U.«*ddsilj d*JI ^ PROSVETA _ HiiiTYjii U< L mit 8. uwddak am OtflM ti rahli—ti—i t667 South Ijiwndals Aft, proti ih načrt je, da kl M indastrij-eki spori med delavci in 4do-dajdci izravnali potem arbitraže. | -i-'-^t- New York, N. Y. — Newyor-Iodvetniška zbornica, ki zbo-je te dni, je na svoji aeji razvijala o predlogu, ki bi, ako «prejmejo državne legislatu-I povspešil prostovoljno arbi-IŽO v industrijskih nesogias-Imed delavci in delodajalci in eprečila stavke. Na aeji je bil vzoč William Green, predsed-Ameriške delavske federacl-in zastopniki delodajalcev. Iz->jen je bil poeeben odbor izid članov odvetniške zbornice, izdela podroben načrt in. ga edloži ljudstvu za javno ras-vo. Namen njih predloga je, da bi godbe, sklenjene potom arbi-iže med delavki in delodajalci, ele legalno veljavo. V to svr-naj bi se ustanovil poseben dustrijalni odbor, k) bi preis-val dejstva in vzroke indu-rijskih sporov. Matthew Wollu, podpredsed-(u Ameriške delavske fedfra-e, gre zasluga, da je sprožil îjo za prostovoljna pogajanja, bi bila gotovo uspešnejša kot - m* M* Nove Mik« v StUki vstašev ubitih v Klerikalci (maje rožje. jari o- »ooiaina revolucija v Puli, pravi MMtor - < »ohnson iz Kalifornije pozval senat, naj vendar začne a preiskavo stavke. Waahington, D. C. — Senator rilram Johnson iz Kalifornije je 1. t. m. v senatu naslikal približno situacijo na polju mehkega premoga v Pennsylvaniji, ko je pozval zbornico, naj se vendar zgane in sprejme njegovo resolucijo za preiskavo konflikta med baroni premoga ln rudarji. "V Pennsylvaniji je danes socialna revolucija in ekonomska vojna," je rekel Johnson. "V tej veliki državi so na delu temne, zlobne sile krvavega nasilja, bolezni, pomanjkanja, trpljenja, gladu in nesramne krivice, zatiranja in tiranatva." Senator Reed iz Pennsylvani-je je zagovarjal barone premoga, rekoč, da sicer priznava, da je tam precej trpf/enja in pomoč je potrebna, ampak senat al ne sme takoj stvarjati zaključkov glede vzrokov tega trpljenja. Reed je dejal, da trpi vsa indu- isiljena, v industrijskih neao-{strijs premoga in lastniki rovov igjih, in jih rasloftil na seji vetniške zbornice. Vktor O-ider, tajnik Mornariške ipter-cionalne unije, in John P. ey, predsednik unije kovin-ih delavcev, sta tudi uradno magala, da ao bila mnenja In iliiče delavcev predložena na ji. trpe "ravno tako kakor rudarji." Dvo sliki amtriikt Delavec je hodil 20 mUj peš sa delom. - Drugi je sUrtf M ■ ' B>P1Sw«M Tisoč delavcev bo sgubllo v New Y«tv. New York, N. Y. — Tieoč mornariških delavcev bo zgubilo delo, kot poročajo lastniki New York Boat kompanije. Kom penija ae izgovarja, da nima dela za vse njene delavce, vsled tega jih bo eno tretjino odslovila. V New Yorku je že sedaj veliko brezposelnih, ta ukrep družbe bo pa to število še povečal. I Mornariški delavci ao lansko leto vprašali za povišanje mezde na $126 mesečno, to je zs .dvajset odstotkov, toda družba je odklonila vsako zvišanje plače. Vprašali so tudi sa akrajšanje delovnih ur, kar jim je seveda Delavci na teh barkah ao salo slabo plačani. Mesečna plača je od $80 do $100. Delo je nevarne in delovne ure so dolge. Mnogo delavcev je poročenih. 8 svojimi družinami Žive na barkah, atla-njeni v majhne in nezdrave kabine. ! > , • . PODPORNE JEPNOTE februarja, wsw, i» Is fSStm lit, A* * Oct. I. 1I1T, sthartss« «a Jaas IkJUk STRV.-NUMBKR 23 Nazaéostaa zëravtiika O nji H5! filai ZJU J. mMIm i*h mm lt»gatov in ranega delavs dva dni na obdržavala v bor institutu, sklical ph kolegli, rad U Brook wood Mil lad sto de-organ izl-zborovato ki se je la Là-erenco je Delavski nik je Is-, Izšolal v Konftren-o metodah, da »»"H' v .., ». ne organizira neoijjmizlrane delavce. Nobeno mceto aa vshodu nI bolj pripravan sa slfcne razprave ket Philadjphia. To meato je tipično za dlakuzljojo teh sa or-ganizirane delavce fcnamenlU in velevažne zUdeve,,' kèr nikjer drugje ne ogrete "opcnšapar-Htvo" delavske or\ tem meatu; velik odatottk i la s neunljskiml Publishing kom ra tedensko ml magazinov In ^ÏT wTJjS fSlraniml tiskarji, rTuZ^ClC eomotivekompa* tir* v de. Chicagu. monier ^ t0VÄftti , nc„ iL Tako dala drugih podjetij. Neki strojnik od Baldwin Locomotive kömpsnU« Je povedal V sredo zvečer je b|l GSorge Požek, mlad Slovenes, brutalno ustreljen na cesti, ko je pobiral odpadle koščke premoga, da sakuri v mrzli South Bend, lad. — Irving Hendricks ft Grand Rapidaa, Mich., je v sredo obležal na cesti. Ko so ga pripeljali v bolniž-nico, je povedal, da Je hodil 20 milj peš v South fiend Iskajoč dela in brez centa v žepu, inia pa toliko samoponosa, da ni hotel bersčiti. Hodil je tri dni in ves čas nj jedel drugega kakor tupatam surovo korufo, W Jo Je pobral na polju ob cesti. Rend ricks je star 47 let. Gary, Ind«—Sam Davidovich, sUr 41 let, jeklarski delavec, se je v sredo ustrelil na premem stavbišču. "POKABUtVr IJUIME. Nihče se ne spominja, kako ae je Izvršila oljna ttaaaskeijs. Mežico City, 2. febr. — Iz jadalajare poročajo o triurni tki med federalci in klerikal-mi vstaši pri Cotiji. V bitki padlo 45 vstašev. ¿upnik Cre-encio Esparsa, ¿omožnl vodja itafcke čete, je tudi ined mr-imi. Zvezni general Jeaua Vega Gil bil v torek napaden iz zasede ubit na fronti v Jaliscu. Oficijelno ■ poročilo se glasi, » puSke, revolverji, strojnice in 'boji, ki jih najdejo pri ubitih itaših, so izključno ameriŠkegs jelka. Vlada je odkrila, da so itoliški rebeli prejeli za mili-»n dolarjev orožja in municije Waahington, D. C, — A-L. Združenih držav v prejšnjem Carlson, Tulsa, Okla., je popoi-a. .. I noma "zgubil* spomin in ni mo- ^^^^ Kv\ dati nikake informacije gle- SAVIOMOR BIVŠEGA VOJAKA. V e kot se stori ega de- i. Curtis product-naklade Vneorganl in Lo-svo-klml delav na stotine delegatom, prevladuje v dela be; Ako tlranstvo UdruŽ-delavcev se jo raapravljalo yoiiki legislature v new Nov ropot z orožjem v razdrapani Evropi New York, N. Y. a- Država New York je ena Izmed najala-bšlh glede oakrbe ln odškodninskih postav za poškodbe ln industrijskih bolezni, katerim so podvrženi delavci. Tako je izjavila dr. Alioe Hamilton, članica medicinske fakultete na Harvard univerzi. Hamilton Je govorila na seji newyorAke lige volllk, ki je bila sklicana v svr-ho rasmotrivanja za boljšo pre* tekel jo ln odškodninsko postavo za delavce, ki bolehajo za Industrijskimi boleznimi all pa so bili poškodovani pri delu. Dr. Hamilton je Specialistka sa indu-strijalne bolezni ln članica Delavskega zdravstvenega biroja. Drugi, ki so se izjavili za boljše odškodninske In «varovalne postave, so bttt P. Phelps, WU-I lam M. Love in Robert Brooks, U\ člani newyorAke leglalature Phelps Js še v nižji newyorškt zbornici vložil predlogo v smisla. V državni legisiaturi je bUo precej prerekanja, ko Js prišlo aa vrsto vprašanje odškodninske postave. Governor Smith Je Imenoval Llndsey Roger sa, da livade preiskavo v Delavskem sdravstvenem department^ da dožeae, če so govorice, ki kroži» jo glede grafts v tem depart-meatu, resnične. Državni komisar Je odločno pobijal sutnnlšs-nja o graftu ln govoriee o nezmožnosti uradnikov; upoalenlh v sdravstvenem oddelku. Isjavtt js, da deaedaj nI bila vložena alti ena direktna obtožba prot i'hicago. — V torek Je ako-z okna 20. /nadstropja- Mal-r« iHislopJa na Wabash ulici |l« tni Daniel Whiting, veteran fetovne vojne, in se ubil. |Na ulici je bilo ob tistem ča-» mnogo ljudi, ko je Whiting fil«1'tH ns neki ekspresni voz ln d tam i*del na tla. Konji pri so se «plašili ln zgodila bi i bila nr«reča, da jih ni ustavil i*» moški. 'biting Je dobil v vojni pre-Itsenje živcev in je mnogo tr-k v-led učinkov strupenih pli-* iz .trelsldk jarkov. Odkar ^ iz bojnih poljan. Je bil F™ «tožen ln zamišljen. ima moralno pravice ubi-; Jati! iH'Kkford, III. — John Bejrer, ^ohibični detektiv, ki Je pred *k*) tedni uutrdil Willlama *trf>va, ko mu je U v svoji ku->nji rodsMmsarae piva, je v izjavil pred tukajšnjim zagovarjajoč se radi Mo*U m de Continental Trading kompa nije in teapotdomske oljne zarote, ko Je bil zaslišan pred od-borom sa državna zemljišča v senatu. Izpraševanje Je vodil senator Walsh Iz Montane. Robert Stewart od Standard Oil kompanije, in Beman Dawes od Pure Oil Co., brat podpredsednika Združenih držav, ki ata bila tu-di poklicana, da pričata, nista prišla o pravem času, da bi bila zaslišana Cartoon je podal odboru konte, prikazujoč, da Je Sinclair Crude Ofl Perchas!ng kompani-ja katere tajnik In blagajnik je on od februarja L l. tuplle za-eno s Pralrie Oil t Gas kompa-nijo 83 milijonov sodo% slrove- tal Trading kompanije. KupčUs je med temi kom peniJaP» bito sklenjena na isti dan. Ko ga Je senator Walsh vprašal. kako je mogla Sinclair kompanije prepričati odbor direktorjev. da potrdi pogodbo, da Je prepustila «Irl mllU«** profita. kl so pripadali delničarjem družbe. Ii neznanih vzrokov In na-menov drugim. Je Cariaon je bil že dal) časa brez dela ln brez dsnsrja, vsled česar je prišel s svojo ženo in dvema majhnima otrokom vred v stisko. To ga Js prisililo, da je viel ža-kelj v roke ln odšel v družbi s Štefanom Jergovičem pobirat premog po želesnlžkl progi, kjer odpada iz vagonov. Čuvaj Geor-ge Bruas Ju je opazil ln akočll za njima. Oba sts začela bežati. Bruna Je uatrelll (n krogla Je zadela Pošoks, ki Je obležal mr-tev. 'Jergovič Je odhiUl domov ln poklical Požokovo Ženo, ki Je hitro tekla na progo. Polfllcan je bil zdravnik, ki pa nI mogel več pomagati. Nekaj časa pozneje je policija aretirala čuvaja Brunsa. Izgovarjal se Je, ds je ustrelil zato, ker je Požeg posegel v svoj žep in on je mislil, da Je morda segel po revolverju. Ubogi Požek. Id je moral dati življenje sa par koščkov premo-gE, je bil star 26 let. Rojen je bil v Chicagu In bil je član društva "Delavec" št 8 SNPJ že bd svojega šestnajstega leta. torej ie 10 let. Njegovo truplo zdaj leži na njegovem domu. 9822 Baltimore ave. -U HortaUt priporočan za NoMeve Stockholm, 2. febr. — Carl Lindhagen, znani aoclaliatičnl iupen v Stockholm u, Je bil vč» raj y švedaki zbornici nominl-ran u Noblevo mirovno nagrado za leto 1827. vzrok za odpua«tev iz dela, ako je zaaačen alf pa lfcdan. Veliko detavoev j« iS izgubilo dele, ker so bili na sumu, da agitlrsjo sa unijo. Da stoji organizirano delav-stvo pred resnim problemom, so ftovdarjati tif govorniki. Nagla-šali so, da mora organizirano delavstvo ifl na delo, da privede v unijo tiste, ki še niso njeni člani, ako ftoše Izvojevatl boj proti "opcnltliarskim" družbam. Joseph Richie, glavni organizator Amerfcfce delavake federa-cljc, ki Je predsedoval prvi seji, Je govoril 4' učinkih novih Iznajdb,jkl spedrivsjo Isučene de-lavce, katere nadomeščajo v manjšem šffrflu neitočenl b ne-organizlrailfdelavci, ki delajo aa nizko plačo. Udla Fowler, taj-nik orgsnlslranlh olektričarjev je urglrsl, da delavci podirajo delavska učlHžša ln leobraleval-ne ustanove fn udrihal po gl gantakfh monopolih, ki nasprotujejo organiziranju delavstva ln ropajo ljudsko last. Edith Chri-M ten son, članica Women's Trade Union lige, Jk spellrals ns delegate. naj se zavzamejo za slsU-matlčno organiziranje žeaak. ki so upoalene v raznih industrijah. Na konferenci Je bilo sprejetih več resolucij ln sklepov sa "rganiztranje delavcev ln u*i*>» ne j še boje proti odprtim delav nicam. lioče biti v svoji hiši; Muaaolinl poaval milico, naj bo prlpravliana na vojno. Jugoslavija Je obdoliena, da je laročlla svoje brodov-Je francoskemu štabu. Mala ecitenta potiva Ligo, da preišče afero itaUJansklh strojnic na Ogrskem, Stre-seman potiva Francijo, naj dvigne Mioloanl tastor" v Porenju. 2. febr. — Benito Mus-sollni je včeraj naznanil, da ae faštatovaka Milica Mz osirom na možnoati" priključi redni lUli-Janakl armadi, v kateri bo ml-Ica služila kot "sunkovna sila" slučaju vojne. Včeraj Je bila petletnk» u-stanovltve fašistovske milice in Rimu so bilo velike parade In alavnoatl. Muaaolinl js v avojem govoru pred mtllčarjl rekel, da |e mllloa dokončala politično delo, za katero je bila namenjena ln sdaj mora postati "prva Unija narodne obrambe." In kadar bo mllloa pozvana v boj — Je dejal Mussollnl — tedaj se bo bojevala "t bodalom med sobml ln S bombo v rokah." Medtem pa Js "Gioraals dita-Ua" obnovil napad na Jugoslavijo. List piše, da sU Francija ln Jugoalavlja sklenili vojaško in mornarUko pogodbo, na podlagi katere Imajo francoski mor-naričnl častniki organizirati Ju-goslovanakof bojno floto. Pran eosl so še na tem delu. Flota bo Iz lakkih križark in ru-šikev, podiassalksv ln asropla-nev. Generalna štaba Frsndje in JugoslavtfrlMsta dslala skupaj v slučaja vojne. Jugbslovaa-sko brodovje pride pod do Franoe«^ ln J Riz|Miivtfl)t iov)tttkib Državni baaka, da je prell privatnemu prodajanju sovj^sklk šs- Wasklatoa, D. C. — Drtavnl tajnik KsUogg Js v sredo nastopil proti privatnemu raspeftava-nju sovjetskih tslesnlftklh bon-dov v vsoti trldssst milijonov dolarjev, ki so bili ptstavljent na ameriški trg pred nekaj tedni. Chase Nstlonal banka v New Yorku In Amalgamated banka (banka krojaške uaijs) v Chicagu sta po.dogovoru s sovjetsko vlado nameravali rat-pečstl bondr a privstnlm prods jaajem direktno onim Američanom, ki hočejo Investirati svoj denar v sovjstaks bonds. Denar, ki pride od bondov, se porabi sa gradnjo novih železnic v Rusiji. Državni department Js sporočil prizadetim bankam, da vlada šs vedno nasprotujs sovjstakim, C o J Horn v Ameriki ln ne od» va niti privatnega raspeča-vaaja. Ts korak Kelloggs Js po-kazal, da Cololdgsva vlada šs al anremeaii ^Svojega stališča na- ali nezmošnostl. Rekel je da ss vrši neprestan boj proti sksplostsciji od strani lakemnlh advokatov ln dragih ssmopo-stavljenlh agentov, ki se skuša-Jo okoristiti ns rsčun poškodovanih delavcev. DMNkrify kobacajo v kail saio ia nolmla McAdeo a vari demokrate, da js Al Smith premoker sa piaal- ___I W. Va. — PO del- gem molčanju se Je oglasil Wll-liam O. McAdoo, vodja suha-ŠksgS krila demokratpks strsn-ke, In v svojem govoru na tukajšnjem sestanku prohlbieistov v sredo zvečer js Izjsvii, ds aew-yorškl governer Al SmlUi nI sposoben ss predsedniškega kan-dldata, ker Je preveč moker McAdoo Je dejsl, ds šs misliti nI treba, ds bodo "dobri" demokrat je volili {fmiths. Prihodnji predsednik, demokrat ali republikanec, mora biti suh. Letošnja volilna bitka bo bitka med sušo ln mokroto in mokrsčl morajo biti enkrat sa vselej tepsni. Tako Je govoril suhi gospod M< Adoo, bivši zakladnlški tajnik sa čaaa vojne ln zet pokojnega predsednika Wllsons. 180 liii—lallhilh unij salrtlh umom, da je Imel mo-ičal. Pozabil je na vse ln se nI j1'»" pravico ubiti butlegarja!'spominjal nobenih argumeou* V Ji sina. Farmingdale, N. Y. - Claude H. Prlddy. bivši metodlstlčnJ pastor, Je U dni s sekiro ubil svojo ženo in dvs sinčka. Ko so ga prijeti, je dejal, da so vsi trije trpeli na neozdravljivi bolezni. zato J# boljše, da so mrtvi. pre- Trije rudarji Hartshorns. Okle — V mogovsiku No. 7 Bork Goal â Mining Co. je bila 1.1. m. no Baltimore. Md. — PklUp Hegel. kateremu Je po par potlrklh dobro pijače" zraaUl pogum, je vprašal svojo ženo, naj mu da dva dolarja, ds si kupi čevlje In jI rekel, ds Je on goepodsr v ki-ši. 2ena ga Je dala radi teh besed aretirati. ^ _ Aiera Je prišla pred sodišče, la sodnik i. J. PeUttat ga Je o-prostll. ko Je Nagel Izjavil da da ves deUar, ki ga prejme na plačilni dan, ženi. Ona ms po-tam Izroči vsaki dan štiri cigareto in dva veftnja listka sa cest-Včasi M bil pa le Kanton. 2. fe6r. — Tukajšnji režim je satri 180 ddavsklk u nlj komunističnih tendenc, odkar Je bila ziMluiona tukaj komunistična révolta. — Kanton ska vlada Je v veliki finančni krizi. Papirnati denar je izgubil 78 odstotkov veljave In nihče ga vet ne mara. mstsrij Ženeva, t. ebr. — tenta to včeraj uradno pssdloš!-Is Ligi narodov zahtevo sa pre-iakavo ogrske afere v 8t. Go-thardu. Ogrska js obtožena, da je na tihem importlrala 8000 strojnic Is Kalijo ln s tem pm-kržils mirovno pogodbo. dolarjev, kl^Äjs aranžirala grupa newyoržldh bsnklrjev pod vodstvom Psrslvala Farquhar-Ja. To posojilo Js namenjeno sa lsgradajo velikih Jeklarskih to-varen v Doncu. «Ukor se Je izvedelo» je Kellogg izdal svoj komunike, ko Js estants poudarja, da js afera prejel protest New TjSÉ Lto zelo omajala saupanjs v medna-('»sursnes konipsnUe ^U mkl rodne pogodbe. Zsdeva prida ns nobavl pesojils sovjetski vladi v dnevni red prihodnje sejs sveta Lige narodov. Berila. 2. febr. — Nemški su-nanjl minister Streaemann Je včeraj v parlamentu med deba-ja> o budgetu zunanjega urada rekel, da vss atrsnke v Nsmčljl želijo sporasum s Frsncljo, ln če sporazuma šs nI, Js krivs Francija, ker na ponovne ia ponovne spele nemšks vlade aoče izprazniti teritorija v Porenju. Stresemaan Je zaključil svoj govor s sledečim drsmstlčnlm s-pelom ns mneijo: "Dvignite železni zsstor v Porenju, ki nas loči In razdtaja — In potem yi-de doba aktivne kooperseljs in dobre voljt med Nemčijo In Francijo."^_ PROTI IHlAlUANJU ORODJA, Ameriki, dokler sovjetl ne pri-znajo carskih dolgov. Omenjena družba ima dvajset milijonov dolarjev Inyestlranth v starih ruskih železniških, bondlh, katere ao sovjeti anulirali. Baak protest Je prišel od First latsr-nstlonal Securities Corporation New Yorku, kl tudi Ims stsre rusks bonde. zbornici Je erOdtošena v Um Washington, D. C. — Theo-dore Burtoll, republikanec, je v nižji zbornici predložil reaoluci Jo, ki iM-epoveduje vaako poši I ja te v munfdje ln orožja v dru ge države. Resolucija Je bila Izročena odseku sa tujes^nsk« zadeve. Mlad fant prtonal tatvine a»ist Logansport. Ind. — 17-totni kamenja. Georg« Cook je v torek prisasl. . da Je v družbi svojega tovariša v rismsjsr «hit v rova. . Warwood, O. — Alez Carlo Je bil ubit v revu, kl je last Con-stanzo Coal kompanije. Zasula ga Je plast kamenja, ki je padla nanj. Njegovi tovariši so delali v«č ur. da so gs izkopsll Izpod eksplozija plina ln trije rudarji .o zgoreli pod zemljo- f aajst drugih se Je rMIU» Ikodovsnih rad goetrrdtf v svoji pak to se dSRodi to Uda j, mu kak prijatelj kupi par psair kov, ki mu učvrstijo pogum. Millard Sheperda ukradel 20 avtomobilov. Njegova Izpoved J« povzročila, da je policija aretirala Sheperda, kl ae je skrival v will, Chicago. — Frank Troutman, 518 W 48 at„ Je bil aretiran In (»ridržaa ia veleporoto radi napada in zlorabe nekega 18 let »tarera defctoU paaamoriikaga valuti. Havana, Kuka, 8. febr. — K-dusrdo Alvsrsz Iz Salvsdorjs, član ekonomskega odseka, J« včeraj predložil načrt ss postopno Izenačenje denarne valute ss vas smerlške republike. Rekel Je, ds Je smerlškl dolar ž« danes faktlčno standard denarne vrednosti po Centralni ln Južni Ameriki, zato bi zelo koristilo, če vse republika sprejmejo dolarsko valuto f Argentinska delagscijs v*traja a svojim načrtom carinska u-nlje In prosU trgovine med ameriškimi deželami. Nav aebeiičiilk v New Yaris. New York. N. Y., 2. febr. — V New Yorku nameravajo «gra. dltl nov nebotičnik, ki bo višji kot Je Woolworth poslopje. Zgrajen bo na 42. ulici ln bo imel 82 nadstropij Otrok utonil v jeulks. • Chicago — Frank Uallaso. star 17 mesecev, ae je v sredo Igral v kleti svojega doma. V kleti je bila luknja napolnjene s j stihom, v katero Je otrok padel Ia se utopil. ^ é£1 . A „ . r» PKOSVETJC PROSVETA GLASILO SLOVENSKK NARODNE PODPORNE JBftNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cm» m M vračaja. Nsrotnloa: Zadinjene drtave 0 per MEMBER OP THE FEDERATED PRESS its r oklepaja a. pr. (Jsa. 81 1828) da va» je a tea daerea» pe88kla ae ra* ne acta vi PaaikollA ^ — I^amaIA^^JI ronuvvic jo prsfvcssnv, MUSSOLINI IN PAPEŽ V NAVZKRIŽJU. Med Mussolinijem in papežem ja prišlo zopet do prepira, kot pride med zakonsko dvojico, ki nista drug za drugega. Fašizem in rimski klerikalcem sta se v začetku pobratila, ker sta potrebovala drug drugega, dasirav-no sta si v svojem stremljenja nasprotna, kakor republikancem in monarhizem. Fašizdm je v začetku potreboval rimski klerikalizem, da se razvije. Rimski klerikalizem je pa potreboval fašizem, da je utrdil svoje močno omajane poatojanke. Tako sta v začetku vozila skupaj. Fašizem je preganjal socMiste in liberalce, med zadnjimi posebno prostozidarje. S tem se je močno prikupil rimskemu klerikalizmu. Ta ja pa prepustil krščanske social-ce Mussoliniju, da ja z njimi postopal« kot se jnu je poljubilo. S tam m je rimski kterikalisem prikupil fašizmu in nastala je nenaravna bratska zveza, ki mora prejalislej pričeti pokati in se krhati» ko se utrdita oba in pe čutita tako močnim, da se lahko pograbita med seboj, ne da bi tretji, to so socialisti in liberalni element, po njunem mnenju imel od tega koristi. Ta čas je zdaj baje prišel, kajti fašizem in klerikalizem sta si pričela kazati zobe, vihati rokave in delati pesti, daai sta bila še pred nekaj leti v bratakem objemu in drug drugemu lelela saj navidezno velike uspeta. Pozdrav vsem zavednim 1 — Pograbila sta se. Zakaj? Fašizem hoče učiti v šolah fašistovsko moralo/ rirRski klerikalizem pa dogmatično cerkveno moralo. "Ospervatore Romano/' glasilo rim-skega klerikalizma, je povedal odprto, da se v šolah ne moreta podučevati vera in morala, ako nista dogmatični Vatikan ne bo odnehal od stališča, ki ga je vsel. Gospodje prav dobro vedo, da je rimaki klerikalizem zgrajen naj iti bi JoradTaaHHlT dogmah, da so dogme njegova glavna opora in če se ti oporniki porušijo, se sesede tudi rimski klerikaliaam. Dogme sahtevajo neomajno vero v pravljične čudaš^, v legende o nenaravnih rečeh in dogodkih, v legende in pravljice, o katerih človeku zdrav razum pove, da so neresnične. Ti dogmatični nauki so pa v zadnjih desetletjih poslali zelo skrhani Krltičarji cerkvena zgodovine so pokazali, da nauki starega in novega testamenta slone na tradicijah razne vrednosti in starosti Arheologi, k! so izvršili preiskave v Orijentu, so dokazal], da del biblije prihaja is Babela, da je imel nauk o enem bogu svoj začetek v Babilonu še pred prihodom Mojaesa. Fašistom presedajo dogme, kajti fašizem gradi svoj imperij na zgodovino poganskega Rima. Navidezni mir, ki je vladal med fašiamom in rim hkim klerikalizmom, je bil le pivmirje. Današnji rim«» ski klerikalizem je tak, kakeršen je bil koncem šestnaj» Htega stoletja. Prav nič se ni ispremsnil. Ako hoče obstati, mora obdriavati popolnoma sam vlado nad lahkovernimi ljudmi. On ne more deliti te moči s fašiamom. Ali zmaga rimski klerikalizem in preneha fašizem v Italiji, v njih pa nastanejo razmere, kot jih je opiaal dr. Ivan Tavčar v svojem delu "4000 let po Kristovem rojstvu, ali pa zmaga fašizem in rimaki katoliciaem mora sprejemati nauke od njega in se spremeniti v nekakšni italijanski protestantizem. * Rimski klerikalizem je to storil s fašizmom, kar je storil pred več ko 40 leti z liberalizmom na Slovenskem. I>elal je z njim roko v roki, dokler ni utrdil in pojačal svojih opornikov in temeljov, ko ae je pa zgodilo, mu ja pljunil v desnico, ki mu je fašiasn prijateljsko ponudil In prsv je tako. V trenotku. ko as reeoo spoprimet* sa bo pričela drobiti njuna moč. Kdo. prvi podleše v tam boju za absolutno gospodstvo nad maaami v Italiji, razvoj napredka vseeno. Glavno je, da sta se spoprijela največja naeprotnika napredka in ljudska sovrainika. Ako v tem boju zakolje ta drug drugega, ne bo jokal nihče za njima. Prizanašala né bodeta drug drugenui kajti znamenja govore, da hode vsak sum biti v It» liji v bodočem rimskem imperiju, ki plava nekje v oblakih. Stanka v Mmfc (rested Bati«, Cela — Moja navada ni, prepirati aa v listih, posebno pa ne v cenjenem listu Proevsta. Toda kadar pride na povrftje vprašani« kot je sedaj tu v Coloeadu radi dveh organizacij, o katerih so izrazili svoja maeaja koloradski dopisniki, tedaj sf Štejem v dolžnost, da tudi jas apesgovorim par beeed. Rojak Martin Kovač pile v svojem dopisu "Več razsodno-«ti", da j« povabila IWW organizacijo GP A I Co. Mani ni znano kdo ja povabil to organizacijo v Colorado. Vsakemu pa odprto pove», da kdor ni z IWW organizacijo, ta ja proti njej. Ako nas IWW na bo privedla da zmage; nas tudi UMW na bo. Dopienik je pozabil omeniti, kal so t nami napravili lata 1S3& Ali ja bil kakšen lokal obveščen, da bede prišli kmnrimijirki pod» repniki t redakcijo, ko so nam kar $S edlfHT Rečem, da ae» danje stavka bi na bilo treba, ske bi Uli »—¿-«n UlftW kaj vredpL Mirni se zdi, da je bo» mi "a Met tudi v naši naaelbini. Cema asm priporočajo gospodje kompasi jo CF k L Co.: "Zakaj se ne defttte UMWA; to je dobra unija." Tako l Torej tiato aaija aai podpiram, ki ml jo bo» do takšni molje priporočali. Potem borne pe tam ostali, kj«r smo sašell. Ko amo šli na stavko, j« prišel k nam Andy Bumbs ter ja sklical svojo saM seveda kom-panijsko ter pričel nagovarjati ljudi, nja gredo nazaj as delo. Vpriseril j« vsake vrat« trikov. j« naročil, naj nesi takoj odpovedo kredit. Toda, vsa Amt njim, niti eden se ni odzval Naš mestni župan mu je kar v obraz povedal: "Jas lahko izravnam atavko v eni uri, ako mi daš pravi odgovor/' Bumbs j« dejal, da kako bo on to izvršil župan j« odvrnil, da naj plača $7.50 mezdo, in da gremo takoj na delo. V to aeve-da ni hotel privoliti. Martin Kovač pita, da Je prišlo rsskeUa radi dveh atraak. Male mnenje pa je, da ker je gnilega, naj aa odstrani. Seveda ima IWW veliko nasprotnikov, saj jih je imaU tudi SNPJ Še od svojega počet ka a je na» preievala kljub tarna, kar je bila dobra za naše rojake, in sedaj napreduje, kar ja za nas dobra. Vidimo, da še aedaj vtikajo v SNPJ svoje noeeve ljudje, končati pod vodstvom UMW Ras, lepa pripovedka) Gotovo eo jo hoteli, pa kako? Zato, kar so videli, da UMW j« mrtva in da IWW j« močna. Kaj bi člani SNPJ reka, bi hotela kakšna katoliška jodnoU njo vodit Zakaj ee ae Leaievttla, Cele* — V Proavati I dne 20. janusrja sem čitsl dopise samo is Aguilarja, Colo. peščica J« asa vseh Slo-9, da skoraj v poštev na pridemo tukaj v Ameriki, pa še se. ne razumemo. Bden ima rad IWW. drugi hvali staro UMW Kovač dokaaa da Je bila IWW povabljena v Colorado, kar je asm vsem uai torjl so bili le tukfj prodno Ja bil Adama izvoljen na govemer-ja. BiH so tukaj ko J« bil še Morler» in takrat je IWW trikral vaš članov «t , UMW. Smeha je ko piše, da ae Je Jtoeka* faUar bal. da bi UMW zhatevka-la ko vendar še Človek ve, da UMW Je mrtva od leta 1910 naprej. Od kod ve. da Je bila pogodba K pisana med pramogarji in kefeUerjamT Nikdar od lete 1910. Potom ae vidi, koliko ee on boji UMW. Ampak bojijo aa pa preoej IWW in to v« daaes oela Amerika, zato, kar Imajo boljša pravila kot UMW. Pod organizacijo IWW na more par moiakov stavko sklioati in ne preklicati, kakor ja to pri UMW. ampak pri IWW smo vsi eleeovali za atavko in val bomo «Isaovall sa dalo, kada; bo čaa frišel. Rea j* da je UMW priborila 8 urni delavnik in tudi aa Je te skoraj povsod zsublU-Zato dane* stavkamo pod 1WW, da sam pridobi nazaj naše pravic« in da ne bedo nekateri da-1*11 po 10—17 ur na dan, ampak po S ur te sčaaoma po S ur po ealt državi. Nadalje sem videl v dopisa, ds so bili pripravljeni atavko zdaj» ko imajo močno jednoto? To bi bilo lepb, kajna? Tak« ja bilo mad IWW in UMW. Voditelji IWW vedo, kaj delajo, in niso šli v Indianapolis po navodila. Taca se naj nekateri zavedajo. Vsi rudarji vemo, da baroni premega nočejo pripoznatl # nobene organizacije, dokler niso primorani, kar vede, če zdaj zmagamo, da bodo mogli nam dati od 4000 naloženega premoga 4,000; ne pš po 2,100 do 2,700 kakor dosedaj. Jaz sem tudi ie precej prileten in v Ameriki sem ie nad dtajaet let. V starem kraju v Leobnu sem bil premogar precej časa in član sem bil UMW vee čas kar sem v Ameriki. Danes nisem več, ker vem, če n« bo IWW zmagala, da UMW gotovo na bo, k«r je ni v Coloradu. Le še malo števiice j« tampa-tam. Tukajšnji lokal UMW ima 7 članov, akoravno je nas vseh majnafjev v Louisvillu čez 500, pa še onih par deluje danes za IWW. Carter UMW visi zaprašen v kotu dvorane, ampak Carter IWW visi lepo na sredi, okinčan z malimi sestavami. Kakor vemo, ima UMW danes okoli 200 članov v celem Coloradu. IWW jih ima pa nekaj nad 4,000. Tako je, da vsaka stvar se umakne novi, kakor se je ÖMW umaknila pred novo organizacijo — IWW. Stara organizacija na bo oživela nikdar več v Coloradu. Rojak, kateri se joče, da Aora dajati karte rojakom, da gredo delat v Wyoming, bo pa razočaran, ker bo mogel k nam priti po rdečo karto, ako ho Hotel z nami delati kot brat. Prišel bo dan, ko bo mogel imeti rdečo karto, če bo hotel v Wyomipgu delo dobiti. Ako nekateri tega danes nočejo pripoznatl, bodo mogli v bližnji bodočnosti. Rojaka Mihevca bi rad vprašal, kdo je nam dal leta 1922 od $5.25 do $7.75? Ali jih je dala UMW, aH jih je nam dal dobri governor W. S. Sweet? Stavim, da atavka je takrat toliko pomagala, kakor Blašev fegen. Ampak governor Sweet ja rekel, "dokler bom jaz governor, toliko čara ne bo plača sni lana premogarjem v Coloradu." Resnično je povedal Kakor hitro je on šal, teko hitro ja biLa plača odtrgana. Kateri to nočejo pripoznatl, potem eo gluhi in slapi. S tem dopisom jaz ne mislim kaj večina ve in zna. de nekaj bi rad povedal, in to je, da je največ skebov v Coloradu, ki ao člani UMW. Is vaeh krajev jih "Upajo" pod vodatvom iz India-napoliaa. To je dokazano, kar smo le precej avtomobilov videl in presneli, seveda ne vse, ker jih ja bil preveč sastraženih od kozakov. Imeli so tablica obešena "Indiana," "Illinois", Ohi-jo", in tako napraj. Seveda, debeli "šordi" v Indianapolis v«, da aa mu stolček trese in dala kar more, da bi bila stavka pod IWW zgubljena. Ampak jnisllm, da se salo moti. Potem pa Š« pridejo nekateri in hvalijo nekaj, kar se hvaliti ne maral Mogoče bo kakšen rojak kdaj tukaj na obisku Is juinega Co-lorada. dobrodošel, samo ako bo čez Wablije, mu bodo tla Louisville prevroča postala To zadoatuje. Pozdravljam vse stevkarje! Podpirajte I WW, ker tmaga je blisu. — J. Koči. stavke v Colo, — V štev. IS Proevete sem videl več dopisov Is Aguilarja od oeeb, k/ so moji prijatelji oziroma znanci. Kar nI prilotnoeti, da bi ae oeebno pogovorili o doadevnih raalikah mod nami, oziimna kar bo morebiti javaoati kaj kvfalilo. sa-to hočem tudi jas dati avoj«| ronaaJe v javnbet Kar se tiče politike, je tin Kovač povedal prav. Sploh te v splošnem strinjam s sjtan. dodati hodom k njegovemu dopisu evoj« mneaje. Organizacijo UMWA je aašala pešati na vaeh Coloradu. Vzrok temu je, ker so glavni uradniki, kot na prime J. L. Lewis, previsoko pihani in korupcija prevladuje v po-¿ameznih distriktih ter lokalih. Navadno Ijadatvo ae j« naveliča podpirati take trote, ki ima- AakAAMMaAŠm*! v/t uaima sa nmlevml jo orflbimcijc ,,,uu,,lu krava Zato Je tej organizaciji obrnilo hrbet kmalu po atavki lete 1922. Da smo imeli po stavki lete 1922 zopet ae nekaj časa jackonvillsko plačo, je bilo po zaslugi zuaaajih distriktov or-ganziacije, ne pa 15. Histrikts (Colo.), kar sem večkrat ališal, ko je kateri rekel: "taj nem ni treba stavkati v Cotamda. Kar bodo pridobili v IUiooU distrik-tu, te bomo tudi mL Naj se tem bij« boj za naa." Če je kdo o-meailf dajmo ae organizirati, tega pa «ikdp ni hotel slišati. Ce bi bih dtatrilcMii uradniki na meetu, bi bitt teksat, ko smo imeli uaijako plača Organizirali bi Colorado pa bi lahko kljubovali operator jem, kakor tudi organizaciji, U jih Je aedaj izpodrinila. Nameato tega* je vse spakK Ali zdaj je omenjena organizacija zgubila vsak ugled med tukajšnjimi premo-garji. Kateri še verujejo v o-menjeno organizacijo, so tudi razdvojeni Nekateri sdaj delajo, da odprto kljubujejo stav-karjem, nekateri pa doma čakajo na konec stavke, to je: so nevtralai. Tisti, ki dalajo, pravijo odprto: "S*j smem delati, ker ni UMW* oklicala stavke." Tisti, ki smo doma, pa pravimo: "Mi n« gremo delat zato, ker bi s tem skebali, pa magari če druga organizacija okliče stavko." V tem slučaju je IWW, ker mi smo s tistimi, ki se bojujejo za izboljšanje našega položaja, pa naj bo to UMWA, ali pa IWW, ali kdorkoli hoče. Da je organizacija fWW prišli do sedanje moči, ni direktno krivda CF k I Cd., kot se domneva, ampak je to prišlo naravnim potom. Ko peša ena organizacija, se na njenem mestu pojavi takoj druga, ki bo morebiti boljša, oziroma prejšnja je ostarela v nazorih in zedanja se upa prilagoditi sedanjim razmeram. Torej, nekaka evolucija se vrši. Dočim so n«fceterl hitro dovzetni za novost, se zopet drugi počasni in se držijo starih navad. UMWA je bila za svoj čaa izvtztna organizacija, ki a je priborila velike zasluge* pSk zdsj je dosegla svojo moč in začela propadati; na nje mesto stopi draga, ki bo nadaljevala to delo po taktiki primerni s* danjim razmeram. Gov. Adama skupno z opera-1 torji je baje ponudil izravnavo stavke, če bi se vršila pod pogoji UMWA. To je zato, ker vedo, da bi s tem premogarje še bolj razdvojili in bi potem operatorji absolutno diktiral pogoje. Torej s tem ne more biti nič uspeha. Nadalje hoten omeniti (metodo vzpodbujanja k atavki, to je, način kako doseči uspeh. Nikdar preje ni bilo toliko lenake-ga spola na javnih sajah kot sedaj. Sprva sem bil tudi jaz naaproti tej "razvadi", pa pokazalo se je, da ni napačna te ideja. * Moški aa vpričo žensk ne razburjajo, ae zadržijo mirno na shodih, kar kažejo alučaji pike-tiranja, ker š« nikdar ni nobeden imel s seboj nevarnega orožja, Pričujočnost ženskega »pola dela pomirjevalno na živce. Ce ženaka nastopi kot vodilni faktor, lahko več doseže, kot kakšen moški pod istimi pogoji. Primer: Devica Orleanska. Ko ao'se Francozi bojevali z Angleži, je ona, navadna kmečka deklica, tako vplivala na vojake, da so izvojevali zmage, ki so se zdele nemogoče. To se pravi, da moralna vzpodbuda je velikega pomena v boju, kjer so si nasproti fltranke, kot ao remi pre-mogarjl in bogati operatorji. V tem fclučaju Milka SaMičeva. Njej ni potreba tfčiti premogarje. kar ona sama ne sna. To j« Ali lahko pa valiko vpliva aa take, ki ao še v mltfini dobi promoKarstva. Ali i drugimi besedami relsMe, aa Meta ki š« :kuš«ni v razrednem boju navdušuje a Kar ae tiče štrajku, je. kot sem primerno razvoju časa. Nekateri pravijo: "Kaj bo niki povdarjajo: "Vsi bodimo voditelji! To bo naše geslo!" Po mojem mnenju je to bolj, kot pa kakšen star govornik, ki venomer trobi slično katoliški veri, ki «i ne da dopovedati, da je evolucija fakt. Novi govorniki iz maše tudi povedo kaj originalnega kar bede starokopitneže. Sploh ima vsak svobodo povedati svoje mnenje. V interesu stavke Je. šeleenk* To je «dina odpor* da vsak pomaga po svoji moči: Ce n«, pa sedi doma s figo v ž«r ■ Ce bi Vsi samo to delali bi ▼edstva v tem Washington, D. C. — Glavni poštar New je prepovedal rabo Sandinovih znamk na pismih in drugih poštnih pošiijatvah v A- meriki. Znamke, ki aa lepijo na __, rtr*ni pi«"* »o znak pro- r v P«*1 «»"riški intervenciji še v ja ki nima voditeljev - (lovor-1 v Nikaragvi. ^^ , k . ._,_,_______ operatorji sami prišfl do nas in ponudili sprtivo, ker bi ne imeli nikogar, da bi jim kopal premog. Kdor ima zmožnosti govornika, orgaifeatorja ali karkoli, naj eton svojo dolžnost v korist samemu sebi. Zdaj je v teku preiskava od državne industrijalne komisije o vzrokih stavke. Upanje je, da bo ta komisija pravično odločila spor, kar bo spet pero za klobuk organizacije IWW. Kajti v prejšnjih stavkah se ni kaj takega zgodilo. Sploh Je organizacija že pridobila na povišanju plače, do sedaj vsega skupaj $1.27, to je: prvega oktobra 96c in prvega Jan. 32c, kar zdaj dobivajo skebi, dočim mi, ki smo to privojevaU, gledamo preko plota. Morebiti ml bo kater! rekel: ta je pa že cel Wobli. Rečem vam: jaz se bom pridružil tisti organizaciji, ki bo čas pokazal, da je najboljša za nas. Nočem kritizirati UMWA. Organizacija je dobra in želel bi, da sem aktiven član, ampak da bi sodelavcem sramoto delal, tega pa ne. Na primer: Nekoč sem bil na StarkviHu na seji UMWA. Izmed navzočih 12 oseb so hotel* voliti odbor, da bi Sel drugi dan v Aguilar zastopat interese lokala. Eden za drugim so se izgovarjali: "jaz nimam časa, moram delati jutri." Nato sem vprašal: "Kaj delaš in kje?" Odgovor: "Delam v Morley rovu." To je bilo meni dovolj. Povedal sem jim: "ČePvaa ni or-grfhizacija poklicala ven, ali ni mate toliko svoje možatosti, da se pridružite stavkarjem, kateri stavkajo, da vam vsem priborijo boljše raznjere?" Pa so se odrezali, da jim tega ni treba in da sinejo delati. Na ta izgovor se jih je že mnogo oprlo, ko so se vrnili nazaj delat. Torej, ske-bajo v imenu UMWA. Kaj je zavednemu Človeku storiti drugega kot oprijeti se nove organizacije? Upam, da boste moje pojasni lo razumeli tisti, ki napadate I WW organizacijo. Ta organizacija ima svoje prve bojevnike po ječah ia ranjence in več ubitih: Columbine in Walsenburg vam sta vzgled. Vsi ti ao prelivali kri za svoje in vaše izboljšanje. Vi jih pa še poleg tega zapostav ljate. Neki ddpianikar pravi, da Wobliji hočejo UMWA karte, da bi šli v Wyoming ali Illinois in druge kraje. So neznačajneži, ki to delajo. Val po Coloradu vemo, da kadar je stavka v centralnih državah, prihajajo sem v Colorado trumoma in tudi nosijo karto a seboj. Kje je kaj razlike? Tega niso delavci sami krivi, temveč razmere, v katerih živimo, pod imenom trade-union-sistema. C« bi bile razmere povsod enake, Id ne bilo treba te» ga preseljevanja. Kar se tiče društvenih razmer so v tej okolici ravno tako zamotane kot štrajk sam, če ne še bolj. Jaz sem član društva št. 299 v Walaenburgu in živim za-čaano v Soprisu. V tukajšnji o-kolici jih Je nekaj obupalo nad štrajkom in so se vrnili na delo, kar je vnelo spor med člani. So nekateri z velikimi družinami, ki š« aedaj stojijo na štrajku in drugi samci, Id ao ae vrnili na-zdaj delat. Vsak ima svoje mne-ob priliki bom povedal svoje nja Za danes naj zadoatuje to, mn«nj« tudi o društvih, oziroma članih, ki ddajo. Pozdrav vsem zavednim čita-teljeml — Joe Marala PETEK, 3. FEBHUARJA Frimite bankirja! V Prvo narodno banko I Chiesetownu so vlomih i>undiu 1 in odnesli tridesettiso, predJ sednik banke še ni bil aretiral Kdaj bodo zidali? Chicago potrebuje podzemski zoper bomba&a * Vse j» mrtvo v areni (Radio Iz Sheboygana: Gladi. 1 jetor iz Afrike je zinil zadnjo iS zdaj leži iztegnjen. X* m\ moli od sebe. J^ietska viška" katero je dobil zadnji teden, m je zavezala jeziček, črevcel "frurfel". Ajaja! «Drugi radio od tam: Afrffl gfadijator je ldhnil zadnjo »I november in december. Nazna. nll je, da so v Jolietu kapituH-reli in sodba, če pride, mora btr ti v 3heboyganu. Kako lepo ki obračal in kako žalostno so obrt nili v Jolietu! a Tretji radio: V mrtvaškem krču je gladijator bleknil, 4a je "Zavrtnik dobil mordff $5000' pri Kristanovem posojilu in po-tem še mogoče letno po $1000." ■ Morda in mogoče! Zakaj ne baje? Trdno smo prepričanj, da je bil ZSvrtnik pripravljeti dati vseh $5000 in še vse one ti. soče gladijator ju, če bi ne bili gladijatorska farsa propadla. Ob kanadski meji. Brat iz Detroita mi poroča, da j je bivši trobnenaki brat zato "mufai" tja, da poišče četrtoj ima, ki je nekje v Kanadi. Ime bodo butlegali čez mejo. -j Frank Horseraddish. plačajo list za m Odprite dlan! Iščejo se rojaki, ki naročnino za najboljši deset let naprej in potem molijo] za njegovo dušo v vicah. -j Nick Lopata. • i Ekspert Ima besedo. Tista vest, da So brunetki bolj vroče kot blondinke, je i* ca, Jffoja prva žena, ki je bk»-dinka, je bila tako vroča, daj imam danes že tretjo brunetkoJ a še se nisem pošteno ohladil—1 Dr. Henry Zima. Protetenka sebičnost. Prvi delavec: Kdaj bomo pat imeli parado, Drugi delavec: Aha, ti si žuš- j tar, mar niai? e To j« druga stvar-- Kako je to, da ao tako hitra ] zaključili s tistim morilcem ta» nekje v Michiganu, ki je rain-j zal petletno dekletce kot kaiM repo? In zakaj ao poboinjaib listi take molčali o njem? -Ej, če bi bil kakšen "arrrdofr kar," ali bi bili zavpili: Tuk* se naipeglajte, kam privedej človeka brezverska vzgoja!-) Miha Terre—. t e Poškaraka obrt. Stari Kolina pravi: Kdor ¡H deluje opanke, je opančar, kdor izdeluje lonce, je lončar, kdor izdeluje nože, je nožar in kdor izdeluje puška je puškar - •> ; puškar Je lahko pošten človek. NI treba, de bi bil ubijalec. - '1 LISTNICA UWBDNtôTVA. Cote. — Stavkar. -j Dopia polemične vaebine m n* mora priobčiti brez podpina. zdrav! RAZNO ■■multJtJi.dU Ia fc«a»emrruth*i Pojavi, kakor jih opsie Jejo pri Tereziji Neumanno»! in pri rudarji Pavk» Dieblu. nič tako nov«ga. Poznali so j» ž« v starem veku. Tako mo v zbirki Iktevskih P« Midraš Geneza", eilomek. v W\ terera avtor po stefedavnema ročiiu pripoveduje, dp je sin očaka Jakoba v jezi n tezi kri potil. V takšnem stsj ja bU tudi smeSon, da je * ^ mi droM telesne kepe. O J^ pripovedujejo stari viri. dsj» točil kri is daaaega očeaa Tsi^ nih poročil pa J« v stari i t ri še več. « iwrtl - «i j mm®!* j1» ■ PETEK. 8- FEPRUABJA. Vesti iz Jugoslavije (Izvirno.) flakedonei ss zopet gibljejo. srečali sm vstraži ničesar. Pričelo je irbo za svojo svobodo z aten-ti. Tako je bilo v lanskem le-izvršenih vse polno atentatov letos se zopet nadaljujejo. V coplju je dne 18. januarja stre-ila 25 letna dama Mara Buje-i na pravnega referenta skop-anske oblasti Velimirja Pre-ia. Prelič je znan nasprotnik acedonskega osvobodilnega gi-mja in je kot važna oseba tal pri skopijanskemu procesu ¿no vlogo. Vse svoje moči je ¡»svetil, da zatre gibanje Mace-Dncev. Zato je sklenil mace->nski odbor, da mora iz tega feta. In res! Mara je to nago izvršila. Prestrelila mu je I ulici v Skoplju vrat in ga že itrelila v prsi. Takoj nato se I ustrelila že sama. Atentat i je posrečil. Ni osspiljen in edili mu bodo 6e drugi... Ako pričenja borba z atentati, je znak, da morajo biti v Južni "biji jako lepe razmere. Sicer i je tega kriv predvsem Beo-rad in nihče drugi. Socijalietl v Ptuju m »vali. Pri občinskih volitvah Ptuju se je zopet pokszalo, da ipreduje socijalistiČna zavest, t zmaguje socialistična misel, eakcionarne stranke ptopeda-uo. napredne zmagujejo. So-•ugi socijalietl so dobili 112 Uho v in 4 občinske može, Nem-■254 glasov in 8 občinskih od-jrnikov, klerikalci 18» glasov J") mandatov, radikali 78 gla-¡v in 2 odbornika. JlhjaAko zborovanje v Ljubija-« Te dni se je vršilo v Ljub-uni veliko mednarodno dijsško K»ro\ anje, ki je zborovslo o pe-I ih problemih, ki se tičejo atuja in studentovstva sploh. Za-lopmki na zborovanju so se >rali iz večinoma vseh evrop-|ih dežel. Zborovanje je po-'kl<> mirno in so se dosegli oni *l>(,n' zavesti, oni konservetivni ■mest, ki je v delavskem gibalu tvoril vedno desnico in vča-■ lo zaviral delovanje. Mno-¡¿'*t pa se je tudi zgodilo, da uredništvo sploh ni brigalo ■noje razredne in stanovske " m- in da je poetalo politič-| I*»v*em pasivno. V svojem k vnetem in prenapi **tr.tnu se je dalo izkoriščati ( mogoče načine. H km ja >*no. da ame tlorensl |rne in ponižne duše, zlasti pa Ae oni Slovenci v Domovini, ni čuda, da se je moglo od najrazličnejših strani, posebno pa iz Beograda delati z našim uredništvom, kakor se je komu zlju-bilo. Toda vse to se je potenciralo tako, da se je polagoma pričeli tudi državni uradniki zanimati za realnejši življenski boj. Prišel je do spoznanja, da ga njegov patriotizem ne bo mogel narediti sitega in oblečenega ... To spoznanje sedaj prihaja. Sram je še te naše slovenske državne uradnike, da bi se priključili delavskemu in socialističnemu razrednemu gibanju, ali kaže že vse na to, da se bodo kmalu dobili na samo posamezniki, temveč cele skupine, ki bodo stopile v socialističen krog. To se sicer že dogaja, jako skromno je še, ali dokaz, da se tako bo godilo. Le v socijalizmu je tudi za državno uredništvo —- rešitev. 115 let stara žena hotela izvršiti samomor. V kršni Liki živi žena, ki je dosegla redko starost 115 let. Ker starka živi v bednih razmerah, se je pač naveličala težkega žlvljenskega bremena. Dne 18. jan. se je pri selu KruSkovcu vrgla na železniško progo, ko je ravno prihajal vlak. Rešili sojo pravočasno in jo oteli pred zaželjeno sArtjo. Smrtna koea. V občinski hiralnici v Hrastniku je umrla E-liza Sapotnikova, upokojenka, ki se je starejši Trboveljčani še prav dobro spominjajo. IZ ramoRJA * Ustreljen tihotepec. Pri Jur- šičih so ustrelili miličarji znanega "kontrabantarja" Frana Pa-ternosta iz Loža. Hotel je pobegniti, miličarji so ustrelili, P*-ternost je padel in med transportom v postojnsko bolnico u-mrl. V Idrijo se je priselilo lani 186 ljudi, izselilo pa se jih je 100. Včasi so imeli Idrijčani dovolj dela doma, da se ni bilo treba izseljevati. • D'Annunzk> podaril erebm križ grškemu škofu. 0 božiču se je posebno reško poslanstvo poklonilo D'Annunziju in ga prosilo, naj prevzame patronat cerkve v Kozali, kjer bodo pokopani reški legijonarji. Član tega poslanstva je bil tudi reški škof Sain, ki se je pa zadnji čas premislil in šel na obisk D'Annun-ziu. Izjavil je, da tega ne more storiti radi božičnih funkcij. D'Annunzio mu je nato poslal dragocen srebrn krft in ga vabi na obisk one cerkve, "svetišča svetovne vojne" ... Malo čudno bi bilo, da bi se katoliški škof z Reke klanjal D'Annunziu v o-nih dneh, ko je katoliški škof v Cremoni odločno nastopil proti posešsnju prsdstsv tfAnnunzi-jevim drsm v tamošnjem gledališču, oznanjujoč jih za "dela, katerim treba dopustiti, da zapadejo v molku, ker drugega ne zaslužijo." t mrtna koea. Dne 6. jan. je u mrl v Kobaridu Janko Gruntar. veleposestnik in bivi župan, ster 56 let. V Ajdovščini je umrla Jožefa Lulik v starosti 79 let . Rihemberku pa eo pokopali 79-letno Avgusto Poniž, vdovo po pokojnem učitelju Ambrožu Ponižu. V Divači je umrla 88letn« Marija Bebec. V Ilirski Bistri ci je preminul Kristijan Hodnik znan trgovec in posestnik, v starosti 64 let. V Hočo je skočil z mo»ta pr Pevmi 701etni Hektor Pedovsn iz Semeniške ulice v Gorici. <> rožnik Barbeto je potegnil Pa-dovana iz vode ali Wl je že mrtev. Samomor je Izvršil radi bo-lezni in pomanjkanja. V Črnem vrha nad Idrijo t majo tri mlekarne. Dve sto za-družni In izborno delujeta; dnevno imata nad tisoč litrov mleto. Kmetje pravijo, de jta» dejemie. ko v zadnjih časih še največ do-hodkov. Gordi naka^iO s* preveč isnoiiM, ee peneaoa močno razredčeni. Les pe 1 tudi tako nizko cene. de ■ splača več eeketi. TvCe«taja je umrl P^ni Anton Hrast v visoki stan*« let VESTI & IASELBIN Brnsut, Cerlij, Frank . . . SpriagfMd, IH. — Ko čitam Prosveto in vidim keko bi neki Fraak, Charlij in Erneat Bar-tulovič rad prišel v 8NPJ, mi pride na misel dogodek iz otroške dobe. V starem kraju smo namreč fantje od 12—14 let stali mislili priti v cirkus, pa denarja, nismo imeli. Enemu je prišlo na miael, da bi platno pre-rezal. V dveh minutah je bilo izvršeno. Nastalo pa je med nami poba-lini vprašanje, kdo bo prvi vstopil skozi luknjo. Gledali smo e-den drugega- Neto pa sem dejal, da grem jaz prvi pogledat skozi luknjo, kaj se godi za platnom. Komaj pa sem u teknil glavo skozi sem že letel nassj. Telebnil sem tako, da sem imel nos kot kumaro velik. Ko sem se savedel iz omotice, so mi tovariši povedali, da me je lopnil tisti, ki po bobnu nabija. Frank, Csrly, ali Ernest Bar-tulovič-Novak, nikar ne vtikaj svojega nosu v SNPJ. Upoštevaj navedeni pripeti jej, ki < mi je dogodil v stari domovini. Frank Krmelj, član kluba št. 47. v iiiefcMut oaetki. I bi dvnrunft In vse potrebno, ker se le nihče nI pokesel, da Dlckeea Clty. pa.—Rti sem Shod se bo vršil v dvorani sv.]hI zagovarjal nae proti policiji v na stavki devet meeeeev In pol. 2. uri popoldne.j korist stavkarjev. pe sem ae pedaPv to meeto aa Na posabit* ns ta dan, ker gre Se enkrat apeliram na vse eaeement in se zavedajo pomena polje trdega premoga. Sedaj «a Narodni dom. 0*8*0 bo iM StoveaOf, zmožne jeziku, naj de- če drugI. Kakršno članstvo teka i»- uryun imetje. f - Kar je Slovencev v tem kraju so izjema v tem. da plačajo organizacije. Toda oni ne mo* rejo prisiliti oašelih narodnosti, da bi izpolnjevale svoje dolino* sti napram orgaaisaciji. Delavci,. Čas je, da se otreee-mo tiste pesmi: Kakor ao mene storži učili, tako bom tudi jas delal To bi monfta že veljalo v nekaterih ozirih, ampak v večini pa ne. Naši starši so živeli peč v drugačnih razmerah in niso vedeli, da bomo mi morali bojevati boj* Ako. bi oni to vedeli, ted*j sam prepričan, da bi tudi oni šli z nami in nam pomagali. Predvsem se mora delavec naučiti misliti sam a Pozdrav vsem 1—Henrik Pe-čarič. sem spet v istem položaju kot herni na meetu. Na shodu bohujejo na sejsh, da se iztrebijo nastavki. Dele se ne dobi. Le vsak imel priložnost povedeti naši odborniki, par rovov obratuje od 2 do 8 «voje mnenje, kako se bi najiož- Pozdrav vsem zavednim dedni. Ze dele vee je vedno krisa. ¿¡m potom prišlo do Narodnega haVcem!—F. Plehek. Bil sem v Green okraju pe Tudi govornikov ne bo oprevklh. Tam sem videl vell-hwkala Torej val na shod 5. ko nezavednih ljudi, ki izvrže Kf6, v ^^ toliko dela zastonj, d« sem jim Grov* cesU!-»-»rank Holiesar. to tudi povedal. Kmalu je bilo • wM»L vse polno kompanUAih biriČevL saalažek pičel. ukix>g mette. Prisiljen sem bil I*well, A ris,—Tukaj ae obra- ___ pobrati Šila ln kopita. | tuje noč in.dan s polno paro šesti 0b rsuzzi. da obdržimo vsaj^to- ims O tem ia NaatMps, Pa.—V mojem dopisu bom skušal biti zelo oprezen, ko bom nskr^tko opisal tu kajšnjs razmere, kot začasni na-seljeaee. Vsak se rad izrasl, vsak po svoje misli, pa bodi še meni tu dovoljeno, da povem svoje. Slovenci so tukaj Še preoej naprednega mišljenja in za trote tu ni groša. Društvo št 447 SNPJ v Henoverju je pokazalo, ds ima Srce ns prsvem mestu, ko je darovalo $60 stavkarjem v pomoč. Pruštvo je sicer malo po člaaatvu, a je veliko na duhu. Društvo št. 140 Arbeiter Kranken Zveze je tudi priskočilo na pomoč s $100. Ti dve podporni društvi sta pokazali pravo zavednost do svojih brstov tr pinov. Komaj 10% delavstva se zsveda prave svoje dolžnosti. Kje pa je ostalih 90%? Naši rojaki pa moram reči so vsi napredni v tem kraju. Dne 11. februarja priredi društvo št. 447 SNPJ posebno veselico, katere čisti dobiček gre pomoč stovkujočim rudarjem Tu je dokaz, da delavstvo lahko mnogo stori, ako hoče, četudi se tukaj le bolj slabo obratuje. Ob-enem pa moramo prlpoznatl, ds vse preveč orgenizaclj v A merilci ki so vprid dušnim pe-stirjem. To je obžslovsnjs vredno. Mnogi se govori in piše, daje krivda UMWA, da stovks rudarjev tako dolgo trsja. Pravimo, da vodstvo rudsrske unl e ne ravna pravilno. Ali morda ni to naša krivda, če uradni ki UMWA ne vršijo svojegs dela nam vprid? Seveda je to naša krivda v prvi vrsti, ker ee premslo zanimamo z» organizacijo. Priznali moramo, da se večine rudarjev, ne slovenski to moram priznati, briga za or ganlzacijo le tedej, ksdsr JI voda teče v grlo. Kadar se dele dobro, tedaj se ti ljudje prev malo ali pa nič ne brigajo, kako naši vodje upravljejo UMWA To mi bo lehko vsek treznomi-sleč rudar priznal. V vsaki narodnosti je nekaj dobrih, zaved nih delavcev. Lahko vidimo, da nekutere narodnosti tako rade pohajajo v fcerkev, kjer jim zastrupijo dušni peetlr možgane. Kadar pride dan seje ruderske-lokala, tedaj je tako težko ljudem na sejo, ki je njim v korist. Ko je treba plačati pri-hi* vke v lokal, pa seveda nI drobiža. Tako ae godi tukaj na Henoverju pri Glen Alden kom peniji. ^ Revno ko to pišem Je bilo prevladovanje knjižic, ker tukaj s takozvanega "check-off siste me. Zeto morejo uredniki lo kala pri rovu pobirati asesment To pe je teževno delo, ker rudarji upirajo ln godrnjajo kot bi to denar vrgli proč sfca j«, 4e je bilo per Poljakov in Rusov domov poelenih, ker niso hoteli plečeti tn so o«ta doma po dva mesece aH več. Tem. kjer ni trebe, dajo drage volja vsako e*d«ljo. Hrtem se pa Jezimo, de UMW ni Kako neki bo dobra, če je mi ae maramo podpirati? l'MW je veafcf Vsaka ovsanizaelje je dobra.' Ankam, Ul» — 2elim spregovoriti par besed v odgovor na tri dopise is Aguifcurja, Colo. Nekateri pravijo, da je UMW dobra organizacija. Vsi vemo, da vssks organizacija je dobra tolike časa, dokler ravna prav, kadar zaide aa kriva pota, takrat ps je dolžnost članstva, da nekaj ukrene. Vzemimo dejstvo UMW organizacije- Kako moč-na je bila ta organizacija nekdaj in kakžna je danes. Imela je okrog 000,000 članov, a danes jih ima še 200,000. - Priporočam tistim trem dopisnikom, naj malo rasmišljuje-jo o tem. Eden pila, da je trebe izčistiti, kav je gaUegs. Prosim, naj tudi pove kako. Mogoče mi sli dopisnik: "Zakaj pa ne iivo-imo drugi odbor, če je sedanj zanič?" Naj navedem samo en slučsj, in takšnih js veliko. Pri nas je neki rov, kateri ne obre tuje ie 4 leta in savoda ni tam nobenega člana UMW organizacije. Vseeno pa so tam uradnik okala UMW, ki so bili tudi Le-wisovi zastopniki, J^steri so od dali zanj pri zadnjih volitvah 266 glasov, četudi tam nI nobenega člana, kot ssm že omenil Torej nam illlnoiekim rudar-em bi ns*smelo Po- stajati kot'to, da bi izvolili dru gi odbor, takšen odbor, ki bH resnici zastopsl naše delavske ntersse. Nikakor pa takšen od bor, ki svojs ¿lana nagovarja, naj gredo skebat v Colorado. Da smo illinoisld rudarji sa spremembo v organizaciji in splošno izboljšanje oganlzaclje e dokaz to, da smo pri zadnji volitvah UMW organizacije oddali 86% glasov sa John Bro-phyja.—Fraak Mlačaik. član dr št. 886 fltNPJ. Pred par dnevi smo se od tu dni m Wja, Ugleda* kot da si |4kQ( koUkor n||m ^ u dostojno odpvaviU na Luzerne pobirat za tultojšnji deUvd kupičUo denar. L,ovt.Ako ft|v|jenje potrebno- Ker stavkarja. Vsak je po svojih Toda tegs ni. Kapltsllstlčni de- namen ^nov premoga je, da močeh daroval v U namen. Vsem mon poakrbl, da so naši topi ^ iprtv| v ^^^ «rednjeve-userniškim rojakom ae zahva- Praani. Zato pa je tud nafte ško sužnoet, kar se že sedaj je jujem za njih prijaznost in po- življenje mizerno. Zaslužek je in0 ^ ^ nkebsklh naselbi strežbo. Nabrali smo obleke in tako pi^el. da je komaj za pre- nah| kJer ubojw prodw»e duše denarja. Poalall smo v sledeče hrano navadnega bečlarja, kam in giromakl garajo naaelbine UkoJe: V Coverdale ftala za oženjenega z vollk« dru-^j^ M brM V„H previe, kar $75; Beadllng $41; Burgeatown «n«. I Je žaloetno, ali želibog reanično. $40; Slovan $26; Bollzar $20: in I*>lo Je v tem kraju zelo na- Meadowlandsu je vprisorll v Tinleyville $20. Torej i« ^ ^ poslanega do sedaj od nas $2gL, NjJ^ggja ^ ^J^P kltha v "Hovl Dobi" « das 18 stotako smo odposlali 'obleko na P|C,°' K*> de,R 7 jan. t. I velikansko «rmenje ln društva, katerih člsnl so prlza- ^^^¿f.^/lT w t«dl malo dežja ter vetra. Jas deti vsled stavke. L^ i.ilt . .^'« ¿ti nek le »» »vojo osebo nimam nobene- Vsem darovalcem lepa hvsU n^ nH^vS^ »® U*asaa**ia *e ti aa onl stra. , imenu sUvkarjev in jih pro-i®1 ^Te n»e ^ kakor človek, kateri sim, da še pomagajo po svoith * o keteri naših .to- d#ljo T1^ ^ malo več mlsIHe, pa ns bo tali: r.h^r^«^ Uv' ki M jlro ko nesporazumljenja. I.u^ ^h ^. ^«Jnri ^ 44 n,,h »^Jasnost. Nsj pripomnim še to: ko je ^nid il' labo de ni Novoporočsnceme obilo sroče I L0goče prejel -obrat urednik poznati resnici ns ljubo, os | »kskšno tsko Izjsvo, kot sto jo priobčila -N. D." In tudi Borimo se sa naš« orgenleacijet I od Izvoljenih članov društvz št. Neffa, Oklaw—Stavka poteka 268 SNPJ, Js boljše, da ss vrže mimo naprej v 11, mesec. No- v koš. benags koraka še nI bilo storje- S tem končam In posdravljem nega od našs orgesizaclje, oslro- vse zsvedne brste in sestre ns krst so le bil!/izvoljcel odbori I n>s neših voditeljev. Kaj Je tej Ia ^ i ^^ ¿s JPrsrsLjsr*5L n. 26$ 19n ailajkj ,Opiramo Irtoke PjJHii Uko brezbrižni, da bo ostala aa-UMU unijsklh uradih a« ideja Mamo na jeziku? NeUodaj na Jasnem, da oni nam ne prejelo ničesar, talimo brozbrUtot? Vsak oše in koristijo ni^, temveč le škoduje-mati »i naj zapomni, da se bodo o. O^l sam delujejo im rss- sedaj prvič, da se je sprožila to Ideje. 2e zadnjih 20 let se je govorilo nejslbo pri društvih sli 'v dotlko s kak- Ment. Naznanjam, da smo izgubili zvestege člene SNPJ. Frank Riharja. On je bil večletni član društva "Mo-veaeki sinovi" št. Ut. Bear Cresk. Montona. Pred štirimi leti je šel e svojo družino v MU-weukee, Wis., se delom. Poslali smo venec in nekaj denarja v MUtrsukes Darovalci so po $fts Jebn Ka-steletz, Jack Meurkh, J« Hodnik, Veac Cestnik, IMež Pla-nlnžek. Frank Podlinšek, Fraak V. Denkliek. Johr Kočever, Joka Ouaicber, ^eor §e VerkoMs, Fred IsObonksA ia Matt Močnik; po 6«s: Jack Varila. Joka Widits, Fr. Nago-de, Peter Ne^lkh, Steve Ne#-Uck, John Cestnik, Joe Kerlne in Tony Miller; Fraak OMob Kaateletz In Nablreka John pa Frank Se T*, lepo zahvalimo I — I Peiereel. začasni — Uredništvo ni naši sinovi in hčere spomnili I bitje nafte toliko * «M** U Halle. W.--4>ed#člm daro- mogoče čez 26 let sij fte pozneje orgsnlzaelje. Ako se pripeti, de VftU;4rin \% (leveUnds se želim koliko hrupe je bilo ze Nerodni Jo uničijo, ,ge ru. - Obravaa- ^ 111 ^ liS ^ l^Jn ^u^^e ^ ^ va^osmlm obranim straž-teljetvu, bomo do^^ej ^ J™ Lkom. ki se umerili dve osebi i dem nam vsemi so nolieeji. 6 oseb se vM m>r ^t^ski vojni laasko leto. FT 'm pričaš v Mieml. FU., Stal bo Neredni dem v Cest In Da ae kam stvari, aaj Ia sklicani zastopniki od štev. kar se jih ja lo seji je M še javen vee vsem I so policaji, boj, tudi f»ka in PeUake Viljem dase bikikrJs brez dru* I veda ml _______ker akcijo. Maj stali aa péketu kol 8 oeebo. Hi », da ss akti- ae upoštevamo "injunkšna." Bomo delovali In stoli k#t v Colorado Prepričani smo. de je ki- rSige ^roke. H- _ ». Mémo psa vils «MjtlfpSl í? juakšaa," ker nés ne sme več >" -A-Ai m*m .UL-i.. L/J 9 .^aU MlP" in da se Ï5 Izvoljen je bil odbor, da preskr-jeevščlna od -trsnl uradnikov, 3. FEBRUARJA. Prikimal je. Nato pljune še enkrat pa pravi omalovažujoče: "Ni vredna baba. da lazim za njo. Miali, da pride princ ponjo, smrklja. Saj vem, premalo aem ji. Presra-motna ji je, črevljarska dreta. Treba ji je še šole." "Kaj ci ji povedal, kaj ai?", "Povedal." "Je vprašala?" ¿"Vprašala." 'To je bilo pogrešeno. Bal sem se, da bo tako/' aem priznal odkritosrčno. "Nič pregrešeno," je ugovarjal. "Cemu skrivati? Jaz ne maram hoditi po ovinkih. Ce nisem zanjo, pa naj gre; ne bom jokal za njo, saj jih jc še dosti." "Modra je U," sem pritrdil. "Danes je mladi svet žal ves izprijen. Vsaka frklja si te domišlja. Ni pa dvoma," sem dostavil vzpodbujeno, "da s« bo naila, ki bo znala ceniti fanta, kakršen si ti, in bo bolj pametnih misli; vsak poklic je časten in lep, da je le polten." "Bova drugo poiskala, ne?" vprašam nato. Odmajal je z glavo. "Ni me volja. Mogoče dru- čttljarski pomočnik llokčina hitro izgine s Kad Ci idičnein obliiem. Ni vaakomur lahko pridobiti ai naklonjenost deklet. Posebno danes, ko bi v mestu U veaka rada doktorja ali vsaj bančnega uradnike (če je po naključju le bančni sluga, nič ne de). Fanta, ki je kaj niijega, ie pogleda ne, pa naj bo ie tako zastaven in krepak. France Rataj j« črevljareki pomočnik. Kaj more za to, d» je samo črevljarski pomočnik? In mi ne bi ifiogii nositi elegantnih črevljev, če bi tudi takih ne bilo, ki se tako žrtvujejo za nas. Tudi France Rataj je i^Iad, prav kakor drugi, čeprav je samo črevljarski fcomoinlk; saj mu je šele osemnajst lat. Ni vrag, da bi se mu ne bi zahotelo dekleta, saj ni iz lesa. . Oni dan me je naprosil, da bi mu priskrbel eno, češ da se jaz bolje raeumem na take reči in da jih mnogo poznam. f Ali naj bo debel« alt vitka? Bleda ali rdečdična? Velika? Majh —" "To je postranska reč," me je prekinil, nasmlhajoč se dobro-voljno. "Glgvno je, da bo dekle." Nasmejal sem se temu moškemu odgovoru. "Pa Vendar," sem spraševal dalje, "tnogOČe ni vse eno, ali ima dolge lase ali kratke?" "Imam jo," mi reče, ko sem zadnjič pri njih na domu. "Kaj pa?" se delam nevedne* "Nu, dekle," ne popraska za "Plemo bi rad pisal. Zaljubljeno pismo. Daj, pomagaj mi ga sestaviti, ti znaš bolje take *eči, vajen si. Boš?" "Bom," pravim veselo. "Ampak glej, da ti ne napravi tako kakor prva." "Ne bo," reče in oči ter debela lica se mu porogljivo nasmihajo. "Zdaj sem — elektro-montcr." ' 'L "DOHTAIT Slika is sovjetske Rusije. "Kar sem stopite kaj, v pisarno," je refccl dr. Svječkin, na llitoko odpira Je vrata. "Sedite. prosim. Kaj bi radi?" Klijent — močan kmet s sivo brado, v lepi črni suknji je sedel na mehki stol In je začel: "Prošnjo ig^m do vas, Ivan Ivanič. Ker sta tako rekoč pri nas v Cerkisovu najboljši "dohtar". Resno stvar imam. Pomagajte, ne bo zastonj." "Tako, tako, vtako . . ." je hitel "dohtar" zadovoljno si mencajo roke. "Vedno sem pripravljen pomagati, ako je klijent kot se spodobi in stvar prava. Jaz nisem kalfor kdo drugi, temne stvari se ne dotaknem. Ako-ravno na sodniji nisem zapisan kot uradni zagovornik, personalno in individualno sem pa vendar proučil vse kazenske in grajanske kodekse. Z eno besedo: vse juridične forme poznam natanko in s okrotno In narodno sod ni j o sem v kontaktu., Da ni stanovanjske krize, bi zdaj mogoče stanoval T centru mesta in bi se kopal v denarju. Tako pa moram stano-vati v predmestju med popolnoma neinteligentnim , ljudstvom . . , Nu, grajan, kakšno tadevo imate? Kakšen, da se izrazim Juridično, kazus?" "Snah* vraija ionska, me grize. Njen moi, moj sin, je u-mrl le prod letom dni. Nje pa, te kače. ne morem in ne morem spraviti is hišiee na dvoritču. Ko je sin še livel. mi je bila se-veda snaha, sedaj mi pa ni ni-kaka sorodnica več. Hišico bom sam potreboval za delavnico, ker imam štiri delavke, ki ? stanovanju pletejo nogavice na stroj in nimam seveda aikakega miru. Ako bi ae pa dalo anaho izriniti, bi bilo Ukoj bolje. Po-magajte mi. proeim, Ivan Ivanič!" "Dohtar" je vsel i mize debelo knjigo, zamišljeno obrnil nekaj listov in s valntfn glasom izpre govoril: "Kako se pišete, grajan? Bič-kov? Tako. takot Kako se pa ona piše? Tudi Bičkova? Tako torej! Vaša sadeva ni prav lahka. Romati bo morala na okrajno, okrodno in narodno sodišč*. Rasen tega. ako prištejemo idejo tenske enakopravnosti, vaše sorodstvo t njo, njea To vse velja za stare in nave naročnike. Vsak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar ln naročila pošljite na upravništvo na naelov: Prosvcta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, IH. ' i * •' "i - if.- ' ■■■¿S' '.'i'; ' -Mir • 1 .. 1 . ' ,'V • 1 Ime .......................... Naslov .........................................................................t....... -v * S'. V h- *v waMi. v icfiv '¿ffffiSirtr Dri«»«.......................................... Cl. društva.................... NAKOCITE SI KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI.' ]=3E SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih] VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerne, linijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila d^e vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2667-50 So. Lawndale Avenue 3CH1CAGO. OX. TAM SE DOBE NA 2EI*0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA