ dohodki po določbah 8. člena z upoštevanjem določil 9.,[ 14. in 15. člena tega sporazuma. A) Delovna obveznost Ravnatelj Ravnatelj ima polno učno obveznost pri štirih oddelkih; za vsak nadaljnji oddelek se ravnatelju zniža učna obveznost za dve uri na teden. Ravnatelj nima učne obveznosti pri 14 oddelkih (vključno z oddelki podaljšanega bivanja učencev in predšolskimi oddelki). Pomočnik ravnatelja Če šola dela v eni izmeni, ima pomočnik ravnatelja za 8 ur znižano učno obveznost tedensko pri 17 oddelkih; za vsak1 nadaljnji oddelek pa se mu zniža učna obveznost za eno uro tedensko. Pomočnik ravnatelja nima učne obveznosti pri 29 oddelkih (vključno z oddelki podaljšanega bivanja učencev in predšolskimi oddelki). Če šola dela v dveh izmenah ima pomočnik ravnatelja učno obveznost znižano za 6 ur tedensko pri 10 oddelkih; za1 vsak nadaljnji oddelek pa se mu zniža učna obveznost za 1 uro tedensko. Pomočnik ravnatelja nima učne obveznosti pri 24 oddelkih (vključno z oddelki podaljšanega bivanja učencev in predšolskimi oddelki). Za eno izmeno se šteje do 1,4 izmene. Za dve izmeni se šteje od 1,5 izmene dalje. Delno ali polno delovno mesto drugega pomočnika ravnatelja se prizna šoli, ki ima nad 40 oddelkov. O sistemizaciji tega delovnega mesta odloča pristojni 10 TIS. B) Dodatek za obseg dela in odgovornost Dodatek za obseg dela in odgovornost se določi tako, da se vzame kot osnova osebni dohodek izračunan na osnovi 8. in 15. člena tega sporazuma in doda: Ravnatelju do 13 oddelkov od 14 do 20 oddelkov od 21 do 25 oddelkov od 26 do 35 oddelkov nad 35 oddelkov Pomočniku ravnatelja: od 18 do 25 oddelkov - od 26 do 35 oddelkov nad 35 oddelkov Vodji podružnične šole od 1 do 3 oddelkov od 4 do 6 oddelkov nad 6 oddelkov 20 odstotke 25 odstotkov! 30 odstotkov] 35 odstotkov 40 odstotkov 10 odstotkov 15 odstotkov, 20 odstotkov 5 odstotkov 10 odstotkov 15 odstotkov ^nji edi >,D ttei lev Ega del 'nil, >. 11. člen Delovna organizacija z internim aktom določi dodatke Icla glede na obseg dejavnosti (večje število oddelkov, število(ša r( podružničnih šol oziroma posebnih enot pri šoli) in uspešnost. t rtr 15. člen Pri določanju osebnega dohodka delavcem od 5. do vključno 15. skupine delovnih mest iz 8. člena tega spora- zuma se upoštevajo izkušnje tako, da delavci dosežejo 25 % dodatka po izpolnjenih 15. letih in to: delavec do 5 let 0 odstotkov delavec nad 5 do 10 let 10 odstotkov delavec nad 10 do 15 let 20 odstotkov delavec nad 15 let 25 odstotkov Delavcem od 1. do 4. skupine delovnih mest iz 8. člena elja smi -de .,P Sojti eol tega sporazuma podpisniki lahko vrednotijo delovne izkušnje :a p v razponu do 10 odstotkov 16. člen Delavcu brez strokovnega izpita se osebni dohodek glede na kalkulativni osebni dohodek iz 8. člena tega sporazuma zmanjša za 10 odstotkov. Delavcem, ki niso dolžni opravljati strokovnega izpita, se po dveh letih prakse ukine zmanjševanje osebnega dohodka po prejšnjem odstavku. SKUPNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MERILIH ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V OSNOVNIH ŠOLAH LJUBLJANA, Aškerčeva 9 ku dic Pc hic bce na nov (o? 13. X OBISK PRI VIDI RUDOLFOVI, RAVNATELJICI OSNOVNE ŠOLE BRATOV POLANČICEV V MARIBORU Pii PO STOPNICAH DO VRHA Začeli sva tam, kjer začne vsaka šola v začetku šolskega leta — pri delovnem načrtu. Ta nastaja navadno pod ravnateljevo taktirko, zato je najbrž tudi načrtov toliko vrst, kolikor je ravnateljev. O delovnem načrtu torej, tisti gonilni vzmeti, ki naj bi pomagala šoli v razvojnem loku šolskega leta do uspešnega konca. Konec dober — vse dobro. Start in cilj. Kaj je med startom in ‘Bi? — sem vprašala ravna-iko Vido Rudolfovo. »Vmes mora biti dovolj raz-ej. Daifjen in časovno opredeljen prijatefvm načrt. Učiteljski zbor kih otP biti osveščen, vedeti R, v kakšnem položaju je. Pi tisti, ki teče, ve, od kod Njegovfta in kam; ve, kakšen )revzelPipo“ mora vzeti. To je naj-mostipembnejše. Le tako je mo-delo ife stvari uresničevati, sicer ifikaci^nejo zapisani cilji zgolj de-Rcije. Na vsaki šoli si postala dvaP v začetku šolskega leta ihovinf0 nalog, niso pa sposobni : hoteil1 izvesti. Potem omagajo in 'A ZA'ej°: saJ naaa dmžba nič ne I V resnici se da brez dodat-dehaija narediti marsikaj p solidarnostjo staršev in uči-rsebni ev,“ — Na katere zanimive probleme je opozorila socialna slika učencev vaše šole? ,,Večina učencev osnovne šole bratov Polančičev živi na območju krajevne skupnosti Ob parku in Rotovž. To je okolje, v katerem je še mnogo starih hiš in slabih stanovanj, saj ima kar 60 naših učencev neprimerna stanovanja. Tudi pri nas nastajajo četrti, kjer se naseljuje revščina, siromašnejši ostajajo v starih stanovanjih, premožnejši se selijo v nova .. . Učenci žive v zelo raznolikih socialnih razmerah: 253 otrok ima oba star- čil 9., elkih; sznost Dri 14 encev a 8 ur i vsak io uro )ddel-:ev in atelja ih; za t za 1 otkov DtkoV Dtkov DtkoV DtkoV, ^ida Rudolfova: ,JVe poznam učitelja, ki ne bi maral delati14 Ali so učitelji po vašem ^ju vedno pripravljeni vse editi, izpeljati? »Dvajset let sem ravnateljica DtkoV ;tej š°li- Dosti generacij uči- .i OPrn snrvzncilci niti latke evilo ) 111 sem spoznala, toda niti ne poznam, ki ne bi ma-aelati, ki bi imel do dela od-)nilno stališče — seveda, če daje delo smotrno in da pri-N rezultate.44 . do Dora-25 itkov itkov itkov itkov lena . V vašem kolektivu delate dro. To pomeni, da je delo dno smotrno zasnovano in e'jano. Bili ste med prvimi ^ni, ki so pred desetimi leti e'e programirati celoletno po sodobnih vidikih. Kako aja načrt vašega dela? jede uma a, se Ddka EGA )KA .AH va 9 Ai zasnovi vsebine učno->°jnega dela izhajamo iz ana-, °kolja, preprosto - posna-lena ''-0 s,;anje' v katerem naš šo-išnie »aJe' ^na pomembnih prvin J ^ posnetka je slika socialnega kulturnega življenja družin ncev. Zdravstveni dom nam Posredoval splošno zdrav-eno sliko učencev, izdelali j^hidi sliko interesov ter ana-Pčnega uspeha v preteklem “k6!!! letu. Vsa ta spoznanja ''srn temelj za načrtovanje n°vzgojnega dela.44 Kako posnamete socialno „V ta namen izdelam pose- °Pornik za oris učenca in ša zaposlena, 74 jih je iz družin, v katerih je zaposlen samo oče, v 60 primerili pa samo mati, 53 mater je samohranilk, en oče je brezposeln, 15 % mater samohranilk je zaposlenih, 2% pa celo nezaposlenih. Zato je bilo nujno, da smo že pred dvanajstimi leti uvedli oddelke podaljšanega bivanja. Četudi živi 314 učencev v popolni ali dopolnjeni družini, je še vedno 72 takih, ki živijo samo pri materi, 6 takih, ki živijo samo pri očetu in 10 takih, ki živijo pri tujih ljudeh. 37 % učencev živi v izredno težkih razmerah in treba jim je pomagati. Pri tem sodelujeta center za socialno delo in vzgojna posvetovalnica. Na našem območju je veliko mladih družin nekvalificiranih delavcev, 72,5 % staršev naših otrok ima samo osnovno šolo. Pri izobrazbi staršev je zaskrbljujoče to, da se v nižjih razredih povečuje število staršev, ki irnajo samo osnovno šolo. 93 očetov in 197 mater ima nedokončano osnovno šolo. Slaba kvalifikacijska in izobrazbena struktura staršev povzroča tudi težji socialni položaj jiružine. 190 družin ima že avtomobil, 43 učencev pa nima svojega ležišča. Tako imenovana potrošniška družba torej vpliva na ljudi, da dvigajo svojo življenjsko raven na račun najosnovnejših potreb družine.44 Po analizi sprejmejo ukrepe .družine, v katerem je 32 vprašanj. Potem ko dobimo odgovore nanjo, naredimo analizo socialne slike.44 — Kakšni so in kako jih izpeljete? „Vsak učitelj, še posebno razrednik se poglobi v socialni položaj vsakega učenca in mu skuša individualno pomagati. Zato se šola tudi povezuje s centrom za socialno delo, z vzgojno posvetovalnico, s socialnimi komisijami krajevnih skupnosti, s terenskimi organizacijami DPM in RK. Določenemu številu otrok plača center za socialno delo malice in kosilo v celoti^ za nekaj učencev delovna organizacija Turist hotel, za okrog 24 učencev pa skušamo dobiti denar prek terenskih organizacij. Posebej smo poskrbeli za učence iz nepopolnih in neurejenih družin. To so ukrepi za zmanjševanje razlik med otroci, ki nastajajo zaradi socialnega statusa družin. Delovni načrt pa vsebuje tudi ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja učencev, za to, kako vplivati na njihov prosti čas in učni uspeh (na tej šoli izdela uspešno 99,1 % učencev).44 — Rekli ste, da je marsikaj mogoče doseči s solidarnostjo ... „Da, prav za medsebojno socialno pomoč razvijamo solidarnost med učenci in starši. Taka solidarnostna akcija je na primer sejem zimske opreme in obutve, kjer učenci prodajo ali revnejšim podarijo zimsko obutev, oblačila in smučarsko opremo. Organiziramo zbiralne akcije kostanja in papiija; s tem de-naijem, z dotacijami delovnih organizacij in z reklamami, ki jih naberejo učenci za zbornik Otroci svobode, bomo zbrali denar za zimsko in letno šolo v naravi — predvsem za tiste otroke, ki jim starši bivanja ne morejo plačati. Tudi učbeniV®_d°; bijo vsi učenm i-.vipiaeno Soli ao jui vopet iz solidarnosti) darovali učenci višjih razredov. Sedaj je podajanje učbenikov že običaj: učiteljica pobere ob koncu šolskega leta učbenike vsem učencem - tudi tistim, ki so se v začetku leta hoteli postaviti z novimi in niso marali obrabljenih iz šolskega sklada ... Tako so učenci sami aktivni pri reševanju svojega socialnega položaja, revnejši pa nimajo ' občutka, da jim je kaj podarjeno. To je moč solidarnosti: vsi delamo, da pomagamo tistim, ki sami ne zmorejo y. . . Ali drugače: to je zametek tiste solidarnosti, ki naj bi obstajala pri odraslih. Bela in rdeča vrtnica Vida Rudolfova pripoveduje o delu z učenci, starši, učitelji, o vztrajnem, mravljinčje marljivem in neugnanem delu na šoli. In pripoveduje tudi o lepih navadah, posebej značilnih prav za šolo bratov Polančičev. O vsakoletnih običajih, iz katerih je naredila majhne šolske praznike. Med naj lepše sodita nedvomno „sprejem bele in sprejem rdeče vrtnice44. „Janko in Metka iz pravljice sta imela lectovo hišico. .. Vid in Andrejka sta imela vrt. Tudi sosedje so imeli vrtove za svoje rože. Vid in Andrejka pa sta hotela imeti najlepšo vrtnico.. . Premalo sta delala, premalo zalivala in zato je roža prepočasi rasla. Tedaj sta sklenila, da bosta delala mnogo bolj kot drugi, tako zelo delala, da si bosta prislužila vrtnico. Varovala sta jo pred mrazom, negovala. In vrtnica je postala kraljica rož v soseski. “ To ni pravljica za lahko noč, temveč zgodba, ki jo pove Vida Rudolfova otrokom za prvi šolski dan: tistim kratkohlač- nikom in malim damam, ki prvič pokukajo skozi šolska vrata. To je sprejem bele, vrtnice. — Na sprejemu bele vrtnice govorite o rdeči vrtnici. Kako naj si to razložimo? Na šoli bratov Polančičev natanko vedo, kaj koga zanima. Ob delu v krožkih prežive učenci najlepši del svojega časa. Tudi filatelisti pravijo, daje to res ,,Sprejem bele vrtnice — to je prvi šolski dan. Ko pridem med otroke, si pripnem na obleko belo vrtnico. To je simbol, otroci še ne vedo dosti, taki so kot bel, nepopisan list papirja. Bela barva je indiferentna, to je simbol začetka, tega, kar je še neizoblikovano. Sprejem rdeče vrtnice — to pa je praznik na dan mladosti 25. maja. Tedaj sprejmem prvošolce. Tisti, ki so do tega datuma že obvladali snov prvega razreda, dobe vizitke z rdečo vrtnico, čestitam jim, pripravimo pa jim tudi majhno pogostitev. Uspeli so na eni izmed postaj na poti k cilju. Rdeča vrtnica je simbol napredka, rdeča barva je del naše zastave, živordeče so pionirske rutke, to je ognjena barva, ki spodbuja k dejavnosti.44 „Morda sem otročja,44 pravi in se opravičujoče nasmehne. „Sem pač zagovornica vzgoje.44 ob tem delu povečala, hitreje sem odkrivala, kako je mogoče kaj rešiti.44 Vida Rudolfova razmišlja tudi o učiteljskem poklicu. Biti učitelj, to je nekaj čudovitega — občutek namreč, da daješ generacijam nekaj na pot. — In kaj ste jim dali vi? Katera načela so vas vodila? ,,Predvsem to: - da je človek čudovito bitje - da se je vredno vedno znova bojevati za napredek - da ni greh pasti, temveč obležati. “ Najlepša leta njenega službovanja, pravi, je teh dvajset let na šoli bratov Polančičev. V Mariboru, ki je njeno mesto in ga ima rada z vsemi njegovimi vrlinami in napakami, skoraj ni ceste, trgovine, podjetja, kjer ne bi srečala katerega od svojih učencev. Najbolj pozorni so do nje tisti, s katerimi je imela včasih največ dela. Še vedno se vračajo, še vedno so Polončiči.. . „Nisem občutljiva za napake ljudi. V vseh dvajsetih letih še nisem srečala človeka, v katerem ne bi bilo vsaj za kanček dobrote...“ Če se pogovarjaš z Vido Rudolfovo ne meriš časa. Pozabljaš, da čaka nanjo še prav tisti dan veliko takih, ki bi se radi z njo pomenili. Pozabljaš, ko poslušaš njene optimistične besede, opazuješ njen ustvarjalni nemir in veš: ravnatelj je kot režiser. Le pod njegovim skrbnim vodstvom igra ansambel ubrano. MARJANA KUNEJ Neurejen CfoveK ne more biti srečen — Zagovornica vzgoje ste. Povejte, prosim, kaj je to vzgoja? „Pod vzgojo si predstavljam osnove, s katerimi lahko nekdo obstaja v družbi. To so hkrati pridobljene delovne navade, s katerimi lahko dosežemo smotre. Zadali smo si cilj, da bomo napravili človeka srečnega. Ne morem pa si predstavljati, da bi bil neurejen človek srečen. Če ni vzgojen, bo nujno prišel v konflikt s svojimi sodelavci v kolektivu, povsod, kjerkoli bo delal in se srečeval z ljudmi: Marsikaj, česar človek ne zna, se lahko nauči Če pa si ne pridobi delovnih navad in pravilnega odnosa do drugih ljudi tedaj, ko je čas za to, tega ne more dobiti kasneje nikdar več. “ Družbeno delo, pomembno za rast osebnosti Nikar me ne motite pri risanju! Vida Rudolfova se poslavlja od šole. Kar 20 let je „vladala44 na šoli bratov Polančičev. Težko je reči, komu je huje, ko odhaja, njej ali njenim sodelavcem. Lepo je, če tako odideš, daje tudi drugim hudo. — Kako ste pojmovali svojo ravnateljsko dolžnost? ,,Mislim, da je zelo pomembno, da ima organizator svoje smotre in da pozna stopnice, ki vodijo do njih; da ima do dela oseben odnos. Nikdar nisem zahtevala od učiteljev več kot od sebe. Tudi praktično sem delala z učenci, vsako stvar sem izpeljala najprej sama. Za ravnatelja je še posebno pomembno, daje družbeni delavec, tesno povezan s svojim okoljem. Družbeno delo je mnogim ljudem šiba božja, meni pa je veliko pomenilo. Prav družbeno delo pomaga pri rasti človekove osebnosti. Ce so ti jasni cilji družbe, boš znal te cilje tudi v svojem vsakdanjem delu uresničevati. Pri delu v raznih organizacijah se spoznaš z ljudmi in njihovimi problemi. Moja odzivnost se je Vzgoja in varstvo Vse prevečkrat slišimo: kaj pa sploh delajo vzgojiteljice? „Čuvajo44 otroke, to je vse, to lahko prav vsak počne, itd. Pa ni tako! Še zdaleč ne. Vzgojiteljica ne more biti kdorkoli. Vsaka vzgojiteljica ima za seboj petletno vzgojiteljsko šolo. Za to delo terjajo od vzgojiteljice še posebne kvalitete: biti mora izredno potrpežljiva, ljubezniva, prijazna, iznajdljiva, vsestransko razgledana, ročno spretna (izdelovanje ponazoril je eno njenih del), domiselna, muzikalna, zdrava' itd. Imeti mora razvit čut za odgovornost, posluh za otroško duševnost. Vzgojiteljica mora poleg svojega dnevnega dela izpolnjevati še druge obveznosti. Voditi mora letne, trimesečne, tedenske in dnevne načrte, v katere podrobno vnaša vse, kar dela v vrtcu; sestavljati mora psihološki dnevnik, v katerega zapisuje svoja opažanja o otrocih, izpolnjevati mora zdravstveni karton otroka itd. Potem so tu še analize, ki jih je dolžna oddajati, pa številni seminaiji, roditeljski sestanki, dodatno izobraževanje. Delo vzgojiteljice v vzgojno-varstvenem zavodu ni le varovanje otrok, temveč predvsem vzgoja: moralna, umska, estetska in telesno-zdravstvena vzgoja- Velik je spisek nalog, ki mora vzgojiteljica opraviti. - tudi otroci in starši hoč dobro opravljeno vzgojiteljiči delo. Pri tem pa včasih pozab vprašati: Ali bo zmogla vse f pretesnem prostoru vzgoji varstvenega zavoda, in ob pre likem številu otrok? D. KLADN1 VEDIMO BOLJE Učna ura PREDMET: SLOVENSKI JEZIK Razred: 6. Učiteljica: Fanči Moljk, osnovna šola narodni heroj Rajko Hrastnik - oddelki na Dolu Učna snov: NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK Učno-vzgojni smoter: Osvojiti pravilno rabo nedoločnika in namenilnika; usmerjati učence v samostojno delo Učna oblika: individualna Učni pripomočki: programirani teksti, kartoni z nalogami; tabla, Jezikovna vadnica VI 1. Tehnična navodila za programirano delo (5 min.). — Vaje in sklepno nalogo so reševali v delovni zvezek. — Na tablo sem napisala dodatno delo za boljše učence, ki so dane naloge končali hitreje: a) JV VI, str. 79, vaja 22 b) Poljuben spis z rabo nedoločnika in namenilnika 2. Samostojno delo učencev (30 min.). — Med reševanjem vaj sem jim svetovala, če je bilo treba. Da jim prepisovanje odgovorov škoduje pri končnem izdelku, mi ni bilo treba ponavljati, ker so to spoznali že pri prejšnjih urah. — Ko so končali tudi naloge s kartona (A in B skupina), sem jih pregledala. Prihajali so h katedru in čakali v vrsti. Napačno nalogo sem označila s številko razlage in vaje, ki sojo še enkrat pregledali. Tako so napako hitreje popravili. — Izdelke sem točkovala šele ob drugem pregledu. Vsak stavek šteje 1 točko. Četudi ob drugem pregledu stavek ni bil pravilen, sem ga popravila, obrazložila in odštela točko. Pravopisne napake smo popravljali drugič.. 3. Pregled rezultatov dela po programirani metodi (10 min.). — Ugotovili smo število doseženih točk celotnega izdelka in posameznih nalog. — TOČKOVANJE: 7t.-5, 6-4, 5-3, 4-2, 3, 2, 1,0-1 — Ocene so bile samo informativne. V redovalnico sem vpisala šele tiste, ki sem jih dobila ob preverjanju znanja naslednjo uro. — Prebrali smo tudi dva spisa, ki sta ju napisala boljša učenca. Neosebni glagolski obliki sta uporabljala pravilno. Domača naloga: - slabši - Obdržali so programirano besedilo za poglobitev - poprečni - JV VI, str. 7 9 vaja 22 - boljši - Iz časopisa so morali izpisati po dva stavka z nedoločnikom in namenilnikom UČNA URA 1. list PROGRAMIRAN POUK NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK DANES SE BOŠ UČIL ... 2. list 1. Glagolom ... 3. list Odg. 1 2. NALOGA A 1. Namesto odvisnika ” 'irabi nedoločnik! Imel je željo, da napravi dobro orožje. 2. Namenilnik spremeni v odvisnik! Cesarje prišel pokazat dvorno kovačnico. Krpan jo je mahnil na dvorišče posekat lipo. 3. Stavke prepiši in vstavi pravilno neosebno gl. obliko! Na polju so se začeli (zbiram) ljudje. Krpan se je prišel (bojujem) na kobilici. Svetoval mu je (izmolim) očenaš. 4. Popravi: Ob slovesu jim je imel precej za povedati. NALOGA B 1. Namesto odvisnika uporabi nedoločnik! Cesar ni hotel, da bi Krpanu ugovaijal. 2. Namenilnik spremeni v odvisnik! Krpan je šel na dvorišče posekat košato lipo. Cesar ga je prišel prepozno posvarit. 3. Stavke prepiši in vstavi pravilno neosebno glagol, obliko! Ob dvoboju so začeli (prihajam) ljudje. Brdavs se je hotel (pošalim) s Krpanom. Dvoboj je prišel (opazujem) tudi cesar. 4. Popravi: .... Nekaj je imel za pripomniti tudi minister Gregor. OPOMBE Snov je za eno učno uro skoraj preobsežna, če je v razredu večje število učencev. 4. in 7. vajo z odgovorom bi lahko izpustili. Opozorila bi na morebiten neuspeh prve ure. Učenci se v začetku namreč ne znajdejo, ker niso vajeni samostojnega dela. Kljub temu ima ta način dela mnogo prednosti pred frontalno učno obliko, saj lahko že v učnem procesu naložimo boljšim učencem več dela, slabši pa tudi delajo s hitrostjo, ki jim ustreza. Uro bom ponovila tudi v 7. razredu, učencem 8. razreda pa bom dala besedilo domov, da ga bodo preštudirali oziroma osvežili znano snov. V šoli bomo znanje samo preverili. Res pa je, da vzame posameznikom sestavljanje programiranih ur mnogo časa: sestavljanje besedila, tipkanje, razmnoževanje, rezanje, razvrščanje in spenjanje listov. Zato je dobro, da se na šolah aktivi posameznih predmetov dogovorijo za teamsko delo. FANČI MOLJK ZAKAJ UČENCI ZEHAJO? | Otrok živi po svojih posebnih razvojnih zakonitostih, se vrašča v družbo, išče svoje mesto med drugimi in z drugimi, se socializira, pa ni vseeno, kako je z okoljem, v katerem živi, kako je z ljudmi, s katerimi se vgrajuje v celovitost skupnosti, ni vseeno, kako je z učiteljem, ki mu pomaga, ki je njegov živi zgled. Včasih so drobne stvari za otroka velike, nadvse pomembne. Gledal sem učitelja, kije zavzeto pripovedoval, kako napraviti zmaja.' „Otroci, zmaja napravimo enostavno, vzamemo papir, letvici, žico, vrvici. . . Učenci so poslušali in verjeli. „Papir režemo tako, da ne premikamo škarjic, temveč obračamo papir, če je potrebno krožiti ... Pa se je oglasil učenec: „Kako bi pritrdili letvici? “ In učitelj je hitro povedal, da letvic sploh ni potrebno posebej pritrjevati, ker bomo enostavno zavihali papir. In toliko govorimo o razvoju ustvarjalnosti! Učitelj se je postavljal v enakovreden odnos z učenci, kakor da je sam eden med njimi, tekmovalno naravnan, da bi čim-prej pokazal, kako že vse ve. Razkazoval je svojo osebnost, napoleonsko narekoval potek, učenci .pa so gledali, poslušali, z njim niso skušali tekmovati, ustvarjalno sodelovati. Ali bi bilo tako težko, če bi se učitelj zavestno nekoliko umaknil, si skupaj z učenci radovedno ogle- doval vozelj, kakor da enako z njimi tudi sam išče rešitev kako in kaj. Tako enostavna zadeva, teoretično jasna, vendar v praksi spregledana, kakor da bi z iskanjem poti izgubljali preveč časa, kakor da ne bi uvideli, kako hromimo v otroku prav tisto, kar si najbolj želimo, otrokovo samostojno dejavnost, osnovo ustvarjalnosti. Drugič sem poslušal pouk o zamejskih Slovencih. Učitelj je hladno, brez posebnega lastnega odnosa pripovedoval v četrtem razredu, kako živi zunaj naših meja še nekaj Slovencev. Po vojni pač niso upoštevali padlih žrtev, danes pa se odnosi izboljšujejo. Ura je bila neizmerno dolga, pusta, učenci so domala ves čas molčali, ob skopih podatkih in številkah niso niti učenci niti učitelj prav ničesar doživljali. Poleg tega je govoril o Madžarih, Nemcih in Italijanih, zavojevalcih, in spet o fašistih, ne da bi dosledno razločeval, kaj je fašizem, ki sicer nima narodnostnega imena, in kaj so ljudje, pripadniki posameznega naroda. Na* videz malenkost, vendar zelo pomembno. Govoriti o Nemcih, Italijanih, Madžarih kot sovražnikih nasploh med preteklo vojno pomeni razvijati narodnostno nestrpnost in mržnjo, govoriti o fašistih brez narodnostnega imena, podobno kakor ločevati ustaše od Hrvatov, pa pomeni utrjevati mednarodnost, Merjenje hitrosti branja in razumevanja teksta Strokovna navodila za merjenje hitrosti branja in razumevanja teksta mi je posredovala prof. Petra Dobrila, pedagoška svetovalka za slov. jezik pri organizacijski enoti Ljubljana. Merjenje sem opravila v vseh razredih, kjer poučujem slovenski jezik: 6. a, b, 7. in 8. a, b. Izbrala sem Stritarjev odlomek v VIII. berilu Rosana, ker se mi je zdel primeren tudi za 6. in 7. razred. Tekst mora biti namreč nepoznan in V tisku, ki SO ga učorvol najbolj vajeni. Za prevaijanjp razumevanja branja sem sestavila o Stritarjevem odlomku 10 vprašanj s tremi različnimi odgo™.-; od katerih je bil samo eden pravilen. Da bi preprečila prepisovanje, sem m razmnožila A in B vprašanja. Za kasnejše izračunavanje števila prebranih zlogov na minuto sem preštela zloge berila. Dobiš jih tako, da šteješ vse samoglasnike, samoglasniške r in vse v, ki se izgovarjajo kot pravi u med dvema besedama. Za lažje štetje sem si označila vsakih 20 in 100 zlogov. Naštela sem jih 1600. (Z vrta grem v šolo = 6 zlogov) Ugotoviti sem morala tudi čas branja. V beriluu Rosana znaša 5 min. Kasneje sem v razredu takoj za načetku branja zapisala na tablo število 500. (Če bi trajalo berilo 3 minute, bi zapisala 300 in pd.) In kako je potekalo merjenje v razredu? Najprej sem razdelila knjige in jim povedala, da bodo začeli z branjem šele na znak. Pripraviti so si morali tudi svinčnik in manjši list s podpisom. Opozorila sem jih, naj ne berejo prehitro, ampak skrbno — kot npr. zelo zanimivo knjigo — ker bodo morali o vsebini pismeno odgovarjati. Nihče tudi ni smel pozabiti, da mora talcoj, ko bo berilo prebral, pogledati na tablo in na list zapisati tisto številko, ki jo trenutno vidi na tabli. Potem mora knjigo oddati in dobil bo list z vprašanji, kjer bo obkrožil pravilne odgovore. Za hitrejše učence sem predvidela tudi dopolnilno delo ob koncu ure. Hitrost branja število Priimek čas zlogo in ime branja v min. F. I. 5 320 B. A. 5,25 304 T. G. 6 266 FANČI MOLJK mesto 1.-8. 9. Razumevanje branja št. pozit. % razu- odgovorov mevanja mesto 9 90% 3.-12. 6 60% 17. 11.-12. 9 99% 3.-12. človečnost in obsojati nespremenljivo fašistično ideologijo. Kako bi se mogli učenci dolgočasiti ob urah o narodnoosvobodilnem boju in vendar sem videl učence, kako so zehali, ko je tovarišica učiteljica pripovedovala o otoku Visu med vojno. Otrok v osnovni šoli potrebuje več, kot samo podatke in številke, potrebuje resničnega, pristnega človeka. Čustveno polnega, idejno prepričljivega, učitelja, takega da se bo zmogel ob njem ogrevati, polnovredno doživljati, ujeti ustrezne identifikacijske in projicijske možnosti, ki jih potrebuje otrok za svoj zdrav osebnostni razvoj. kako bi se moral učitelj znova vračati k odkrivanju veka. Odkrivati bi ga iti prek ved, ki dajejo vedno z spoznanja o njem, da bi 1 preverjal in uporabljal znanja v lastni praksi in sp< S val najboljše poti za uvelji f nje vzgojnih smotrov. Upa v da so podobni primeri resn samo izjemni, toda tudi izjemni, bi jih bilo potrebng^S Z neprijetnimi občutki pišem te vrstice, ne zaradi spoznanj, Id so poznana, temveč zaradi pojavov, ki so kljub spoznanjem še v vzgojno-izobraževalni praksi, v navzkrižjih statistične in samo-upravljavske vzgoje, ob trdovratnih ostankih represivne vzgoje, ki hkrati opozarjajo, vestno odpravljati. Prav s taT učitelji bi morali še pos< skrbno sodelovati, ker poti Le jejo najprej pomoč za ^0fn osebnostno in strokovno '«/ t denje, sicer ne bodo doulos ; niti svojih niti tujih poman^h« vosti v vzgojno-izobraževal procesu. Samo visoko zi pr / snovi neke stroke, še z d alf '^on dovolj; otrok potrebuje \teva vsem človeka, ki ga bo razu poznal in hkrati poznal 'ikte okolje, družbo in sebe; p buje človeka, prepričljive ^tn življenjski resničnosti. Udi RUDI LEŠa * ^ ta rons Center za izpopolnjevanje učitelj^ Učna ura je torej večidel individualizirana. Na znak so pričeli z branjem. 5 min. sem pustila na tabli številko 500, potem pa sem vsakih 15 sekund napisala za 15 večjo številko in prejšnjo zbrisala. Npr. 500, 515, 530 ... Te številke sem doma spremenila v minute in tako dobila čas branja. (Npr. 560 = 6 min.) Število prebranih zlogov na min. pa sem izračunala tako, da sem število zlogov delila s številom minut. Npr.: 1600 zlogov : 5 min = 320 zlogov na minuto. Razumevanje teksta se izračunava v procentih. 10 pozitivnih odgovorov =100% razumevanja, 9-90% itd. Za vsak razred sem napravila seznam z vrstnim redom, da so posamezniki natančno ugotovili svoje mesto. Meni bodo rezultati v pomoč pri individualizaciji pouka. Pri domačem branju npr. bom imela za učence, Id berejo zelo počasi in tekst slabo razumejo, manjše zahteve. Posamezniki, ki so brali zelo hitro, vendar brez razumevanja, bodo razmišljali o drugačnem načinu branja. Pa tudi tisti, ki so odgovarjali na vprašanja brez napak, brali pa počasi, bodo poskušali doseči boljše mesto na seznamu razreda. Merjenje sem izvedla na koncu šolskega leta in ga bom po počitnicah ponovila. Lahko pa bi ga izvajali tudi na začetku in koncu šolskega leta. Nadarjeni posamezniki so me opozorili, da bi bilo zanimivo izvesti merjenje tudi pri drugih predmetih — kako hitro berejo tekst v učbenikih in koliko tega razumejo. Na seji strokovnega sveta zavoda za šolstvo SR Slovenije so 4. oktobra sprejeli temeljne zasnove predmetnika in učnega načrta za naslednje poklice: penološki delavec-paznik, poslovodja strežbe, poslovodja kuhinje in trgovski poslovodja. Slednje tri so sprejeli z dopolnilnimi predlogi: zavod bo pri vseh teh delovodskih šolah poenotil fond ur oziroma načrt (predmetu družbena ureditev SFRJ so dodali še potrebno novo zgodovino NOB, zato je število ur povečano. Predlagali so, da bi zavod preučil predlog za novi naziv predmeta psihologija z osnovami didaktike, ki naj bi se preimenoval v nekatera poglavja iz psihologije. Vsem trem poklicem (poslovodja strežbe, poslovodja kuhinje in trgovski poslovodja) bodo “itefe "PoglSvT "psihologije." Razlika v številu ur je nujna glede na to, koliko kultiviranosti je potrebno pri teh treh poklicih. Tudi zakonodajo bodo opredelili bolj določno: v delovno in gospodarsko. Sprejeli so še temeljne zasnove osnov predmetnika in cčnega načrta za poklic rudarski nadzornik. To je „vrinjeni“ profil, ki je nastal iz občasne potrebe rudnikov (vsaki dve leti). Rudarski nadzornik bo samo nadzornik enega oddelka — ne jame. Če bo hotel napredovati, bo moral opraviti dodatne izpite (če ni tehnik). Sprejeli so tudi temeljne zasnove osnov predmetnika in učnega načrta za poklic klavničar in predelovalec mesa, pa še za poklic RTV mehanik in mehanik telekomunikacijskih naprav. Pri slednjem so predlagali in sprejeli sklep, naj bi bolj določeno opredelili specifične učne smotre. Razpravljavci so govorili tudi o psihološko-pedagoški izobrazbi učiteljev praktičnega pouka. Kot kaže, je odmev za tovrstno izobrazbo dokaj šibek (na filozofski fakulteti je opravilo izpite letos manj kot 10 učiteljev). Morda se strokovnjaki za to izobrazbo premalo zanimajo prav za to, ker so (npr. inženirji) bolj odmaknjeni od psihološko pedagoškega gradiva. Tudi v Mariboru ni bilo boljšega odziva na seminaiju za višješolsko izobrazbo. Seminar bo treba ponoviti. Ne smemo pozabiti, da je organizacija seminarjev precej otežena, saj poučujejo učitelji praktičnega pouka kar 30 do 40 ur tedensko. Dobro bi bilo, so dejali razpravljavci, da bi pri fakulteti ustanovili oddelek za področje industrijske pedagogike. Sprejeli so predlog, da bo zavod za šolstvo zbral podatke in pripravil analizo stanja, preučil in sestavil predlog za izpopolnjevanje psihološko-pedagoške izobrazbe s sodelovanjem visokih šol. Zvedeli smo tudi, da priprav- lja zavodi za šolstvo SRS oddelku za izobraževanje c . slih novi center za izpopo vanje učiteljev že od 1. o bra. Center bo med drugim načrtno skrbel za semin Člani strokovnega sveta sc glašali z imenovanjem Jo Glonaija na mesto predstoj ‘ organizacijske enote zavod šolstvo v Novem mestu in g povečanja števila tedenskil od 4 na 5 pri matematiki razredu osnovne šole Ušal, °gnu l^iar ala? vrm 1972/73. To je predvideno j v predmetniku, ki bo začelji Ijati prihodnje šolsko leto. TEA DOMU' Pr ihti tih fitc* '■asb< vrte troc — primerna za pouk o proit od 1. do 5. razreda o. šol< ^ Nova učila Maketa križišča II: T - primerna za pouk o pron ^ v višjih razredih o. šole. lah II. stopnje in pedago akademijah ||gj| Brader planetarij: ^ - uporabljen za nešteto efc^ rimentov, omogoča naz'ej. ogled gibanj v sončnem s tJ mu. Primeren za vse sto učencev — po izboru Magnetna plošča: goi za pouk o prometni vzg<1 dn uporabna za pouk prom 1 ro vzgoje v vzgojno-varstv Jžni zavodih, osnovnih šf^on srednjih šolah ter viS s°ki šolah Projekcijski kompleti za zgodovine: ^ t - druga svetovna vojna - križarske vojne - Turki na Balkanskem otoku — svetovna gospodarska Uj, j. ls0pj dka Iko P n erih ti ne oven 1929-1932 — selitev Slovanov — Spartakov upor — grška kolonizacija — arabska osvajanja — vojna žarišča po drugi tovni vojni U — druga svetovna vojna na nem vzhodu |( — leto 1948 — pomlad e' skih narodov — razvoj kapitalizma v dob' pčit pe riali zrna 6tn j — srednjeveška trgovina v — zgodnji kapitalizem — Stalingrajska bitka ^ai JS — življenje jamskega člov^ i;^°' življenje v stari Grčiji — razvaline Pompejev prt1 k:, dajejo notranjost, oprema in .. n nje v srednjeveškem grad ^ J: me' — gladiatorji so se upraVH^ uprli gospodarju jjj - — napad na srednjeveško f1 j,'> - razvoj industrijskega ^ n - nastanek in razvoj m^ ^ 1 srednjem veku ^ — srednjeveška ladja Kko S humorjem nad glasbenika poti Lepa reč, tu si in misliš, da se '.a s}om spustil s teboj v razgovor. % ti privoščim veselje, ko me dou 'os zapletal med manueti, so-mufvtinami, me pretikal skozi cvaPrnance in bolere, da bom ka-i zuK krap, ki ga vržeš na suho? .dalepwa/ zaman se boš trudil naje Mevati svoje glasbene strice razvpfHELČIČE: Slavka, Alojzija, n al Viktorja... Prav malo in še p|eto nič nisem kriv, da so te \\\Afistrupili z ljubeznijo do glasbe. 'Udi te nisem poslal leta 1968 LEŠr zagrebški velesejem, kjer si p tako vražje zagledal v elek-fonske inštrumente. Tudi brez pl v°jega priznanja bi vedel, da si c ^ kupil na kredit. Kdaj si pa še SRS^’ da bi lahko učitelj poje Emil več kakor milijon iz de-hrnice ali iz predala v nočni Marici? stoj opo . Kaj se nisva že prej nekje sre-^ jn ala? Morda v Murski Soboti a sC® v Sečovljah; tudi v Škofji j 0 '°ki lahko ali v katerem kraju, i ga niti na zemljevidu ni mo-vod 3c'e odkriti Povedati ti mo-. in glYn’ do sem eden izmed 20.000 lskIto poslušalcev, ki si jih na-iuševal s svojo elektronsko urmoniko na vseh triinšestde- 3 V ;no 'dh koncertih v zadnjih štirih ačel db- Praviš, da si zaslutil, da 0 d nas v Sloveniji nimamo ure-.... ‘ne koncertne organizacije, ki pripravljala gostovanja repro-uktivnih umetnikov po sloven-ih šolah in drugih vzgojnih " nrvdunhrdanem kongresu osbenih pedagogov sveta v rtagini. Slišal si, da mnogi 'rodi, med njimi tudi Poljaki, iroir organizirajo številne koncerte celo po vrtcih. V polurnem programu .nastopajo najvidnejši umetniki iz domačih logov in tujih dežel Program povezujejo znani gledališki umetniki -humoristi Prepričan sem, da je tudi v tebi kanček humorja. Seveda ne mislim to zaradi tega, ker se zavedaš, kaj pomeni pomanjkanje kulturne hrane za mladega človeka, ki živi na deželi ali daleč od kulturnega središča. Praviš mi, da si se odločil približati del glasbene kulture tudi v najbolj oddaljeno vas Pripravil si pregled glasbene zgodovine za osnovne šole od baroka do romantike in vrsto skladb z narodnim motivom in celo nekaj tistih, ki jim pravimo modeme. Saj sem ti rekel, da se je težko pogovarjati s človekom, ki je glasbeno samo na pol pismen. Vem, kaj mi je všeč in kaj mi ostane v želodcu. Menda tudi to nekaj pomeni, da so imeli učenci na tvojem koncertu v osnovni šoli Luisa Adamiča v Grosup-Ijah oči, kot bi v njih note zaplesale. Dlani pa smo si vsi pošteno ogrelL Ni jih bilo malo med kuštroglavci, ki so se spraševali: sam- igra, sliši se pa, kot bi igral cel orkester. Zdi se mi, da ni bilo dosti drugače v Starem trgu ob Kolpi, Vinici, na Bizeljskem ali v Pišecah ali kjerkoli drugod. Kdo pa vendarle si - SILVESTER MIHELČIČ? Končal si pedagoško akademijo v Ljubljani in ko si leta 1964 postal ravnatelj glasbene šole v Črnomlju, si s kolegi začel orati ledino glasbenemu šolstvu v Beli krajini Zdaj ima vaša šola svoje prostor?, urejeno financiranje, medtem ko rešujete ha. dravske težave iz leta v leto. Več kot sto učencev se srečuje z eksperimentalnim poukom na ~ -i" harmonike. Seveda ekspenmentalnost ostaja samo pn tem inštrumentu. Verjetno bo res potrebno priznati, da je bilo mnogo raKm, tu »J )ron,Iz najstarejšega slovenskega lista iole. iag° Dobre bukve -'Čiteljem živa potreba ra- in nove šolske knjige, - vaditi se v branju in spisovanju, — spodbadati se, da bi si naj vsi učitelji za svoj stan primerne knjige in šolske knjižnice ali bukvarnice napravili: — vse to očitno gotovo pripomaga, da dina po njih podučevala in od- 3 el* ne napreduje, gre naz(3V? Pot' besede veljajo za ■m s u ^uc**’ Posebno pa za nas uči- stc F,. Nan? j.e nježna očitno gotovo pripomaga, da rna, da jo učimo m jo pn- bojo ljudske šole pravi pot na- taio vsemu dobremu. Blagor stop^ da se bode ljuba mla Šoge posameznih otrok, ce- - vzg*1 družin in deržav počiva v na-roffl * rokah. Zatorej je naša sveta rstv %iost in živa potreba, nepre-š* !homa skerbeti, da si za svoj vis s°ki poklic potrebnih znajti pridobimo. Popolnoma ,a «0.ramo vse t0 razumeti, česar >4emo drugih učiti. K temu pa služijo razne bukve in Izpisi podučivnega zaponka . .. Bukve so učitelju :m potrebne, kakor ribi voda; I j:z njih ne more biti pravi uči-J- Iz njih čerplje skušenosti, erih bi si svoje žive dni pridobe zamogel... 0venski prijatelj 1856, str. 17 harmoniko za manjvreden inštrument. Kaj bi res morala služiti harmonika le zabavi, koračnicam, spremljavi zborov... Najpomembnejši za vsako kulturo je navadno KADER. Na poti po slovenskih šolah srečuješ ljudi, ki poučujejo glasbo, ki so ljubitelji petja in lepih melodij, ne pa glasbeni izobraženci Sposobni so naučiti otroke celo vrsto pesmic, toda nekoliko globlje v glasbene probleme ne morejo prodreti Taki problemi so največkrat na podružničnih šolah. Moral bi že priti čas, da bi kadrovsko strukturo na naših šolah obogatili Žal so še vedno šole na katerih služi glasba predvsem zabavi in manj pouku. Bi bilo drugače, če bi se intenzivneje pripravljali glasbeni aktivi, tečaji na katerih bi nastopali vidnejši slovenski glasbeni pedagogi? Seveda ne le enkrat letno! Pustiva to, Silvester. Tako lepa jesen je, tu v Beli krajini še lepša. Lahko je tebi v takem okolju pisati originalne skladbe za harmoniko, pripravljati posnetke za ljubljanski radio... Saj se ti ne čudim, ko trdiš, da te ta pokrajina vedno znova očara. Kolpa, Gorjanci pokriti s pisano preprogo jesenskega listja, belokranjsko grozdje v jeseni — žal ga letos skorajda ni — otožne breze pa tihe kmetije z zidanicami v strminah in preprosti ljudje, ki človeka vedno znova očarajo z velikanskim gostoljubjem. Potrebno je samo nastaviti uho, odpreti oči in imeti srce na široko odprto, pa predelaš kar te premami v glasbeno vsebino, ki jo potem posreduješ drugim ljudem. No, brez talenta - volje za nešteto piljenj tehnike v obvladanju harmonike, tudi ne gre. Sploh se pa čudim, da ne greš med profesionalce. Spet sem ga polomil Moral bi pomisliti na osemletno delo, s katerim si živci, so probtjai skozi težave... pa še otroka imaš rad. Po ks -^nem koncertu so letali okrog tebe kot bi bil gojevala za časno in večno srečo. Šolski prijatelj 1853, str. 34 Nova šola -ena sirota več Listonoša iz Železnik: Kakor sem zadnjič dopisal, da bi se stan ljudskih šol na Kranjskem v kratkem pomnožiti utegnil, se sliši zdaj za gotovo, da se bo v naši škofii sko- ,najmanj' kakšen nogometaš. Lepo je, če ti uspe odkriti smisel svojega življenja — vsaj svojega dela. Profesionalizem, je nenavsezadnje zelo minljiva stvar. Je pa tudi imeniten občutek, ko spoznaš, da tudi v prosveti nisi več amater. Kolega, zdi se mi, da si me potegnil Če bi ne imel tako slabega spomina - mislim na sebe — bi rekel, da sem te danes preveč hvalil. Torej se moram potruditi in te presenetiti z nekakšnim vprašanjem in te postaviti v precep. SUPER MODERNA GLASBA? Slutim, da se v odgovoru bojiš orisati kot konservativec. Praviš pa, da si pri mladih le ne moremo privoščiti prekrutega eksperimentiranja v „atomski glasbi". Čeprav si še tako rosno mlad (rodil se je v Metliki, leta 1943) pravu, da bi morali vendarle graditi na tradiciji, kot je to človeštvo vedno počelo. Nemogoče je nenadoma vse, kar je bilo pred nami zgrajenega, zanikati Zadržujem te. Čez dobro uro moraš na predavanje prof. Rudolfa Piliha, ki poučuje tudi na ljubljanski srednji glasbeni šoli In kdo ve, če ni spet v katerem izmed teh pisem na mizi, povabilo za gostovanje na šoli. Saj vsi dobro vedo, da te je da je bilo z najinim klepetom kot na tvojih koncertih? raj blizo dvajset šol na novo osnovalo. Sledni rodoljub z radostnim sercom take vesti pozdraviti mora, le naj se pri takih osnovah dohodki učitelja dobro pretresejo in trdno vtemeljijo, da se ne bodo spolnovale besede, ktere je nedavno nek viso-kočastiti gospod izustil: „V. N. se je nova šola napravila — da bodo zopet ena sirota več na vsetu.“ Šolski prijatelj 1853, str. 47 Bogati dnevi Avgusta Gojkoviča Učiteljski shodi >n3 na Kranjskem d ei leta 1851-1852 doti Petelj ski shodi po Kranj-^ še niso toliko spoštovani j vl.vPeljani, kolikor bi zaslužili, jjdar se je pokazalo, da so .'j^ljski shodi po tistih dehan-^>kjer se redovno skličejo in ovel K^loljubni dehanti vodijo, i , ° lepega in dobrega sadja prifib- Ti shodi so jako ime-*• Oni učitelje spodbadajo, in ž' j1}0 se gibati in dušne moči gra^^jati in dajajo učiteljem ravi^?’ veselje in moč, svoje .''osti svezsto spolnovati. co i" ?•*> kaj je te alj uni učitelj a H1 j's.tnega in modrega v šoli meP 7* 'n vpeljal, - pomenkovati G imenitnih šolskih reči, — Psovati nove učne načine Kolektiv dijaškega doma v Kopru se je pred nedavnim poslovil od dosedanjega ravnatelja Avgusta Gojkoviča, ki odhaja v pokoj. Težko je govoriti, o človeku, čigar dejanja so skromna in nepomembna. Ni pa lahko govoriti tudi o takem, čigar zagnanost in ustvarjalnost sta vidna na vsakem koraku. Od množice dobrega je res težko izbrati najboljše in najlepše. Ko je pred 21. leti prišel v Istro mlad fant z velikimi načrti, je naletel na razmere, ki bi vzele pogum še tako prekaljenemu bojevniku. Ljudje so sprejeli vsakogar, ki je prišel od zunaj, z nezaupanjem in skoraj s sovraštvom. Vedno nasmejan, poln moči in idealizma, se je postavil nasproti nezaupljivosti in neznanju. Počasi so se začela srca tajati in ljudje so začeli s spoštovanjem izgovarjati njegovo ime. Preprost človek ima izostren čut za pristnost in zlaganost. V tov. Gojkoviču pa so lahko vselej videli, kako možato drži besedo, kako prevzema nase odgovornosti, kako je ves predan delu, kako sočustvuje z ljudmi in jim skuša pomagati. Bil je pionir naprednega šolstva, a je znal prisluhniti tudi potrebam skhpnosti in posameznikov. Položil je temeljni kamen za zadružni dom v Ravnu in Novi vasi Po njegovi zaslugi so dobili v kraj elektriko mnogo prej kot bi jo sicer. Vnašal je novosti v učno delo šole. Začeto delo je nadaljeval tudi v Sečovljah. Bil je pobudnik in vodja gradnje vodovoda v Sečovljah in Padni, hkrati pa je sodeloval tudi pri oblikovanju in utrjevanju samoupravljanja v šolstvu. Sodeloval je pri oblikovanju šolske politike in bil vidna osebnost v organih oblasti. Od leta 1948 je bil član ZKJ in kot komunist je opravljal svojo funkcijo z veliko odgovornostjo. Bil je eden izmed glavnih pobudnikov ustanovitve temeljne izobraževalne skupnosti. Še kot ravnatelj v Ravnu se je posebej poglabljal v strokovno izobraževanje kmečke mladine. O tej temi je napisal tudi nekaj mzprav in sodeloval na kongresu prosvetnih in znan-- stvenih delavcev v Beogradu. Skupnost mu je dala številna priznanja: prvi je dobil Kosovelovo nagrado okraja Koper, Žagarjevo nagrado SRS 1957, medaljo dela in zlati znak, nagrado centralnega odbora RK za humano skrb za vse pomoči potrebne na območju njegovega šolskega okoliša. Dobil je tudi Red dela, medaljo zasluge za narod, zlate značke DPM in priznanje OF. Skupščina občine Koper se mu je zahvalila za delo na eni izmed zadnjih sej in se poslovila od njega. Dobil je tudi nagrado „15. maj" občine Koper za letošnje leto. Pred štirimi leti je prišel v dijaški dom, vendar je bilo njegovo zdravje že zelo načeto, saj je vselej nesebično in preko mere razdajal svoje moči Tudi v domu je prevzel vodstvo z vso zagnanostjo. Bolezen je prav kmalu posegla vmes in potem je sicer še delal in vodil, vendar s skrajnimi napori. Posebno se je zavzemal za dvoje velikih ciljev: materialno izboljšanje razmer v domu in utrjevanje enotnosti kolektiva ter organiziranja domskega življenja na principih dobre družinske vzgoje. Tovariš Gojkovič! Dovoli, da ti izrečemo ob odhodu zahvalo za vse, kar si velikega in lepega naredil za mladino, za nas in za našo skupnost. Želimo ti, da bi bili vsi tvoji prihodnji dnevi mirni, lepi in bogati Predvsem pa ti želimo zdravja, kajti potem jim boš sam našel novo lepo in bogato vsebino. Kolektiv dijaškega doma Koper MLADI MED MLAJŠIMI. Risarji II. gimnazije iz Ljubljane prirede vsako leto razstavo risb in slik Pomembna obogatitev praktičnega dela v šoli so jim večkrat delovne ekskurzije, s katerimi popestrijo motiviko del za razstavo. Ob zadnjem obisku na Dolenjskem so se gimnazijci s šolskimi in predšolskimi otroci iz Dvora pri Žužemberku strnili v pravo delovno skupnost: risarji so portretirali malčke, ti pa so z začudenjem in odobravanjem sledili spretnim potezam in kar precejšnji podobnosti med originalom in sliko. (Foto: Igor Pleško) Zakaj politična šola? no institucijo, ki bi razvijala marksistično teororetično kulturo in usposabljala komuniste za politične naloge na vseh področjih družbenega delovanja. Izkazalo se je namreč, da občasni seminaiji in predavanja, ki jih je bilo v zadnjem obdobju kar precej, kljub vsem prizadevanjem ne morejo zadovoljiti zahtev po kakovostnješem, intenzivnejšem, zahtevnejšem, bolj organiziranem in kolikor mogoče programsko enotno usmerjevanim andragoškim principom idejnopolitičnega izobraževanja komunistov. Naloge, ki se v novejšem obdobju kot zgodovinska zakonitost in izjemno pomembna revolucionarna vloga postavlja pred delavski razred in njegovo avantgardo, zahtevajo temu ustrezno količino marksističnega filozofskega, sociološkega, družbenoekonomskega in drugega znanja in čvrstega idejnopolitičnega prepričanja. Razume se, da takim zahtevam lahko ustreza samo poklicna pedagoška ustanova. V kratkem, kot je predvideno, bomo razvili še dokaj zahtevne daljše seminarje marksističnega izobraževanja, ki bodo potekali od enega tedna do šest mesecev. Le-ti bodo posebej prirejeni najrazličnejšim poklicem in funkcijam, ki jih posamezni komunisti opravljajo. Poleg tega pripravljamo še krajše seminarje aktualne družbene problematike za potrebe konkretne politične prakse sedanjega obdobja s specializirano programsko usmeritvijo. Komunistom, ki se bodo želeli individualno izobraževati, bo omogočen pedagoško vodeni študij z vsemi posebnimi (po vsebini in obliki da, formalno ne) postdiplomskega študija. ALEKSANDER KUTOŠ Drugega oktobra je začela z delom enoletna srednja politična šola, ki je namenjena skoraj samo kvalificiranim in visoko kvalificiranim mladim delavcem iz neposredne proizvodnje z zahtevanimi najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami v poklicu. Šola je verificirana, a to ni niti preveč pomembno, kajti vsi slušatelji že imajo poklicne, nekateri pa celo še dveletne delovod-ske šole. Politična šola, ki bo v kratkem imela - po svoji večstra-nosti in notranji sestavi — vse značilnosti marksističnega izobraževalnega centra, bo izobraževala komuniste in ne bo neposredno prehajala na področje dela drugih izobraževalnih ustanov. Njeno programsko izhodišče določa okvir teorije in tudi prakse znanstvenega socializma. Posebnost politične šole je tudi, da njeni slušatelji prihajajo (dosledno) iz prakse in sc bodo po končanem šolanju spet vračali v prakso, v nasprotju z vsemi drugimi šolami, katerih slušatelji prehajajo iz šole v šolo. Iz tega razloga politična šola niti ne želi niti ne more prevzeti nase kakršnekoli odgovornosti pred družbo, da bo s svojo marksistično vzgoj-no-izobraževalno dejavnostjo, ki je posebnega družbenega pomena, dopolnilno idejno vzgajala in usposabljala diplomante vseh šol rednega šolskega sistema. Ni dvoma, da je to naloga — celo temeljna obveznost — sleherne naše šole, ki je ni mogoče opustiti, niti prenesti na družbenopolitične organizacije ali njihovo šolstvo. Za ustanovitev politične šole se je odločil centralni komite ZK Slovenije, ker je bilo ugotovljeno, da zveza komunistov potrebuje vzgojno-izobraževal- Misli Otrokov fiziološki sistem je v predšolski dobi izredno plastičen. Zato imajo vplivi okolja velike možnosti, da iz dispozicij razvijejo najprej enostavne zmožnosti, pozneje pa vedno bolj sestavljene, ki omogočajo otroku, da zmore intelektualne naloge šolskega potika. Ce pa otrok teh možnosti nima, potem tudi svojih dispozicij ne more razviti v zmožnosti. Tak otrok ni le prikrajšan, ko vstopa v šolo, prikrajšan je tudi v vsem šolskem obdobju, ker pozneje svojih primanjkljajev ne more ustrezno nadomestiti. Zato je zelo smotrno, če mislimo, da s tem, ko po sedmem letu zagotovimo vsem otrokom enotno osnovno šolo (četudi bi bila na vseh območjih, razvitih in nerazvitih, približno enako kvalitetna), ustvarjamo vsem otrokom tudi enake možnosti za start v življenje. Če otroka pustimo stihijskemu vplivu v obdobju, ko je njegov fiziološki sistem najbolj občutljiv in sprejemljiv za vplive okolja v najširšem pomenu besede, ne moremo pozneje tega več učinkovito popraviti dr. Ivan Toličič Spremembe v načinu dela naših šol, ki jih že več let uveljavljamo, bi morale med drugim omogočiti tudi to, da bi znali na bolj prijeten, a še bolj uspešen način posredovati znanje tako, da bi bilo šolsko leto enako zanimivo, iskrivega iskanja polno, kot je čas počitnic. Ludvik Zajc Če želimo pri vseh otrocih doseči optimalen duševni razvoj in razvoj socialno sprejemljivih osebnostnih lastnosti, potem bomo morali delo v šoli bolj prilagoditi resničnim otrokovim zmogljivostim in osebnim potrebam in tako omogočiti njihovo napredovanje v znanju in v osebnostnem dozorevanju. Še bolj kot je potrebna zunanja reforma naše šole, je potrebna notranja reforma. To ne velja le za osnovno šolo, velja tudi za druge šole. dr. Ivan Toličič : * 't3=r"f ^ llliteiliipffilliiiiililli ZAPOZNELI DRVAR (Jože Peternelj - olje 1972) RAZSTAVE Obiskana razstava v Mestni galeriji V ljubljanski Mestni galeriji je bila odprta razstava samoukov, ki so se predstavili z izborom novejših slikarskih in kiparskih del. Čeprav je naivna umetnost, umetnost samoukov že dosegla kulmi-nacijo zdajšnjega trenutka in ponekod sprožila celo pomisleke zoper tolikšno pojavnost tovrstnih umetniških teženj, pa je razstava privabila lepo število obiskovalcev, verjetno precej več kot običajno. To pa da misliti. Janko Dolenc iz Mozirja je kot kipar gotovo našel vzor pri Jarmu, refleksije obrazov v lesu govorijo z ekspresivno govorico. Naivna umetnica Greta Pečnik iz Pirana vnaša v slike poleg fantazije tudi humorne poteze. Resnobno kmečka ostajata Jože Peternelj in Konrad Petmelj s fabulativnimi nagnjenji iz kmečkega vsakdanjega življenja, kjer so tudi socialni poudarki nevsiljivi. Anton Plemelj je po motiviki precej zožen v prikazovanju nadrealnega cvetja v kamnitem okolju, zato pa vidno izstopajoč v svojem hotenju po asociativnosti in barvni simboliki. Pri Antonu Repniku pa se vse bolj kaže rutina že znanih in nekoliko variiranih motivov. I. G. Sveža ekspresija Valovanje v lesu VABIMO VAS K SODELOVANJU! Učiteljski pevski zbor Slovenije „Emil Adamič “ vabi in naproša šolske kolektive v Sloveniji, da postanejo stalni podporni člani zbora. UPZS Emil Adamič bo leta 1975 proslavil 50-letnico svojega uspešnega delovanja. Dosedanja razvojna pot zbora je dokazala, da spada zbor med najboljše amaterske zbore v Sloveniji. Naša dolžnost je, da zagotovimo zboru nadaljnji razvoj in rast. Prosvetni delavci se tega še posebno zavedamo. Kulturne in tudi politične naloge, ki jih je opravljal zbor med svojim delovanjem, so za naš mali slovenski narod • zgodovinskega pomena. Trst z Julijsko krajino, kjer so zbor ustanovili zavedni primorski učitelji, daje zboru svojstven pečat. Od srca zapeta slovenska narodna in umetna pesem pod fašistično Italijo v težkih letih naše zgodovine pred II. svetovno vojno je mnogim našim rojakom krepila slovensko narodno zavest in utrjevala nacionalno pripadnost. Leta 1941 seje zbor pridružil klicu OF in spoštoval ..kulturni molk“. Ko je bil po vojni 1. 1952 ponovno ustanovljen; se je v zbor vključilo okrog 150 pevk in pevcev iz vse Slovenije. Zbor je ponovno zaživel in vsa povojna leta vadil jugoslovansko narodno, umetno in partizansko pesem. V svojem repertoarju ima tudi številna dela tujih avtorjev. Ob rednih pevskih seminarjih se pevci strokovno izpopolnjujejo. Nad dve tretjini članov zbora so pevovodje raz-Učnih zborov po vseh krajih Slovenije. Tako je zbor postal tudi koristna šola za pevovodje. 100 koncertov pred vojno, ■ 143 koncertov po vojni, nekaj mednarodnih priznanj, domačih odlikovanj, diplom in plaket, visoko odlikovanje maršala Tita zbom, več kot 65 zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk za člane zbora — vse to ie samo del podatkov, Kr govoic o prizadevanju Članstva in številnih priznanih dirigentov zbora. Vse to je več ali manj slovenski javnosti znano, še bolj pa nam stanovskim tovarišem — prosvetnim delavcem. Kljub naštetemu je zbor pred številnimi problemi. Pred zbo- rom je 50-letnica obstoja, programska zasnova prihodnjega dela, pravilna kadrovska zasedba glasov, izvedba koncertov po Sloveniji, v bratskih republikah, v zamejstvu in udeležba zbora nedeljah in med počitnicami. Obenem pa lahko tudi v prihodnje rečunate z našo pripravljenostjo, da bomo ob primernih in ustreznih priložnostih vedno pripravljeni zapeti. V imenu pevk in pevcev, ’ ga zbora, ki želi nadaljevati lef začeto tradicijo, pričakujei||j0r vašo najboljšo odločitev. L PredsedriD|'i JAKA MAJCfl Bis Učiteljski pevski zbor Slovenije „Emil Adamič" ob jubilejnem koncertu ob 45-letnici v Celju na mednarodnih tekmovanjih itd. Vse to je razen velikega in požrtvovalnega dela pevk in pevcev vezano na vedno večje izdatke. Dela, ki jih občudujemo Veliko govorimo o umetnosti, pa vendar smo včasih v zadil 'ani kako odgovoriti na vprašanje, v čem je vrednost in pomen občt| vane umetnine. Če pa smo kulturno bogastvo podedovali, naša dolžnost, da to dediščino tudi spoznamo? Pobliže in fl/f natanko ob ^opisanih vtislhi... ^ wa Od ravnotežja k smislu Dvutisoč petsto let je, odkar je to delo nastalo. Portret filozi Likovna vzgoja - tako praktična kot teoretična - se trudi pred-, vsem za privzgajanje likovne občutljivosti in večje estetske zahtevnosti učencev, bodočih samoupravljavcev na najrazličenjših delovnih in vodilnih mestih. Prav zato mora biti te vzgoje deležna vsa mladina; posebno nadarjenim in željnim pa je treba omogočiti do--datno vzgojo po raznih fakultativnih krožkih in specializiranih šolah. Darijan Tršar V populaciji otrok, ki imajo starše v tujini, je dokaj visok odstotek učencev, ki so vzgojno zanemarjeni in ogroženi, čustveno prizadeti ter socialno neprilagojeni Sikst Marion Spoštovani tov. ravnatelji in šolski kolektivi* Ko boste v teh dneh dobili pismo zbora s pius-njo, da postanete stalni podporni člani, vas v imenu zbora našo''akdio'za’ trdnejši mate- ^/e ^iendarjioizkušimo razbrati njegOVvmcSakn mi*™ rialm obstoj zbora in tako žago- 1,110 lTne - f l e tovite zboru nadaljnje uspešno ho™° do 50 let starega, z močnimi brki, podu* delovanje. ;>2 Veliko brado, ki prehaja v razgibano lasišče, nakodrane lase. I Ko se boste odločah za spre- so počesani, lasje pa razmršeni in neurejeni, kot bi se bila pod nuelL jetje ustreznega sklepa, pomisli- huda bitka Iskre so se kresale, filozof je razmišljal. Njegov po, pa te na naporne pevske vaje član- je izreden; gleda v daljavo, toda mnogo moči mu je še ostalo. J orja stva ki jih opravlja samo v svo- namenjene bistrim in zvedavim očem, ki silijo v prihodnost, u- v. meni jih teža prejšnjih ali morda zdajšnjih doživetij. Ena <( m osvetljenega očesa je ravna, z njo poskuša uravnati pogled. znia 'Slikar Franc Novinc se nam je predstavil pred nedavnim v kranjski galeriji mestne hiše z izredno svežimi, modernimi ekspresijami. Uporablja močne, žive barve: strupeno-zeleno, modro, rdečo in rumeno. Z njimi ustvarja svoje pejsaže, ki so mu osnovni motiv. Skoraj zbodejo nas kot „popartovska“ učinkovitost potrošnika, vendar nas prepričajo. Nemir našega vsakdana so — ali sodobne pravljice za odrasle (Vrane, Koridor za Lufthanzo, Prebujenje). 0 šolskih knjigah so rekli: rila. Zato je na naši šoli toliko delovnih akcij učencev. JASENKA MARTINOVIČ, uč. 6. r. zagrebške osemletke Kipar amater Alojz Čampa (sicer inženir) nas pritegne v kranjsko galerijo Prešernove hiše s svojimi zanimivimi plastikami v lesu. Njegov kiparski izraz niha med realistično obliko in med abstrakcijo, čeprav se bolj približuje slednji. Plastike so sodobne. Lahko bi jim dali skupen naziv: valovanje v lesu ali moč materije. Rahlo spominjajo na ustvarjanje Henry Moora (Gibanje, Speča sila, Mati z otro- k0m^ TEA DOMINKO Naši razgledi V 19. številki NAŠIH RAZGLEDOV preberite: - Prof. dr. Ljubo Bavcon: Med iluzijami in resničnostjo. Zapisek s XVII. dubrovniškega seminarja „Univerza danes" (str. 528) - Dušan Moškon: Načrtovanje sodobne šolske zgradbe. Arhitektovo premišljevanje ob pripravah na rekonstrukcijo šolskega sistema (str. 529) - Mag. Nuša Kolar: Šesto življenjsko leto v našem vzgojno-izobra-ževalnem sistemu (str. 530) - Ivan Kuščer: Originalnost šolskih knjig? (str. 530) - Boris Paternu: Študij sodobne literature na univerzi (str. 535) - Univerza in protislovja v družbi (str. 5441 - Poljska - simbol družinskosti (str. 548) Vem, da so knjige in šolske potrebščine za osnovno šolo zelo drage, ker se moj očka strahovito jezi, ko mora z menoj in sestro v začetku šolskega leta v knjigarno. Vendar pri nas doma res ni nihče kriv, da so učbeniki tako dragi. To ve tudi očka. Videti pa je, da mu od-leže, če kriči. Raje bi videla, da bi imela manj knjig in drugih reči, kot jih sedaj v šoli zahtevajo. Ne zato, ker bi starši potem za vse to porabili manj denarja, pač pa zato, ker bi družba tako lahko več denarja prepustila šolam za njihovo razširitev, lepšo opremo, večja športna igrišča, bolj opremljene kabinete in za modernejši pouk. Poleg tega bi v posameznih predmetih učitelji lahko uporabljali metode, k^jih v šolah uporabljajo za tuje jezike. Mnogo hitreje in laže se je učiti ob filmih in magnetofonu. V šolah bi bili potrebni tudi razni drugi moderni aparati in celo elektronske učilnice, kot jih že imajo nekatere srednje šole v našem mestu. Žal šole za vse to nimajo dovolj denarja. Naša šola ga nakleplje komaj toliko, da popleska zidove in popravi pohištvo med poletnimi počitnicami. O tem nam je tovarišica razredničarka že večkrat govo- Menim, da bi morali narediti strožjo selekcijo potrebnih šolskih knjig. Ne strinjam pa se, da bi učenci na račun lepših šol več let uporabljali iste knjige in tako varčevali. Morda bi to zadovoljilo slabega učenca, ne pa tudi tistih, ki jim je knjiga vsakodnevna prijateljica in ne morejo ostati brez nje. DRAGAN VARAT, uč. 8. r. zagrebške osemletke Proti dragim šolskim knjigam ter potrebščinam se ne smemo boriti z nekakšnimi začasnimi subvencijami, s kreditiranjem staršev ali s paliativnimi rešitvami na posameznih področjih izobraževalnega sistema osnovnega šolstva, marveč s trajno solidarno akcijo družbene skupnosti, šole in staršev. MIRKO BLAGOVIČ predmetni učitelj Edina pravilna rešitev je, da kar največ ,,šolskih" stroškov pade na ramena celotne družbe ter da prideta do izraza solidarnost in enoten interes družbenih dejavnikov in delovnih ljudi. MARIKA TOTH Filozof iz Antikitere — portret starejšega bradatega moža 2.1 < stol. pr. n. št. | Sp/V j J -r I Izberite med novimi knjigami • izberite med novimi knjigami Zbornik Drugi posvet slovenskih pedagogov Bistveni vsebinski in organizacijski značilnosti drugega posveta venskih pedagogov na Bledu od 27. do 29. maja 1971 sta poleg -■^fSega: stremljenje po poglabljanju procesa znanstvenosti naše pe-%jj£8°ške vede ter stremljenje po kar najtesnejšem povezovanju pe-''goske teorije z vsakdanjo pedagoško prakso, oboje s sočasnim '■^enom čim popolneje zaobjeti obsežno tematiko vzgoje in iz-%fraževanja. Zaradi tako široko zastavljenega koncepta posveto-1 kja pa se le-to ni omejilo zgolj na strokovno udeležbo oziroma / - ferate, koreferate in diskusije le vodilnih ter vidnejših slovenskih ; " -dagogov, ampak je k sodelovanju pritegnilo tudi strokovnjake iz ' ^gih, pedagoško zananost nujno spremljajočih, družbeno-antro-[ boških ved tj.: psihologe, sociologe, pravnike, ekonomiste, zdrav-’ ~ ke, socialne delavce itd. Takšna širina koncepta je posvetovanju ■ Kogočila še bolj poglobljeno in tudi kompleksnejše obravnavanje žilnih vzgojno izobraževalnih problemov, pomembnih tako za tialjnji napredek slovenske pedagoške znanosti, kakor tudi za [ odstavitev jasnejših teoretičnih in praktičnih zasnov za bodoči '°dnejši biopsihosocialni razvoj prihajajočih mladih generacij ter s K tudi vse naše socialistične družbene stvarnosti. , Gradivo s te naše največje pedagoško strokovne manifestacije v Hnjih desetih letih, ki je bila nazoren odsev hotenj ter predstav-k 17.000 slovenskih učiteljev in vzgojiteljev ter je znova pokazala 'd pestrost, večstranskost in izredno razgibanost pedagoške dejav- • nasploh, kakor tudi živo stremljenje po še hitrejšem razvoju pe pedagoške prakse in teorije - je sedaj tako rekoč v celoti pred fni To je Zbornik DR UGEGA POSVETA SLOVENSKIH PEDA-GGOV, ki ga je izdala zveza pedagoških društev Slovenije. Wa 672 straneh vsebuje zbornik otvoritvene govore, glavni refe-f univ. prof. dr. Vlada Schmidta ..Znanstveno tehnična revolu-2, šola in vzgoja", koreferate in plenarne diskusije ter sekcijske : ferate, koreferate, poročila in diskusijske prispevke po posadi Znih delovnih skupinah. Največjo vrednost pa imajo sklepi, kot j Uh na tem posvetu izoblikovale posamezne sekcije in njihovi dje, saj so ne le varna podoba strokovne ravni samega posveta, irveč tudi načelne in zlasti za pedagoške delavce obvezujoče ju 'erniče za nadaljnje delo. Ti sklepi zajemajo dvanajst področij: dagoško teorijo, metodologijo pedagoškega raziskovanja in peda-Ško tehnologijo, organizacijo in delovanje osnovnošolskega siste-\ funkcionalno vzgojo, oblikovanje vzgojnoizobraževalnega ka-zadii?’ usPosabljanje prizadetih otrok, strokovno izobraževanje ter ^^anizacijo in delovanje srednješolskega sistema, strokovne službe j "falskem sistemu in ob njem, predšolsko, domsko in družinsko • po/o ter stališča o mladini v naši družbi in času. 'Zbornik DRUGI POSVET SLOVENSKIH PEDAGOGOV, ki je toa zakladnica koristnega teoretičnega ter aktualnega strokovna gradiva, stane za posmeznike samo 30, za ustanove pa 60 din. VIATOR Sne in Serge Golen )dus Angelika in demonska žena ^ J . Romani z "J n geiifo se pad nadaljujejo. V dveh knjigah, ki ju je prevedel Bogo-’ P°j' Fatur, poteka dogajanje v novem svetu. Tudi v teh knjigah °- 1 arja ne bi mogla brez težav in trpljenja Angelike, saj je to pogla-V vzvod zabavnega romana. V ospredju je prikrit pretanjen? spo-na G med očarljivo vojvodinjo de Maudribourg in Angeliko. De-ec" 'nska žena z bistroumno rafiniranostjo in zvijačnostjo posega v nab '/en/e Angelike in znova preti, da bosta zločin in blaznost ločila ■' j?eliko od njenega moža. Rutiniranost Anne in Sergea Golana ul. lie 0d knjige do knjige bolj do izraza. Že lep čas je očitno, da je p°si Uercialni uspeh prvih knjig botroval pisanju mnogih poznejših. ravH izdajanje teh romanov skrbi založba Lipa. ivosl L ftl 0 partizanih n . Pri Kuričkovi knjižnici je izšla knjiga „0 parti- id/e iiii“i zamišljena pa je kot berilo za nižje razrede osnovne šole. pori e Za nekak leposlovni ..zbornik" črtic za mladino, kjer so prjspe-es h povzdigujejo, drugi pa, ki so ravno tako dobri ah pa še boljši §a se nikoli nič ah pa premalo porajtajo. Jtei S takim ravnanjem se sovraštvo med otroke zaseje, učite!*1® ] zgubi svojo veljavo in pravi šolski namen gre pod zlo. 4. Če se učitelj za vsako malo reč razjezi, otroke preSa,T: ojstro strahuje, jih ozmerja, in jim zmiraj le slabo prihodnos^bi prerokuje .. . 1°, < ŠOLSKI PRIJATELJ 1853, str. 249-250 ! v< Ooč DOBER NAMEN POMANJKLJIV ZAKON dov mih Predsedstvo zveze prijatevljev mladine Slovenije je na svoji razširjeni seji 25. septembra razpravljalo o predlogu zakona o skupnostih otroškega varstva, o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva in o problematiki otroških letovanj. Dinamičnost našega družbenega razvoja zahteva drugačno zakonodajo, tako, ki bi bila usklajena z ustavnimi dopolnili ■ in usmerjena k samoupravnemu dogovarjanju na vseh področjih, od občine do republike. Za kaj gre pri zakonu o skupnostih otroškega varstva? Za tri temeljna vprašanja: za jasno opredelitev pojma in naziva za otroško varstvo (ki naj bi zajemalo vse obhke dejavnosti), kdo je nosilec otroškega varstva in kako naj bi se vse to izvajalo. Najpomembnejša je skrb za otrokovo zdravo duševno in telesno rast. Vodilo je: e/rake možnosti vsem otrokom, napotilo pa: povezovanje vseh dejavnikov v občini. Razprava je pokazala, da je predlog zakona precej pomanjkljiv. Predstavlja le možnost za nadaljnje oblikovanje zakona na podlagi javne razprave in samoupravnega dogovarjanja. Zakon naj bi pomenil nadaljevanje vseh prizadevanj od 1. 1967 dalje za zagotovitev blaginje otroka in družine. Problematika otroškega varstva je celostna, zato je ne moremo na hitro reševati. Republiška zakonodaja naj bi bila načelna, vse ostalo naj bi prepustili samoupravnemu dogovarjanju krajevnih in medobčinskih skupnosti. Te naj bi imele večjo pristojnost kot doslej. Iz koristne in živahne razprave k predlogu omenjenega zakona le nekaj misli: dr. BRONISLAV SKOBERNE: „Zakon še ni zrel. Veliko je treba spremeniti. Pobudo je treba prepustiti krajevnim skupnostim otroškega varstva. Preveč ostro je poudarjeno nadzorstvo in usmerjanje republiške skupnosti otroškega varstva. Samoupravnost naj bo bolj zastopana. Uvesti je treba vse obhke otroškega varstva in vstaviti še en člen, ki naj bi opredelil nadaljnji razvoj te dejavnosti. BORIS LIPUŽIČ: ,Ne smemo pozabiti načelnega vprašanja idejno-pohtičnih izhodišč. Kot je bilo že rečeno v idejni resoluciji CK: predšolsko varstvo moramo širiti in poudariti njegovo vzgojno, ne le varstveno funkcijo. Pri izobraževanju vzgojiteljic je pomemben isti vidik kot pri izobraževanju učiteljev — vzgojni. Idejni nasprotniki izkoriščajo našo trenutno šibkost na tem področju. Organizirajo otroke in prepričujejo starše. To moramo preprečiti." DRAGO BENČINA: „Tudi na problematiko invalidskega varstva otrok ne smemo pozabiti. Zagotoviti je treba varstvo kmečkim in delavskim otrokom ter denarno pomoč socialno šibkim družinam. Dobro bi bilo, da bi sprejeli sistemski zakon, ki ga ne bi neprestano spreminjali. Pomanjkljivosti naj bi reševali s programi otroški varstva in skupnimi dogovcrerrt VIDA RUDOLFOVA: „l|>ač da bi bilo dobro uvesti sisr1 dela kooperantov — vsak nafleir opravljal določeno dejavnR- N Važni sta načrtnost in uskln®. nost akcij. Brez solidarnostifr^ sklada pri republiki ne bo |.®sc Pomislimo na pokrivanje er;11 citamih oblik otroškega vari*"1 in na organizacijsko zaostaja116 Na primer: samo dve obl Pe< (Nova Gorica in Ljubljana-d^^. ter) sta sposobni plačati omfl’ dodatek." J? 1 Na področju otroškega f ^ stva smo v teh štirih letih stf0^ precej, toda še vedno premyem Za vzgojno-varstvene zavodLjj letno šestkrat več prostora, |j£ni krat več otrok je zajetih 'o \ stem varstva in 90 % šalfsrK otrok dobiva šolsko malico. j}jja Razprava o novem zakj c skupnosti otroškega varstvij bo nadaljevala. Izvršni odbota’ ^ zbiral gradivo, na osnovi tegL • |)0 rPTMiVJičUa cLriit-\r>r\c+ nL. J republiška skupnost škega varstva sestavila pre(L omenjenega zakona za izvk . svet r s svei- ! njil Komercialni pohlep ali zdravje naših otHo ^ Predsedstvo zveze prijatj^cer mladine je razpravljalo še oj" ,. blematiki otroških letovanj rač so otroku potrebna za njef1 opc telesno in duševno rast, h^rez pa so tudi zdravstvena prejo ra tiva. Slišali smo izčrpno ppaloj čilo Ančke Čerinove, iz d rega lahko povzamemo pfjhru nerazveseljivih ugotovpi j Kaže, da za letovanja (f se šolskih otrok v naši družtr1 po skrbimo dovolj načrtno. Za1^ voj tega področja res ni r< j£jte tih obetov. Vzroki se kažinca mnogočem. Iz podatkov »^g s liže, ki sta jo pripravila zav< ^ ( šolstvo in zavod za soc tetT1 zdravstvo, je razvidno, drešev£ stavbe, kjer letujejo otrocioje‘ primerne (slabi prostori, n jna j. jene sanitarije) in često pUvnav oddaljene od kopališč. Po< ^ ških bivališč za otroke je ii v leto manj. Komercialni o zem jih izriva z naše obale )ge V razpravi po poročilu slišali več koristnih predlo 'udi dobro bi bilo razviti tudi' taov ska letovanja (cenejša grad t), ^ učiteljem, ki bi se udeležil Zahte letovanj, naj bi priznali ti Ha. ; kot redno šolsko delo. OP »stujg so, da so neizkoriščeni pro! ®lke, ki jih uporabljajo telo' ^ log arustva (Partizan v Ljubija! kitala pre vrata med počitnic1 [edno trim steza, itn. Imeli kaj bi U, saj igrišča po tujem vzorcu (iP °Vostj vana robinzonska), kjer soleči, ^ ke z vsem mogočim orol fen, Govorili so nadalje o izmelie, ki letovanj naših in tujih ■ stop Posebej so poudarili, da nf kbno naše otroke vzgajati vzgoj111kih e ki so idejno pravilno usmc||5e Ce Sprejet je bil predlog čljuče izvršnega sveta Zore Tom»btret> naj bi ves denar ob tednn#>pazi ka uporabili za razvoj omjfi da letovanj. Wutrij: TEA DONsp1 NEKAJ RAZMIŠLJANJ 0 POUKU MATEMATIKE NA POKLICNIH (KOVINARSKIH) ŠOLAH Na slabše mislimo, na nadarjene pozabljamo hočemo ali ne, matema-" postaja vedno bolj po-!lribna tudi v poklicnih šolah, igo-jtočno je odpadla dilema, ali lju l bo to le strokovno račun-2 in!’', ki bi le razširjalo znanja iz mu,(>vne šole, ali pa predmet, ki a bir danih razmerah dal učencu Nične šole največ, kar je mo- d !^arnen pouka matematike v ’d šolah ni le v tem, da 'Uca naučimo mehaničnega fUianja nekaj strokovnih o ir8> temveč predvsem v tem, 3ljši §a učimo logičnega sklepa-! ter razreševanja strokovnih :ite, 8 posameznih poklicev. Ma-n3tika tudi v poklicnih šolah a sebi namen. Zelo po- nosebno je, da prav to pouda-1°, obenem pa bi morali uči-P vedno učence opozarjati, -bodo le s pomočjo dobrega —-•taja in matematike laže nakovali v skoraj vseh stro-taih predmetih. [ Vprašanje je, kakšen naziv ima ta predmet? Ali naj bo roški^ziv strokovno računstvo ali ovo^matika? Lahko tako ali • gače, ali pa tudi v prvih sis I1 letnikih ■ matematika, v c n{ jem pa strokovno račun-javnNajbrž je tudi prav, da po-usk:lie ta predmet v prvih dveh ostipredmetni učitelj ali jj0 tesor matematike, v tretjem je o Pa mženir ustrezne stro-var ki bi z učenci reševal stro-itajane nai°ge in pri tem upošte-' Specifičnost raznih poklicev. na_( Pa pomeni, da morejo tudi jjjj.jelji v prvih dveh razredih 'b temu, da niso iz stroke, ,„a )ko poznati, če hočejo učiti [j ‘st (Poklicnih šolah. remfemo, da je znanje učencev, vodfcridejo z osnovne šole, zelo 'ra> (ično in kaj malo ali nič utr-. P. Večina učencev je velik so J snovi le premalo shšala in lco. Pila. Zato je učiteljeva na-zakt, da s primernimi meto- fc - rstv! dbol >i, zlasti v 1. razredu, pri-,a učencem svet matematike. e§|raj vsi učenci, ki pridejo v ’ >licno šolo, pričakujejo, da P.reje z vpisom v poklicno šolo 1z'm skrbi glede matematike, njihovo „razočaranje“ pa lile tovij°> ^a Je matematika a od važnejših predmetov. Otrtlo moramo prav v I. letniku ijati acem dati možnosti in utr-;e o " „pokrpati“ luknje v zna-ivafli računanja osnovnih račun-njef1 operacij z naravnimi števili, t, hpbrez tega znanja res ne mo-pre*° razrešiti nobene strokov- 10 pPaloge. Učence je treba opo-iz P, da vsaka računska (tudi o pijjhna11) napaka lahko v jtovpi povzroči veliko škodo; a j*1 se moraš pri vsakem ra-ružt^u povsem zanesti nase. h poučevanju pa se zahteva ai [ učitelja večja sposobnost, da kaz' aca motivira za delo. To i0V sže s tem, da učencu stalno zav‘ :azuje in dokazuje potrebo so, tem znanju pri konkretnem h .Sevanju strokovnih nalog. Ir°ni0 tmba posamezno snov, ri> tea biti zelo „dolgočasnal' 0 p' ai ” ^ Poij j.e ^ mere, da bo učenec z upo- a l te-te razreševal strokovne rde )ge Čilu edk udi glede natančnosti izidi' Unov je potrebno imeti grad 'o, saj prevelika in premajh-ležil Zahtevnost lahko zelo ško- 11 P ita. za kovinarske poklice OP Gstuje natančnost do 3. de-prd ®lke, pri tem so zelo upo-elov Ha logaritemska računala. Ta bljaiUtiala lahko naroči šola ne-tnicj tedno pri domačem proizva-aj bi U, saj so poceni in primerne 1 (iuj °vosti. Na računalu se da r so m da učenec v razmeroma oro£ žem času obvlada tiste ope-izmeJ le, ki so najbolj pogoste (2. h 0 ■ stopnje). Poleg tega, daje la n'1 tebn0 snov razporediti po zgoj Ucih enotno znotraj ene šole sntf Ue cei0 vseh zaradi presto-j č. J učencev iz šole v šolo), pa om Utrebno v časovni razpore-lo^fpaziti, da se snov tako pre- OM^da si sledita enakomerno , ttrija in aritmetika. DM vnavati le v omenjenem ob-vso algebro učiti le do Tekmovanje tudi za učence poklicnih šol V šolah je že tako, da pomagamo slabšim učencem, venomer pa pozabljamo na boljše učence, ki radi računajo. Bilo bi prav, da bi tudi take učence spodbujali in jim omogočali, da bi povečali svoje znanje. Dosti bi naredili že s tem, če bi jim dajali težje naloge za domače in šolske naloge. Če že imamo tekmovanja za srednje štiriletne šole, in osnovne šole, ali ne bi kazalo razmisliti tudi o tekmovanju matematikov poklicnih šol. Ta tekmovanja bi bila najprej v okviru šole, potem pa so lahko na večji stopnji. Ne smemo pozabiti, da pride precej dobrih učencev iz osnovne šole v poklicne zaradi nuje, saj bi radi čimprej prišli do kruha. Tem učencem bi morah omogočiti napredovanje pri tem predmetu, saj prav matematika selekcionira ob prestopu v tehniške srednje ah višje šole. Boljšim učencem sem že v drugem letniku svetoval, naj pri šolanju v 3. letniku obiskujejo v popoldanskih urah pripravljalne tečaje za vpis v višje šole. Vedno jih je bilo nekaj, ki so se tako rekoč s triletno srednjo šolo vpisah v višjo šolo. Vemo pa, daje tudi narobe: čeprav je učencem formalno omogočen prestop v tehniško šolo, dobijo brez primernega znanja matematike kar takoj 3—4 negativne ocene. Pri večini predmetov je namreč potrebno prav precejšnje znanje matematike. Žal moramo priznati, da primernega učbenika za ta pouk nimamo, kljub večkratnim razpisom za njegovo pisanje. Učitelji, ki poučujejo ta predmet na poklicnih šolah, so po izobrazbi in predizobrazbi zelo razhčni. Zaradi tega je posamezna snov zelo razhčno poudarjena in obravnavana. Zavod za šolstvo SR Slovenije bi moral skupaj s predmetnim aktivom učiteljev narediti seznam nalog za posamezno snov, ki predstavljajo minimum znanja. Učitelji bi morah stremeti, da dosežejo predvsem to in šele potem razširjati snov, kohkor je pač mogoče. Ne bi pa se smelo dogajati to, kar opažamo, da znajo učenci določeno snov zelo dobro, o drugi pa še sploh niso slišali. Manj matematike = več verbalizma opisane. Morda še to: saj ni treba dajati prednosti temu ah onemu načinu. Učenca raje večkrat preverimo (na razne načine), da dobimo o vsakem čim bolj popolno sliko. Učenci si tega zelo žehjo. Če pridejo učenci iz osnovne šole s slabim znanjem, je to v glavnem posledica slabih delovnih navad, ponavadi kampanjskega dela, ki pa se pri matematiki najbolj maščuje. Zaradi tega je potrebno posvetiti posebno pozornost pisanju domačih nalog. Te je treba, posebno v začetku, skrbno pregledovati. Pri nasled- nji domači nalogi povejmo pravilne rezultate prejšnje naloge, ob tem pa spodbujajmo boljše učence. Od začetka gre to zelo težko, učence je zelo težko odvaditi prepisovanja domačih nalog. V tem sestavku sem napisal nekaj izkušenj, ki sem sijih pridobil pri poučevanju tega predmeta v pokhcni šoli. Želel bi, da bi tudi drugi učitelji napisah nekaj o tem ter s tako izmenjavo izkušenj pripomogli zboljšati poučevanje tega zelo važnega! predmeta v poklicnih šolah. [ Inž. MILORAD VIDOVIČ' Mednarodni koncerti mladinskih zborov po Sloveniji v letu 1973 Ob zadnjem celjskem festivalu 1971 je finski zbor Haemaeleis Osakunnan Laulajat iz Helsinkov gostoval v mnogih naših krajih (Postojna, Zagreb, Zagorje, Žalec, Celje). Zbor je tako spoznal lep del Slovenije, koncerti pa so bili povsod velik kulturni dogodek kraja in spodbuda domačemu mladinskemu zboru, ki je sodeloval in v glavnem tudi organiziral mednarodni koncert. Podobno je bilo z romunskim in madžarskim zborom. V letu 1972 so bili zaradi teh zvez trije slovenski zbori v inozemstvu — zagorski na Finskem, mariborski v Romuniji in šoštanjski na Madžarskem. Na mednarodnem tekmovanju mladinskih predmuta-cijskih zborov ob festivalu 1973 bodo sodelovali znani mladinski zbori iz Bolgarije, Romunije, Madžarske, Poljske, Avstrije, ČSSR, Nemčije, Holandije in še kateri. Vsi ti zbori bodo morali napraviti zelo dolgo pot v Celje in škoda bi bilo, da bi peli le tu. Gotovo je mnogo mladinskih zborov širom Slovenije, ki so zainteresirani, da bi se povezali s kakim inozemskim zborom in da bi ta zbor priredil v njihovem kraju koncert, na katerem bi sodelovah tudi sami. Ti koncerti bi bili v času od 29. maja do 6. junija 1973. Za izvedbo takega koncerta bi bilo treba primemo dvorano v kraju koncerta, zagotoviti prenočišča za približno 5o pevcev, ki bi jim bilo treba nuditi tudi večeijo, zajtrk in kosilo. Otroci bi lahko prenočevali tudi pri starših domačih pevcev, če imajo ti primemo stanovanje. Povezavati bi se morali z občinskim svetom Zveze kulturno prosvetnih organizacij ali domačim prosvetnim društvom, ki bi gotovo pomagal organizirati tak koncert. Mladinski pevski festival v Celju želi, da bi se za take mednarodne koncerte odločilo čim več krajev. Kraje, ki se bodo za tovrstne koncerte odločili -prosimo, da to sporoče MLADINSKEMU PEVSKEMU FESTIVALU v Celju do 30. oktobra 1972. Skupno bi se nato dogovorih o vseh podrobnostih organizacije koncerta. Prepričani smo, da bi bili tovrstni koncerti lepa mladinska kulturna manifestacija in spodbuda za še intenzivnejše delo vsakega zbora. Otroci — pevci pa bi se med seboj spoznah, zbližali in spoprijateljih. Prosimo vsa šolska vodstva in občinske svete Zveze kulturno prosvetnih organizacij, da pomagajo te koncerte uresničiti. JURČE VREŽE Seminar za vodstvo dramskih krožkov Glede povezovanja, vpletanja matematike v druge predmete, zlasti poklicno tehnologijo, strojeslovje, strojne elemente in liziko, naj povem tole: tega je bilo do sedaj toliko, kolikor se je zdelo učitelju prav. Če učitelju, ki te predmete poučuje, matematika „ne leži“, tega prepletanja sploh ne bo in narobe. Tukaj imamo opraviti s skrajnostmi. Če pa so učenci v matematiki dobro podkovani, pa je mogoče precej hitreje in bolj eksaktno obravnavati vse druge strokovne predmete. Brez matematike pri strokovnih predmetih prehajamo le v verba-lizem, ki pa nikomur ne koristi. Zaradi tega so pomisleki po krčenju ur matematike v poklicnih šolah neodgovorni in imajo lahko velike posledice. Problemi v matematiki posta-« jajo tudi označbe, enote in sistemi mer. Menim, da bi morah tudi v tem predmetu začeti uporabljati označbe, ki so predpisane z JUS standardom, saj učenci uporabljajo tehnično literaturo, ki je usklajena z JUS označbami in to predpisuje tudi zakon. Zaradi enotnosti enačb bo težko izdelati zbirke nalog objektivnega tipa za širšo uporabo, saj to učence moti. Ne nazadnje bi morali vpeljati tudi enoten sistem mer in nazivov tudi v ta predmet. Glede preverjanja • znanja učencev pa šo dane zelo široke možnosti, ki so bile že večkrat Zavod Pionirski dom — oddelek za gledališko vzgojo — v Ljubljani je pripravil program za seminar oziroma praktično demonstracijo novih oblik gledališke vzgoje za delo v šoli in varstvu. Seminar obsega: štiri predavanja, en razgovor s povzetkom in pet komentiranih hospitacij (2 uri pouka in 1 uro razgovora). • Namen seminaija je predvsem praktično informacijski. Praktiki, ki se že ukvarjajo z gledališko vzgojno dejavnostjo in tisti, ki se želijo z njo ukvarjati, se bodo seznanili z vsebino in metodo, z obsegom in zahtevnostjo tega dela. Zavedamo se, da v tridesetih urah pač ni mogoče dati seminaristom potrebne celovite sistematične strokovne usposobljenosti za samostojno ustvarjalno delo, kakršno je režijsko pedagoško, lahko pa seznanimo praktike-lju-bitelje z osnovami gledališke stroke in z novo gledališkovzgojno metodo ter jim damo sodobna izhodišča za uspešnejši in naprednejši način dela. Seminar je posebno potreben kot edina možnost za strokovno izpopolnjevanje, saj pri nas nimamo sistematičnega šolanja za vodstvo dramskih krožkov. — posredovati osnovno gledališko vednost, izhodišča in metodo sodobne gledališke vzgoje za delo v dramskih krožkih; — posredovati ustrezne oblike dramskega dela, tako imenovane kreativne dramske igre za rekreacijsko delo v šolskem varstvu; — seznanjati s posameznimi prijemi, uporabnimi pri pouku slovenščine, zlasti pa navajati na smiselno, neizumetničeno, naravno govorno interpretacijo; — seznanjati s prijemi aktivne gledališke vzgoje, ki so lahko v pomoč pri etični in domovinski vzgoji; — seznanjati z oblikami tako imenovane pasivne gledališke vzgoje. Program našega seminaija je pregledal in odobril pristojni svetovalec zavoda za šolstvo tov. Feguš, ter priporočil njegovo izvedbo. Seminar bi bil enkrat tedensko v popoldanskih (hospitacije) ali večernih urah v prostorih Pionirskega doma. Podrobnosti glede umika so stvar skupnega dogovora. Finančna participacija bi znašala na kandidata za trideset ur seminaija 300. — din. Zainteresirane šole naj prijavijo svoje kandidate Pionirskemu domu najkasneje do 10. novembra. SPEČA SILA (Alojz Čampa - plastika v lesu 1972) Strokovnost botruje prvencu Rodil se je nov prvenec — združenje izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah SR Slovenije, botrovala sta mu zavod za šolstvo in gospodarska zbornica SRS, ki ga bosta tudi nadalje strokovno usmeijala. Novo združenje se bo razvijalo ob pomoči vseh zainteresiranih družbeno-poli-tičnih organizacij. Združenje je nastalo iz potrebe, ki je postala nuja: normalen razvoj kakovosti izobraževalnega dela v delovnih organizacijah. Osnova za to delo je izobrazba, ki ne more biti več prepuščena zgolj dobri volji, neorganiziranosti in pomanjkljivi strokovnosti. 29. septembra je bila ustanovna skupščina združenja izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah SR Slovenije v prostorih gospodarske zbornice. Novo združenje šteje trenutno 30 članov-predstavnikov posameznih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Spodbudne besede novemu združenju na pot je spregovoril vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri zavodu za šolstvo SRS Jože Valentinčič. Nakazal je tudi smernice za prihodnje vsebinsko delo zdraženja. V svojem izvajanju je med dmgim dejal: „Razvojne potrebe naše družbe nujno vodijo do kvalitetnih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Šolanje se ne podaljšuje le vertikalno navzgor, ampak se širi tudi na izobraževanje ob delu. Slednje predstavlja tudi nadaljevanje katerekoli vrste šole, to je — stalno izpopolnjevanje." Tradicijo pri vzgoji in izobraževanju odraslih so nosile doslej delavske univerze, ki so se jim pridružili izobraževalni centri pri delovnih organizacijah. ,,Za več kot polovico zaposlenih je bila delovna organizacija edina strokovna šola, ki spodbuja in omogoča zaposlenim nenehno izpopolnjevanje. Za večino zaposlenih pomeni finalizacijo, adaptacijo za končno delo in nadaljevanje širše osnove, ki jo daje šola. Delovna organizacija je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja. Iz- obraževalni centri in službe delajo skromno in neopazno, obremenjeni z občutkom manjvrednosti kot neproduktivne sfere. Združenje izobraževalnih centrov in služb je korak dalje pri ureditvi medsebojne organizirane povezave v prihodne, korak k napredku." je dodal Jože Valentinčič. Poudaril je, da je potrebno posvečati več skrbi za permanentno izobraževanje, saj je to neposredna zahteva dela in samoupravljanja. Delovno organizacijo čakajo velike naloge in dolgoročne aktivnosti, med katere spada prav gotovo razvoj kadrovske strukture. Zavestna samostojnost združenja bo pomagala uspešno združevati težnje in interese vseh delovnih organizacij. Ustanovna skupščina- je sprejela osnutek statuta, pri katerem so bile upoštevane pripombe in sugestije iz javne razprave ter vneseni manjši popravki in dopolnitve. Sprejeli so tudi programske zasnove. Predsednik zveze delavskih univerz Slovenije Maijan Lah je izrekel podporo združenju in izrazil željo po družnem reševanju skupnih problemov, medsebojni pomoči in usklajenosti dela obeh vrst institucij, saj rešujeta iste potrebe in probleme delovnih organizacij. Vso moralno in politično podporo je izrazil združenju podpredsednik republiškega sveta sindikatov Ivo Tavčar, pridružil se je tudi Martin Habjan, predstavnik sekretariata za delo. Iz razprave smo izvedeli, da so v zametku posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo povezovale posamezne gospodarske panoge. S tem bo povečana možnost usmerjanja finančnih sredstev k potrebam izobraževanja mladine in odraslih. Za predsednika združenja so izvolili Toneta Varla iz jeseniške železarne, izvolili so še šest članov upravnega odbora — predstavnikov naslednjih delovnih organizacij: Sava Kranj, Zmaj, Gozdno gospodarstvo Slovenije, Tomos Koper, TAM Maribor in Gradis. TEA DOMINKO misli V vsej zgodovini slovenskega naroda so naši najboljši izobraženci izšli iz kmečkega stanu. Ludvik Zajc Seksualna revolucija, mladinska toksikomanija, ritmični opoj itd., torej le niso nekakšna „družbena patologija1, kot včasih mislimo, marveč so zavestno spodbujeni načini za kratkoročno reševanje zapletenosti tega sveta. Jurij Zalokar Po osemletkah nastopi štiriletna cenzura brez likovnega pouka, ki jo občutijo kot nenadomestljivo izgubo naše visoke šole likovnih usmeritev. Se več, ta štiriletna likovna odsotnost je praznina v času preraščanja otroka v mladeniča, na pragu zorenja v celovito osebnost. Marijan Tršar St. 16 — 13. X. 1 ' ----------------------16 KOLEGOM V SLOVO JOŽE TROŠT Te dni smo spremili na zadnji poti na Žale tovariša Jožeta Trošta, ki je povsem izpolnil pesnikovo naročilo: „Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan." Rojen leta 1891 v Podragi na Vipavskem v kmečki hiši je moral že v mladosti krepko prijeti za delo. Učiteljišče je obiskoval dve leti v Kopru in dve leti v Gorici, kjer je opravil zrelostni izpit leta 1911. V jeseni tega leta je dobil učiteljsko službo na Art-vižah na vrhu brkinskih hribov; tu je bil dve leti in nato v Podgradu do pričetka prve svetovne, vojne, ki jo je prebil v zaporih in taboriščih, ker je bil preveč navdušen Jugoslovan. Po vojni je bil v Knežaku na Pivki in v Podnanosu na Vipavskem, od koder je bil kazensko premeščen v Košano. Od tam so ga poslali za učitelja na italijansko šolo na mali otoček med Sardinijo in Korziko La Manddalena; bil je pravzaprav konfiniran, ker je bil že vsa zadnja leta pod stalnim policijskim nadzorstvom. Leta 1931 je med počitnicami pobegnil v Jugoslavijo in dobil učiteljsko mesto v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Tam je deloval do pričetka druge svetovne vojne. Pred Nemci se je umaknil v Ljubljano in dobil težaško delo pri gradnji ceste Dobrova-Polhov Gradec. V šolskem letu 1941/42 je bil začasni učitelj v Ribnici na Dolenjskem. Zaradi sodelovanja z OF so ga fašisti zaprli najprej v Ribnici in nato v Ljubljani. Po treh mesecih so ga poslali v internacijo v Italijo, kjer je v raznih taboriščih dočakal polom fašizma Nemci so jetnike polovili in jih odgnali v razna koncentracijska taborišča v Nemčiji. Njega in njegovega sina je zadela usoda, da sta bila 17 me-' secev v enem najtežjih uničevalnih taborišč - Dori -, kjer so izdelovali rakete VI in V 2. Tam so jim zagotovili, da nihče ne pride živ iz teh delavnic, da ne bi izdal vojaške tajnosti. V podzemeljskih delavnicah so se mnogi jetniki izčrpali od prenapornega dela in lakote ter pomrli. Izredno trdna krnečfca odpornost, navajena na skromnost in odrekanje, je dala očetu in sinu moč, da sta vzdržala in se vrnila v domovino. Pokojni tovariš se je takoj javil za delo na Primorskem, kjer so dvajset let pogrešali v šolah slovensko besedo. Dobil je najprej upravi-teljsko mesto v Vipavi in nato bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za ajdovsko okrožje. To je bilo naporno in odgovorno delo, ker je bilo treba pomagati učiteljem novincem, večinoma tečajnikom pri pouku in upravi šole. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo na Vrtači v Ljubljni. Pred enaindvajsetimi leti je bil upokojen s priznano polno službeno dobo. Tovariš Trošt je z vso predanostjo opravljal svoj poklic in dosegel pri pouku lepe uspehe. Bil je odličen sadjar in kmetijski strokovnjak, ki je razdajal svoje znanje učencem v kmečki nadaljevalni šoli in odraslim. Šola trdega kmečkega življenja je oblikovala njegov značaj, ki je bil blag kakor podnebje na Vipavskem, uporen kakor vipavska burja, trden in dosleden v svojem prepričanju, nesebičen in vedno pripravljen pomagati učencu v šoli, kmetu na polju, tovarišu v potrebi. Imel je vedno odprto roko in srce. V. C. DANILO VERDEL V Jarenini in v mariborski občini je bolestno odjeknila žalostna vest, da je nenadoma umrl Danilo Verdel, šolski upravitelj in znan družbenopolitični delavec v Jarenini v Slovenskih goricah. Omahnil je med delom. Smrt je bila močnejša od njegove volje do dela in življenja. Umrl je, preden je zvedel za rezultat referenduma, za čigar uspešnost sije toliko prizadeval. Nič več ne bo slišati njegovih odločnih besed na zborih volivcev, na sestankih družbenopolitičnih organizacij, med mladino. Na odru doma kulture ne bo več slišati njegove piščalke, s katero je tolikokrat dal začetni ton jareninskemu oktetu, ki ga je sam ustanovil in uspešno vodil. Ne bo več slišati njegovega tenorja v učiteljskem pevskem zboru „Emil Adamič". Dvajset let je upraviteljeval, učil in vzgajal. Povsod je delal: v ZK, SZDL, v KUD, pri gasilcih in čebelarjih. Lani je prejel za svoje delo srebrno značko OF. Danilo Verdel se je rodil 27. marca 1922. v Slov. Konjicah v delavski družini. Učitelj je postal pred 25 leti. Služboval je v Laporju, Podovi, Jurovskem dolu in nazadnje v Jarenini. Med aktivnim službovanjem je tudi diplomiral na nekdanji višji pedagoški šoli v Ljubljani. Sam je rekel, da se je pri očetu — delavcu navzel odločnosti in neupogljivosti, če je šlo za pravično stvar. Bil je izvirna pedagoška osebnost. Velik je bil njegov pedagoški opus. Bil je strokovno zahteven do sebe in do svojih sodelavcev. Nedavno gaje mariborska občinska skupščina imenovala za ravnatelja osnovne šole Martin Konšak v Mariboru. Čeprav je Danilo opravil ogromno delo, je ostal sredi poti. Jareninčani so mu izkazali svojo veliko hvaležnost, ko so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Člani delovnega kolektiva osn. šole Jarenina TOVARIŠICI IN TOVARIŠU V SPOMIN Lepo sončno jutro na prašnih ulicah. Vse čmo ljudi. Vsi hitimo, da ne zamudimo prvega šolskega dne. Prvi dan v šoli pozdravimo svoje sošolce in tovariše učitelje. Še sedaj ne moremo verjeti, da nam je kruta usoda v počitnicah iztrgala našo tovarišico Cimerma-novo. Ni je več med nami, med urami likovnega pouka. Sedaj ko je ni več, se spominjamo njenega vedno veselega nasmeha in ljubeznivosti. Ob koncu šolskega leta nam je zaželela prijetne počitnice. Komaj dva tedna jih je uživala, vendar smrt ni čakala. S svojim možem tovarišem Cimermanom počivata v skupnem grobu v Križevcih pri Ljutomeru. Od njunega groba smo se težko poslovili. Solze so nam zalivale oči, ko smo se za vedno poslavljali. Mala komaj tri leta stara hčerkica Maja še ne sluti, da je ostala sama brez staršev. Cesta je spet pobrala svoj davek. DANICA BORKO, 6. a. razred, Gornja Radgona Inž. BORIS SIKOŠEK Nenadoma, brez znamenj zlovešče smrti, je 6. septembra omahnil ing. Boris Sikošek. Kdor je poznal tihega in dobrotljivega učitelja, ki je s človeško toplino pridobil človeka, pa naj je bil dijak ali kolega, si ga je ohranil v spoštljivem spominu. Rodil se je leta 1911 in se potem izšolal na visoki šoli za elektroinženirja. Sprva ga je službena pot privedla v rudnik Zenica, služboval je v Kakanju od leta 1944 pa sodeloval v NOV. Po vojni je bil začasno dodeljen k ZAVNOH, pozneje pa je nastopil službo pri Iskra -Kranj. Ker je poučeval že prej, ga je leta 1958 privabil učiteljski poklic na tehniško srednjo šolo v Ljubljani Ko je bila ustanovljena tehniška elektro šola, je požrtvovalno opravljal svoje dolžnosti vse do nepričakovane smrti. Bil je eden tistih redkih inženirjev, ki ga niso motili neenaki gmotni pogoji kakršni so v proizvodnji in v šoli, pač pa se je s požrtvovalnim delom posvetil pedagoškemu delu. Tu je s tiho umirjenostjo delal med dijaki, v laboratoriju, s svojo poštenostjo in spoštljivim odnosom do dijaka ali kolega je znal zbuditi tiste simpatije, ki ustvarjajo toplino in razumevanje v medčloveških odnosih. Svojemu delu je bil predan, znal ga je opravljati brez tiste hrupnosti, ki želi opozarjati. Dijaki, ki so bili željni znanja, so našli v njen oporo, pomoč, spodbudo. Tudi šah,njegov dolgoletni vir znanja, se je umaknil delu, ki ga je preobremenjevalo, sicer bi med slovenskimi šahisti gotovo ohranil trdno aktivno mesto mojstrskega poznavalca plemenite igre. Dobrotljiva in skromna narava sta bili odliki, ki smo se ju vsi premalo zavedali pri ing. Borisu Sikošku. Dobrotljivost je bila lahko kdaj tudi vir izrabljanja v šoli in zunaj nje, čeprav je na drugi strani imel obilo dijakov in kolegov, ki so znali v polni meri cenitfjo človeško potezo. Bil je tako zelo skromen, da šele zdaj spoznavamo; prepričan je bil, da velike besede ne označujejo dejanja, pač pa delo samo. Sedaj, ko je iznenada pretrgana življenjska nit, ko občutimo prepadno črnino, nam žalostno prihaja v zavest tista človeška podoba pokojnika, ki je žal poprej nismo zmogli v tako' polni meri kot zdaj. RUDI PREDAN V 79. letu starosti je nenadoma umrl znani slovenski pedagoški in prosvetni delavec Rudi Predan, šolski ravnatelj v pokoju, dolgoletni učitelj in upokojeni ravnatelj osnovne šole v Rogaški Slatini. Rodil se je 1893. leta na Ptujski gori v številni malokmetiški družini. Študiral je na mariborskem učiteljišču, ki ga je vodil pedagog Henrik Schreniner. Po maturi leta 1913 je začel Rudi Predan poučevati v Podlehniku v Halozah. Mnogo je razmišljal o socialnem vprašanju revnega haloškega ljudstva in spoznal, da je problem tesno povezan z narodnim zatiranjem in duhovno bedo kmečkega ljudstva, ki nujno potrebuje gospodarske pomoči. S posebno vnemo je začel delati v Rogaški Slatini, kamor so ga leta 1921 premestili iz Haloz, pozneje pa je prevzel na tamkajšnji šoli tudi mesto šolskega ravnatelja. Njegovo delo bi lahko ocenili s treh vidikov: kot učitelja in vzgojitelja slovenskih otrok in mladostnikov, kot kultumo-prosvetnega delavca v najrazličnejših organizacijah v Rogaški Slatini in kot dobrega človeka humanista. Pri svojem šolsko-pedagoškem delu se je izkazal kot odličen učitelj v razredu, požrtvovalni mentor mladih kolegov na šoli in prizadeven voditelj svojega učiteljskega zbora. Spoznanja, ki si jih je pridobil z branjem o pedagoških dogajanjih doma in po svetuje izpopolnjeval tudi na raznih učiteljskih tečajih, seminarjih in s potovanji po domovini. V Rogaški Slatini je organiziral vajensko nadaljevalno šolo, kije vzgojila vrsto zavednih slovenskih obrtnikov. Njegovi nekdanji učenci so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje in aktiven boj proti okupatorju. Mnogo zaslug si je pridobil Rudi Predan tudi na kujturno-prosvetnem področju, saj pred drugo svetovno vojno v Rogaški Slatini ni bilo organizacije, v kateri ne bi bil sodeloval kot funkcionar ah aktivni član. Zelo uspešno je bilo njegovo delo v učiteljski organizaciji, v šolskem društvu in drugod. Kot zavednega Slovenca in javnega delavca so ga po nalogu Kulturbunda aretirali v Rogaški Slatini, v prvi raciji na Slovenskem, dne 16. aprila 1941. Prepeljali so ga v zapore okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah in ga proti koncu aprila (25. aprila 1941) izgnali na Hrvatsko. Rudi Predan se je izkazal prav v tistih težkih dneh kot najboljši človek, ki je znal vsakomur pomagati, posebno družinam v izgnanstvu. Pozneje se je prebil prek Dolenjske v Ljubljano, kjer je delal pri Rdečem križu. Po osvoboditvi se je že maja 1945 vrnil v Rogaško Slatino, kjer je z vsemi močmi pomagal obnavljati slovensko osnovno šolo. Po več letih uspešnega dela v raznih organizacijah je zaradi bolehnosti prepustil leta 1958 svojo postojanko drugim rokam, po upokojitvi pa se je preselil v Maribor, od koder so ga po upepelitvi prepeljali k zadnjemu počitku v rojstno vas na Ptujsko goro. ALBIN PODJAVORŠEK * MILKA BREGARJEVA Vedeli smo, da je neozdravljivo bolna, da se njeno šibko in krhko teto že leta in leta bojuje z boleznijo. Upali smo, da bo zmagala Kljub težkemu življenju se je Milka Bregarjeva z voljo in delom usposobila za poklic, ki je bil od nekdaj malo družbeno in materialno priznan, pa je kljub temu najlepši in naj plemenitejši od vseh ostalih poklicev - za vzgojo mladine. Kot mlada učiteljica, ki je komaj dobila službo in si ustvarila družino, se je skupaj z možem aktivno vključila v boj za nacionalno in socialno svobodo naših narodov - in doživela ponoven udarec. Fašisti so ji ubili moža in očeta nedoraslih sinov. Z vso strokovno sposobnostjo in delovno vnemo se je ob osvoboditvi znova posvetila poklicnemu delu. Vedela je, kako uspešna mora biti šola, koliko vzgojnih priložnosti ima celotno šolsko življenje, kako se morajo učenci izobrazbeno in vzgojno razvijati in kako polno zažive v šoli, ki veliko daje. Zato je bila njena s skrbjo oplemenitena dejavnost usmerjena v to, da dvigne šolo na višjo kvalitativno stopnjo. Take bogate in žive šole pa ne ustvarjajo le predpisi, učni načrti in programi, temveč sposobni, dinamični in prizadevni učitelji, kakršna je bila Milka Bregarjeva. Le v šoli in z mladino je pozabila na udarce, ki so jo večkrat osebno prizadeli Tudi začetna leta neozdravljive bolezni je premagovala ob delu. Predana svojemu poklicu, ki ga je ljubila, je izpovedovala vsem, ki so ji želeli prisluhniti resnico, da je vendarle najlepše in najbolj smiselno tisto življenje, ki ga živimo najtežje - v trpljenju in iskanju, v dajanju in odpovedi MILENA BOROVAC ZORA K0Š0R0K0VA 13. septembra 1972 je v Polju pri Ljubljani po mučni bolezni umrla upokojena predmetna učiteljica, biologinja Zora Košorokova. Na žalostni poti proti Plečnikovim Žalarh mi je v srcu znova oživela misel, da so ljudje, ki bi ne smeli nikoli umreti, ali pa bi se morali po smrti znova roditi, ker jim je dano biti zeleni kambij vseobčega življenja. In z Zoro Košorokovo je iz slovenskega drevesa kanila težka kaplja zelene žlahtnim ... Moral bi biti likovnik ali besednik, da bi zmogel v bežno skico zajeti in spominu ohraniti njen življenjski portret. Iz topline njenega čela, ustnic, in slednje poteze seva mati, nesmrtna slovenska mati: vdana, zvesta, trpeča in ohranju- joča, ki so ji izklesali spi niško torzo najbolj pokli\ mojstri Ln v tem veli čast*, torzu, razločno vidim • Zorin materinski obraz! i j( M V Iz topljine njenega ustnic in slednje poteze sei. klasični zlitosti z materinsdj? neoskrunljiva podoba slovel učiteljice - ki se je žrtvoval svoj poklic, ki je svoje znari^ obema rokama delila med ljjFv ki v usodnih trenutkih ni1'6 J častno oklevala, ker je žel * davna poznala svojo ravntf0' nezgrešljivo pot, ki je v r6' njem učencu sleherno uro»— šala videti svojega otroka.. ( To je torzo slovenske Uj.^' Ijice in v njem s posebno zn1 ne razločno vidim tudi Zorin p Vr somobrvl £ JANEZ LA!\tii TONE ROBIČ Pov iko: 1 al 23. septembra je bil šolski ravnatelj v pokoju Tone Robič z nami na izletu domžalskih upokojencev v Beli krajini, naslednji dan pa smo slišali novico; ki nas je močno presenetila in potrla: Tone Robič je umrl. . . Pokojni ravnatelj je kot učitelj služboval na raznih službenih mestih: v Vrštajnu na Štajerskem, Komendi, Mengšu in Špitaliču ter končno v Radomljah, kjer je bil najdlje. Povsod je žel velike učne in vzgojne uspehe, bil je aktiven sodelavec v raznih družbenih organizacijah vse do svoje upokojitve. Zaradi svojega naprednega mišljenja in odkritosrčnosti si je pridobil poleg prijateljev seveda tudi dosti sovražnikov. Za svoje požrtvovalno delo ni pričakoval priznanj, ne pohval. Bilo mu je zoprno že samo govorjenje o tem. Po besedi trd, a po srcu iskren in dober tovariš in prija- telj je bil priljubljen jimi šolskimi kolegi. V /4i°* spominu ga bodo tudi ohni' nC vsi njegovi nekdanji nče«Ser skih tovarišev in še več bilo, če bi bila vest objavljt dnevnem časopisju. Na n ?ar vem pogrebu mu je go v o bo slovo njegov dolgoletni š fi š< tovariš Nace Vodnik, ki ■111 >. poslovil v imenu njegovih °PJ ožjih šolskih kolegov in t.iu I ki so bili nekdaj intemira0vo Srbijo. Ob poslednjih zvoki1 f11 lostinke in zadnjem pok lcia državne trobojnice smo se i ve z grenko zavestjo, da je le l°> grob spet eden iz stare mč “ a ske generacije, ki je po (‘0V£ svetovni vojni težko orala arst no na področju šolstva. a te /edn _________________ jake Učil DOMOVI V STISKI ek p lavee Strokovni aktiv vzgojiteljev na območju mesta Ljubljane se dobro zaveda, da pomeni sedanje stanje dijaških domov najresnejšo oviro za uspešen vzgoj-noizobraževalni proces. Domovi so sestavni del vsega razvoja našega šolstva - na tem področju pa še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti. Problem torej, ki gaje treba čimprej začeti reševati. Zato je strokovni aktiv vzgojiteljev sklenil, da bo temeljito proučil, kako je z domovi v Ljubljani in da bo storil vse, kar bo mogoče. Za sedaj le nekaj ugotovitev. Materialno-finanč-no stanje domov še zdaleč ni urejeno. Potrebna je sanacija. Do tega problema pa smo brezbrižni - morda ga celo podcenjujemo? To pa se nam bo prav gotovo krepko maščevalo. Kam z mladino, ki se prihaja v mesto šolat? Ljubljanske srednje šole so imele v preteklem šolskem letu 17.520 učencev, v dijaških domovih pa jih je bOo le 3.981. Od tega jih je živelo 1.807 v osmih domovih za poklicno izobraževanje in 2.174 y sedmih domovih za učeneb srednjih strokovnih šol. Vozačev je bilo 4.501, pri zasebnikih pa je našlo streho okrog 800 učencev. Ljubljanski domovi so morah odkloniti 980 prošenj za sprejem. Kljub temu so svoje zmogljivosti presegli kar za 587 učencev. Veliko mladih ljudi ni bilo deležnih ustrezne vzgoje, saj so bili prisiljeni živeti v dokaj problematičnih okoliščinah in v kritičnih materialnih razmerah. Jasno je, daje mreža dijaških domov premajhna. Pri vsem tem so še posebno očitn cialne razlike. Te morajo f občutiti v letih, ki bi m biti zanje najlepša. Strol aktiv vzgojiteljev se je k spoprijel s tem trdim delo šega vzgojnoizobraževa področja. Mestni skupšč Ljubljani je predložil konl predloge za izboljšanje se ga stanja. Predlaga ukinite mest v neustreznih domL' hkrati pa tudi adaptacijo, m ih domov, obnovitve in ^ njo dveh novih domov s sk ^ 1000 ležišči. Po tem razg( jf so organizirali investicijski/® misijo za vzdrževanje sre ^ šol in domov v sestavu vzg< 01 izobraževanja pri mestni ščini. Na osnovi predlogi^, mov si je komisija ogl stanje v posameznih dom Sc izdelala poročilo ter dol ’ zapovrstni program, reše & problemov. Ni nepomen p da se je aktiv povezal z m konferenco ZMS in njeno l^?e sijo za domove. b.. Pobude aktiva vzgojite! uresničevali tudi domski d „ pri svojem vzgojnem delu čalo se je zanimanje za gogiko, za modernizacijo v, nega dela idr. Aktiv je pri) veliko posvetovanj z ravfl šol, ekskurzij, predavanj, kovnih in drugih posvete povezal z družbenimi dej« j in si prizadeval, da bi |Ua vzgojni načrt. V sodelovi praktiki naj strokovne s sprejmejo domsko vzgojno ročje v svoje raziskovalno in pripravijo zaželen vit' učni načrt. “kc t OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ Ljubljana, Matjaževa 4 razpisuje delovno mesto učitelja glasbenega pouka za šolsko leto 1972/73 Nastop službe takoj. " ega os “Pravi šest “je d: 'Pravi . P« 'šola kdaj Koč ODGOVORNOST ZA ŠKODO 0 Škodi, ki jo povzročajo otroci v vzgojno-varstvenih zavodih ali šoli I. Starši odgovaijajo za škodo, ki jo s svojim ravnanjem Povzroči drugim njihov otrok do polnih 7 let starosti, ne glede na njihovo krivdo. II. Do oprostitve od te odgovornosti lahko pride le v pri-“'n Heru, če je bila škoda povzročena v času, ko je bil otrok r *aupan dragi osebi in če v tem primeru obstoji odgovornost le osebe. III. Starši odgovaijajo za škodo, ki jo s svojim ravnanjem Povzroči njihov mladoletni otrok, star več kot 7 let, razen če dokažejo, daje do škode prišlo brez njihove krivde. , s]Ce< V i---- fak o načelno mnenje je za-ji neenake sodne prakse spre-n } vrhovno sodišče Jugoslavije ^razširjeni občni seji dne 20. ob ra 1970. Ob tej priliki ne eravam razpravljati o odpornosti staršev za škodo, ki Povzroče njihovi otroci ko-rkoli, bodisi da ga poškodu-( ali pfr mu povzroče ma-ccl ialno škodo (razbijejo šipo M oknih, poškodujejo avto ^Muditi se mislim pri odgovor- 1 sjfi, ki zadene prosvetnega de-hitk vzgojitelja v vzgojno-var-^e/jnih zavodih ali v mah šoh ,eJučitelja oziroma profesorja s?flpsemletki, srednjih šolah itd. . Jtarši zaupajo svojega otroka [V/;(Pjiteljem in učiteljem. Ti ga 2 n 'zamejo v svojo vzgojo in 9p0 bo (duševno), ko otrok pre-7- jpi šolski prag. Skrb preneha , m, ko otrok zapusti šolsko 'vifi °Pie- otrok v tem času n t Hi povzroči škodo, je za to ninttVonia prvenstveno šola. r0/cl'i mora skrbeti, da se bodo p0li 'ci ah dijaki med šolskim ča-se, vedh dostojno, primerno, e le >o, da se ne bodo pretepah, , ue h ah si na drug način mogli w ,lovati. Vzgojitelji v vzgoj-rala Varstvenih zavodih in. malih ih ter ostah na osemletkah pednjih šolah so kvalificirani tako nadzorstvo in vzgojo; ipJi tega pride v poštev zadnji ek pod II. tavedel bom konkretna pri- 6: . (vi primer je z vrhovnega so-CltnpHrvatske. ( ajo ii m! Hrvatske, Gž 76/71: \ne 10. marca 1970 so se odpravljali otroci iz vrtca domov. Dečka A je poškodoval deček B; prebil mu je roženico desnega očesa, izpadla je šare-nica z lečo in iztekla tekočina očesa. Dne 20. 6. 1970 so dečku A odvzeli poškodovano oko! Že sodišče prve stopnje je obsodilo vzgojno-varstveni zavod, ki je vsekakor pravna oseba in je torej lahko tožen, da plača oškodovanemu dečku A iz naslova odškodnine za prestane bolečine 5000 din, za oteženo življenjsko dejavnost in težje pogoje v življenju 50.000 din in za zmahčenost obraza 20.000 din. Skupno torej 75.000 dinarjev. Ostali del skupnega zahtevka, t.j. 65.000 dinarjev je sodišče zavrnilo. Proti tej sodbi sta se pritožila oba, t.j. zakoniti zastopnik dečka A, ker je uspel le deloma, in vzgojno-varstveni zavod, ker je bil obsojen na plačilo odškodnine. Pritožba je bila zavrnjena, pritožbeno sodišče, kakor je prej navedeno, je potrdilo izpodbito sodbo. Če bi se nesreča zgodila na cesti proti domu, bi za škodo odgovaijah starši dečka B, kajti v šolsko in vzgojno delo vzgoj-no-varstvenega zavoda ne spada tudi varnost otroka na cesti. Dokler otroci niso bili odpuščeni iz vzgojno-varstvenega zavoda, torej še med urejanjem v vrsto, pa so še pod njegovim nadzorstvom, za tako škodo povsem odgovarja vzgojno-varstveni zavod. Deček A je bil star 4 leta, poškodovanec B pa dobre tri leta — torej pride v poštev pravilo, ki je navedeno uvodoma pod I. Ah je torej vrtec odgovoren? Ni dvoma, da so mu starši dečkov A in B prepustili svoje otroke v varstvo in da za to tudi plačujejo. Vzgojno-varstveni zavod je odgovoren za to škodo po načelu objektivne odgovornosti, torej ni potrebno, da bi njegov vzgojitelj oziroma vzgojiteljica pri tem nekaj „zakri-vila“. Dovolj je, da je do nezgode in škode prišlo. Ah j e vzgojitelj kriv ah ne, to bo pomembno le v primeru, če bo vrtec zahteval od svojega delavca (vzgojitelja) povračilo vsega, kar bo sam plačal (toda šele, ko bo sam plačal). Pravica do regresa proti lastnemu delavcu zastara po šestih mesecih, ko vrtec plača zahtevani znesek. Drugi primer je rešilo vrhovno sodišče Vojvodine, pod Gž, 1462/71, dne 20. januarja 1971: Med šolskim odmorom je otrok, star 12 let, poškodoval sošolca, starega približno enako, saj sta bik iz istega razreda. Res je bil v razredu reditelj, toda ta bi khko po nezgodi to k prijavil Prvostopno sodišče je razsodilo, da odgovarja učenec le do polovice zahtevka, ker je poškodovanec sam odgovoren za polovico, saj se je neprimerno vedel in sošolca izzval. V pritožbi je uspel poškodovanec. Pritožbena stopnja navaja, da se je poškodovanec morda res neprimerno vedel, toda s tem ni povzročil nikomur škode, sicer bi pa že primeren „nadzornik“ v odmoru moral pravočasno ukrepati. Ker takega nadzora ni bilo, je prišlo do pretepa in enostranske hude poškodbe. Ker je torej iz prej navedenih razlogov tožena šola (to ni bil vzgojno-varstveni zavod) opustila potreben nadzor nad svojimi učenci, je tudi odgovorna za vso škodo. In kaj naj k temu svetujem? Poleg rednega in strokovnega nadzora v odmorih in ves čas, dokler so otroci v območju šole in pod šolsko disciplino, priporočam, da sklenejo ustrezno zavarovanje. O tem, kolikšne so premije v ta namen, bom napisal v kateri od prihodnjih številk, ko bom prejel zavarovalne pogoje od zavarovalnic. LOJZE CAFUTA OSNOVNA ŠOLA KOŠANA razpisuje delovno mesto učitelja za angleški jezik — knjiž. ah angleščino in slovenščino - PRU — za nedoločen čas Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje po dogovoru. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE PODČETRTEK razpisuje naslednja delovna mesta za določen čas od decembra 1972 do junija 1973. — učitelja za slovenski jezik — učitelja za likovni in tehnični pouk — učitelja za razredni pouk NAS PRAVNIK SVETUJE >trol[ e ki leloi ževa ipšč :onk : sed ^'.Dodatna pomoč ^SANJE: Ravnatelj šok e jn /e obtožil kršitve delovne s sj, Kosti, češ da nisem opravik razgittne Pomoči za učence, ki -lisk'^ popravne izpite. Dodat-' Jsre 'omoč sem opravik v roku, vz„( bil sprva določen in sem ga 5tnj | posredovak učencem ob jlog^ šolskega leta O spre-0gl xbi datuma za dodatno po-dorfl s° me obvestili šele konec . dol!> ‘n sicer tajnica, k kateri reše krišk po plačo. Datum je imen sPremenjen brez vednosti z jn -bskega zbora, z vzrokom eno 1 ^mbe nas niso seznanili ^b spremembi datuma sem aiitel povedak, da bom upo-ski d‘ Mari rok in da bom torej lelu 1 * dodatno pomoč nekaj dni za ^ot ie bilo naknadno do-cijo \ n°- Ali sem res kršik 29. e p rij yk°na o osnovni šoli in na-ravn8 delovni prekršek? -vanj, ' 'sveto i del| p*OVOR: Osnovna šola je ^ po 29. čl. zakona o v>ii šoh organizirati dodat- bi elovaL ,ne j ftnoč za učence, ki zaosta-gojnfl ‘in.86 počasneje razvijajo, valno . ilni pouk mora šola za učence tretjega, če-a in petega razreda, ki so kovali z negativnimi oce-\ za učence od petega do ia osmega razreda, ki ima-'Pnivne izpite, in sicer naj-I šest delovnih dni in naj-leje deset dni pred rokom Javljanje popravnih iz-■ Po teh okvirnih rokih 'šola določiti natančen da-kdaj bodo učitelji dodat-Jttioč opravih. ste dopolnilni pouk opravili, to boste lahko doka-zali tudi s pričami, je nepravilnost le v tem, da se niste držah naknadno določenega roka. Kaj predstavlja kršitev delovne dolžnosti, določa delovna organizacija samostojno glede na pooblastila, ki soji dana s 89. čl. TZDR. Hujše kršitve delovnih dolžnosti so samo tiste, ki so kof' take naštete v splošnem aktu delovne organizacije in samo hujše kršitve so lahko razlog za izklučitev delavca. Vaša šola oziroma za to pristojni organ vam ne more izreči nobenega ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti, preden ne boste zaslišani. Ob tej prihki pa boste imeli seveda priložnost dokazati, da ste dopolnilni pouk opravili, pa tudi navesti opravičljive razloge, zaradi katerih se niste držali naknadno javljenega roka. Pri izrekanju ukrepov za kršitev delovne dolžnosti mora delovna skupnost upoštevati težo kršitve in njene posledice, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena in podobno. Ker so vas k temu, da ste se držali starega roka, vodih logični razlogi (obveščenost učencev, pozen naknadni rok), je težko govoriti o kaki k rivdi, kar bo veijetno ugotovila tudi vaša komisija. Kot član delovne skupnosti imate vsekakor pravico vpogleda v zapisnike konferenc, delovne skupnosti in druge. — T. Š. Spremenjeni zakon VPRAŠANJE: Letos je izšlo dopolnilo k zakonu o osnovni šoli, ki zahteva od predmetnih učiteljev, da dopolnijo svojo izobrazbo, če poučujejo predmet, za katerega niso usposobljeni Zanima me, če je s tem prenehal veljati prejšnji zakon, Id je določal, da khko predmetni učitelji tudi v prihodnje po učujejo predmet, za katerega nimajo ustrezne izobrazbe, če so poučevali že leta 1959? — E. P. ODGOVOR: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoh (Uradni list SRS, št. 31 /72) je s spremembo tretjega odst. • 97. čl. zakona o osnovni šoh obdržal v veljavi določilo, da lahko predmetni učitelji in profesoiji, ki so bdi po službeni dolžnosti do konca leta 1959 dodeljeni na delovna mesta učnega predmeta, za katerega nimajo izobrazbe ustrezne stroke, ostanejo tudi v prihodnje na teh delovnih mestih. Dopolnilo je le olajšalo njihov položaj, saj spremenjeni zakon ne zahteva več 20 let delovne dobe, kot je to veljalo prej. Pred uveljavljenimi spremembami so si namreč predmetni učitelji in profesoiji s krajšo delovno dobo morali v določenem roku pridobiti ustrezno izobrazbo. - T. Š. Dve možnosti VPRAŠANJE: V našem domu učencev smo v letu 1970 zaposlili vzgojitelja, ki ima dokončano srednjo šolo in je vpisan kot izreden slušatelj na PA - oddelek za vzgojitelje. Na delo smo ga sprejeli za določen čas, ker na razpis ni bilo ustreznih prijav. Kot vzgojitelj ima že 15 let delovne dobe, na akademiji pa je opravil tretjino predpisanih izpitov. Omenjenega tovariša so informirali, da je mogoče z njim skleniti delovno razmerje za nedoločen čas zaradi uveljavljenih sprememb zakona o srednjem šolstvu. Če obstajajo zakonite možnosti, je naš zavod zainteresiran za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, oziroma za čas do izteka z zakonom določenega roka za pridobitev predpisane izobrazbe. ODGOVOR: Zakon o dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu je določil naknadni rok za pridobitev zahtevane izobrazbe učiteljem in vzgojiteljem, ki je do uveljavitve zakona niso pridobili. Vzgojitelj, kije zaposlen v vašem domu, bo moral končati šolanje do konca šolskega leta 1974/75, ker v nasprotnem primera ne bo smel več opravljati vzgojno-izobraževalnega dela. Zakon o dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu ne vpliva na veljavnost 24. čl. TZDR, ki določa, da če se na razpis prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev ima organ, ki odloča o izbiri kandidata dve možnosti. Prva možnost je, da razpis ponovi in druga, da na razpisano mesto začasno sprejme delavca, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev. V takem primera sprejme delovna skupnost delavca v delovno razmeije za določen čas, vendar najdalj za dobo enega leta. Glede na našo delovno zakonodajo je torej treba razpis ponoviti. T. Š. ŠE VEDNO PREVEČ Občni zbor skupnosti šol - zbor vseh učiteljev 30. in 31. avgusta je bil v Ptuju VIII. občni zbor skupnosti šolskih centrov za blagovni promet SR Slovenije. Posebnost občnih zborov te skupnosti je v tem, ker jih sklicujejo vsako leto tik pred začetkom novega šolskega leta, občnih zborov pa se udeležujejo vsi učitelji vseh slovenskih šolskih centrov za blagovni promet. Ob vsakoletnem občnem zboru poteka tudi delo v vseh predmetnih aktivih, p sklepih in predlogih posameznih predmetnih aktivov pa razpravljajo še na plenumu. Prvič so se občnega zbora udeležili tudi zastopniki iz Slovenj Gradca. O delu upravnega odbora v preteklem šolskem letu ter o najvažnejših vprašanjih te skupine poklicnih šol je poročal predsednik upravnega odbora prof. mr. oec. Ludvik Rebeu-šek. Z letošnjim šolskim letom so prešle vse šole za prodajalce v okviru šolskih centrov za blagovni promet na petdnevni delovni teden. Skupnost je potem, ko se je prej posvetovala s predmetnimi aktivi, predlagala spremembo predmetnika in nekaterih učnih načrtov. Zavod za šolstvo SR Slovenije je potrdil predlagane spremembe, veljajo pa od 1. septembra 1972. Po mnenju upravnega odbora pa je tudi korigirani predmetnik še vedno prevelika obremenitev za učence teh šol. Tedensko število učnih ur je v L razredu 33 ur, v H. razredu 32 ur in v III. razredu 32 ur. Udeleženci občnega zbora so ponovno načeli vprašanje, zakaj naj traja pouk po sedaj veljavnem pravilniku za šole s petdnevnim delovnim tednom v sklepnih razredih šol s periodično organizacijo pouka 8 dni dalj, kot na ostalih srednjih šolah (konec pouka 13. junija, v ostalih srednjih šolah pa 5. junija)? V tej zvezi so opozorili na obsežen zaključni izpit, ki sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela v šoli in v podjetjih. Soglasno so predlagali vsaj izenačitev z vsemi ostalimi srednjimi šolami. Prav tako so ponovno predlagali priznanje in materialno ovrednotenje za delo učiteljem pri periodičnem sistemu pouka. Ta predlog je komisija za samoupravni sporazum za srednje šolstvo sprejela in ga predlagala v odobritev. Po sklepu občnega zbora bo skupnost šolskih centrov za blagovni promet posredovala pristojnim organom tudi predlog za znižanje učne obveznosti učiteljev od sedanjih 20 na 18-19 učnih ur tedensko v okviru 42-urne delovne obveznosti. Iz leta v leto narašča število učencev in slušateljev na vseh šolah šolskih centrov za blagovni promet v Sloveniji. V preteklem šolskem letu je obiskovalo pouk na teh šolskih centrih že okrog 9 tisoč učencev in slušateljev; od teh jih je bilo samo na šolah- za prodajalce več kot 7600. Prostorska stiska je precejšnja. Najhuje je na celjskem in mariborskem območju. V sodelovanju z zastopniki trgovskih podjetij je v izdelavi mreža šolskih centrov za blagovni promet v Sloveniji. Naročnik te študije je izobraževalna skupnost SR Slovenije. O ugotovitvah te študije — kije že v sklepni fazi — je poročal prof. Valentin Trilar. Udeleženci občnega zbora so tudi soglasno sprejeli sklep, s katerim apelirajo na vse pristojne in zainteresirane dejavnike, naj skupaj s šolskimi centri oziroma z njihovo skupnostjo razpravljajo tako o mreži šol in šolskih centrov, kot tudi o morebitnih predlogih za razne integracije. Vsekakor pa ni mogoče izključiti iz takšnih razgovorov gospodarske panoge, za katero izobražujejo šolski centri za blagovni promet razne profile. Predmetni aktiv za telesno vzgojo je že pripravil okvirni program medšplskega tekmovanja, ki bo na dan mladosti 1973 v Brežicah. Ponovno je bilo poudaijeno, daje potrebno omogočiti čim večjemu številu učencev udeležbo na tej vsakoletni skupni manifestaciji. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen Ludvik Rebeušek, ravnatelj šolskega centra za blagovni promet v Celju. rl OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ razpisuj e delovno mesto učitelja razrednega pouka za podružnično osnovno šolo Trboje, U ali PRU Posebni pogoj: opravljeni seminarji za poučevanje modernizirane osnovnošolske matematike v 1. in 2. razredu. Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa. STRAN 16 mladinska knjiga NOVI LETNIK MOJE KNJIŽNICE IZIDE V NOVEMBRU 1972 Zbirka Moja knjižnica zajema dela za obvezno domače in šolsko branje ter knjige za tekmovanje za bralne značke. Doslej so izšli že trije letniki, in sicer leta 1965, 1967 in 1969, s katerimi je dosegla zbirka 100 zvezkov. Veliko del je bilo medtem že enkrat ali večkrat ponatisnjenih. V šolskem letu 1972/73 izide četrti letnik, in sicer po 2 novi knjigi za učence od 2. do 8. razreda: 2. razred: OTROŠKE PESMICE, Fran Levstik; broš. 11 din; krt. 19 din O PSIČKU IN MUCI, Josef Čapek, broš. 13 din; krt. 21 din 3. razred: PRAVLJICE, Fran Milčinski; broš. 15 din; krt. 23 din KOROŠKE PRIPOVEDKE, Vinko Modemdorfer; broš. 19 din; krt. 27 din 4. razred: UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA, Branka Jurca; broš. 13,50 din; krt. 21,50 din GOSPOD HUDOURNIK, Franc S. Finžgar; broš. 15 din, krt. 23 din 5. razred: ERAZEM IN POTEPUH, Astrid Lindgren; broš. 17,50 din; krt. 25.50 din PRIPOVEDKE IZ DAVNINE, Ivana Brlič-Mažuramč; broš. 19.50 din;krt. 27,50 din 6. razred: PETELINJE PERO, Venceslav \Vinkler; broš. 12 din; krt. 20 din VELIKI POTEPUH, Milivoj Matošec; broš. 22 din, krt. 30 din 7. razred: TARAS BULBA, Nikolaj V. Gogolj; broš 17,50 din, krt. 25,50 din BAJKE IN POVESTI, Juiez Trdina; broš. 17 din, krt. 25 din 8. razred: POVESTI (izbor), Ciril Kosmač; broš, 21,50 din, krt. 29,50 TRIJE MOŽJE V ČOLNU, Jerome K. Jerome; broš. 21 din; krt. 29 din V. Knjige naročajte pri povetjenikih na šolah. J Razpis republiškega odbora za mednarodno leto knjige 1972 pri predsedstvu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4/H, 61000 Ljubljana, p. p. 136 Ob mednarodnem letu knjige 1972 v dogovoru z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo SR Slovenije razpisujemo pisanje prostih spisov in sestavkov z naslednjimi naslovi: za višje razrede osnovnih šol: 1. MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2. KNJIGA Ml JE POVEDALA za vse srednje šole: 1. KNJIGA - VEZ MED NARODI 2. KNJIGA IN JAZ Najboljše prispevke bo ocenila posebna žirija, ki bo izbrala 10 najboljših prispevkov iz srednjih in 10 iz osnovnih šol. Pisce izbranih spisov bomo povabili na knjižni sejem, ki bo v prvi polovici novembra v Ljubljani, kjer se bodo srečali z nekaterimi literarnimi ustvarjalci in prejeli lepe knjižne nagrade. Vsaka šola lahko pošlje največ tri najboljše prispevke do 31. oktobra t.l. na gornji naslov, z oznako „Mednarodno leto knjige 1972“. Za odbor predsednica: Mira Mihelič 1. r. Kadim, kadiš ... Kajenje — problem, ki mu posvečamo iz leta v leto več pozornosti. V svetu in doma. Besede zdravnikov, pisane ali izrečene, prodirajo do nas počasi. Za zdravje nas vseh gre, predvsem za zdravje naših šolarjev. Nekateri med njimi, žal, že zelo zgodaj posežejo po cigareti. Vemo, da je vsak kadilec bolj izpostavljen rakastemu obolenju dihal in nagnjen k obolenjem prebavil in daje za mladega človeka, posebno za mladostnika, kajenje pravi napad na pravilen razvoj pljuč. Pogled na šolarja, ki kadi, je dokaj neprijeten. Pri odraslih zbuja vtis slabega vedenja, grotesknosti in pohajkovanja. In še za nekaj gre. Vsak kadilec, ne glede na starost, je neolikan sebičnež, ki tiranizira svoje okolje. V zadnjem času opažamo, da ljudje na sejah, v javnih prostorih in v avtobusih manj kadijo kot so kadili nekdaj. Vse večje opozorilnih napisov: Kaditi prepovedano! Ob tem pa se noče in noče zaustaviti veletok reklam za cigarete na televiziji. V tednu od 25. septembra do 2. oktobra, ki je bil posvečen BOJU PROTI KAJENJU, je pripravil republiški odbor RK Slovenije pogovor za okroglo mizo. Špregovorili so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pljučnimi obolenji. To je del prizadevanja za zmanjševanje, odpravljanje kajenja in preventivnih ukrepov za zaščito mladih ljudi pred to zdravju in žepu škodljivo razvado. 60-letnica mature V prenovljenem hotelu Sabotin v Solkanu so se sestali učitelji, ki so davili 60-letnico mature. Sklical jih je profesor Venčeslav Čopič, prišli pa so: Lojze Vuga, Ladi Požar, Hubert Močnik in Tone Nanut. Slavju so se pridružili še nekateri starejši kolegi iz Primorske. Jubilanti so se ob tej priložnosti spomnili tudi svojega ravnatelja in pedagoga dr. Viktoija Bežka in umrlih sošolcev. STANKO SKOČIR CZ ČEZ NEKAJ DNI BO IZŠEL Moj prvi atlas obvezni učbenik za 3. in 4. razred osnovne šole, odobren z odločbo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo z dne t. julija 1971. štirideset strani obsegajoči atlas, formata 21 x 29,5 cm, bo potiskan z večbarvnimi zemljevidi, narisi, tlorisi, panoramami in drugimi slikami. Cena učbenika je 38 din, metodični napotki za učitelje pa stanejo 4,50 din Učbenik lahko kupite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, Kopitarjeva 2. 4+ RDEČI KRIŽ SLOVENIJE VAS VABI NA ODVZEM KRVI Zato da bi dobili ustrezno količino krvi, je potrebno, da pride letno na odvzem krvi 70.000 ljudi, in sicer vsaki odvzemni dan 200 ljudi. Zato pričakuje organizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lahko pravočasno rezervirali čas, objavljamo program rednih krvodajalskih akcij za mesec oktober 1972. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali. Rdeči križ vljudno prosi prebivalce spodaj navedenih krajev in občin, da se čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. OKTOBER 1972 METLIKA 17., 18. oktobra 1972 LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK 19. oktobra 1972 LJUBLJANA-CENTER 20. oktobra 1972 TREBNJE 23., 24., 25. oktobra 1972 GROSUPLJE 26., 27. oktobra 1972 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR IN OBČINSKI ODBORI RK Kinematografi prikazujejo OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ne prinaša nič novega niti za ljubitelje thrilleijev. Že velikokrat videna akcija lova na morilca uvršča ta film med tiste, za katere se ni treba posebej odločati. Lahko računamo, da si ga bodo ogledali le naključni obiskovalci kinematografov. — nd KLOVNI je film Federica Fellinija, v katerem se loteva zanimive teme. Film naj bi bil analiza nekega poklica, ki izumira. Je prepletanje dokumentarnega z igranim. Nastopa elita klovnov — veteranov, ki pripovedujejo o svojem delu, skuša ovrednotiti dela pomembnejših klovnov, jim dati zgodovinski in estetski pomen ter na koncu priredi prečudovito točko — pogreb več kot 200 let starega simbola vseh klovnov — Avgusta. Klovn je mrtev, klovnov ni več. Fellinija zanima vzrok tega zamiranja. Mogoče je v človeku našega časa, morda zato, ker je smeh v njegovi duši zamrl. Zanimiv film za delo z mladimi. Primeren že za višje razrede osnovne šole. — mb FRANCOSKA ZVEZA je film nove ameriške produkcije režiserja Williama Friedkina. Gre za realizacijo, ko se zgodba in akcije hidrati pokrivata in to ne na način, ko akcija ne narašča od začetka do konca filma, ampak dosega svoj začete!, in vrh v vsakem trenutku. Zgodba se prične v Marseilu z akcijo prekupčevalcev mamil in policije. Akcija se prenese na ameriška tla, ko želijo francoski prekupčevalci mamilo vnovčiti. Akcija policistov in prekupčevalcev ne sloni samo na razumskem odločanju, temveč tudi na čisto čutnem in imaginarnem. Vizualna akcija prinaša filmu uspeh in komercialno vrednost. — n. d. JEGULJA VREDNA 300 MILIJONOV je delo italijanskega režiseija Salvatore Sam-peria. V kriminalko drame so vnesene navade in duhovitosti določenega okolja spremeni že izrabljeno akcijo izsiljevanja v kvalitetno gledanje. Presenetljiva in dobra je igra igralca Ottavia Piccoloa. — n. d. KRATKA NOC METULJEV je kriminalka, ki močno koketira s politiko in filmi Polanskega. Filma ne priporočamo, ker je samo količinska dopolnitev tovrstne filmske produkcije in ni niti v eni sami točki izviren in presenetljiv. — n. d. List h dejavr letom Maure fon 3 lefon Z VSEH VETROV EKSPERIMENTALNO PREVERJANJE PRI POUKU FIZIKE V dveh leningrajskih šolah fi-zikalno-matematične smeri in v eni od splošno izobraževalnih šol druge stopnje so v nekaj letih izpeljali poskus pri pouku fizike. Pobudnik eksperimenta je fizik in avtor knjige: Minimalna fizika, V. L Kabuškin. Zadal si je tele naloge: na sodobni ravni, v manjši ali večji logični povezanosti predstaviti učencem osnovne fizikalne zakone; raven podajanja zvišati s strožjo, matematično interpretacijo fizikalnih zakonov; odbrati minimum elementov znanja, ki so nujni da dobe učenci celotno predstavo o fiziki. Te naloge so zahtevale zelo zgoščeno in teoretično podajanje gradiva. Pri tem so uporabili elemente vektorske algebre in višje matematike. . Poskus je pokazal, da smo doslej podcenjevali zmožnosti učencev na tej stopnji. S tem načinom se je posrečilo v srednjih šolah, kjer so izvedli poskus, zelo zvišati raven znanja učencev in raven pouka fizike. UUB LETO Letna velik pomen za komunist) ustam izobraževanje mladih genei1 Tiska Tak sistem bi tudi pomaga! ševati problem financiranja stva. Za izobraževanje Kuba že danes precej več zmore. Ob koncu tega d letja pa se bodo ti izdati** podvojili. Kubanci so pl čani,. da bodo z vključeval učencev in študentov v p vodnjo težave omilili. Izi nali so, da bo prispevek u cev in študentov v letu 19 kubanskem gospodarstvu den več kot v šolstvo vi denar. naši 5 let v< PREMALO UČITELJE^ to n; TUDI V AVSTRIJI Na začetku letošnjega skega leta primanjkuje ava delav S/ fovanj »nosti dostojne UČITELJ - SPET POKLIC ŠTEVILKA 1 Zahodnonemško ministrstvo za prosveto in znanost je objavilo podatke, ki kažejo, da postaja učiteljski poklic spet poklic številka 1. Kar 39 % učencev, ki so končali splošno izobraževalne šole, se je odločilo, da se bodo vpisali v pedagoške visoke šole ali ustrezne oddelke na univerzah. Novi študentje so se odločili v glavnem za splošno izobraževalne predmete, zelo malo pa je zanimanja za strokovno izobraževanje. Zato v strokovnih šolah večinoma ne poučujejo poklicno usposobljeni učitelji, temveč ljudje iz posameznih tehniških strok oziroma praktičnih poklicev. Obseg splošno izobraževalnih predmetov v teh šolah pa je bilo zaradi tega treba zmanjšati. PEDAGOŠKA REVOLUCIJA NA KUBI skim osnovnim šolam 10.000 učiteljev. Tako jel *uPn kazala anketa ministrstva^ n'ns)' prosveto. Učitelje pogrej0vanja najbolj na Štajerskem, v spc»raževa in zgornji Avstriji ter — na|nosti. naju. Krizo glede pomanjkf0 sk' učnega kadra bodo delno i^valn žili z novinci — z letošnje v a maturanti učiteljišč. jkovah DIPLOMIRANI S SAMOUPRAVLJAVCI |j ^ Edinstvena šola za sfetavn upravljavce začenja s pouldelila 15. oktobra t.l. v Čupriji. Ib \ novili so jo v sodelovanju Zjvi ter lovnimi in družbenopolitičiila k organizacijami te komune 'Wpra\ beograjskim inštitutom za iobodi tične vede. Njen namen ii% ijU( je razširiti idejno-politični! delcu družbenoekonomsko zn članov ZK, organov samoulu di Ijanja, političnih aktivov vna drugih delovnih ljudi, da bi nost ( lahko učinkoviteje oprahacij ti družbenopolitične in s< ejavne upravne funkcije. Pridobila p0 ( znanje bodo preverjali s t nosti. ranjem. Kandidati, ki boe j star uspehom končali to šolo, h ko n prejeli diplomo o končani za samoupravljavce ozir diplomo kvalificiranega sa upravljavca. Kubanski premier Fidel Castro je izjavil, da se bo leta 1980 na Kubi šolalo že milijon učencev. To bo pedagoška revolucija, kakršne še ni bilo doslej v nobeni deželi. V kubanskih vaških šolah se uči po 500 učencev, ki sede v klopeh izmenično. Medtem ko eni poslušajo učitelje, delajo drugi na bližnjih kmetijskih posestvih, farmah in plantažah. Tak sistem študija imajo tudi v višjih šolah. Kombinacija teoretičnega pouka s proizvodnjo naj bi imela SODOBNA VOJAŠKA GIMNAZIJA V Zagrebu so odprli voj gimnazijo „Lola Ribar' šola ima najsodobnejše op Ijene sobe za učenje in poč prostore za glasbeno, dran radio amatersko in raketne cijo, salon za obiske ter nete za kemijo, fiziko, biol in šolski Tv studio, ki oddaja svoj in zunanji prog Nova gimnazija bo dvignil ven znanja kandidatov za š bodočih starešin JLA ter gočila mnogo boljše rez« pri študiju v vojaških al mijah. Svet OSNOVNE ŠOLE FRANCE BEVK Tolmin razpisuje p osti delovni mesti: — učitelja na podružnični šoli Zadlaz—Čadrag — za nedol taževi čen čas OD za celodnevni pouk okrog 2.800,— din Mogoč je dnevni prevoz na delo z motornim dvokoleso iz Tolmina (okrog 20 minut) — vzgojiteljice za vzgojno varstveni oddelek v Tolminu — nedoločen čas I ved kot sre< gen zah šoli A izol ure tod 1 ljit< bot 0 miši ižvršn Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Svet OSNOVNE ŠOLE MIRNA razpisuje delovno mesto vzgojiteljice v vzgojno stvenih oddelkih Nastop službe s 1.12.1972. 1 tazpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet OSNOVNE ŠOLE DUŠANA JEREBA Slov. Konjice razpisuje delovno mesto učitelja matematike — PRU ali P - 1972/73 Nastop dela takoj. Stanovanje po dogovoru. za šolsko