GLASILO SLOVENSiKE NARODNE: PODPORNE JEDNOTE Ur«*ttlU1 ln upravmlikl pra *%art: JU.',7 H. U«Nital«' av. — UMU-« ul puhlica Mu.* L'«WW Ho. La«n«iule MM, Tttii piiuuci l*wiul«U 4f9A> m i rut' »"■ CHICAGO, lLL.t Četrtek, 19. Septembra (Sept 19) 1918. Mot STEV.—NUMBER 220. tk* oiii—' mt cM—o. l**«^*. —•< ssisrtrrtc^^ W h« a mi Umi 1 "" by tka Act af Octob.r «, 1917, • < M'®' »al rata af pocUg« 1101, Aat af 0*1. S, ItlT, »»tU taad aa Jaaa 14. UU. j ameriške pade na lorenski fronti. FIASKO AVSTRIJSKE NOTE. i25 V0JU0V mm mm armad* angleške gete v ofenzivi ■■ ^f iivljenje primizkft v francu! narašča, ODI «T ouentinu. Angleški delavci odklanjajo avstrijski mir. vlakov, ' Belgija ostane v bojni vrsti. Washington, 18 aept. — Kolikor »e tiče Amerike, jje avatrijaka mirovna ofenziva že zaključena /.atleva. Državni tujnik Lansing je odposlal švedskemu ministru noto, ki je bila odobaena od predsednika \Vilaona in ki krotkomalv odklanja propozicijo avstro-ogr-ske vlade za tajno iu neobvezno liogajanje. S kabel gramom na Du« nuj se je tukoj pričele s posredo« vatijeut zuiuinjega urada v fctock-IkiIiiiu. Predsednikova akcija je dosegla popolno soglašali je povsod v VVashingtonu, v Kapitoiu, med uradniki in pri zavezuiških diplo-nialičnih zborih. Pričakuje ae, da podajo tudi druge države, ki so v vojni z Nemčijo, čimprej podobne odgovore. ' dobila. Seveda bodo sedaj ua Dunaju kričali o nespravljivosti sovražnikov in delali svoje nasprot -nike odgovorne za vojno. Pri mi -skrili ljudeh pa ue bodo nič opravili, kajti odgovoren ni tisti, ki hoče vojno dokončati na tak način, da niso bile vse žrtve doprinešene zaman, ampak tisti, ki je začel. POTNIŠKI IN TOVORNI VLAK TRČILA SKUPAJ. Ji Nezgoda ae ja pripetila v Missou- riju. Springfield, Mo. IH, sept. — 26 vojakov je Ubitih iu okoli -50 du (M) jih je dobilo lahke iu težke poškodbe, ko sta sinoči trčila vojaški ln tovorni vlak eno miljo vzhodno od Marshficlda, Mo. Voz za prtljago je bil pupotau* Angleški delavci sa Wilionove P°8°je. i zmečkalo mul ozadjem London, 18. sept. - Danes so|tive in t[rugimi vozmi. V tem vo-|jr V"'"' imeli voditelji delavskih organizu- zu SQ (lo|,in mrtve iu ponesreči J • Rojake iz podrtin. ma. razbit. Prvo potniško karo Je ^ y v Kvrupw .muiMialii mol iiViiiI umi 1111. i m i k 11. je 2 njih parlament, kako naj si u 1 parlament kako na.) a, u- ^ ^ 5 novembra. iTjajo volitve Tu druge reči, ki sc J ® —----. tičejo resnično notranjih zadev. V lleui oziru so bile predsednikove iz- Nova mirovna ponudba? London, 18. sapt. — "Kiehangt Telegraph Gompany" ima poročilo iz Amsterdama, dk ae širijo govorice, po katerih sprejme nemški rajhstag baje podobno,mihovno resolucijo kakor lanskega julija. Na konferenci s kanclerjem von llert-lin goni so voditelji večine baje sestavili nove mirovne pogoje. AMERIŠKE IZGUBE NVashington, D. C. 18. sept. Lista iimciiskih lagub, kulero jc danes objavil vojni urad, ima TM imen, ki se razde le takole: 74 ubitih v boju: 19 pogrešanih v boju; 145 težko ranjenih; I lahko ranjen; I umrl vsled bolezni; li neznano kako ranjenih. Balkanska ofenziva se razširja. * Zavezniki prodrli 10 milj v Macedoniji. London. 18. sapt. — Bavaroaa-padno od St. Qu*ntina so anglo -ške armade napredovale od dvah do tri ml}je na IS milj dolgi fronti. Mestece Kargioourt po olrupi. ral« angleška čete fronta, na kateri to napredovali, drii od hol. nunskega leiovja sapadno od St. Quentina, severno do Oouaaoourta. Maršal Kaigove čete na taj fronti sa nahajajo povprečno ia eno milje od črta, k j ar sa je pričala nemška ofengiva 21 maroa 1.1. Pri aadnjih vojnih oparaoijah to angleška čete vjele 1500 Nem-oo v. Bitk« se nadaljuje. < Meato Epehy proti tavaram dalu fronte, na kateri te vrii ofenaivu Haigovih čet, to Angleil tkoro po. polnoma obkrožili Britja co pro- dno bodo dobili vsa trupla Iz|hm1 Visti, ki ho ae registrirali v četi podt-tin. aek 112. sept. in ao stari IV let do Trupla so pripeljali \ Spring-JIT let, l>m|o d.»bili vprašalnc po fidd, od kjer bodo pošlima na do- ,le. ra/un angleških in kanadskih movc ubitih vojakov. ttržavljanov, katerim 40 dali :10 Kinalo, ko ae je pripetila ne sini čaaa, da xe lahko vpišejo v sreča so kraj /.aslražili vojaki, anj/lcM.... odnaauii v kanadsko ar-ki niso pustili nikogar blizu, akt* Minulo. Vsaki dan bo razposlanih ui imel vaine ga opravka jlfeaat odatot. vprašaluih pol talk 0 Kt ro>jevi«l jii' vojaKcegu vTaka je IT« časa. J,4l»2,000 dolarjev. Načelnik odseka za sredstva Kltehin je izjavil mnenje, da bo zbornica v |M«tek tako daleč, da ml-glasuje predlogo, (hi in drugI čla ui odseka, demokrat je kakor tudi republikanci ,upajo, da bo pred • loga sprejeta brez vsako blat veno izpreipembe. Pričakujejo se pač predlogi znižanje ilavka na Izredne profile, toda glavni boj se razvije najbrže v senatu. Senator Simmons, načelnik se na!nega finančnega odaeka,. pr« NVealiiugtou, D. ii — te dalj časa o? je tu v raznih krogih domnevalo, du so bo pričelo I o jeaen /. večjimi operacijami nu balkanskih bojiščih. Vesli zadnjih par dni do- _____knzujejo, da si* jc s takimi «»p< i ari ilumaroneek, X. V. — Tu jo pn jami pričelo. Koliko mo* sodeluje dolgi bolezni umrl newyorškl nad v Utj najnovejši ofenslvl, a«_valed |#i|>i .................. ško/. kardinal rimokatoliško eer- goluvlb vzrokov uo ame objavili.,^vetdoia-l lopov iu k ve John M. l'Vley v Iii. letu sin- Ulavui namen le ofenzivo jc ulre- U(fllir#^ rosti. Hojen je bil ua Irakom. * «ili Turčijo ml diiigih ceiitralulh zaveznikov, streti moč llolgarlje.,ZAVEZNIKI NAPREDUJEJO da niso napeli. Ameriškii di\izlja, ki je lu .Maumoilt jo iiiM>redov«la 14 ki I omet w tosem in pol milje) v urah. IM prodiranju jim jo padlo v roke on tisoč ujetnikov devetih rasi tč............... divizij. Našo armade so zssedle mnogo vasi lu 42 kvadratnih kllom««rov teritorija. Zajeli ao tudi velike množino vojnega msterijala, kot •municlj-ska skladišča, zaloge, oblake, bolni ške potreliščiuo lokomotive sa os-koilrno Masniee in vozove, šeai poljskih lopov iu važne listino, ' Kua umoriška divizija J« zasegla ujela :I200 PREDSBDNIK ZA ŽENSKO VO ULVO PRA VI00 lor osvobodil! Srbijo, Hnmiiliijo| lor jugoslovansko kraje v \\«tro-(igrski. PROTI ST. QUBNTINU NVashington, D- 0. — Doputa-eija Žen je izročila predsedniku peticijo, da porab! avoj vpliv v interesu ženske volilne pravice, Žene žele, da senat sprejme doda tek k ustavi, še pred november. Angleil ujeli 1400 Nemcev Fra« coal prodrli dve trMjine milje proti Laonu in ujeli 000 Nemoev. London, Anglija, Francozi 4000 ujetnikov ln obilo vojnsj* matenjala ier taaedenegs ossmlja to utpehl franco. tko trbake ofanaiva tek k ustav, se pre« novem,,. ,. ParU, 18. sept, - Srbske ČeU ,tMp.-edujej« v smeri pro.l Lnonn :i^r;.mri)eput.c|jo jc v,L prekoračile aradišnico in . po kljub ™ .111. n,,.. Meniti,' 1-i.k.r CumiiK. moti a rr»»eo»ov uvmI. » novi I,i.tlr N»pr«W»«ll «o ^ Lu, U T«T« Mk l ivl mModo za kalero j« -r^7i10f«j0 „.ii hr.M rojM i„ vm- 1 jud«tvo. bo| d,'k 'r ;„„„,„< koaproaio »Urftoo«. «o ^ " dao^i miru « jt. pričela vojno z ***** .i____ grozota Ali- Tega ni dejala ^mt ^^ M kali j« kadar ao njeni poglavarji««"»j ^^ ^voljeno, »n prepričani amo., dvajaet ladij plovlieueinn ita'r«do, kakor da bi bili itliin, da vam jo znano, da aiuipa Zborskc, tlziram z vami. Odločil aem ao, da 4000 ujetnikov in obilica vam pomagam po avoji moči In maUMJtla so vsele save v vaeh zadevah M Nadaljeval bom ^^ oeU na balkanskem boji-a avojim delom. Storil bom, ksr ^ ^ p^oetka aadnje ofenstve jr v mojih močeh lu priporočil BJiM M mi]j vzhodno od kraja, Um, da ae ta amendmeut »prejme ^^ M prlAfit t ofenalvo franco kmalu. slu m grbtke čete, to pričele a pro -— d Iran jam grške četa aeverno od M LADU IZROČENIH vardankc črte Pri novi ofensivl ----M a tvojim junaštvom aelo odli Waahingtoo, D. 0. — V trlnsj. jgUJt, ,U(|, jugoslovanska diviaija atih dneh Je Mle izročenih šeta iu i,oodon, IS. sept — Nova «a odbo- {vtaniška ofansiva na Balkanu se )l biti čre vtj«, da ao naie lagube na mrtvih iščemo v,,,-«... .Jlocitev. Nsj # M M,(Ul iii. , mmj tta ran jeni lf aelo majhne v prime rej bo, kakor je ^mčijs hotela in -----------------T . . . ^ . --«... Ork Neročija nas iščemo vojaške .»dločitev AVSTRIJSKE ČETE RBBELI RAJO, lese, Tu je do kakor je ravnala. • Hi iftčetno le miru. Zahtevamo ^HitES^ -vijake č. IvkIo tisti, KI pnorj 1 r- V.^..i.i>.m , 11, i, m 1,1 « m 111 i 10 ui strahot pretekloaM iu dvajaet ladij U jekla in ki imajo 150.370 ton mrtve (condon. Angllj«. .^.-j, «Vro.t ^neija Hoče .VolHrfiti »f* "J* ^ (Dalja n« » etr. t kol.) rt s bolgarakiml lagubami Ork ae iagubili aamo dva častnika in deeet moi kakor pravi eno poro čile Srbsko uradno poročilo pravi Saueya. Kraneozom je padlo, v ro. ke čez <00 nadaljnih ujotnllipv 11» vMiko število strojnih p««iW Dalje proti aeveru ao bU mar. šala llaiga Izdatno nspiedovale v okolišu llolnona okoli die In H milje aoverorapsdno od M u *apos-Ijiti aovražnika in dati /u»ieri<*e-1,mu priliko pripraviti se ze pono vltev operacij v velikem objrgu na lorrnaki fronti. t, aa Tlrolakem upirajo od,tii ... • rana d 1.0 frmH« n. pp«me >.»»• »mite. neiom. -.-.h*« m d. t. fronU raa- K r^-l ................ ^SSET'^ ' — llai."Daly Ksprem "U vetrvK| 'itrjs Angleži uj.ll 1SO0 N< (Davili atan angleška armade v Franciji • Hrflake Aete ao v t«d (Dali. ne 8. str., I. kol.) lafet* dn« '•« »»a n*d«J1 ta Lastnina slovenske narodne podporne jednote Cm* okImov po dogovora Rokopua M no vrtajo RjiSflk^lLISMBtrl Z. «1 .njeno driovo (laven Chicaga) ln Unoda M « in 76« m tri koooco; Ctucage io tMMMtrt M M na "prosveta" MgT It. UiorAJ* Ammm^ ^UMfii Kruppovim delavcem nikdar poslušati takih nezmislov, od katerih mora človeka bolj boleti glava, kakor od brenčanja JjJJ ho6e ponm irapnelov. Obžalovanja vredni so ljudje v zakopih, nlfcwVf 14 žive le mnmift avoie črte »omikati vse bliže in bliže mejam foter-U*r hitrejše ka bilje, ke dete rok v usta, in kakor avoj zarod; landa; desetkrat bolj obžalovanja vredni so " ^ fc^ rajo poslušati kajzerjevo razlagale, da je moralo pntil^ ^^ vsega du do vojne, ker se je Nemdiji odrekala pravica do obstanka ^^ omikanega življenja; to in taiila njena kultura, njeni rezultati in njeno delo. Ne L« ae ue vjaas* a kjrttaoaksmi nn, ' . . .___r.' _____:__— «i; Aa «ou ni nnnnlnomfl č»li — "Biagoatanje maa, bistve- "THE ENUGHTENMENT" Pipi ol tka floboeription: Unttod Stota« (eaeapt Chieago) aod Cbteaca aad foratgn countriae, $4 40 por yaa*. KAčrmm*. -PROSVETA" a«. Lo«*4olo Awmmmm, CkU*«». vemo, kaj je z našim spominom, ali če nas ni popolnomal«i zapustil, tedaj so nam leta 1914. pnpovedah, da je rast ae vojna neizogibna zaradi "groznega zločina v Sarajevo — |raz4irja tudi v deželah, ki ko že ki je bil morda res groznejši zločin, nego se je zdelo, pre- pred kratkim vegetirale v brezup-den so bile znane nemško-avstrijske intrige. Ul ve«i".Za kn* gre. za več* No, kajzer lahko začne s katerokoli stroko, vrniti #e kose kruha, za H da pridobe 'a^enja rada . zemljo, mora po teh ali onih ovinkih naposled vendar tja, kjer je iwajo ^^ člaui j^j prOHl<>ra m namo ajti ta ... oi^ffu j hranilnih snoveh zelo ubožna »Z pak vsebuje akorij do polovic neprebavljive staničnine Xe|M»suien želod rad mfoJ plesuiti iu ae jako lehko »kvari posebuo ae, če je v večjih kupih' Zato je sušenje želodu prav prj! poroči ji vo. če sriio želod pri prj, merni toplini posušili n. pr. J peki v krušni peči, tedaj je kaj lehko odstraniti lupino / „jega 1 če ga nekako mlatimo. Posušul želod brez lupin se ne »pridi knia-lu in je tudi okusnejši ter g« »j^ raj vaaka domača žival brez obo- Datoai v oUopaJ« •• Pr. (Juli 30-U ) .1, dm vaai jo s t*m MNBoal, oa vaa Ja i Imm, da — UP — vaj««* kaosa ia »nlm P—otko ja prava- ■S" ^ "v Prodajanje libertl-bondov 4. vojnega poaojila se prične 28. septembra. Za demokracijo in avobodo »tare domovine f Vsak zaveden ame-riski Slovenec mora biti član Slovenskega republičanskega združenja. , , .._• : . ". ' • • ^imml KAJZER PRI KRUPPU. najbolj doma. Priksže se kot pridigar, a nazadnje stoji ua kmetij«* »mig svoje države. le komediant pred nami. V času, ko pokajo vse nemške Države vodijo srdite boje za t* črte na zapadni fronti, tako'da maše razpoke že z avstrij-zemljo, skim in menda celo z bolgarskim vojaštvom, v času, ko je Lj,.ugih ,jreohijuU"uii. krajev, in retlrada nemške armade splošna in gredo proti zapadu le iju4J« nočejo več množitve ljudi še nemški vjetniki in dezerterji, gfcvori kajzer o nepre- po številnih zarodih, kakor prej. magljivi armadi in o sovražniku. IM.> na tleh. Il^-g«" !£ ^ Na Nemškem je ljudstvo nekaj slišalo o porazih v r v masa V(i. cI^ali /a (ll,1Ke Franciji, o silnih izgubah, o prisiljenem umikanju kajzer- krščanska načela pa spoznava ta jevih armad. Ali Viljem tolaži Kruppove delavce, da so ko, da skrbi zase. In pri tem pri to le povesti, ki jih rarfirja sovražnik po Nemčiji, kar ve> h*** da ne more drugače doseči uspeha. S silno bahanjo se L K0^l0Vektt 0(ip0Vedai koristi..., zaključuje govoranca. , ki se dajo doseči le z izkorišča- Marsikaj bi se d^lo reči o tej zmesi neodkritosrčnosti, njem drugih. Iaolnaženjsa moti napačnega patosa, ropotanja, zavijanja in komedijantov-1 Vegova omika v stva. Ali eno zadostuje: Tako je govoril kajzer v Essenu L v eiia leži nad drUf0 tisti Čas, ko so na Dunaju z njegovim znanjem in morda ena avi 0d druge; ali morda smo po njegovem nalogu pisali mirovno noto. Pa ni treba nič na poti k drugemu življenju. Ali ^HU^^^^H^^^^aifiH^^^^^^^H^^^^^MjmjBiMMH^ščanska načela, mevajo katoliški duhovniki več komentarja. Sedma redna konvencija S. N. P. J. Springfield, 111. —Predno je bita zaključena druga seju v poude-jek popoldne, se je vrnil odbor, ii je imel pofevedeti, kako je z ve-javnostjo sklepa glede ua delega-tske pravica članov v pritožbenem odseku in odseku zu- pravila. Br. Črne je poročal v imenu odbora, da je odvetnik izjavil, da je bil sklep nepravilen, ker se ue strinja z jednotino ustavo. Na to po-očilo je konvencija po daljš^e^ bati spremenila dotičui zaključek iii odvzela delegatske pravice članom pritožbenega odseka, in odseka za pravila. V torek zjutraj, ko je bil prddi-tan Vpisnik, je zapisnikar gar. da ae ogla* vedal vojno? Ton»j je Sovražnik vsega kriv. če ima kaj proti listu, osi roma In sovražnik je bil tisti, ki je zanesel strašno sovraštvo n™** »talUč* list«. <%la«Ua sta v to vojno. Naravno, fc bi *c bil takoj ob ztfetku ^»ll^^^lUt riS in sprejel kajzerjevo nadvlado, pa bi bilo danea vse dru->,ia govorita enkrat pozneje. ga£e. Pa Še takrat, ko je Viljem pozimi 1916 vabil nasprot- Poročevalec. nike, naj sprejmejo usodo, kateri »e je pozneje uklonila ^ ___ Rusija, niso hoteli. Vaega je kriv sovrstnik, ki hoče uni- čenje, razkosanje in rasrušenje Nemčije! ^prodtaprt Vojna Je pekel 1 Ce ne bi bilo vojne, ne bi bilo treba p Taktika Vatikana. Ameriki, ne privedejo k drugim razmeram ; le enkrat v prvem stoletju krščanstva so -bili nauki u Krščanstvo je prineelo v prvih I Jtanovitelja^ krščanske vere^ koli stoletjih svojega obstoja nižjim ^ toliko č^ti poten, nikoli vee slojem v rimski državi nekaj olaj- » Javlf vzajem šave; ker je bila rimska družba J" ,kakor 7 pr.veiU visoko izobražena, je bila vzajem- *0^,11 nafte*a 'funjanja časa na pomoč nu delu, ker «o se orni- Ne milost, pravo do boljšega izha kanci zavzemali /.a reveže. - Ali do boljšega življenja ena pozneje ni moglo krščanstvo vaMe koprawioat spodnjih plasti člo vse ga mogočnost i katoliške cerkve M" dtuzbe z drugimi ima velja »braniti najnižjega ponižavanja 11 ^'"^anska juha pa je že da človeštva v srednjem veku. "fi* f" odpravljena med delavnimi hovniki so bili grozoviti zastop ^1 ae ze i,l0V8°d/ ugU nečlovečnosti. Šele pred mo-vase samostanske juhe, daj demo kulturo se je morala skriti te nam »aHa Prava' Pa bomo jed inkvizicija s svojimi strahovi pro- tu^J Wok°. . , ti volji papeštva, in moderna drža- KaJ 80 Jlla va je prisiljena pripoznati svobodo vesti in mišljenja vzlic protestu duhovništva. Ne krščanstvo, ampak občna človeška kultura, ki a« j« W*vila proti volji katoliškega duhovuištvu, je prini;esede svojo moč, je treba gmotne sile, da ostanejo v veljavi besede in njih va» ruhi duhovniki. Kristusovi nauki so že dolgo znani; Rimljani, (Irki so jih poznali. Tudi azijski ouiika-J uejši rodovi so že davno izvršti vali enake nauke j ali pomen verskih naukov zatemnjuje, in tedaj jih je treba še bolj varovati i z državnimi silami, kjer se ne vje mejo vee z Življenjem, z gospo- ogljikovih vodanov ven. darstvotu, s duševnim nar.iranjeni I pr,lv kaasllš. Oiupije-Ijudi, ki fvorijo maaa vsled velike množine lahko prelmv- jejo vladajoči posvetujaki in duhovniki še vse; oni smejo biti brezverci, ampak — denar smrdi! . . * ne beljakovin, 3.8% tollče, 4».7% nedušičnatih snovi in samo 4.4% Ntaničnine. Posušen in olpuljen želod p« vaebuje 6.8% ditiična „ , I tik snovi, 4.6% tolfcfe, 65.»% ne- I erkvenim dostojauat venikom j dušičnih snovi in 5.7% slanični-jr verjeti, da jim je ideal, da za Le. arakteristična ata pri želodu vladajo spet v Vsem mišljenju injčneelova kislina (S do 8%) iu Življenju "krščanska načela". Ta uačeta so, da nadvlada katoliški duhovnik vsa življenje državlj«. nov, ko vidi, da natte lmg«Hlvo, da po*t«ja gospodarstvo velikan- ftkrobna vrednost svežega, ue|» lupljenega želoda znaša 40.4 kjf pri 100 kg. NEPRIČAKOVAN OlfISK NA DOMU. Springfield, 111. — Alcxsndef Mcdiunis, prvi topničar na tovornem parniku "Alontana", o kate-reiu so solili njegovi stariši, da 1* je potopil s parnikom, sc je uepii-ča kovano vrnil domov na obisk. V tej veri je sta riše še bolj potrdil* pivono, ki ga jim je pisal nJ®' drugi sin »lames iz New Vorka, v katerem je dejal, da sodi, da He J« Alesander potopil z "Monlana MKlinnla se je vniil s potovanja in je dobil dopust. Napotil * jc domov v Springfield. Ko je p" šel domov, je družina sedela upr«* pri zajtrku, eselja je bilo veliko, ko no stariši zagledali sina, o katerem so sodili, da je mrtev. Od moštva a parnika "Konta-ua" pogrešajo pet mož. morna>je so izkrcali v B<>rdci^ Parnik je bil torpediran 200 inHJ proč od francoskega obrežja "Montano" je zadel šele trrij' torped. Mornarji so ac rešili >'» ko jahto in poveljnik te jahle, / tako trdno sklenil, de uniči pot»P Ijaeo, da jo je iskal tri ure « kvereii, ki povzročat« oni trpki,atu, na k«t^rem ao jo videli, ds Jf občutek v lutih 6e m želod po- oddala torped. Potapljača je h,u suši z lupino veed, znašajo lupi oddaljena (d parnika le r>tl0 J« »e 18% celega plod i Lupina al- dov, ko je izatrelila nanj tri »'•'* m« skoraj nikakršne krmilne |>ede. ; tečaj v fort sbe »JUfU *0NC4N, o vojnemu poveljništvu potrdilo. N*še armade pa ao aedaj < d dal jene od Met za »amo ae 12 milj. Amerike armade bodo dale nemškemu ljudstvu k malo nekolik*) prilike okusiti grozote vojne nu nemškem ozemlju iu potem ga lu. linalo minilo veselje nazohešfti zastave, zvoniti po eerkvenili stol pili iu prirejati slavnosti, Jvol st to delali vaelej, kadar ao nem-ške armade razdejale kako fraa-eosko mesto. Razno U inozemstvi. • ČIČERIN PROTESTIRA vlada dobi odgovor Nasprotuje umeša vanjam v notranje sadeve Rusije. 2olosnUko delo v Young-wood, Pa, J. Toner Barr, gradbeni podjetnik in inženir. Oglasite se pri :United States Employment Sobice Office, Ross and Diamond St., Pitts-burgh, Pa. Vprašajte ea: M. B. King, in prinesite U oglas ANGLEŠKI LSTALCI VRGI1 NA TLA 66 NEM&KIH ER0-f PLANOV. London, 17. sept: — 6(> nemških letal so vrgli angleški aviatiki na tla pri včerajšnjih operacijah. Sedem jih je bilo uničenih aamo v e-aem spopadu z britakim ukvadro-noin letalcev/ " Naši letaki so zmetali do 25 ton bomb na nemška eroplanska oporišča, pravi uradno poročilo. napredek "*roavsts" piše sa blagostanja ljudstva. Ako aa strinja s ujsnl-ml. idijsmi, podpiraj trgoves, k oglašajo v Prosveti. - V ss1ok> imam vse sa vsakdanje potrslAčl na po zmerni osni. ANTON EORNIK. * lur. ivoier 411—4th Avenue I slovenski zdravnik (■* »M0*1 pot™) Lt Pen la., nstarS, N Pittoburgh, Pe. jI p^j Saša Nadin: O zravstveni preoseovi socialnega redu. Načela aa rešitev človeštva pred starimi verstvi, slasti pred U-dovitvom in židovskim krščen tvoni, s prirodoznansldm na dnom ti vi jen ja. Clovešstvo »i m- daj k repku u-atvarja nov priueren druiali.ii red; »d rečem preve \ če trdim, da ao načela zanj ur pri vseh narodih zuanatveno ug"tov I jena. Tudi so se že poi/kusaia uresniči-ti, ksr je glavne* Kdor lioee nadomestiti »tari dmžahiti red z uo-\ im, mor^ poznati olia, le |»oteiu uiore zamenjati drugega s drugi«. H sredstvi današnje znanosti ao, kskor rečeno, iačc!a novega družabnega reda c*aj*v širukili potezah dana Preteklosti pa tudi načela stare družin* Pri tem pre-matranju preteklosti ae hočemo omejiti na belokožus, prvič iz o-sebnega vzroka, ker pisatelj ne IKizna družabnega redu drugih narodov, drugič iz stvarnih vzrokov, ker jc družabni red bele rase izpodrinil red barvana ras*, sli v kolikor gs še ni, ge i/.podrinju dsndauei v obliki kapitalizma. Ker pa je naj važne jša smer ru-zvoja Itak le ona, ki kaže bodočnost, ker ao ae v*i narodi zcudjc. beli iu črni, rujavi iu rumeni, srečali na tleh kavzalne vede, iu ker je ta kavzalna veda zlasti razvita pri belopoltih ugodili, je omejitev na te nar6de iz stvarnih vzrokov tudi opravičena. Treba je fte omeniti v naprej, da rabim v tej razpravi izraze, kakor: družabni, svetovni, socialni red, ao-eialno Življenje, i. s. z ozlrom na navadno rabo jeziku, katere ne morem prezreti, če že pileiu v e-nem živih jezikov. Pod družbo razumem različne zveze in odnoša-je skup in, tudi živalstva in raaU linstvu; z zoirom ua človeka vse skupine začenši z rodbino, —■ občino, interesno skupino, rszred, cerkev, državo, — da splošne človeške družbe. Ker se odigrava človealip življenje uu površini zemeljskega planeta, se ozira vse človešstvo skorsj izključeno le mi pojave na tej površini. Tu površina je njihov svet. Ker je pa dokazano, da veljujo vsi splošni, povsod vel js vui zakoni, tudi za tu teko omejeni irrt, lahko' govori-uio namesto o druibi tudi u »vetu, v avesli si, da ju^ družba le drl neizmerne pri rude l, Kdor ae je hotel še zdaj re- in velikega orlovskega nosa, sejati, IIIOral je nazaj. V trenotku bomo V bodoče izogibali pozna mi ^jj ^ ^ „jjMI- .„(,. ,,, Hakor au "arijski", nordijski,.' nosil konj. A kf dospejo v itd. Z odrom ua veliki |>omen jezika ua vsako višjo kulturo se pa vendar lahko odločimo za |mzna-mkc "indogcrmuusko" in *"*emi-tsko " Pač su nekateri evropski narodi, kukoi (trki in Uimljani, doselili že pred Kristom visoko stopnjo kulture, t. j. razvili so kuzul-uo znuuost in njeno vporubo zavsa kdanje življenje. Ssvojim samos-tojniuioblikovaiijcin družabnega redu, t.j. s svojo politiko niso nar-kriljevali staro-azijskiH narodov; nasprotno,- bodoča zgodovina Im>, kakor kuže, še mnogo jasneje dokazala nego,je doslej, da je ori-ent mnogo huje vplival nu gospo dai-štvo in pravo, torej, na bistvo vsega skupnega življenja, nego je to daudaues izobražencem '/.nuno. Se naši' zakonodajalci bi se mugli sedaj, po 4 tisočih let, nino-ko naučiti pri liamurabiju. Du ne govorimo o "dvanajsterih zagonih" starega Rimu, se je pač priče} v času Grakhov v llimu tio-mostojeu, ua poljedelstvu temelječ razvoj prava; toda sirijsko-semitsko trgovsko pravo- je kma-lu uničilo take pričet ke. Scvero-evropski narodi so živeli pričet-.kom utišega času v' surovosti iu enostavnosti. Starosemitski način življenja v sveži k grško znunost-jo iu z rimsko državotvorno imlč-jo, skratka krščanstvo je v tekli stoletij iz lahka'zasedlo kWerno pokrajine, (Dalje.) Ea vsebina o*la*>v ni odgovorno no Mtnvništvo m nrednittva. KARIJERA. Ivan Povedar. Tomaž Zavrtuik iu Zvoniadr Ali I in sta bilu že pred petnajstimi leti uradna tovariša. Oba sta bilu takrat mlada, vesela iu zdrava praktikantu. Tomaž pa je bil iierodliež, zakaj Že s svojim rojstvom si je začel kvariti karijero. Sin revnega pisurja s kopu otrok je bU lu ko so je proatrudul in preinatruiral skozi giuhiazijo, se je kot zeleu-ubiturijent že nesmrtno zaljubil. Plaho, plavoluso dekletce je«imclo vse vrline bodoče vzorne gospodinje, toda nosila je uu sebi tudi cesarsko napako, ki je ne prezre nihče, ki hoče napraviti dobro karijero j brez dote je bila iu v vsem sorodstvu ui poxnsln ue enega stricu in ne ene tete. ki Iti ji s čimerkoli uiogln koristiti. In to je bila dru-gs nerodnost. oo^ppri ije, prlpe- Ko je bil Touiuž \ šestem semestrt se mu je v hipu ljubezenske /.umaknjen tilu še tretja nerodnost: smatral jo je zu svojo dolžnost, da si nemudoma poišče aiužbico iu od-|H'Ije svojo obupajočo trcpjetličieo brž pred oltar. Nekaj mesecev je čital potem le iuserate iu plsu* i il ponudite, Pruv tistegu dne, ko mu jc povilu tenka kivp % kegu sinku, pu je dobil dekret, da je Imenovan okrožnim praktikuutom. Trikrat je bilo ra/.pisauo mesto, in trikrat je bil TMLiž edini prosilec. I,e •sko ae j c zkihIIIo, du jc dobil aiužbico z udju-tom !Hl Kron uu iiiihmm- • Htsnoval je v podstrešni sobici z razgledom nu ozko akladišče deščic /a parkete iu ua globok jarek aa mcatum. Mlu»U žeua jc kuhala, šivala pesiovala dečka ter mu bila skratka soproga, ku-liurit a, jiestunja iu dekla x eni osebi. Pa tudi Tomu/ ji je prav vneto pomnual pri gospodinja!vu. Kadar je prišel iz urada, jc hodU, bral trake ter < jih v košu prinesel v kuhinjo avoji mladi žeuki. 1> je liil«» treba, je v*rl tudi metlo v roko ter je 1 spretno očeti i I avoje atanovenje vseh pajčeviu, j prsliu iu smeti. Večkrat je pobral žimniei a postelj ter krni ko tenko preprogo s tal, nesel je vs« ! tis dvorišče ter ondi Uprašil s prožno paličico, j lil ko je bil temeljito solnv, jr /.adol vae aku|>sj »upet na gls^o ti r nesel p«* stopnicah nor v lil. nadstropje. Ljudje, filistrske dust \ liUi. ao sr mu roga j li, iu mogo^Mii hišnik rdeč« rarip!jenega obrasa in okroglega trebnška ga j«- nekdaj, ko je nesel nr , ulsVi celo sklsdo, pičil r na\idrriiim sočutjem. "Ali goapdd komisar, kakn ptidni! /akaj pa ne opravi takega deta vaša dekla '' Tomaž ac je slubnežu nasmejal \ 1e-pal ti, flHsterf " gu nosil konj. A k? dospe j usjvečjem skoku uuzuj do Lis-uiškegu mostu, jc bil ts sag1**jen, cesta tu lu tam prekopuuu, pot /.ustavljen notri do Maglaju. Tu su bili tedaj Maglujčani zuvrut>;o napadli koujike. Iz gozdov iu njiv, iz hribov in hiš žvižgale so krogle kakor strele iz poguboih žre! na vojnike. V tej nevarnosti pa je le mogla lastna sreča, osebna drznost in pogum rešiti po>,u-tnezuika .Prvi iu najdrzenjši konjiki se zaženejo ua pregraje, zaseke iu burikude, ter napravijo istim pot, katerim še ni bilu svm-ecuku pretrgala niti življenja ali jih ne zapustile lastne moči! . . . Le mulo se jih jc rešilo. Nud-poročuiku Ue ude ui bilo nikjer, puč pu se je naliujul meti otetinii njegov slugu Junos, Pozno zveče» je šele dospela majhna peščica konji ko v v glavni stan pri Dobo-ji ter iiuznunilu ondi svojo nesrečo, Ves-eskadron se je bil ruz; pršit. Veliko jih je bilo mrtvih, mnogo pn jih je tudi ostalo ranjenih ob potu in cesti. Drugi in tretji dan potem so -V iskali vojaki po gozdih in sumuh žive in mrtve svoje tovariše. Ali uspehi so .bili žalostni. Ob cesti in v rovih, na polji in v gozdih ležala so mrtva truplu ljudi in živali. Ta je imel glavo s kroglo prebito, oni prsi z mečem p robo-dene, drugi odsekano nogo uii ro ko. Mnogo jih je bilo tako os krunjenlh iu okrnenih, da jih n: bilo moči spoznati. Tudi obleko in obuvalo so bili padlim vzeli Tur -ifu a ai'/ |f4d uC vd 4op>( v'!H •'• 1 ------—i- ho\e roke, nud teui su se kruto uiaši;evali. Prizanašali niso uiko-m^ir. Srečen se je smel torej imenovati, kdor ni prišel živ v pest vslašeui. A najsrečnejši pa so bili aevedu uui, ki so, če tudi ra-ujeni, utekli suvražniku. K zadnjim ae mura prištevati tudi nad-poročnik baruu Benda. Med vojaškimi vrstami postal jc bil takoj tedaj, ku so jeli h u zarji bežati, velik nered. Vsak je skrbel zase, da se reši. Tudi nadp ročni k Benda je dirjal v uajhuj-. sem skoku nazaj. S prva jc bil srečen. Konja se jc še vedno.do-bro držal, če mu jc ie tudi p<-gu runa hudo skelela. V ramo gu je biln zude-la krogla. *. •A naenkrat se zgrudi konj pod njim, sum pa občuti, kakor da b* gu bilo kuj zbodlo nu desni nogi v bedro. V čevelj j^ihuja mokro, bilu je kri, on teduj v nogo zadet. Ali tudi ta runu gu ie ui o-strašilu. Tpaduti mu je jel sto-pru\ srce, ko ni mogel več spraviti konja na noge. Benda je bil zdaj brez pomoči. Žalosten je stal pri svojem živin-eftu ter gu vzdigovul, sam v smrtni nevarnosti. Njegovi tovariši pa so dirjali med tem kakor blisk mimo njegu, a nikdo' ga ni mogel vzeti seboj niti tnu podati čilega konju. Ves obupun jc .gledal za tekočimi; zu in pred seboj je videl gotovo smrt . . . Nu enkrat pa si premisli ter skoči nu stran v cestni rov, o iz njegu kur na ravnost v potok Lisnico. Tu pu se skrije za grmovjem in jelševitui vejami. Ali tudi tukaj si ui svest življenja. Vsuk trenotek gu luhko o-pu/.i kak ustuš ter spozna v njem avstrijskega vojaka, u potem mu gorje. Zatorej ponteče vojaško o-bleko s saWjo vred v potok, le samokres obrži pri sebi. Iu nato gre na pol slečen, brez pokrivala in obuvala, skrivfii za vejami dalje po Lisnici navzgor, dokler sc polagoma, ranjen v nogo in ramo. nc privleče do goste šume, kje^ potem skrit in varen pričakuje noči. Ondi jc premišljeval prej tako ošabiti ogrski muguut v smrtnem strahu svojo usodo. Spoznal jc, du je posamezni človek le kukor kaplja v vulovitem morju, ki še le združena z mnogo drugimi zudobi svojo pravo moč. Strepetal je na vsem životu, če se je le listje ganilo ali »frčal nedolžen pti- "tittff i iii —wsasbsifr,isibi č*k iz grmovja. Tresel svoje življenje, ako jt- i«. ^ H leč zagledal človeku s tarbuuoi. na glavi. Benda .se je tu spominjal vJS le preteklosti. A ves preMr** je premišljeval nesrečno njost in gledal obupun v negeJ vo bodočnost. Vae kriviCt.. ^ -J je atoril svojemu tekmecu Vogri nu, iu vse hudobne laži, ki ji|, ^ izmislil o Olgi, stopile a« m z večjo silo kakor keduj koli p J oči. In aku je občutil kateri |u|a Jtesanje v arcu ter obžaloval M J je pregrehe, storil jc to sedaj l>H ron Benda. t miiavimi laami, I,d dega lica, z okrvavljejiinii t'0|J mi, ranjen na nogi in rami. ilu ,„j uag«in hostuog, sedel je nu kauuu sredi potoka, izpirajoč ai skelet'! rano. Bila je to žalostna jiotlolial sliUa nesrečnega Človeka. Bonda le ni oodel, kaj jc^B ča, niti skusil, kuj je K(,ije. A la! kemu človeku je vsuka nezgodj se stokrat težja, kakor ljudem, kl uživajo sploh več gren k os t i iu J žav kakor veselja. I/, te smrtne nevanuisti'tnislij se je nudporočnik Benda rešili J noči. Iti je hotel peš na/.uj prut Maglaju, in od tod dalje proti Do-boju, dokler ne «pride do svojij naj bi tudi hodil celo nuč. Ali to mu ni bilo mogoče. Do večer* jc runu nu nogi hudo oteklu. BemlJ se ni mogel več z lahka prcruikutl kam li da bi šc daleč hodil. MoimJ je tedaj to noč v skritem zulišj] kakor hostna zverina preliitl Pred ustuškim tiaiMulom je bil s! čer varen, ali kdo ga reši od ttJ kdo ga privede k svojim?! Huda jc bila ta noč. Očesa in mogel naš ranjenec natisniti. A šc hujši je bil sledeči dun, ko ku jela gruditi lakota. Njegov ufl da se reši pojemal je od ure dfl ure. Z nsj večjo težkočo je liil splezal na bližnjo grobijo, Od tudi je gledal potem nu cesto, koder bi naj korakala naša vojska, a danes jc še ni bilo na vid. Zudržava-la jo je bitka z ust uši pri Kosui pred mestom Ma gla jem. Iskali pi tudi niso več nadporoenika Brado, ker so bili v reki Bosni našli njegovo obleko. ' , i' Sc eno noč je ranjenec prebil v svojem skriv&lMčtii im>/. hrane iu zdravniške pomoči. A še tudi prihodnji dan je moral čukuti do večera. Stoprav zdaj se prikaže laiu na cesti-napredjna straža ar-niade. "Jaz sem bit s svojo ženo v gledališču, Sevedu sva sicer na zadnji galeriji, ali ta drama. . . ta drantu! . , . psihološki umotvor! Pravkar čita m izborno študijo o genija litem avtorju. . ." je vjjrušal ruzt rešeno "Juridičua snov Zvonko. " Prešeštvo. . .tatvina . . . umor. "Ne čisto umetniška. . . fina sila nežna snov .,. <"'uj, povem ti res ru/.pletck!" "Hvala, ni treba. Mene zanimajo k juridjene drame, N. pr. "(r'rni talurk\ . . suj gu pozuuš?" "Ti misliš rdečega f" "Ne .>poniinjuiu sc vee tako natanko," je /,u-inuhuil Zvonko ter potegnil izpod pazduhe akt. "Prišel sem ti pokuzut vele/.unimiv juridičen. slučaj. Poslušuj, — ifšitev imam skoraj že gotovo; trikrat sem začel, predno sem zadel pravo a maj-nku mi le še znključkaV. . Torej čuj!" • ^ Zvonko je začel citati dopis, u gu jc hitro polužil pred Tomaža, češ naj ga čila sam ter nuj mu potem pove, knko bi on napravil rešitev. "Zares sem radoveden, ali /.udeueš v črno! Kopipliciruna stvar, boš vldčl." Tomaž je naglo p reči tal, sc iiuHiuchljal ter dc- jnl: * > "Nič posebnega. Akt jc rešil, kakor nam daje že zdrav in praktičen razum, tuko iu tako. ..." lu povedni mu je rešitev. Zvonko ga je pozorno gledal, poslušal, zamišljeno prikimaval, in ko .je Tomaž končal, je vzkliknil pokroviteljsko: "Bru-vo, čisto moje brnenje, — dobro si jo povedal; vi-diš, pruv tako sem gu hotel rešiti jaz! ~ Ali ču-kaj! dn se ne bom lovil zaključkom — daj mi kosce papirju ter mi diktiraj rešitev po svoje, da jo bom mogel primerjati s svojo!" Vrno je vzel iz telovnika skrbno priostreu svinčnik ter pisal po narekovanju prijatelja Tomažu. od jc bil gotov, jc pobral svoj akt ter odlii-ttd*x vzdihom: "Ah. glav« me boli — preveč smo gu lomili - pu imuni šc toliko delu! — Servus! Pridi zve-čer k "Zeleni žabi"; nocoj bodo raki!" Tomaž je I Kima ial z glavo iu se zatopil v avojo knjigo. (\z pol ure pa se je Zvonko že zopet vrnil k Tomažu s konceptom rešitve, spisane s svinčnikom •<* referatu! |>oli: "Na, preglej mojo rešitev ae jezikovno! Saj veš. v gramatiki in provopisju nisem juusk. / . glavno mi je pač merHornoat . , naš atsri pa jaha rad slovnico!" Tomaž je v/.el črnilo, popravljal, črtal, brisal j iu dostavljal ter mu končno rešitev vrnit. Zvon-ko je med tem popušil še dve cigareti, položil j končno eno na mizo /a Tomaža te rse je smeje po i slovi!? "VnII »e ti, da niai jurist. prijatelj!Ti si ' »ojen pikolover! Torej.»ervus • Zvečer pa prideš k "žabi", kaj ne. če le pusti tvoja alere?" 'Ne; zvečer ptijdeva k vojaškemu koncert u v "Ljudskem vrtu" iu potem Imuh čhal najnovejši svesek zgodovine francoske revolucije." "... i -------ii i ■■ ------ " Pojdi spat, filister!" se je zaničljivo iianir-dml Zvonko ter odšel v svojo pisarnico; tam je počasi prepisal še tretjič rešitev svdjega akta ter ga potem s striumfom nesel doli k protokolistu. Na stopnicah pa je srečal blagorodje uradnega ravnatelju možu dolgih nog in kratke «ape. l/sojam se opozoriti vas, goupod ravnatelj, na zanimv akt. . . prosim, poglejte! — Rešitev mi je dala prebrisano mnogo preglavice. . a lipam, da sesi jo zadel! — Ali dovolite, da pridem jutri v vaš urad t Kot jurista me stvar sila zanima in hvaležen bi vam bil, če mi razodenete »vaje nazore. — Klanjam se . . , sluga ponižen!" In skokomo je odhitel po stopnjicah navzdol. Z zadovoljstvom se je smehljal blagorodje ravuutelj za Zvonkom, kimal s svojo plešo hi veličastno stopal'v svoj urad. , , "Ambiciozen, resen, temeljit mladenič!" ni je mislil spotomo. "Cisto zagrized se je v jus ter živi lc zu urad! lu pri vsem tem je dobro odg"-jen, lepih matur ter pa/4 tudi na svojo zunanjost. Čeden, fin, sposoben funt! Izborna pridobitev!" V "zapisniku" je našel ZvonkO malega pred-scdstveuegu tajnika, moža vedno skrbi polnih, vedno tužuih potez ln vašnotehtolitih besed. "Ah, vclecenjeni gospod tajnik," je vzkliknil Zvonko, ko je zagledal melanholika, "povsod i sem vas že iskal; eujte, sila zanimiv slučaj in šilu težka rešitev! lle, kaj pravite! Temeljito, kaj? — Pa prosim, opozorite na ta juridični cssus tudi pre b la gorodnegu gospoda načelnika! On inlibog sicer s«i jurist, u ima izboreu, pprav fenomena-len juridičen instinkt! Zares, jaz knam vse juri-dične državne izpite, enega celo z mlliko, — a na ravnost občudovati moram preblagoroducgu gospodu načelniku! Du, naravnost strmeti moram večkrat nad njegovo duhovitostjo!" Mclunholiku je šinila preko bledegn lica ki-slusta senčica r« dokaz, da se je izkušnl gospod predsedetveni tajnik ljubeznivo nasmehniti in « veliko težavo je zupiskal s falzetuiin tenorom: "Da, du , ves juridični svet gu občuduje naacK« preblagorodnega gospoda načelnika! Vaša rešitev pa jc izvrstna, goapod konci jel ui praktikant. in — proaim! — le moja uradna dolžnost jc, ds opozorim nanjo preblagorodnega načelnika." "Najlepša hvala, vclecenjeni goapod tajnik., klanjam ae. . . ponižen aluga!" Zvonko je zaloputnil vrata ter preko treh stopnjie akakaje v največjem diru hitel v svoj. pisarno. Iz piaarne ae je videlo na hodnik, in g<» spodjr uradniki so lahko opasili kako natančm* elje prihodnjič ) i