KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Planika PRODAJALNA PLANIKA V BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON H PROGRAMOV Cena 240 SIT 15. maj 2003 Številka 80 Leto 4 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 29. MAJA 2003. “Sedeči Kristus” kriv za prepire Senovo - Leta 1999 je Rudnik Senovo v zapiranju prispeval beton za obnovo znamenja “Sedeči Kristus” na Malem Kamnu. Ker sta dva kubična metra betona ostala, je Anton Petrovič kot predsednik krajevne skupnosti dovolil Stojanu Šibili, da ta beton porabi pri obnovi svoje vinske kleti. Direktor Herman Kunej je podal kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja ali pravic, ovadba je bila ovržena. Kljub temu je kasneje novinarju Slovenskih novic dejal, da omenjeni kradejo, zato ga prizadeti tožijo zaradi razžalitve časti. ...na strani 3 Pogled z vrha "sanacijskega območja ” na jezero Reštanj. Medtem ko se prepirajo, kje sta dva kubika peska, pa se nihče ne vpraša, kako poteka sanacija jezera Reštanj. Na lokaciji, kjer je bil nekoč ribnik Štirc, naj bi se uredilo jezero, ki bi slutilo oddihu, ribolovu in druženju ljudi. Kot je bilo zapisano v lokacijski dokumentaciji sanacije območja Reštanj, naj bi na jezeru uredili tudi manjše kopališče, pozimi pa drsališče. Danes je od teh načrtov ostal le kup blata, saj je pred leti jezero vdrlo v rudniške rove.... “Zabili” 16. klin na Lojtrci Krško - Že šestnajstič je v organizaciji Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas potekala tradicionalna narodno zabavna prireditev “Z lojtrco pod okence”. Tako kot vse hiti v korak s časom, je tudi “naša” Lojtrca prinesla veliko novega. Sveže, mlade, obetavne glasove in ansamble, sproščeno voditeljico Janjo Rostohar in vse bolj priljubljeno mamo Manko, ki sta skupaj nalogo odlično opravili. Nastop ansambla Unikat Odločitev, da tokrat predstavimo in poudarimo kakovost mladih glasbenikov ter ponudimo kar se da veliko humorja, se je obrestovala. Nagrada za vložen napor so bili zadovoljni obiskovalci dveh prireditev. Tisti, ki ste tokrat manjkali, si oglejte nekaj fotografij... ...na strani 9 So Avšič, Deržič in Mokrovič grešili? Brežice - Po mnenju Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Ljubljana je prodajna pogodba za prodajo ^radu Mokrice Termam Čatež nična. Zupan mag. Andrej Vizjak, ki je mnenje naročil, pravi, da Občina Brežice Termam kot dolgoletnemu najemniku ne želi omejevati trženja objekta. Zagovarja le prodajo po pravno formalni poti in za dejansko ceno. Pravno mnenje kot nično označuje tako aneks k pogodbi, s katerim je Občina Brežice v času župana Jožeta Avšiča Termam Čatež priznala okoli 5 milijonov evrov vložka, kot tudi prodajno pogodbo, ki jo je lani nekaj dni pred odhodom z županskega stolčka podpisal Vlado Deržič. Terme so že plačale kupnino, vendar po mnenju župana in predsednice nadzornega odbora Jožice Stajič lahko ta ostane kot neke vrste ara. Družba lahko zaradi propadlega posla vloži odškodninsko zahtevo. Kako se bodo odločile Terme Čatež? Občinski svet bo o tej temi razpravljal predvidena 29. maja. ...na strani 3 Prah in dim nad soseščino tovarne Brežice - Iz Pohištva Brežice se je minule dni širil velik prašni oblak (na fotografiji). Direktor tovarne je pojasnil, da so praznili zastarel silos za odpadne lesne delce, veter pa je prah odnesel v zrak. Soseska je obupana. Pravijo, da s povečanjem proizvodnje nimajo miru. S hrupom so se sprijaznili, pred prahom in črnim dimom pa ne bodo molčali. Podpisujejo peticijo, s katero zahtevajo upoštevanje okoljskih predpisov in opozarjajo na izpuščanje prekomernih emisij snovi v zrak. Kljub zagotovilom, da prah ni škodljiv, zdravnika v soseščini niso prepričali, da v njem ni karcenogenih snovi. ...na strani 3 Mamila na meji, škropiva “na varnem” Obrežje, Brežice - Cariniki so v kombiju bosanskega državljana našli 15,55 kg marihuane, kije bila skrita v vdolbini platišča rezervnega kolesa, v gumi rezervnega kolesa ter za tapetnimi oblogami zadnjih prtljažnih vrat in sprednjih vrat. Vozilo so v nadaljnji postopek prevzeli policisti. Neznanec pa je pred dnevi vlomil v prodajalno KZ v Šentlenartu. Odtujil je večjo količino škropiv in lastnika oškodoval za 1.700.000 SIT. Podobna tatvina seje zgodila že lani; v zadrugi sumijo, da gre za preprodajalca, saj so zmanjkala samo draga škropiva v manjših pakiranjih, ki so trenutno uporabna za varstvo rastlin. Nepridiprav je prelomil ključavnico na skladišču in ga po opravljenem delu zaklenil s svojo ključavnico. S.V7J.K. “ Krvavi pot smo potili...” Prilipe - S takšnimi in podobnimi besedami so se dolgoletni člani AMD Brežice zbrali na lokaciji motokros dirk, kijih tam organizirajo že več kot dvajset let. Takrat še rosno mladi, danes že v zrelih letih, so zavihali rokave in se prebijali skozi goščavo. Naredili so stezo, ki jo hvalijo mnogi vrhunski tekmovalci. V spodnjem delu pa so opravili še večje garaško delo, saj so vaško smetišče spremenili v urejen prostor, na katerega so postavili dva lesena montažna objekta, v dobri veri, da ne bosta nikomur trn v peti. Pa so se zmotili. . . ...na strani 4 Kozmus spet rekordno, tudi ostali odlični Slovenska Bistrica - Primož Kozmus (na fotografiji), član AK FIT Brežice je na mednarodnem atletskem mitingu zmagal v metu kladiva in z 78,58 m za 1,74 m izboljšal lastni slovenski rekord (76,84), ki gaje dosegel 5. avgusta 2000 v Tapolcah. S tem je v prvi končni odločitvi mitinga izpolnil tudi B normo (76,40) za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 23. do 31. avgusta v Parizu. Na omenjenem tekmovanju pa so bili odlični tudi drugi posavski atleti; Rok Deržanič (AK FIT) je v skoku v višino z rezultatom 1,85 m osvojil 3. mesto, Jernej Čamernik (AK Sevnica) je bil tretji v metu kopja z rezultatom 55,96. Pri dekletih pa so blestele Janja Budna, kije zmagala v skoku v višino, preskočila je 1,69 m, v metu kladiva pa sta bili v trojici še Lucija Križnik, ki je zmagala z izidom 52,99 m, in Barbara Špiler (vse tri AK FIT Brežice), ki je bila tretja z metom 20,22 m. K.M. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, Oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nvSlCE Prvomajske zgode... Velikonočnim slavjem je hitro sledil čas, ko naj bi se spomnili dneva upora proti oku-. patoiju in mednarodnega delavskega praznika. Pa je pri obeh mogoče ugotoviti, da naš zgodovinski spomin peša in tudi številni delavci nimajo več pravega vzroka za veselo praznovanje. Letos je dan upora sovpadel z nedeljo in v Posavju ni bilo posebnih prazničnih prireditev, prav tako niso, razen na nekaterih javnih zgradbah, visele državne zastave. V Brežicah, de- Godba Loče ni na tleh. nimo, je bilo mogoče videti našo trobojnico na eni sami zasebni hiši! Prvi maj so naznanile budnice, zastave so tudi bile številnejše in praznovanje je spremljalo več prireditev. Za osrednji dve so se potrudili predvsem Svobodni sindikati, na Trški gori pa so za tradicijo poskrbeli prijatelji zelene bratovščine s prvim posavskim lovcem Tonetom Podgorškom, ki seje trudil okrog divjačinskega golaža. Letos je na predvečer delavskega praznika na hribih zagorelo spet nekaj novih kresov, vaščani so postavili visoke mlaje, posebej domiselno pa so 1 .maj proslavili prebivalci Poštene vasi. V kraju, kjer vedo, kaj pomenijo sloga, dobro sosedstvo in poštenost, so se “Poštenci” množično podali na pohod do Planine. Vas z vsega ducatom hiš je tistega vročega dne opustela, saj je na pot in do cilja pri Kvartuhovem hramu šlo skoraj 30 vaščanov. Na Šentvidu so se za dobro razpoloženje medtem trudili godbeniki iz Loč, za katere še naprej lepo skrbi Vlado Deržič. Praznično je bilo na Bohoiju, kjer so že 26. leto zapored ocenjevali 20 jezikov. ... in nezgode Vsi prebivalci Posavja seveda niso praznovali. Na svojih mestih so bili v nuklearki ter krški papimičaiji, ki imajo zagotovljen mesečni zaslužek. Je pa zato mnogo več tistih, ki se težko prebijejo od prvega do prvega. Brez mesečnega zaslužka prav v teh dneh ostaja več stotnij tekstilnih delavk ter mizaiji Stille-sa, o svoji usodi pa ne vedo veliko tudi sevniški in drugi gradbinci. Samo v posavski tekstilni industriji je zadnje čase ostalo brez zaposlitve najmanj tisoč tekstilnih delavk. Zaradi zapiranja tovarn se bo v mnogočem spremenila podoba naših mest in vse bolj izpraznjenim občinskim središčem se bodo lahko kmalu pridružili še drugi kraji, denimo Krmelj in Senovo. In kakšne razvojne priložnosti bo dobila Dobova z dograditvijo največjega železniš- kega vozlišča na južni meji? Zgolj podhod pod mednarodno progo, nadkrit peron in razsvetljava okrog njega ne bi smeli zadovoljiti krajanov. Bo pa nova postaja lepa priložnost za oživitev centralnih delavnic. Avstrijci, kijih kupuje- Kaj dobimo Dobovčani? jo, to verjetno že vedo! Žal je nedavna javna obravnava o novi železniški postaji pokazala, da bi v Dobovi znali pristati le na drobtinice. Medtem so že izgubili tekstilno tovarno metliške Beti, češ, da prinaša izgubo. Čudno, ko pa v Radečah nekemu zasebnemu tekstilnemu obratu s pomočjo Italijanov uspevata proizvodnja in prodaja. Do pravcatega diplomatskega spodrsljaja pa je zadnji praznični dan prišlo v Kostanjevici. Odprtja razstave del priznanega Eda Murtiča seje udeležil ves hrvaški politični vrh z Mesičem in Račanom, našo državo pa je predstavljala zgolj kulturna ministrica. Marje Posavje zaradi nuklearke ali bližine meje res kužno, da se mu najvišji slovenski politiki, zlasti predsednik Drnovšek, tako izogibajo? Na tem koncu države pa se večkrat mudi hrvaški pred- Franc Šekoranja-Sine sednik Mesič in je zato birt Sine Šekoranja z Bizeljskega pravzaprav naš prvi diplomat! Kam z milijoni? Je potem čudno, če si Posavje ne more izboriti opaznejšega mesta v slovenskem prostoru? Na račun nuklearke, skladišča jedrskih odpadkov in vnovične prodaje električne energije Hrvatom je Posavje od države dobilo vsega 550 milijonov SIT. Pa bo vsaj ta denar smiselno razdeljen, da bo koristil celotnemu območju. Posebej še zdaj, ko je nekaj več obetov, da lahko Posavje, tudi z manj kot 100.000 prebivalci, ostane oziroma postane samostojna pokrajina in bi zato še zlasti potrebovalo močno gospodarstvo. Žal zdaj temu ni ravno tako. Na seznamu 300 največjih slovenskih izvoznikov najdemo vsega peščico posavskih, pa še ta, denimo Vi-pap in Lisca, na tuje prodajata vedno manj. Kakorkoli že, denarja, ki ga država namenja svojemu jugu na račun nuklearke, ne bi smeli drobiti, marveč bi ga kazalo nameniti za razvoj in vlaganja. In lahko bi ga oplemenitili, saj je na voljo vedno več evropskega denarja; brez idej in projektov pa ga seveda ne bo mogoče dobiti! Posavski prvi možje, od županov do poslancev, bodo morali še bolj stopiti skupaj. Zdaj se zlasti prvi vse preveč ukvarjajo z drugimi vprašanji; Andrej Vizjak je zelo zaposlen z zasedanji državnega zbora v Ljubljani, Franci Bogovič na drugi strani lahko v miru obiskuje krajevne skupnosti, Kristijan Janc pa spremlja gradnjo boštanjske elektrarne. Prva dva sta medtem še brez podžupanov in zlasti brežiški župan zato ob obilici dogodkov ob južni meji komaj lovi sam sebe. Ce je res, da se bodo krški liberalni demokrati zaenkrat odrekli podžupan-stvu, zna Bogovič ostati spet z enim samim pomočnikom. V Brežicah bo vsekakor drugače. Vizjak bo seveda skušal izsiliti svoje kandidate, a bo odločitev zaradi nove koalicije oziroma drugačnega razmerja sil, negotova. Med strankami je že opazno lobiranje, v županovi socialdemokraciji pa lahko dokončno poči, če Vizjak ne bo za podžupana predlagal Milka Veršca. Marsikaj se lahko izcimi, če bodo volitve za vse tri podžupane v paketu in tajne!? Naokrog se vidi in SllSI Zaradi lažjega pridobivanja dokumentov in novega položaja na jugu Balkana že prihaja do drugačnih razmer na južni meji. Tihotapstvo po besedah prvega posavskega kriminalista Saša Jejčiča sicer ni zamrlo, a dobiva drugačne oblike in vsi, ki se ukvarjajo z ilegalci, preprodajo avtomobilov ali mamil, iščejo nove poti in priča smo tudi zanimivim kaznivim dejanjem. Med njimi kaže omeniti domačega varnostnika, ki je na gradbišču prijavljal sumljive osebe, a kradel sam. Romi se medtem ugotovili, daje posebej donosna prodaja aluminija, zato se lotijo Sašo Jejčič prilaščanja vseh predmetov, ki so iz te spojine. Posavju pa je zapretil tudi sars, zato kaže opozoriti vaščane v bližini meje, naj bodo pozorni do vseh neznancev; zgolj pljunek na solato v vrtu ob ilegalni poti lahko zaradi kapljičnega prenašanja nove pljučnice povzroči hude težave. V Sevnici se medtem zaradi izgube Alberta Felicijana že pozna praznina, obiskovalci kulturnih prireditev se sprašujejo, kdaj bo dvorana v gasilskem domu dobila uporabno dovoljenje in kdaj bodo spet lahko obiskovali svoj kino, V Krškem ugibajo, kako globoko bo Herman Kunej iz Rudnika Senovo v zapiranju “namočil” svojega nekdanjega pravnika Andreja Božiča, saj je računsko sodišče ugotovilo tudi več napak v postopkih. Težav nima le AMD Krško, ampak zaradi sosedskih nasprotovanj tudi AMD Brežice. Nekdanji glavni direktor Vina Brežice Karl Recer zdaj nima več težav s poslovanjem firme in prodajo poslovne stavbe, ki jo njegov naslednik Matjaž Pegam in župan Vizjak menda skušata nameniti za potrebe visokega šolstva. Se pa Recer zdaj muči z organizacijo skorajšnjega svetovnega kon- gresa vinskih redov in bratovščin. Ni znano, če se bodo vitezi napotili tudi v Mokrice, saj se okrog grajskega lastništva spleta nova zgodba. Vlado Podgoršek Poštenovaščani na cilju Za Jutranjko izglasovana prisilna poravnava Krško - Na Okrožnem sodišču je bil narok za prisilno poravnavo v Jutranjki Sevnica. Upniki in lastniki z glasovalnimi pravicami so se za prisilno poravnavo izrekli s 95 odstotki glasov. Načrt prestrukturiranja pomeni 139 viškov, seznam delavcev, ki bodo odpuščeni, pa še ni narejen. ISS Miha Rabič Od 17. januarja letos, ko je z objavo sklepa v Uradnem listu začel teči postopek prisilne poravnave, je v zakonitem roku prispelo 64 prijav upnikov za skupno priznanih terjatev v višini 333 milijonov SIT. Med njimi so terjatve delavcev v višini 20 milijonov SIT. Tudi nekdanja direktorica Zdenka Marčič ima do podjetja, v katerem je bila razrešena iz krivdnih razlogov, terjatev v višini 1.736.000 SIT. Direktor Jutranjke Miha Rabič je v izjavi za upnike in poravnalni senat, ki gaje vodila sodnica Ivana Trajkovič, povedal, da je po pripravljenem načrtu finančne reorganizacije in kadrovskega prestrukturiranja realno zagotovilo za poplačilo upnikov v 20 odstotkih priznanih terjatev v roku enega leta. Načrt prestrukturiranja predvideva 139 odpuščenih delavcev, 200 pa bi jih v družbi lahko obdržalo delo na daljši rok. Z načrtom reorganizacije se je strinjal tudi upniški odbor in dal pozitivno mnenje, je povedala predsednica Helena Povše. Upniki so svoje glasove o prisilni poravnavi poravnalnemu senatu poslali pisno, tako da je na samem naroku glasoval samo še eden kot predstavnik lastnikov. Po pregledu glasovnic je sodnica Trajkovičeva razglasila, da je prisilna poravnava izglasovana s 95 odstotki glasov upnikov in lastnikov z glasovalnimi pravicami- Direktor Jutranjke je za novinaije povedal, da bo lahko družba po pravnomočnosti sklepa zaključila določene posle. Omenil je še, da si obeta pozitivne rezultate poslovanja v drugi polovici leta. Intenzivno delajo na mreži lastnih trgovin in na krepitvi blagovne znamke, pred kratkim pa so si z uspešno predstavitvijo v San Franciscu zagotovili tudi prvi izvoz v ZDA že v tem mesecu. Branka Demovšek M0RS prodaja stanovanja Brežice - Na javni dražbi je konec aprila Ministrstvo RS za obrambo (MORS) prodajalo šest stanovanj in jih pet tudi prodalo. Še pel stanovanj naj bi prodali v kratkem. Sicer so ob začetku leta napovedovali, da bodo od približno 50 stanovanj, ki jih imajo v lasti, na tak način odprodali skupaj 15 stanovanj. Doslej so bili prodani dve garsonjeri po 23 m2 na Bizeljski cesti 18, dvosobno stanovanje 50 m2 na Bizeljski 29 ter enosobni stanovanji po 58 in 61 m2 na Cankarjevi ulici 20 in 22. Vsa prodana stanovanja so bila dlje časa prazna in so razen ene garsonjere vsa starejša od 45 let, je pojasnil Aleš Sila z MORS. Na javnih dražbah bodo kmalu prodajali enosobna stanovanja na Cankarjevi 17 in 24, na Gregorčičevi 16 in 18 ter dvosobno stanovanje na Stiplovškovi 2. S.V. Upravna enota Sevnica z “vedejem” Sevnica - Upravna enota Sevnica je po odhodu Jožeta Kovača za vršilca dolžnosti načelnika predlagala Tineta Zupančiča, diplomiranega inženirja agronomije, ki je vodil oddelek za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo. Vlada RS je predlog proučila in potrdila “vedejevstvo”, ki ga je Zupančič prevzel s 1 .majem in velja za čas do imenovanja novega načelnika. Zaradi večletnih izkušenj v državni upravi se bo Tine Zupančič prijavil na razpis za načelnika, ko bo ta objavljen. B.D. Brežicam nova PHARE sredstva Brežice - Ministrstvo za okolje in prostorje pred dnevi obvestil0 Občino Brežice, daje sprejeta njihova prijava za PHARE sredstva obmejna območja. Kot je pojasnil župan mag. Andrej Vizjak, je direktor programa PHARE projekt odobril, zdaj ga mora potrditi še Evropska komisija. V tem tednu je dogovorjeno srečanje na Ministrstvu za okolje' prostor in energijo, da bi definirali terminske plane; torej kako prl' praviti dokumentacijo in kako bo potekala izvedba. Višina sredstev je dva oziroma vštevši davek skoraj 3 milijone evrov. Sredstva s° namenjena rza izgradnjo čistilne naprave Obrežje in kanalizacijskega omrežja v KS Jesenice na Dolenjskem in KS Velika Dolina. S tem rešen velik del problemov tudi na nastajajočem gospodarskem plato]0 ob izgradnji mednarodnega mejnega prehoda. Zupan pravi, da bod° že letos pričeli z investicijo, v kateri občina financira projektno dok0' mentacijo, zaključena pa mora biti do leta 2005. S.V. ■ Sava Glas, 15.5.2003 Senovčani se pogovarjajo preko sodišča Krško - Na okrožnem sodišču se nadaljuje obravnava, v kateri sodišče ugotavlja, ali je direktor Rudnika Senovo v zapisu, Herman Kunej res škodil časti in dobremu imenu treh Senovčanov, nekdanjih funkcionarjev krajevne skupnosti, ki s° zoper njega vložili zasebno tožbo. Trije zasebni tožilci Tone Petrovič, Stojan Šibila in Ivo j/* ra m tožijo Hermana Kuneja, •rektorja Rudnika rjavega pre-?a8a Senovo v zapiranju zaradi jpUive obdolžitve, saj naj bi o njih ."il neresnične stvari, ki škoduje-I {j nJihovi časti in dobremu imenu. German Kunej naj bi namreč a°vinarju Slovenskih novic Bo-r**u Budji o prej omenjenih mo-žeh dejal, da jih je dobil celo, ko s° Poskušali krasti. To je bilo ob-Javljeno v Slovenskih novicah sicer v zgodbi o sanaciji Senovega rudnika. Ker so bili Senovčani prepri-an>> da se denar za sanacijo ste-_ a nekam drugam in ker se z di-ektorjem Kunejem niso mogli Pogovoriti, so sklenili, da bodo z dokumentacijo, ki jo je delal novinar Bojan Budja. na prejšnji obravnavi dejal U(*ja, ki so ga zaslišali kot pričo, anka ni hotel objaviti prej, pre-| ^^nslišal še mnenja direktorja rudnika Kuneja. Kot pavi Budja, je v telefonskem razgovoru Kunej dejal: “O avtorjih pa le tole - verjamete ali ne, dobil sem jih celo, ko so poskušali krasti.” Ta stavek, Herman Kunej kije bil zapisan v navednicah, ker naj bi ga izrekel Kunej, je pravzaprav predmet zasebne tožbe. Sicer pa naj bi Kunej prej omenjene Senovčane že večkrat označil za tatove, saj naj bi menda beton, ki gaje dal rudnik za potrebe krajevne skupnosti, porabili še za gradnjo svojih vikendov. Zaradi spornega betona je Kunej podal celo kazensko ovadbo, Okrožno državno tožilstvo v Krškem pa je po končani preiskavi odstopilo od kazenskega pregona. Tudi Kunej v nadaljevanju svojega premoženjsko pravnega zahtevka ni uveljavljal v pravdi. Obdolženi Kunej odločno zanika, da bi se pred objavo prispevka pogovarjal z novinarjem in trdi, da omenjenega stavka ni izrekel. Ker je novinar Budja na zadnji obravnavi kot priča dejal, da je pogovor med njim in Kunejem najverjetneje posnet, je zagovornik obdolženega Dušan Dornik naročil morebitni zvočni zapis. Na zadnji obravnavi, kije bila zaradi odsotnosti prič hitro končana, je predsednik senata povedal, da niso mogli pridobiti izpisa telefonskih pogovorov, saj Mobitel ne hrani telefonskih izpisov za tako dolgo obdobje. Glede tonskega zapisa pogovora med Bud-jo in Kunejem pa so Slovenske novice odgovorile, da zapisa nimajo, da ga ima morda novinar Budja in stvar njegove presoje je, ali ga bo izročil sodišču ali ne. Sodišče je pozvalo Budjo, a ta ni poslal tonskega zapisa, niti ni odgovoril, ali ga sploh ima. Senovčani, ki so bili na prejšnji obravnavi brez zagovornika, so tokrat prišli v spremstvu Borisa Grobelnika, ki je zastopal zasebnega tožilca Šibilo. Zagovornik je predložil kopijo zabeležke novinarja Budje o pogovoru z obdolženim Kunejem in predlagal, da se ponovno pozove in zasliši novinar Budja, ki se s tem menda strinja, predložil pa naj bi tudi originalne zabeležke pogovora. Obramba je izvedbi tega dokaza nasprotovala, saj meni, da je očitno prirejen za potrebe tega postopka. Obravnava je preložena; prihodnjič bodo poleg prič Olge Košir in Vlada Ljubija po uradni dolžnosti zaslišali še Ku-nejevo takratno tajnico. Nada Černič Cvetanovski Prah iz tovarne pohištva ni škodljiv? Kožice - Prah, ki se občasno širi iz tovarne pohištva v Brežicah, ni škodljiv, zatrjuje vod-Stv° kvarne, za okolico pa je moteč. Pred dnevi je ob praznjenju silosa za odpadne lesne Sn°vi oblak prahu ponovno padel na okolico. V podjetju naj bi prihodnje leto s protihrup-1In zidom ublažili hrup v okolju, z modernizacijo silosa pa naj bi obvladali tudi prah. : ^ *eta 2001 do danes so pro-Žic° v° V tovarn' Pohištvo Bre-n«6 x .s°di v skupino Novoles, na, ah za 50 odstotkov. S tega od* °ya se ie povečala količina Padnega materiala, ki ga ne I„l IeJ° več sproti porabiti za nološke p0trebe in tudi ne za delao ogrevanje. 2 I 0 se je stari silos napolnil z So etlm ivemim prahom in le-diti v6’*6 'an' začelo iz njega ka-■ v podjetju so ukrepali tudi Silo^^agi inšpekcijske službe, li k S° mmu'' teden spet prazni-za vi^ p°jasnil vodja oddelka s kaZ . e.VanJe Dušan Marn, so beri °n'‘Z-ahoj niki prah, podo-i KršlJ110^’ °dvažali na deponijo v | nex. 0, Na podlagi certifikatov o hpi šaljivosti bo ta odpad Kostak ! el£° recikliral. j prah°H^ Prasnil Marn, seje I zak, ..vigal ob pretovarjanju v okop mke’ Da ne bi bil moteč za do V1C°’ S° ®a tud’ pohvali z vo-Prah endar je zapihal veter in del s _ u odnesel v okolico. Zato so pogovarjanjem prenehali, s min jlenjem silosa pa naj bi v p. eni tednu že končali, tek jlrektor tovarne Matjaž Ki-bl^6 Pojasnil, daje naselje pre- X.. ^Varrip j« Ha ccr\cp»Hi*> \/*»c ostala v Brežicah, uprava pa se je preselila v Stražo pri Novem mestu. Glede občasnih izpustov črnega oblaka dima iz dimnika tovarne je vodja oddelka vzdrževanja pojasnil, da so imeli dlje časa pokvarjen računalnik za uravnavanje količine kisika pri izgorevanju. Ker niso takoj uspeli zagotoviti nadomestnega čipa, je računalniško voden izpust občasno zatajil in je v zrak največ za 10 minut ušel črn dim. Po njegovih zagotovilih, ta ni bil nevaren za okolico. V tovarni pravijo, da se trudijo, da bi kot ena redkih še delujočih proizvodenj v okolju - minulo leto so prvič po dolgih letih zaključili pozitivno - delovali za okolico nemoteno, v ta namen v tovarno vlagajo velika sredstva in sosede prosijo za razumevanje. Suzana Vahtarič blizu tla je naselje \ Čas 0vame in da se sosedje ves U^jvkujejo, češ da se nabira difpi^Va cm prahu, kar, kot trdi mo "r’ v tolikšnih količinah ni in6A 'etu 2004 načrtujejo zidu t A° v smeri protihrupnega tičn0 V sPornem silosu avtoma- ponov iaZnjenje’ se ne bo več °koli * neljub oblak prahu v . da JU' ®b tem Kitek poudarja, kater nutnP delajo na projektu, s lahko**1 v'šek energije, ki jo uPoraivr d°bij° iz tega odpada, l°vam 11 tuc" v okolici- Lani so v 'etos ° vložili 200 milijonov SIT, milj: aa,Tleravajo še dodatnih 300 Wnov' Ob tem so obdržali aPoslenih, proizvodnja je Blaževič in Tomše Stanovalci v bližini Pohištva Brežice podpisujejo peticijo, zbranih imajo 100 podpisov in še jih zbirajo. Z njo opozarjajo na spuščanje prekomernih emisij snovi v zrak in zahtevajo čisto okolje, saj tovarna z novim lastnikom spušča v zrak črn dim in lesni prah. Zaradi prahu iz tovarne, ne vedo, če bi zelenjavo z vrta uživali ali bi jo vrgli v smeti. Stanko Tomše, kije od tovarne oddaljen okoli 150 metrov, pravi, da ponoči ne upajo odpreti oken in spijo kot v inkubatorju, kar ob višjih temperaturah postaja nevzdržno. Najpogosteje se namreč jirav ponoči iz tovarniškega dimnika vali gostčrn dim. Prebivalci Zupančičeve ulice, kjer je vrt od vrta lepši in bolj cvetoč, opozarjajo, da želijo čisto okolje, čist zrak in s tem zdravo življenje. Hrupa iz tovarne so se navadili in jih več ne moti, spuščanje “svinjarij” v zrak pa ne morejo dopuščati. Peticijo bodo poslali tako inšpekcijskim službam, županu občine, občinskemu svetu in krajevni skupnosti. Zavedajo se, da tovarna nudi delovna mesta, vendar ne pristajajo, da gre to na račun njihovega zdravja. Zato bodo vztrajali; če v tovarni ne bodo upoštevali tovrstnih opozoril in prebivalci ne bodo dosegli ustavne pravice do čistega zraka in spoštovanja ekoloških normativov, so v skrajnem primeru pripravljeni tudi na tožbo. Zvonimir Blaževič namreč pravi, da še verjamejo v pravno državo, in če ne bo šlo drugače, bodo zahtevali, da tovarno ali preselijo ali zaprejo. Blaževič kot zdravnik ni prepričan, da v tistem, kar izhaja iz tovarne, ni karcenogenih snovi, saj gre za obdelan les z različnimi kemičnimi elementi, ki z izgorevanjem spreminjajo le stanja in se vežejo v še bolj nevarne snovi. Soseščina je nekajkrat opozarjala tovarno, vendar brez uspeha. S peticijo mislijo resno, saj se bojijo, da bodo posledice čutili otroci. Direktor Kerametala molči Brežice - Delavci v Kerame-talu Brežice so marca sindikat opozorili na težave v podjetju, predvsem na zamike pri izplačevanju osebnih dohodkov. Vodstvo podjetja je takoj pristopilo k reševanju zahtev in odpravljanju izpostavljenih nepravilnosti. Istočasno naj bi bil izveden tudi tihi prevzem podjetja, o katerem pa vodstvo ne želi govoriti. Direktor podjetja Franc Ocvirk je že pred mesecem dni zatrdil, da bodo težave odpravili. Poudaril je, da ne bo odpuščanj zaposlenih in da Za obstoj podjetja ni strahu. Tudi na Območni organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da se bo stanje uredilo. Vendar pa je direktor takrat zamolčal, da je vse pripravljeno za zamenjavo lastništva podjetja, do katere je prišlo z aprilom. Zgodila seje v času težav podjetja, ko so se z oddajo treh trgovin specializirali na področju gradbeništva in predvsem keramike, s katero naj bi obvladovali do 30 odstotkov slovenskega trga. Novi lastnik je tovarna s hrvaške Ora-hovice. Doslej je bil Kerametal d.o.o. Brežice registriran kot nefinančna družba s tujim nadzorom, a z domačim poreklom kapitala. Po poslovnem registru Slovenije je med 14 ustanovitelji tudi Franc Ocvirk. Direktor je bil pripravljen o prevzemu lastništva spregovoriti šele po prvomajskih praznikih. Zdaj si je premislil in pravi, da ga zavezuje sklep upravnega odbora, da o menjavi lastništva ne govori. Ocvirk, ki mu letos teče 30. leto v podjetju, pa sije menda izboril dosedanji status. Suzana Vahtarič Mednarodni dan družine 15. maj je za mednarodni dan družin leta 1994 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Temeljna celica, ki bi morala nuditi zavetje in podporo vsakemu članu, je iz dneva v dan bolj na udaru. Starši delajo od jutra do večera, otroci so v številnih zunaj šolskih dejavnostih, za pogovor in druženje ponavadi zmanjka časa. Vse več je brezposelnih, ki ne vedo, kako otroku zagotoviti vse tisto, kar ima njegov premožnejši prijatelj. In kaj so o družini povedali Posavci? Andreja Štefanič, vrtnarka iz Krške vasi: Družina mi pomeni vse, žal je vse več družin “razkopanih”. Naša je složna, vso moralno podporo dobimo doma, živimo v medsebojnem zaupanju in vsi vemo o vsakem vse. Pri otrocih razbitih družin se pozna drugačna vzgoja in nepoznavanje tradicionalnih vrednot družine. Tega je danes čedalje več, vse več je socialno odvisnih, po zaslugi vzgoje v otroštvu ali zaradi vpliva staršev. M Boris Omerzu, upokojenec iz Sevnice: Meni osebno družina veliko pomeni in si življenja brez nje ne znam predstavljati. Mladi na družino gledajo drugače; mislim, da bi rabili veliko nasvetov, a se jih - žal -mnogi ne držijo. Prav zato prihaja pri nas do toliko razvez zakonskih skupnosti, pri čemer najkrajšo potegnejo otroci. Cvetka Fridl iz Krškega; Za mlade družine je danes težje, kot je bilo v mojih mladih letih. Takrat si je tudi ženska, kije ostala brez partnerja, lahko zase in za otroke uredila stanovanjsko vprašanje, saj ni bilo pomanjkanja služb in bili so ugodni krediti. Danes za mlade ni ne enega ne drugega in so v precejšnji meri odvisni od staršev. To pa niso razmere, naklonjene ustvarjanju družine, in občutek imam, da bo vse več ljudi zavestno ostajalo samih, ker si ne bodo upali ustvariti družine. Jelena Galič, brezposelna prodajalka z Jesenic na Dolenskem: Družina mi pomeni zelo veliko, imam moža in tri leta staro hčerko. Imam ju zelo rada. .Sicer pa težko shajamo, saj se preživljamo samo z moževo plačo. Zdi se mi, da so včasih mlade družine le nekako boljše preživele, danes so družine v velikih težavah. Zaradi situacije, kakršna je, si sploh ne upava razmišljati še o kakšnem otroku, komaj finančno zmoreva z enim. Franci Ameršek, mizar iz Prcšne Loke: Družina mi pomeni vse; varnost, zavetje, osnovno celico družbe, ki še vedno drži svet pokonci. Mladi spočetka razmišljajo drugače o družini, toda sčasoma pridejo do istih spoznanj in ugotovitev kot mi; družina je tisti pristan, kamor se lahko vračamo utrujeni in sitni in pokažemo svoj pravi obraz. Prodaja Mokric nična Brežice - Po naročilu Občine Brežice je Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani podal pravno mnenje glede prodaje gradu Mokrice. Ugotavlja, da ta ni potekala v skladu z zakonodajo, zaradi nepravilnosti, ki jih ni možno sanirati, je celotni posel ničen. Grajski kompleks tako ostaja v lasti Občine Brežice, čeprav v 50-letnem najemu Term Čatež. Predsednica nadzornega odbora Jožica Stajic pravi, da županu predlagajo, da z ugotovitvami seznani občinski svet in z vodstvom Termam Čatež najde rešitev, ki bo ugodna za obe strani. Nadzorni odbor meni, da ni nič zamujenega, saj je ničnost pogodbe mogoče uveljaviti v katerikoli fazi sklepanja posla, zato tudi ne bodo iskali “grešnih kozlov”. Te bi lahko našli v času županovanja Vlada Deržiča, ki je lani nekaj dni pred iztekom mandata podpisal prodajo Mokric kot občinskega premoženja mimo občinskega sveta, in v času županovanja Jožeta Avšiča, ki je s posebnim aneksom Termam kot dejanski vložek priznal vlaganja v višini okoli 5 milijonov evrov. Pri aneksu sta po mnenju vsaj dva razloga ničnosti in sicer prvi razlog je, da gre za navidezen pravni posel, ki pomeni izogibanje predpisom o lastninskem preoblikovanju družbene lastnine ter drugi razlog, da je priznanje vlaganja priznanje teijatev in gre za neke vrste zadolžitev občine, za kar bi moralo biti pridobljeno mnenje finančnega ministrstva Pri prodajni pogodbi pa je več razlogov za ničnost in sicer, da o pogodbi ni odločal občinski svet, da niso bila upoštevana pravila zakona o kmetijskih zemljiščih in zato tudi upravna enota ni odobrila posla in da niso bila spoštovana pravila prometa z nepremičninami na zavarovanem področju. V Termah Čatež generalni direktor Borut Mokrovič ni bil dosegljiv za komentar ponesrečenega posla. Župan poudaija daje občini v velikem interesu, da ima grad Mokrice odgovornega upravljavca ki skrbi za ta biser in gaje sposoben obnavljati in vanj vlagati. Terme Čatež so kupnino že poravnale, kar po mnenju župana in predsednice nadzornega odbora ne bi smelo ovirati ponovljenega postopka prodaje. S.V. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Kako posluje kabelska televizija? SavaGlas, št. 78, stran 5 Skupščina zavoda je bila sklicana v skladu s Statutom zavoda za dne 4.4.2003, in sicer z vabilom na videostraneh internega kanala “Kanal 2000”, objavljenem neprekinjeno od 23.3.2003 dalje. Vabilo je vsebovalo tudi vsa gradiva za posamezne točke dnevnega reda in je torej bilo posredovano javnosti in vsem zainteresiranim. Tudi vodstvo zavoda si želi čim večjo udeležbo. Skupščina je potekala povsem normalno in podana so bila pojasnila na vsa vprašanja. Sklepanje o predlaganih točkah dnevnega reda je potekalo javno, tako da ni razumljivo pisanje oziroma omenjanje ugovorov Janeza Blasa v vašem mediju, da se je skupščina zapletla in da ni bilo razlage ob posameznih vprašanjih. Stroški dela sodelavcev zavoda so bili obrazloženi in pojasnjeni, posamezne postavke pa so razvidne iz zaključnega računa zavoda. Sklepi so bili sprejeti soglasno. Povsem zavajajoča pa je informacija, da znašajo stroški sejnine članov organov zavoda po 35.000 SIT, kajti v resnici znašajo 3.000 SIT neto. Dejansko v statutu zavoda obstaja določilo, ki omenja višino sejnin, primerljivo s sejninami občinskih svetnikov, ki naj bi znašale omenjeni znesek, vendar si naš zavod takšnih stroškov ne more privoščiti. Skupščina je na seji dejansko sprejela sklep, po katerem se je v izogib nesporazumom iz statuta črtalo prej zapisano določilo, saj člani organov zavoda želijo poslovati racionalno. Nad tem bdi svet zavoda v okviru svojih pristojnosti, ki se je v letu 2002 sestal na treh rednih sejah. V zavodu je prisotno ogromno prostovoljnega in kakovostnega dela in velika večina uporabnikov storitev kabelske televizije v Sevnici je zadovoljnih, da za 1.350 SIT mesečno sprejemajo 35 programov. Predsednik skupščine: Zdravko Groboljšek Predsednik zveta zavoda: Branko Fon Vodja zavoda: Franci Derstvenšek Poslovni sekretar: Jože Cimperšek Zbor delavcev Vrtca Krško Vrtec Krško zadnjih nekaj let zmanjšuje obseg predšolske dejavnosti. Razlog za to je zmanjševanje števila rojstev na območju, kjer deluje vrtec. V šolskem letu 2002/03 pa je dodatni razlog tudi ukinitev programa obvezne priprave na šolo zaradi uvedbe devetletke na krški osnovni šoli. V vseh teh letih se je vrtec spopadal s problemom presežnih delavcev. Vodstvo vrtca se je posluževalo različnih možnosti, da ne bi vzgojiteljice ostale brez zaposlitve. Vedno so se našle rešitve v obliki začasnega ali trajnega prevzema delavk v drugem vrtcu ali šoli oziroma prerazporeditev na drugo enako zahtevno ali manj zahtevno delovno mesto znotraj vrtca. Pogosto je vrtec preoblikoval organizacijo dela tako, da se je pridobilo dodatno delovno mesto. V šolskem letu 2002/03 vrtec v jesenskem času ni uspel zapolniti vseh oddelkov v skladu s predvidevanji. Posledica premalo zapolnjenih oddelkov bi bila visok dvig cene vrtca. Zato je ustanovitelj, Občina Krško, ki vrtec stalno sili k zmanjševanju stroškov, zahteval sprejem nove sistemizacije delovnih mest, s katero bi se zmanjšalo število vzgojiteljic. S sklepom občinskega sveta se je nova sistemizacija uveljavila s 1.2.2003. S tem datumom je bilo treba pristopiti k reševanju presežnih delavcev vrtca. Reševanje kadrovske problematike sredi šolskega leta ni najbolj primerno, zato je toliko bolj pomembno, da vodstvo vrtca, ki je pristojno in odgovorno za izvedbo vseh potrebnih postopkov, te izvede na način, ki ne bi bistveno motil vzgojnega dela. Odločitve občinskega sveta so za vodstvo vrtca obvezujoče, zato ni mogoče, da bi ravnatelj “prestavil” reševanje kadrovske problematike na konec šolskega leta. Po izvedenem postopku razreševanja presežnih delavcev je ravnatelj izdal odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi štirim vzgojiteljicam, vendar se pogodba pred koncem šolskega leta odpove le dvema vzgojiteljicama, ker do takrat še veljajo začasne razporeditve na drugih ustreznih delovnih mestih. Nekaterim od njih bo mogoče ponuditi delovno mesto pomočnice vzgojiteljice. Prizadete vzgojiteljice so seznanile starše svoje skupine o odpovedi pogodbe. Posledica tega je bila, da so posamezni starši naslovili na ravnatelja vrsto pripomb in izrazili nestrinjanje s kriteriji za ugotavljanje viškov. Nekateri so k temu dodali obtožbe, s katerimi ravnatelju očitajo, da svojega dela ne opravlja korektno, s premalo interesa, da krši kolektivno pogodbo in torej krši pravice delavcem, nadalje, da so se v vrtcu pojavile miši in v tem primeru ni dovolj učinkovito reagiral, da ne organizira dobrodelnih koncertov, prodaje izdelkov in se ne povezuje z donatorji in na ta način izboljša finančni položaj vrtca. Očitajo mu celo, da je vrtec hladen in neprijazen ter da se v vrtcu v zadnjem času nič ne dogaja. Delavci Vrtca Krško v zvezi Z navedenim poudarjajo naslednje: - Reševanje presežnih delavcev je v pristojnosti ravnatelja, ki je odgovoren za to, da so postopki izvedeni korektno in v skladu z zakonom. O svojih ugotovitvah o presežnih delavcih je ravnatelj seznanil sindikat vrtca -ta ugotovitvam ni nasprotoval. - Ravnatelj je dolžan v postopku vse delavce obravnavati enakovredno, ne glede na to, v kateri enoti ali skupini dela določena vzgojiteljica. Vidik staršev bi se lahko upošteval le v primeru, če bi lahko vsi starši ocenjevali vse vzgojiteljice. - Vsak delavec vrtca, ki je na neustrezen način posredoval javnosti podatke o presežnih delavkah in druge podatke, ki zadevajo notranjo organiziranost vrtca, je prekoračil svoja pooblastila, saj je ravnatelj tisti, ki odloča kdaj in na kakšen način se tovrstne informacije podajo javnosti. - O zakonitosti postopka razreševanja presežnih delavcev bo odločalo sodišče, morda šolska inšpekcija. Prizadete vzgojiteljice so se pri uveljavljanju svojih pravic dolžne posluževati pravnih sredstev, za kar imajo vse možnosti. Posluževanje drugih sredstev, kot je izvajanje pritiskov preko staršev in javnih medijev, pomeni zlorabo pravice do avtonomnosti, ki jo ima vsaka strokovna delavka pri svojem delu. - Presoja o upoštevanju (ali kršenju) kolektivne pogodbe je v pristojnosti sindikata vrtca in posameznih delavcev. Do sedaj niso bile evidentirane kršitve, ki se ne bi ustrezno reševale. Skupina staršev, ki je “evidentirala domnevne" kršitve ravnatelja, je neupravičeno omajala ugled ravnatelja in vrtca, saj je navajala neresnične “domnevne kršitve" in jih celo posredovala širši javnosti. - Obtožbe, da so bile od 19.3. do 21.3.2003 v skupini ene od “prizadetih vzgojiteljic" prisotne miši, so dvomljive. Da ni prisotnih glodalcev niti v objektu vrtca, niti v bližini objekta, je razvidno iz poročila, ki ga je po pregledu in izvedeni deratizaciji podal Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Kako se je znašlo nekaj mišjih iztrebkov na polici omare in naslednji dan na dnu omare, ni povsem pojasnjeno. - Očitek, ki delavce vrtca najbolj prizadene, pa je ta, da je vrtec “hladen in neprijazen, v katerem se v zadnjem času nič ne dogaja ”. Prizadene zato, ker meče slabo luč na vrtec in delavce vrtca, ker izničuje vsa prizadevanja delavcev, ki se trudijo, da bi se otroci v vrtcu počutili dobro, da bi se program izvajal kakovostno, v skladu z načeli, ki jih določa vzgojni program. Kaj se je poleg rednega programa še dogajalo v vrtcu to šolsko leto: - V septembru smo imeli v okviru tedna otroka dan odprtih vrat in razstavo otroških izdelkov. - V okviru “veselega decembra " smo izvedli program prihoda dedka Mraza za vse predšolske otroke v krajevnih skupnostih Krško, Leskovec, Zdole in Dolenja vas. - V januarju smo izvedli zimovan-je otrok v Ratečah in tedenski smučarski tečaj na Planini. - V februarju smo v okviru kulturnega tedna gostili folklorno skupino s Senovega in glasbenike, ki so v predšolskem obdobju obiskovali naš vrtec. - V marcu smo izvedli pustno povorko in rajanje pred Kulturnim domom. - V aprilu je potekal teden športa, kjer so se otroci pobliže seznanili Z nogometom, kolesarjenjem, rolan-jem, gimnastiko in karatejem. Izvajali smo različna športna tekmovanja in pohod na Grmado (Libno ali Trško Goro) s planinskim vodnikom. - V aprilu smo se udeležili revije pevskih zborov in se uvrstili na nadaljnje tekmovanje ter v okviru planinskega krožka izvedli dvodnevni tabor na Bohorju. - V aprilu in maju izvajamo Cicibanove urice v popoldanskem času (2-krat na teden) za otroke, starejše od treh let, ki ne obiskujejo vrtca. - V aprilu in maju izvajamo 10-urne plavalne tečaje v bazenu OŠ Krško pod vodstvom plavalnega trenerja. - Do konca šolskega leta bomo izvedli še naravoslovni teden v maju, zaključno prireditev v juniju ter letovanje v Nerezinah in v Portorožu (za razvojni oddelek). - Poleg navedenega izvajamo še mnogo drugih dejavnosti, praznovanj, srečanj s starši in podobno, nismo pa v tem letu izvedli dobrodelnega koncerta ali organizirali prodaje različnih izdelkov, kot nam očitajo nekateri. V zvezi z očitki posameznikov, da je vrtec hladen in neprijazen, želimo poudariti, da smo delavci vrtca predani svojemu delu, delamo z ljubeznijo in skušamo biti čimbolj ustvarjalni. Prepričani smo, da se toplina in prijaznost izražata znotraj posamezne skupine in da so vaši otroci, kar je najpomembneje, pri nas zadovoljni. O dogajanju zavzeto poroča Radio Brežice (in njihov časopis SavaGlas). Ugotavljamo, da so prispevki pisani v negativnem tonu, veliko se daje poudarka izjavam posamezni- kov, ki izražajo svoje nezadovoljstvo. Za objektivno poročanje bi bilo pomembno, da novinar najprej preveri, ali so očitki utemeljeni in korektni, preveri vse okoliščine, motive in ostalo ter šele potem seznani javnost s celovito informacijo. Zbor delavcev Vrtca Krško Pogled na vzdrževanje cest Cestno vzdrževalna dela pomenijo zagotavljati prometno varnost ter udobno, ekonomično in racionalno vožnjo. Ker predstavljajo ceste pri nas osnovne prometnice, je vzdrževanje cest dejavnost posebnega pomena. Zavedati bi se morali, da je ustrezna osnova za normalno življenje. Ceste je treba vzdrževati tako, da je na njih predvsem zagotovljen varen promet za vse udeležence. Ker so ceste bistvenega pomena za narodno gospodarstvo in prebivalstvo, je ob nastali situaciji vzdrževanje cest in zagotovitev prevoznosti, po možnosti brez večjih zastojev, vsak dan bolj pereče. Zaradi omejenih finančnih sredstev se izvaja le minimalno, vendar nezadostno redno vzdrževanje, kar povzroča vidnejše ekonomske posledice. Varnost prometa je eden od bistvenih elementov uporabnosti cest. Če na posameznih odsekih cest pogosto dogajajo prometne nesreče, bi vzdrževalce cest morali opozoriti na pomanjkljivost glede njihovih tehničnih trasiranih elementov, na pomanjkljivost prometne opreme ter na neustrezno opozorilno prometno signalizacijo. Kot dolgoletni cestar ugotavljam, da se največ prometnih nesreč zgodi zaradi napak voznikov, neustreznih vozil in neugodnih vremenskih razmer, tako da je cesta le posredni krivec. Če se ugotovijo napake na cesti, ki bi lahko botrovale prometnim nesrečam, jih morajo vzdrževalci takoj odpraviti oziroma opozoriti na ukrepanje, če so za to potrebna večja finančna sredstva. Vsa manjša popravila in napake morajo vzdrževalci odpraviti v okviru rednega vzdrževanja. Vsi bi se morali zavedati, da predstavlja redno vzdrževanje in večja vzdrževalna dela osnovo za ohranitev cest ter zagotavljanje boljših ekoloških pogojev in prijaznejše poglede na okolico. Posledica slabega vzdrževanja Ustrezna projektna rešitev in kakovost izvedenih del so pogoj za normalno vzdrževanje. V preteklosti smo številne cestne odseke rekonstruirali ali modernizirali brez ustrezne projektne dokumentacije, pogosto s skromnimi sredstvi. Zato nas te rešitve vse bolj obremenjujejo ne samo zaradi težjega vzdrževanja, temveč predvsem zaradi vse manjše prometne varnosti. Neustrezna dimenzija Zgornjega ustroja povzroča pogosta krpanja ali predčasne preplastitve, kar v celoti predstavlja znatno večja sredstva, kot bi jih sicer bilapotrebno zagotoviti za izvedbo potrebnega Zgornjega ustroja. Preozkih bankin ni možno ustrezno vzdrževati, zato tudi vožišča hitro propadajo in s lem predstavljajo večjo nevarnost uporabnikom. Največkrat je zmanjkalo denarja za ureditev elementov odvodnjavanja, kot so jarki, koritnice, mulde, jaški, drenaže, propusti. Poseben problem je tudi ureditey brežin, ki so bile izvedene brez upoštevanja geotehničnih pogojev oziroma zaradi recionalizacije gradnje neustrezno oblikovane. Pogosto naše ceste potekajo vzdolž reke ali prečkajo potoke in hudournike, ki niso ustrezno regulirani, zato ob vsakih večjih deževjih pogosto povzročajo večje poškodbe na cestnem telesu ali vozišču. Vzdrževanje mostov je posebno vprašanje, ker so v pretežni meri že vsi močno načeti zaradi nezadostnega vzdrževanja, ki ga ni možno zagotoviti predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Nekateri so tudi spo-meniško-krajinsko zaščiteni, vendar s svojo konstrukcijo težko zagotavljajo prometno obremenitev, ki se odvija preko njih. Plazovi Na področju Posavja nekatere ceste ležijo na geološko neugodnem področju; zemeljski plazovi in usadi nam povzročajo preglavice. Te pojave je sicer možno največkrat predvidevati pri novogradnjah z ustrezno geološko-geomehansko analizo in' ustreznimi tehničnimi ukrepi. Do sedaj so se dela izvajala največkrat brez upoštevanja teh podatkov. Opozori! bi tudi na padanja kamenja z dolgih nezavarovanih brežin, ki lahko predstavljajo nevarno oviro za odvijanje prometa. Varstvo cest Kot dolgoletni vzdrževalec cest pogosto opažam, da se v območju cest gradijo razni objekti in ureditve, ki vzdrževalcem povzročajo dodatno težavo pri zagotavljanju ustreznosti cest s stališča prometa in videza. Menim, da je nujno potrebno vzpostaviti določen red, pri katerem naj imajo tudi vzdrževalci svoja mnenja. Znano je tudi, da na naših cestah nimamo rešenih vseh lastniških odnosov, zato je nujno potrebno, da se vzpostavi zemljičenje cestnega sveta in dogovori o ureditvi dostopnosti na bližnja zemljišča. Eden od problemov, ki me moti pri vzdrževanju cest, je tudi ta, da obnovijo asfaltno vozišče, pa se v kratkem času pojavi eno od komunalnih podjetji, ki izvede prekop ali drug poseg v cesto, ker pač ni bilo pravočasno obveščeno, ali pa ni imelo ustrezne dokumentacije ali denarja ■ Zato je potrebno, da se preko določenih služb (v okviru občin) zagotovi usklajevanje del. Večni problem cestarjev je zim5^ služba, ki je sicer specificirana za posamezna področja in ceste. Ne gled1 na našo tehnologijo in opremo je Pn izvajanju teh del osnova človek-ces-tar. Zavedati se moramo, da je za Zagotovitev izvajanja zimske službe upoštevanju dogovorjenih prioritet potrebno točno določeno število voznikov, strojev, strojnikov in delavceV ki morajo biti na razpolago ob vsakem času. Sočasno je potrebno razmišljati, kako se bo plačala ta posadka, kajti včasih predstavlja izvajanje zimske službe 80 odstotkov sredstev namenjenih za vzdrževanje cest. Če si predstavljamo, da bo Slovenija turistično privlačna dežela, morajo cestarji zagotavljati tudi ustrezno ureditev cestnega telesa, kar podredno vpliva na pogled na bližnj0 okolico. Pri tem problemu vidik1 predvsem skrb za čiščenje odpadkov košnjo trave, obsekovanje grmovja lk dreves ter planirano čiščenje in pravočasna zamenjava prometne oprem in signalizacije. I C I v o v sl li B rt le P' v: le P "J st ni d< se bi Naj zaključim svoje poglede m dejavnost vzdrževanja cest s tein. dk so vzdrževalna dela na cestah težJd* nevarna in neprijetna dela, kise iZVk' jajo ob vsakem vremenu ne glede k* čas. Ves njihov trud pa vse pogoste]* požanje le pikra beseda v sredstvu javnega obveščanja, le redko P° hvala. Franc Povše 4 Dol. Boštanj 6* 8294 Boštan ^ Prilipe “padajo” bc Brežice - Že dolga leta se Avto moto društvo Brežice bori la. težavami, ovirami in neprijetnostmi, tudi preko sodnih pot*' kljub temu najzvestejši člani še niso obupali. Da pa bo njih0’ va smola še večja, so se srečali še z rušenjem objektov. * člani se ne dajo in obljubljajo kljub vsemu nove motokros prireditve na Prilipah. Edino društvo v občini, ki uspe dvakrat do trikrat na leto na eno lokacijo privabiti nekaj tisoč ljudi, je avto moto društvo Brežice s svojimi motokros prireditvami, ki so na vrhunski ravni. A namesto da bi se mirno posvečali razvoju te športne panoge, mladim navdušencem in tekmovanjem, se ukvaijajo le s papiiji, paragrafi, zakoni, legalizacijo zemljišča, obiski sodnikov in podobno. Marsikaj so v zadnjem času sicer uspeli urediti, med drugim so v tem letu uspeli odkupiti zemljišče, na katerem sta postavljena dva objekta; lesena baraka ki jo uporabljajo izključno ob dirkah, in montažni točilni pult. Da bi uspeli objekta še legalizi- Janko Slobšek: “Glede nadaljnjih delovanj AMD Brežice sporočamo vsem, ki so prišli na prvo letošnjo dirko, da bomo tudi naprej delovali s svojimi aktivnostmi, z organizacijo dirk in tudi z urejanjem prostora na spodnjem delu. Na Prilipah so dirke bile, so in tudi v prihodnje bodo! Naslednja bo v začetku septembra in že sedaj velja povabilo vsem, da se nam pridružijo.” ki st; sk da ve dr do let ko jul rati, ni bilo časa saj jih je pred krat' kim dobesedno “povozil čas”. ., Pred dnevi seje namreč na PnJJ' J1 pah oglasil urbanistični inšpektor, V je preveril realizacijo odločbe, izda11; že v letu 2000. Ta namreč pra^ “Nelegalizarana objekta je potrebn porušiti,saj sta brez ustreznega dovo jenja”. Člani društva se zavedajo, sta objekta res nelegalno postavlj na, da nimajo ustreznih dokumeto zanju, zato so tudi sklenili, da b°° upoštevali napotke in objekta so Z3 čeli rušiti sami. Slednje pa je botrov^ lo dogovoru državnega organa o z* časni ustavitvi rušenja, kar bi dflistr še dodatno udarilo po že tako skron®' blagajni. Predsednik AMD Brezi ^ Janko Slobšek je ob tem p■ , Predstavniki Ministrstva s k°Ue, prostor in energijo, Sli .eask'h železnic, Servisa skupn: vlade, projektantov in ost; ' ^rokovnih institucij ter Občir režice so obrazložili, da bo -■j ui ejeno področje. Pošlo] staje se bo rekonstruiralo ir vzhodnem delu dogradilo za ; zniSko osebje, policijo in carii stavljena bo Selška cesta, SjCJ °° pločnik, na področju f ^aJe ob njem pa nova parkii esta, urejena s protihrupnim ‘n zelenjem. Sedanji pet bobo Podaljšal v obe smeri, < nadkrit, na perone bo vo "J siadh0<'.' nasprotni strani po-0Je’Kjer je zdaj zelenica, bodo b”J.cktl inšpekcijskih služb. Ti Vz,°v za dostop zaposlenih in Š av-x Vanja objektov vezani na fi la rl\ “dajo v pokoj”. prevoz, že zdavnaj prešel iz osla na konja, novim konjskim močem - reanimobilu pa je bil namenjen 18. Bogatajev dan. Direktor dr.Rudolf Ladika je bil predlani namreč pobudnik akcije za zbiranje donatorskih sredstev, s katerimi bi dom lahko nabavil avtomobil z opremo za oživljanje in vsem potrebnim za reševanje življenj. Reanimobil, kije stal dobrih 30 milijonov SIT, je že nekaj mesecev v funkciji. Brez zajetnih prispevkov delovnih organizacij, doma so grafiko prejeli tudi krški! župan Franci Bogovič in nekdanji podžupan Andrej Božič tefj Tatjana Ajster. Župnik Ludvik Žagar je blagoslovil tako novi reanimobil kol celotno novo zgradbo zdravstve nega doma, Leskovški oktet pa je s pesmijo številne zbrane spom-j nil, da imajo kljub napornemu po-! klicu in nikoli dokončanem pro-l cesu posodobitve medicinske opreme kaj proslavljati. Branka Dernovšel| --------------------------------\ Bolje je preprečevati kot zdraviti Maj je mesec bujne rasti, brstenja in cvetenja. Toda nad tem niso navdušeni vsi. Tisti, ki imajo alergijske bolezni in takih je danes veliko - alergijo naj bi imel vsak tretji prebivalec Evrope - se pomladnih mesecev naravnost bojijo. Alergijske bolezni so ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Povzročajo jih alergeni; to so sicer neškodljive snovi iz okolja, na katere človek iz neznanega razloga postane občutljiv. I Nekateri alergeni, kot so cvetni prah, hišna pršica, mačja dlaka, lahko pridejo v organizem skozi dihala, druge pa zaužijemo, saj so nekateri preobčutljivi na pšenično moko, jajca, sojo in podobno. ' Najpogostejša alergijska bolezen je alergijski rinitis. To je vnetje nosne sluznice, ki se kaže kot kihanje, izcedek iz nosu, srbenje v nosu, zamašen nos, lahko pa tudi kot srbeče, rdeče in solzne oči. Težave se lahko pojavijo sezonsko, ob cvetenju, ali pa skozi vse leto. Bolezen močno zmanjša bolnikovo kakovost življenja in če je ne zdravimo, lahko preide celo v astmo. Med kožnimi alergijskimi boleznimi je najpogostejši atopijski dermatitis, ko je koža vneta in pordela. Za to boleznijo zboli do 15 odstotkov otrok. Ko sprememb na koži ni več, večinoma zbolijo za alergijskim rinitisom ali celo astmo. Bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati seje potrebno alergenom, ki povzročajo težave. Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne bomo zadrževali na pros- [ tem, pri alergiji na hišno pršico bomo redno odstranjevali prah, pri j alergiji na določeno hrano te pač ne bomo uživali. Ker se alergenom ne moremo popolnoma izogniti, je treba alergijo zdraviti tudi z zdravili. Sicer pa strokovnjaki napovedujejo, da bo imela čez 20 let polovica prebivalstva alergijske bolezni, kar pripisujejo tudi hitremu in stresnemu načinu življenja v industrializiranem onesnaženem okolju. Lek/N.Č.C. KANAL 2000 KMETIJSTVO, PODEŽELJE Več denarja, več vlog, pa tudi več jeze Slovenija, Posavje - Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je do izteka rednega roka in izteka roka za zamudnike prispelo skupaj 66.775 vlog za pridobitev sredstev z naslova neposrednih plačil. V Posavju je vlogo s pomočjo litijskih svetovalcev izpolnilo in oddalo okrog 3000 upravičencev, številka pa je gotovo višja, saj so letos nekateri vloge spolnili sami. Nekaj nejevolje je bilo prve dni po 20. marcu, ko je začel teči rok za oddajo vlog, ker obrazcev še ni bilo, zaradi nekaterih sprememb pa je bilo potrebno izpolniti tudi več podatkov. Kmete je precej razburilo tudi povišanje n°rmativa za “poline” na 20 arov, saj je tako precej upravičencev do subvencije letos izpadlo. junije agencija prejela skupaj •097 vlog, vendar so na A sren- , 77 1 Je agencija prejela skupaj « 097 vlog, vendar so na Agen-C1J* za kmetijske trge in razvoj Podeželja pričakovali, da bo letos ' ev'lka nekoliko višja, saj so tudi Premije nekaj višje, za to možnost Pa ve v[se več ljudi. Tako so na agenciji do 30. aprila, ko seje iz-, el redni rok za oddajo vlog, .1' 66.725 vlog, do 5.maja, ko ?eje iztekel rok tudi za zamudni-*e.’ pa so dobili še 50 vlog. Sled-Jjrn bo agencija zaradi zamude 0 “tela pet odstotkov skupne Vrednosti neposrednih plačil. Koliko je bilo oddanih vlog iz osavja, ni mogoče natančno gotoviti, saj letos ni bil več obvezen podpis kmetijskega svetoval-?’ zato so nekateri upravičenci °ge izpolnili in oddali sami in niso iskali pomoči svetovalcev, ki jo je seveda bilo potrebno plačati. Kljub vsemu se jih je glede na lanske podatke več kot dve tretjini še vedno oglasilo na kmetijskih svetovalnih službah. Tako so na brežiški svetovalni službi poma- gali izpolniti vlogo 1080 upravičencem in do 5. maja še osmim, kar je skupaj 1088 (lani 1522). Na krški svetovalni službi so pomagali vlogo izpolniti 1101 upravičencu in do 5. maja še štirim, kar je skupaj 1105 (lani 1373). Na Še do vključno četrtka, 15. maja, je čas za oddajo obrazca za poročanje o namolzenih količinah mleka. Obrazec in navodila za izpolnjevanje obrazca so na voljo pri kmetijsko svetovalnih službah, v njih pa je potrebno navesti količine prirejenega mleka za celotno obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003, in sicer vse količine mleka in mlečnih izdelkov iz neposredne prodaje, porabe na kmetiji in skupne količine oddanega mleka pri organizatoiju odkupa. Oddani obrazci bodo odločilni pri dodeljevanju mlečnih kvot ob vstopu v EU, zato je zelo pomembno, da rejci to poročilo oddajo. Do ponedeljka, 12. maja, je na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja prispelo komaj 9000 obrazcev. Lani je agencija s tega naslova prejela 28.000 obrazcev. sevniški svetovalni službi pa so pomagali približno 850 upravičencem in do 5. maja še dvema, skupaj torej 852 (lani 1038). Prispele vloge bodo pregledali in preverili, ali so dokumentarno popolne ter opravili kontrole na vsebinsko pravilnost. Ob morebitnih nepravilnostih bodo vlagatelje pozvali, naj vloge dopolnijo. Za izplačilo letošnjih subvencij je v letošnjem in proračunu za prihodnje leto predvidenih 23 milijard SIT. Z naslova letošnjih subvencij bodo kmetje večji del izplačila prejeli predvidoma konec letošnjega leta, preostalo pa v prvi polovici prihodnjega leta. Jelica Koršič Njegovo veličanstvo, špargelj Impoljca - Tradicionalna kulinarična prireditev “Pomlad v restavraciji Dvorec”, že tretja P« vrsti, je bila posvečena špargljem. Kraljevska vrtnina ali “božja jed”, kot bi rekli fara-°n*’ Je cenjena zaradi zdravilnih učinkov; bolj videzu kot resničnim učinkom pa gre pripi-Sat' Prepričanje, da so beluši izvrsten afrodiziak. j |., ^PargeIj oziroma beluš je de-atesna vrtnina, ki je v svetu « znana že več kot štiri tisoč let. ‘Man Egipčani, Grki in Rimljani . 0 ga cenili predvsem kot zdravil-, Rastlino, francoskemu kralju ndviku XIV. pa gre zahvala, da ' .e Je njegova kulinarična upora-, a Y srednjem veku ponovno *> razširila. Takrat so bili šparglji J Predvsem na jedilnikih kraljev, tnifZ°V> v°jv°d ter drugih aris-atov in od tedaj verjetno nji-ov vzdevek kraljevska vrtnina. Slovenci poznamo svojstven s m blago grenčico poganjkov Pargljev že od nekdaj. Sveže mače šparglje so cenili pred-1 ®. Premožnejši ljudje, pride-•a' P3 smo jih celo za dunaj-ji se ■ V°r' P° svetovni vojni dl _ Je Pridelava na naših tleh »Cno ___J_____ m j F ava na nasm m n 2 . no zmanjšala, vendar se v j, "Jem času ta vrtnina spet n„yas* yrača na naše kmetije in v se kuhinje. Inv [ec*se(Jmk združenja pride-f. tok šParS1jev Slovenije Iz-lZ iP„'Llc Pravi, daje pri nas zasa-V' Dovx S SP^gJji 30 hektarov a’ nriJ u' *e,tn' donos pa je 150 ton Ne S ^a' se hočemo približati rtlCern, ki v povprečju pojedo J6 v ;i. sr Kuharski mojstri iz Dvorca Impoljca z gosti vsak kilogram špargljev na leto, bo treba še veliko dela. In cilj združenja pridelovalcev špargljev, ki je bilo ustanovljeno leta 1998 in ima 52 članov, je prav tak; povečati obseg in kakovost pridelave špargljev, osveščanje potrošnikov in izobraževanje pridelovalcev. Špargelj, ta trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na enem mestu tudi 20 let, se nabira od konca aprila do sredine junija. Če v poznih zimskih mesecih nad ras- tlino nasujemo zemljo v grebene, spomladi iz njih pobiramo obeljene šparglje ali beluše. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji. Pri kupovanju špargljev moramo biti pozorni na to, da so čimbolj sveži; suhe in uvele kar pozabite, sveže pa porabite še isti dan. Kaj vse se da iz njih pripraviti, je pokazala kuharska ekipa na Impoljci: od predjedi, namazov, do juhe, rižote, priloge, lazanje pa vse do torte... Da ne omenjamo vseh fines aranžiranja. Nada Černič Cvetanovski r°,e iz špargljev » ^hdi v Posavju, na Dolenjskem in v Beli Krajini že pridelamo nekaj Pugljev, čeprav je po besedah kmetijske svetovalke Mateje Strgulec še kar nekaj prostora za to “kulinarično specialiteto” in bi hilo površin, zasajenih s šparglji več. Na kmetiji Držaničevih v nrn°vih selih jih pobirajo že tretje leto in je to prvo pobiranje v polni Domače koline Kostanjevica na Krki - Društvo “Domače koline” je letos že četrtič organiziralo ocenjevanje salam in klobas. Ocenjevala jih je 7-članska komisiji, ki ji je predsedoval Franc Škrabec. Najboljšo oceno med salamami je dobila salama Lare Zorič iz Šutne, drugo mesto je pripadlo Vinku Stem-bergerju iz Šentjemega, tretje pa Andreji Hribar iz Sajevc. Pri klobasah je bila naj višje ocenjena klobasa Danice Hribar iz Sajevc, drugo mesto je osvojila Andreja Hribar in tretje Peter Luštek iz Kostanjevice. Kot je povedal predsednik društva Stane Tomazin, so ob tej priložnosti razvili tudi društveni prapor. J.K. Evropski vitezi vina tudi v Posavju Slovenija, Posavje, Brežice - Združenje evropskega reda vitezov, konzulat za Slovenijo, kije bil ustanovljen leta 1991, bo nosilec 40. svetovnega kongresa Združenja evropskega reda vitezov vina. Prokonzul in vitez vina ter obenem tudi predsednik organizacijskega odbora Karl Re-cer (na fotografiji) ob tem poudarja, da bo to velika priložnost, da skoraj 400 prestižnih gostov z vsega sveta, ki bodo spoznavali Slovenijo, njene naravne lepote in odlična vina, doživi slovensko gostoljubje. Slovenija na površini 24.000 ha pridela blizu 900.000 hi kakovostnih vin in je država z dolgo vinsko tradicijo. Naloga viteškega reda je, da časti plemenito vino, neguje in širi vinsko kulturo, krepi prijateljstvo in prispeva k ideji resnične plemenitosti duha; v središču reda pa je seveda vino, ki ga povzdigujejo v simbol. Vsemu temu bodo namenili pozornost tudi udeleženci letošnjega kongresa v Sloveniji. Slavnostna povorka bo potekala 24. maja 2003 po brežiških ulicah, nato pa bo svečano odprtje kongresa v viteški dvorani brežiškega gradu. V naslednjih dneh bodo gostje prepotovali Slovenijo od Maribora do Ljubljane, Bleda in Primorske ter ob tem spoznavali značilnosti slovenskih vinskih leg, kulinariko in turistične zanimivosti. J.K. Vinogradniki o svojem delu Zdole - Vinogradniško društvo Zdole pripravlja v petek, 16.maja, redno letno skupščino, ki se bo začela ob 20. uri v tamkajšnjem Domu Bena Zupančiča. a ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE f Območna enota Brežice Gozd in voda Zadnji teden v maju je že tradicionalno posvečen gozdu. Vsako leto pa je tematika, ki jo posebej obravnavamo, drugačna; letošnje geslo je “Gozd in voda”. Gozd in voda sta večna sopotnika, imata veliko skupnih lastnosti; sta kompleksen obnovljiv naravni vir, ljudem sta na razpolago kot mnogona-menska naravna dobrina, nad obema je močno izražen javni interes, pri gospodaijenju z njima se vedno križa več različnih interesov, osnovna usmeritev pri gospodaijenju z obema pa je trajnost. Prav je, da se te povezanosti in medsebojne soodvisnosti zavedamo, jo upoštevamo in vgrajujemo v vsa področja delovanja. Hidrološka funkcija gozda je uvrščena v širšo kategorijo okoljetvomih funkcij gozda. To so področja v bližini vodnih zajetij in drugih vodnih virov, na vodozbimih območjih, ob vodotokih, jezerih in ostalih stoječih vodah, nad kraškimi jamami ter podzemnimi vodnimi tokovi. V Sloveniji je 40 odstotkov takih gozdov, kjer je hidrološka funkcija posebej izpostavljena, opravljajo pa jo seveda vsi gozdovi. Gozd pokriva polovico slovenskega ozemlja - to je najnaravnejši del naše dežele. V naših dobro ohranjenih gozdovih poteka vodni cikel povsem naravno. Bistvo naravnega vodnega režima se skriva v gozdni vegetaciji. Ne smemo zanemariti, da gozdovi bistveno sodelujejo pri kroženju vode v naravi. Nad gozdovi pade dobra četrtina padavin več kot na negozdnih področjih. Od gozda je odvisno, kolikšen del vode bo površinsko odtekel, se vpil v gozdna tla, izhlapel v ozračje, dopolnil podzemne vode in preko izvirov oskrboval vodotoke in podtalnico. Povsem drugačen je dostop padavin do tal in kasneje v zemljo kot na neporaslih površinah. Del padavin se zadrži v krošnjah in se od tam neposredno vrne v ozračje, del jih sorazmerno počasi odteče proti dom in zaradi prekoreninjenosti tudi počasneje pronica v zemljo. Učinkovito se polnijo zaloge talne vode. Gozd deluje kot ogromen zbiralnik in zadrževalnik vode ter preprečevalec erozijskih pojavov. Zaradi zadrževanja hitrega površinskega odtoka vpliva na enakomerno polnjenje vodotokov. Prav v teh blažilnih učinkih se kaže čudežna moč velike ‘“naravne tovarne’ Mn ne smemo pozabiti na izboljšano kakovost vode, ki se pri pronicanju skozi gozdna da kemijsko in fizikalno prečisti. Koliko hitrejši je odtok vode iz golih tal, koliko večje odteče po površini, kako hitro se taka da izsušujejo, koliko slabša je kakovost vode, ki se zbira s kmetijskih tal...??? Znano je, da kmetijske površine, industrijska in mestna okolja uničevalno delujejo na vodni režim. Gozdovi pa delujejo prav obratno. V soodvisnosti vodnih in gozdnih ekosistemov se skriva neobčudjivost ali pa zelo majhna občudjivost gozda ha daljša sušna obdobja. Enomesečna suša lahko “pokonča” ves kmetijski pridelek, pri gozdu pa se večinoma odrazi le z nekoliko ožjo braniko. Sprehajalca, popotnika, izletnika, otroka, raziskovalca... pot k vodi kar sama pritegne. Vodotoki v gozdu s svojo igrivostjo in neusahljivostjo so nekaj posebnega - včasih neprehodni, včasih komajda tečejo - vedno drugačni. Vselej pa vredni naše pozornosti. Življenje na Zemlji je odvisno od vode, človek je življenjsko odvisen od nje. Zato je voda tudi ekonomska dobrina Ta miselnost pa je pripeljala modernega človeka daje odvrnil pozornost od bistva vode kot organske sestavine življenja. Vse preveč enostavno je samo odpreti vodovodno pipo in ne razmišljati od kod in kako. Kljub temu, da vodo “plačujemo”, se ne zavedamo, da plačujemo le stroške njenega izkoriščanja in ne dejanske cene ter se obnašamo, kot da je resnično neomejen naravni vir. Podobno je z gozdovi-cenovno ovrednotimo samo les, ki ga iz njega potegnemo... Kaj pa vse ostalo? Posledice nepravilnega ravnanja z gozdom se kaj hitro odrazijo na vodnem režimu. Velikopovršinski posegi v gozd, ekstremno spreminjanje površin gozdov, znižanje lesnih zalog lahko pogubno vplivajo na naš voiiii režim. To je še posebej izrazito na hudourniških področjih, kraškem svetu, močvirnih in poplavnih predelih. Prav je, da vsak posameznik spozna in razmišlja o tej naši odvisnosti od dveh naj večjih naravnih dobrin - gozda in vode. Zavedajmo se tega ob šumenju mogočnega slapa, drobnem potočku, ko se odžejamo pri vod nem izviru, ko uzremo svojo podobo v najmanjši mlakuži in nenazadnje, ko odpremo vodovodno pipo v svojem domu. Mojca Bogovič, univ.dipl. intgozd. Prireditve ob tednu gozdov • v soboto, 17. maja, od 9.ure dalje likovna delavnica; informacije pri Stanetu Kmetiču, 041-847-062; • v petek, 23. m^ja, ob 19.uri odprtje razstave avtorskih fotografij Hrvoje Oršaniča v Podsredi - Bavarska hiša; • v soboto, 24. rmya, Kolesarski skok na Dole, start v Litiji; informacije na Centru za razvoj Litija, 01-899-02-98; • v torek, 27. nuya, ob 11 .uri odprtje gozdne učne poti pri lovskem domu na Radežu; zbor ob 10. uri v Loki pri Zidanem Mostu na odcepu za Žirovnico - pohod po delu poti, možen tudi dostop z avtomobilom do kraja odprtja; informacije pri Danilu Pavlinu, 041-657-555 • v petek, 30. m^ja, pohod po dolini Sopote; program celotnega sklopa prireditev za ta dan zajema pohod od izvira Sopote do slapov Sušjeka, zbirno mesto bo ob 14.30 uri na Veliki Preski, hoje je za okoli uro in pol; ter pohod od izliva Sopote v Savo do slapov Sušjeka, zbirno mesto bo ob 12.30 uri na izlivu Sopote v Savo, hoje je za okoli tri ure in pol. Ob 16. uri bo pri slapovih Sušjeka, odprtje obvestilnih tabel in predstavitev zloženke. Ob 17. uri bodo skupine Prostovoljnih gasilskih društev Svibno, Dole pri Litiji, Padež, Polšnik, Podkum in Jagnjenica v skupni gasilski vaji družno predstavile gašenje gozdnega požara. Ob 18. uri bodo na prireditvenem proštom pred Gostiščem Celestina lovci vse prisotne pogostili z lovskim golažem. Skupaj z župani, predstavniki krajevnih skupnosti, Društva za razvoj slovenskega podeželja Centra za razvoj Litija in ostalimi društvi ter občani bo stekel pogovar o razvoju doline Sopote, podpisali pa naj bi tudi peticijo za ureditev ceste po dolini Sopote. Za vse pohodnike bo zagotovljen prevoz na startna mesta. Informacije pri Jožetu Prahu, 041-657-560, e-mail: prah.joze@volja.net, Jožetu Hrovatu, 041-657-240, e-mail: ke_litija@volja.net in Boštjanu Pihlerju, 041-657-203. Po čem je prometna varnost Krško - Na Vidmu pri cerkvi stoji stara adaptirana hiša, ki sega do ceste in ni prostora za pločnik. Krajevna skupnost Krško meni, da bi morala zaradi prometne varnosti občina hišo odkupiti, jo porušiti in tam zgraditi pločnik. Občinske službe so pristopile k nalogi in o tem je na minuli seji razpravljal Občinski svet Krško. Že sto let na parcelni številki 54, katastrska občina Stara vas, skorajda na cesti stoji stara hiška. Ko je svetnik Branimir Vodo-pivc pred leti prvič na občinskem svetu izpostavil problem prometne varnosti za pešce, češ, da bi bilo dobro hiško odkupiti in jo podreti, je bila lastnica v Domu starejših občanov. Po njeni smrti je bila hiša prodana, nova lastnica jo je pričela adaptirati, vendar jo je brez ustreznega soglasja tudi razširila. Danes, ko bi jo občina odkupila, se lastnica ne pogovarja mimo uradne cenitve premoženja, ki znaša za hišo in približno 300 ml ohišnice 13 milijonov SIT. Ko so svetniki slišali to ceno, se je odprla razprava, ali občina sploh lahko plača tisti del objekta, ki je dozidan na črno in je pravzaprav bistveno povečal vrednost od nakupne vrednosti. Za hišo v prvotnem stanju je lastnica odštela 3 milijone SIT. Odbor za finance je svetu predlagal, da sme občina za nakup te hiše s parcelo odšteti do največ 8 milijonov SIT, kar so potrdili tudi svetniki. Če bo lastnica pristala na prodajo, mora za ta denar objekt tudi porušiti. Vsi se s tako dragim reševanjem prometne varnosti ne strinjajo, saj menijo, da to ni najbolj pereča točka v mestu. Opozarjajo tudi, da lastnica za črno dograditev ne bo dobila naknadnega soglasja in bo morala hišo spraviti v prvotno stanje. Takrat bo priložnost za odkup po nižji ceni. Vojko Omerzu iz gradbenega inženiringa CRP d.o.o., ki za lastnico vodi postopek pridobitve ustreznih dovoljenj, je za SavaGlas razložil drugo plat zgodbe. Za objekt je bila pridobljena pravnomočna priglasitev del, Jci dopušča prenovo strehe in fasade. Čeprav je prizidek narejen v notranjost parcele, ki ne zadeva ceste, je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja potrebno soglasje Direkcije za državne ceste (DRSC). Za Posavje je soglasodajalec izpostava v Novem mestu, ki jo vodi dipl.upr.org. Gordana Gra- hek. Ta je obravnavala vlogo, ki jo je proučil še Sektor za planiranje pri DRSC, ker je Občina Krško prostor, kjer je tudi omenjena hiša, rezervirala. Nekoč naj bi namreč tam stekla povezava med levim in desnim bregom mesta. DRSC mora v skladu z Zakonom o javnih cestah čuvati varovalni pas, zato je na vlogo za širitev objekta dala negativno mnenje. Omerzuje še dodal, daje del cestišča in avtobusne postaje na zemljišču lastnice “sporne” hiše. Osebno vidi možnost nadaljevanja postopka za legalizacijo prizidka, vendar je treba za to imeti denar. Lastnica hiše ga nima in ker bi pri dobrih petdesetih želela iz najemniškega stanovanja “na svoje”, je v izogib nadaljnjih zapletov poiskala rezervno lokacijo za hišo. V prodajo pristaja samo, če dobi plačilo po uradni cenitvi cele hiše, v kateri manjkajo samo še parketi in fasada. Svetniki so v skrbi za proračunski tolar morda spregledali, da je lastnica v godlji tudi zato, ker določena občinska služba ni bolj transparentno “varovala” prostora za želje in potrebe urbanističnega planiranja. Pri lastnici ne gre za nikakršno špekulacijo ob nakupu stare hiške. Občina Krško bi lahko imela prednost pri nakupu, če bi takrat imela potreben občinski odlok. Ta je sedaj napisan in osnutek, ki določa območja predkupne pravice v občini, je bil predložen v obravnavo občinskemu svetu na nadaljevanju 6. seje, na kateri so obravnavali odkup hiše. Branka Dernovšek Kratka vojna je uspeh, dolga je poguba Brežice - Člani Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo (OZ ZVVS) Brežice so se zbrali na letnem in volilnem zboru. Združenju bo tudi naslednji mandat predsedoval Silvester Jeršič, za podpredsednika so potrdili Antona Supančiča in za tajnika Mitjo Jankoviča. Sporočilo zbora je, da morajo veterani vztrajati pri združevanju, saj bodo številčno močnejši lažje dograjevali minulo delo in dvignili raven prepoznavnosti. Sveža razmišljanja posavskih seniorjev Krško - V razpravo o regionalizaciji Republike Slovenije se vključujejo tudi pri območnem Združenju seniorjev Slovenije za Posavje. Temu vprašanju se je posvetilo vodstvo na zadnji seji, podporo ustanovitvi 12 slovenskih pokrajin bodo nedvomno izrekli na bližnjem srečanju članstva v Termoelektrarni Brestanica, za osrednje Združenje seniorjev Slovenije pa so še posebej pripravili svoje poglede na členitev države. V ospredje postavljajo predvsem gospodarski potencial, ki ga ima posavsko območje. Po slovenski himni seje zbor nadaljeval s simbolnim veteranskim dejanjem in pozdravnimi besedami gostov. Generalni sekretar ZVVS, Jože Kuzman je izrazil priznanje prijateljskemu, veteranskemu odnosu brežiških in posavskih veteranov; župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak pa izrekel spoštovanje veteranom in veteranski organizaciji z upanjem, da bodo državljani znali ohraniti to spoštovanje tudi v prihodnje, kajti - kot so pomembna vsa minula dejanja, so veterani vojne za Slovenijo prav tako kot njihovi predhodniki zaslužni za to, kar imamo danes. Glede na očitke veteranom, daje vojna za Slovenijo trajala le nekaj dni, pa je podkrepil z mislijo: “Kratka vojna je uspeh, dolga je poguba”. Predsednik Združenja borcev NOB Brežice Martin Kolar je prisotne spomnil na 9. maj 1945, dan zlate svobode, ko so v Brežice ob 8. uri zjutraj vkorakali borci 4. Krajiške divizije in kraju pribojevali svobodo ter opomnil, da v Sloveniji ni mesta za nobenega okupatoija in da ni pomembno, kako dolga je vojna, temveč kaj je ta prinesla. Izpostavil je še pomembnost sodelovanja na vseh področjih med sorodnimi organizacijami. Sicer pa je to nujnost večkrat med zborom izrazil tudi predsednik Silvester Jeršič, pa tudi vztrajnost na poti k ciljem, ki so si jih zastavili že leta pred 1991. Eden teh je, razen zavzetega ohranjevanja zgodovinskih tradicij Slovenije, priznati status veterana vsem udeležencem osamosvojitvene vojne ne glede na to, v kateri sestavi so ti delovali. Z najboljšo vero, da so delali dobro, bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zbor so sklenili s podelitvijo članskih izkaznic novim članom ter odlikovanj in priznanj članom za prizadevno delo v območnem združenju. N. Jenko S. Prejemnika bronaste plakete ZVVS Edi Zanut in Igor Prah s predsednikom Silvestrom Jeršičem Prvi in veijetno edini izhajajo iz ugotovitve, daje bil policentrični razvoj Slovenije z ustanovitvijo 12 statističnih regij pred dvema desetletjema prava odločitev in tudi v prihodnje mora po besedah predsednika Eda Komočarja osnova podobni odločitvi biti gospodarstvo. Sedanje oblikovanje regij mora ostati trajno in območja sama naj bi s svojimi pristojnostmi vplivala na prihodnji enakomernejši družbeni razvoj. In Posavje kot slovenski elektroenergetski bazen z nosilcem turističnega razvoja, intenzivno kmetijsko pridelavo ter nekaterimi industrijskimi panogami, pa s prihajajočo schengensko mejo nedomno ima vse osnove za samostojno pokrajino. “Osnovni pogoj za oblikovanje nekega območja v pokrajino je njegov razvojni potencial, ki ga poleg naravnih in drugih danosti predstavljajo predvsem strokovni kadri in sposobnost 'razviti vse ustvarjalne sile za skladen in uspešen razvoj v pogojih tržnega gospodarstva. Pri tem ne smejo izostati denar iz evropskih skladov in državne intervencije, seveda na osnovi kakovostnih projektov in sposobnih nosilcev ter ustvarjanje ugodnih pogojev za naložbe domačega in tujega kapitala,” je na zadnji seji med drugim menil Silvo Gorenc. Po prepričanju posavskih seniorjev so dosedanje razprave o regionalizaciji Slovenije vse preveč usmerjene v razporejanje uradniških funkcij in njihovih delovnih mest. Bolj se kaže posvetiti lokalnim problemom širšega pomena, predvsem zakonskim rešitvam prenašanja sedanjih republiških in občinskih pristojnosti na bodoče pokrajine. Vlado Podgoršek Domoljubnost združuje Krško - Območni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško vodi Rudi Smodič in združuje blizu 300 članov. Sodelujejo z vsemi veteranskimi društvi in borci ter drugimi, ki imajo v programu ohranjanje spominov in simbolov obeh vojn, ne le zadnje za Slovenijo. Rezultat vsestranskega sodelovanja je bila obnova partizanske bolnice na Travnem Lazu na Bohorju, ki sojo lani julija otvorili. Sicer pa je bilo štiriletno delo članov opaženo še na drugih področjih, za kar so na minulem občnem zboru podelili številna priznanja, bronaste, •srebrne in zlate medalje. Zlato so prejeli:Emest Breznikar, Rudi Smodič, Mirko Tišler, Drago Kramar, Marjan Čeplak in Osvald Valentinčič. B.D. Geodeti o vplivu urejanja prostora na financiranje občin Čatež ob Savi - Zveza geodetov Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter uradom za lokalno samoupravo pripravila tridnevni strokovni posvet z naslovom “Imate prostor! Odprimo ga!" Na strokovnem posvetu so udeleženci govorili o vplivu urejanj2 prostora in gospodarjenja z nepremičninami na financiranje občin. Glavni namen posveta je bil zainteresirani javnosti predstaviti novosti, ki jih prinaša nova prostorska in druga zakonodaja in njihov vpliv na delovanje in obveznosti občin. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu, zadolžena z2 lokalno samoupravo, Astrid Prašnikar je z normativnega vidik2 predstavila razvojne priložnosti lokalnih skupnosti. Sledila je razprava, namenjena urejanju občinskega prostora in upravljanja 2 nepremičninami, na kateri je državni sekretar na okoljskem ministrstvu Jože Novak predstavil novosti nove prostorske zakonodaje- Petek je bil namenjen strokovnim tematikam 34. geodetskega dneva, na katerem so se udeleženci seznanili z novostmi v stroki. Posvet so zaključili z okroglo mizo. S.V. Letos skoraj pozabljena Kostanjevica na Krki - Ob lanskoletnem praznovanju 75^ letnice je najmanjše otoško mestece blestelo od urejenosti i® se tudi izkazalo v mednarodnem tekmovanju. Letos j£ drugače. Kot kaže, so Kostanjevčani malce zaspali na lov°' rikah uspeha; zdaj so se le prebudili in pristopili k uredit' mesteca, ki predstavlja biser Slovenije. Lani je Kostanjevica na Krki v okviru tekmovanja Etente Flo-rale na Nizozemskem prejela srebrno plaketo kot mednarodno priznanje za urejenost. Letos je osrednja cvetlična greda zapuščena, skozi prvomajske praznike je bila zaraščena s plevelom. Andrej Božič, ki je vodil projekt mednarodnega tekmovanja, je pojasnil, daje bila greda postavljena po načrtu Arboretuma Volčji potok, ki je izdelal projekt za zasaditev tako trajnic kot enoletnic. Omenjeno cvetlično gredo je lani zasadil HPG režice, projekt pa se je financiral v okviru sredstev praznovanja 750-letnice Kostanjevice in mednarodnega tekmovanja. Te dni je, kot je dejal Božič, Krajevna skupnost Kostanjevica z domačim izvajalcem podpisala pogodbo za ureditev grede in ostalih zasajenih površin na Otoku za to leto. Grede naj bi zasadili v tem tednu. Sicer veljajo za pobud; nike ureditve kraja turistični društva. Novoizvoljeni predse2 nik Matej Drobnič je pojasnil * je bila Kostanjevica čez prvornaJ ske praznike res sramotno zane; marjena. Omenjeno gredo v tfl®*] ri približno 6 krat 6 metrov je p1* rasel plevel, zelene površine gredi in mostu niso bile pokošeOj Tako so člani društva z domači ^ zavihali rokave in pokosili trav ter opleli gredo. Sami grede n*80, sposobni vzdrževati, za zasadite] je potrebno okoli 1400 sadik po predračunu društvo n Drobničevih besedah tega str^ ka ne zmore. Kot glavni proble , za takšno stanje izpostavlja n urejen status, saj so zelene P® vršine v denacionalizacijskelj postopku in s tem niso zajete košnjo vzdrževalca. Ob postaVij| sporne grede pa tudi ni o'fj dorečeno, kdo bo stalni skrbnik; Suzana Vahta , ____________A Mednarodna urbanistična I delavnica Podsreda - V Kozjanskem parku je v minulem tednu potenj mednarodna urbanistična delavnica. Sodelovali so študenti arhite 1 ture s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Oddelka -arhitekturo Visoke tehniške šole iz Regensburga, ki deluje v okV®l njihove Univerze za uporabne znanosti. J Po 8 študentov iz vsake šole seje v tednu dni osredotočilo na pr°J lematiko urejanja zaselka Trebež na Križan Vrhu v občini Bistrica - Sotli. Zaselek predstavlja izjemen kompleks stavbne dediščine, ki^ ga dokumentirali v okviru lani izvedene četrte faze projekta “Evi^f^j tiranje in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dedišč* ^ Kozjanskega parka”. . J Nemško skupino sta vodila prof. Joachim Wienbreyer, dipll1'-arhitekture z Visoke tehniške šole, ter Norbert Hanke, dipl 1 ' gradbeništva, slovensko pa dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekt j Univerze v Ljubljani in samostojni konservator Aleš Lombcrf, V okviru delavnice so sodelovali tudi udeleženci Pharovega Pr0-F*3 “Formiranje produktov in storitev trajnostnega turizma na obm°-jj Kozjanskega”, ki ga izvajajo v zavodu. Delo v urbanistični delav®J predstavlja prvo fazo projektnega dela na oživljanju kompleksa Treojj ki bo celovito zaokrožen do letošnje jeseni, ko bodo sodelujoči8 denti in njihovi mentorji predstavili rezultate, je pojasnila organ* ; cijski vodja Tatjana Zalokar. S.V. Ob 650. obletnici podelitve mestnih pravic Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice in TuristiČ^ društvo Brežice organizirata v petek, 16. maja, ob 20. uri v dvor2!'j Glasbene šole predavanje ob 650. obletnici podelitve mestnih praV?J Brežicam. Predavatelj prof. dr. Stane Granda, znanstveni sveti® j na inštitutu za zgodovino ZRC SAZU, je izbral temo “Brežic ^ branik česa so bile v preteklosti?”. Predavanje bo organizirano 0 ■ pomoči domačina prof. Jožeta Skofljanca in pod pokroviteljstvo j župana občine Brežice mag. Andreja Vizjaka. Društvo za oživi® j mesta bo dve uri pred tem izvedlo še skupščino. 16. tradicionalni koncert “Z lojtrco pod okence” Salve strneta, eudevia glasta, IgnfiL&i lanpj in nepozabna liana ilm\m Krško - V organizaciji Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas je v dvorani Kulturnega doma Krško potekala tradicionalna narodno-zabavna prireditev “Z lojtrco pod okence”. Tokrat je bila že šestnajsta po vrsti in na obeh predstavah, ob 17. in 20. uri, so bili obiskovalci navdušeni. Še posebej je očarala Mama Manka, ki je blestečo voditeljico Janjo Rostohar za uvod kar zvezala, misleč, da bo lahko sama opravila z voditeljstvom. A Janja jo je presenetila in tako je Mama Manka ostala brez prve, a vsekakor ne brez zadaje besede. Občinstvo se je njenim vragolijam nasmejalo do solz. Enajst nastopajočih ansamblov pa je v dvorani pričaralo nepozabne trenutke. Da prireditev ne bi šla v pozabo, nam ostajajo v spomin fotografije iz zakulisja in nastopov. Zbrali pa smo tudi nekaj vtisov po prireditvi. ! i ( Takuleje, veste, Janje pa denes ne bo, in bom kar jest vodila današnjo L°jtco! ”, si je mela roke Mama Manka, a Janja Rostoharje prebrisa-nfj *nje na oder priskakljala kar zvezana - naj se ve, kaj ji je storila Manka. Tako s “solo" voditeljstvom ni bilo nič-še sreča! Gorenjski ansambel Storžič je navdušil, pevec pa se je izkazal z l*jemno barvo glasu. Stane iz Krškega je reden obiskovalec prireditve z Lojtrco pod okence, tudi tokrat je bil navdušen: “Dobro je bilo. Zelo sem zadovoljen!” Prišel je čas prvih nastopov. Mama Manka se ni dala z odra. Pa je skupaj z mladim ansamblom Pogum pogumno zažgolela. Občinstvo je bilo nad nastopom navdušeno. Metka Kržan z Dvorc: Predstava je bila prijetna. *es za dušo, za spremembo pd vsakdanjika. Tokrat sem , !a že petič na prireditvi, ra-z*'ka od prejšnjih pa je ta, da j*° bili tokrat gostje nekoliko manj znani; pa nič zato, gledalci smo jih spoznali in hilo je prijetno.” Pravijo, da se najslajše vedno “prišpara ” za konec. Tudi na “lojtrci ” je bilo tako, da smo se skozi ves večer “sladkali”, Modrijani pa so za slovo dodali še piko na “i ”. Mladi fantje, ki iz leta v leto bolj prodirajo in v svetu narodno-zabavne glasbe pobirajo najvišja priznanja, so potrdili svoj sloves najboljših. Večer je polepšalo tudi presenečenje. Še rosno mlade deklice, najmlajša jih šteje komaj 10 let, najstarejša pa 14. Poimenovale so se “Polka punce" in že smelo korakajo v svet narodno-zabavne glasbe. Karmen Molan Medtem ko se je na odru nemoteno odvijala prireditev, so se v zakulisju sodelujoči pripravljali na svoje nastope. Na odru je vse videti tako lahko, a priprave so skrajno resna zadeva. Janja se tega dobro zaveda. Tudi člani ansambla Buhpomagaj delo jemlejo “smrtno resno ”, kljub temu da so veliki šaljivci. Vedno smo ponosi na “svoje ”, zato smo se še toliko bolj veselili nastopa ansambla Jasmin s Pokleka nad Blanco. Meh razteguje naš sodelavec Boštjan Povše. Mama Manka je poskrbela, da je “ušpičila ” še kakšno vragolijo. In jo je! Najprej je namenila nekaj pomenljivih besed direktorju naše medijske hiše Damijanu Korošcu, potem mu je zapela pesmico, mimogrede se je sprehodila po dvorani, skakljala po stolih in na koncu takole šarmantno pristala v “direktorskem ” naročju. Še bolj v ozadju - v garderobi -pa so se spet drugi glasovno pripravljali na nastop. Ker je bilo potrebno počakati na vrsto, so si čas krajšali s preigravanjem, tako so storili tudi člani ansambla Mikola. Ana Senica iz Brestanice: “Zelo lepo je bilo, zelo lepo... sem navdušena. Čisto vse mi je bilo zelo všeč, pa tudi na radiu ste imeli lepo predstavljeno, ko smo poslušali, kaj seje skozi ves dan dogajalo že pred prireditvijo. stran 10 Spomini v preteklosti, misli v prihodnosti Studenec - Krajevna organizacija (KO) Društva izgnancev Studenec je ena od 85, ki delujejo v Sloveniji. Najprej je bila ustanovljena KO Bučka, za njo Studenec, tretja je bila Sevnica in četrti Boštanj. V “zibelko” KO DIS se rada vrača tudi predsednica Društva slovenskih izgnancev (DIS) Ivica Žnideršič. Kar 115 od 200 članov KO Studenec ter številni gostje so se v sončnem dnevu zbrali na Studencu. To je bila tudi priložnost za podelitev velikega priznanja zaslužnemu članu društva izgnancev Slovenije. Prejel ga je predsednik KO Studenec Jože Zibert za dolgoletno in plodno delo. Na srečanju, ki se ga je udeležila tudi predsednica DIS Ivica Žnideršič, so obujali spomine na začetke organiziranega delovanja izgnancev na Slovenskem. Gostje pa so poročali tudi o doseženih pravicah izgnancev, ki niso prišle same po sebi, ampak Predsednica DIS Ivica Žnideršič v družbi s funkcionarji - Jožetom je bilo v pogajanja in dogovaijan- Žibertom, Kristijanom Jancem, Simono Jakš in Silvo Marjetič ja vloženega veliko truda; pa naj gre za rento, odškodnino za prisilno delo, za uveljavljanje pravic do klimatskega oz. zdraviliškega zdravljenja, ki ga težko uveljavljajo ali pa za pravice do brezplačnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Žnideršičeva je povedala, da trenutno vlagajo velike napore, da bi dosegli poplačilo za materialno in premično premoženje. Predlog je že na vladi, vendar pa se nekateri ministri s tem predlogom ne strinjajo. N.Č.C. Bohorskim konjenikom se je pridružil tudi pevec Vili Resnik. Na sliki je v družbi z Danijem Zalokarjem, ki je ena glavnih zvezd gledališke skupine Zagorje s Kozjanskega. Po objavi te fotografije mu bo slava še porasla, kajne Dani? “Jaz imam daljšega, ” se je pred mesarskim kolegom hvalil Viki Župane. “Jaz imam pa težjega, ” se je branil Cveto Jeler. Dejstvo je, da je v kategoriji - dolžina prvo in drugo mesto osvojilo Mesarstvo Viki Župane, z jezikoma, dolgima 73,5 in 73,4 cm, tretji pa je bil Boštjan Omerzu. Najtežji jezik, težak kar kilogram in 46 dekagramov je prinesla Špela Drstvenšek, druga je bila Ivanka Požun, tretji pa Cveto Jeler. Skupaj krepiti zavest in graditi državo Brežice - Na letni seji so se zbrali člani Občinskega združenja borcev (OZB) NOB Brežice in sicer s povabljenimi gosti, mčd katerimi so bili predstavnik Združenja zveze borcev Slovenije (ZZBS) Silvo Gorenc, župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak, poslanec v DZ Jože Avšič ter predstavniki borcev s sosednje Hrvaške. Zbranim je tovariški pozdrav namenil predsednik brežiškega združenja Martin Kolar ter v izčrpnem poročilu prisotne seznanil s številnimi aktivnostmi minulega leta, ki so temeljile na sodelovanju pri spominskih svečanostih in obletnicah ter pri ohranjanju vseh zgodovinskih spominskih obeležjih iz najbolj krutega obdobja slovenske in svetovne zgodovine. Borčevska organizacija šteje v občini 412 članov in 106 pridruženih članov iz 12 krajevnih organizacij, je dobro prepoznavna, ker deluje javno in v interesu domoljubja od NOB do obdobja vojne za Slovenijo, saj je prav ta dala pobudo o tesnejšem sodelovanju med borci, veterani in PDV Sever. Dogovor o sodelovanju med vsemi tremi bodo podkrepili s podpisom, skupni namen pa je ohranjati tradicijo osvobodilnega boja in vojne za Slovenijo. Pomagali so članom, ki so bili izgnani, v koncentracijskih taboriščih ali so kakorkoli sodelovali z NOB, pri izpolnjevanju obrazcev za reševanje statusnih in drugih problemov. Priznanje za dobro opravljeno delo je izrekel Silvo Gorenc in dejal, da se je članstvo v združenju pomladilo za 40 odstotkov. Tako bodo mlajši ohranjali to zavest, da je zgodovinske vrednote potrebno ne le beležiti, temveč se jih vsakodnevno zavedati s samozavestjo in ponosom tudi v prihodnosti. Borci si prizadevajo za enakopravno sodelovanje z vsemi, ki želijo ohranjati slovensko identiteto, kajti nihče ne ve vnaprej, kaj prinaša naslednji dan, je še poudaril Gorenc. “Dobro ohranjena tradicija j® uspeh, saj prihajamo v EU, to prav tako goji tradicijo boja proti fašizmu,” pa so besede poslanca Jožeta Avšiča in prisotnih pred' stavnikov s Hrvaške, ki so se zahvalili za izjemno prijateljsko sodelovanje med borci obeh narodov. Predstavnik Krapinsko-za-gorske županije pa je povedal, da jim je po vrsti let zatiranj, uspelo oživljanje Titovih idej na dan 5. i° 25. maja, kajti mladi morajo prevzeti ideje o dobroti in solidarnosti. Župan Andrej Vizjak je borcem zagotovil moralno in denarno podporo, poudaril pomen združenja borcev, saj je bila NOh eno najbolj plemenitih in upornih dejanj, ob podpisu dogovora nieo OZB NOB Brežice, OZ W5 Brežice in PVD Sever pa čestital-N. Jenko S■ Kdor jezika špara, kruha strada Bohor - Vsako prvo nedeljo v maju na Bohorju poteka tradicionalna Jezikova nedelja, ki jo organizira Planinsko društvo Bohor-Senovo. Na tradicionalni, že 26., se je v treh kategorijah skupaj pomerilo 16 jezikov. Tekmovali so v teži, dolžini in najbolj domiselni kreaciji, prihodnje leto pa naj bi uvedli še eno kategorijo in sicer - najokusnejši jezik. Sicer pa je Jezikova nedelja predvsem družabno srečanje, na katerem se zberejo jeziki iz vse Slovenije. Tokrat je bila nekolika manjša konkurenca v kategoriji najbolj domiselno aranžiranih jezikov, saj sta tekmovala le dva. Zmagal je aranžma bohorske pokrajine, ki je vključeval tudi slap Bojanca. Avtorica najlepše aranžiranega jezika Dragica Cerjak je stara znanka Jezikovih nedelj. Za razvitje društvenega prapora Artiče - Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije (KO DIS) Artiče je ob koncu tedna izvedla občni zbor. Delo so usmerili v čimprejšnje razvitje društvenega prapora. Člani krajevne organizacije, ki deluje že 11 let, so napolnili dvorano. Po kulturnem programu učencev tamkajšnje osnovne šole so volili nove organe. Za dobo štirih let so mandat ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku Marjanu Vučajnku. Ob sprejetem programu dela v tem letu posebej poudarjajo nabavo prapora, za katerega je donacijo v višini 50.000 SIT že potrdilo matično Društvo izgnancev Slovenije. Zbrani člani pa so prispevali po dva tisoč SIT za prapor. Vučajnk je ob tem poudaril, da je razvitje društvenega prapora v ospredju njihovih aktivnosti in verjame, da ga bodo kmalu razvili. Člani KO Artiče so bili v minulem letu aktivni pri izgradnji občinskega Zbrani na občnem zboru so potrdili potrebo p° spomenika v društvenem praporu. spomin izgnancem občine Brežice. Ob sodelovanju s krajevno skupnostjo in šolo pa v zastavljenem planu dela poudarjajo seznanjanje članov z njihovimi pravicami; tako so tudi velik del tokratnega srečanja posvetili h>' formacijam o izgnanskih zakonih in odškodnini. Domačin Ivan Živič pa je poskušal kot član izvršnega odbora DIS odgovarjati na številna vprašanja. Občni zbor so nadaljevali z družabnim srečanjem ob zvokih Trebeških dro-tarjev. S.V. KO DIS Boštanj, ki šteje 11 let in ima 330 članov (žal jih je v teh letih umrlo kar 159) je dobila svoj prvi društveni prapor. Ob tej priložnosti je predstavnik zveze Albin Pražnikar najbolj aktivnim izgnancem podelil priznanja. KO pa je za predsednico Žniderši-čevo v zahvalo za njeno požrtvovalno delo pripravila skulpturo Petra Veneta. KO DIS Krmelj-Tržišče ter Šentjanž so pripravile spominski pohod od Murene do Telč; po krajih, kjer je v letih 1941-45 potekala italijansko-nem-ška okupacijska meja. Na spominski pohod, ki bo postal tradicionalen, seje podalo skoraj 200 pohodnikov, na končni točki na Telčah, kjer je bila tudi osrednja proslava, pa se jim jih je pridružilo še 50. Finale slovenskih salamiad Šentjanž - Gostilna Repovž se je priglasila za organizatorja sedmega finala slovenski!1 salamiad, ki bo 16. in 17. maja. Da bi ob tem čim bolj predstavili zanimivosti kraja, so K sodelovanju povabili še krajevno zuristično društvo. Organizacijski odbor, v katerem s° Jože Repovž, Milan Sotlar in Andrej Hočevar, zaradi privlačne kulturno-zabavne ponudbe pričakuje, da bo dvodnevno prireditev obiskalo do 2000 ljudi. vseh krajev z imenom Šentjanžv Sloveniji, ki jih je poleg tega ^ Mimski dolini še sedem. Vsa* kraj ali vas bo predstavil svoje zgodovinske značilnosti. Zvečer bo razglasitev najbolj' ših salam Slovenije, zmagovalo3 bo razglasil poslanec Tone Anderlič kot častni gost prireditve* za zabavo bo skrbel ansanib® Modri val iz Kopra. Poleg naštetega bodo za oku3' no presenečenje skrbele krneč* žene, omogočena bo panoramsk vožnja s kočijo, predstavili se bodo konjeniki - skratka na prifej ditvi bodo sodelovali vsi aktivo krajani od šolarjev do upokojencev. Organizacijski odbor ocenjuj6 strošek prireditve na 4 milij0^ SIT, sredstva pa so prispevali Šte' vilni sponzorji. . Branka Dernovlt Prireditev se bo odvijala pod velikim šotorom pri Kulturnem domu. Osrednja pozornost bo sicer namenjena izboru najboljših salam, kijih bodo v oceno prinesli iz štirinajstih salamiad, iz katerih organizatorji sodelujejo v finalu. Da bi bilo dogajanje zanimivo za čim širši krog obiskovalcev z različnim zanimanjem, za staro in mlado, bodo poskrbela društva v Krajevni skupnosti (KS) Šentjanž na čelu s turističnim. V petek, 16. bo ob 19.uri odprtje likovne razstave, na kateri bodo sodelovali likovniki sekcije Kliničnega centra Ljubljana. Sledila bo mono komedija, večer pa bo namenjen zabavi mladih, saj bosta igrali skupini Game over in Black Sheep. V soboto, 17.maja, se bo opoldne izpred Repovževe gostilne pričel prvi pohod “Po Krekovih stezicah”. Pričakujejo do 200 udeležencev, trasa pohoda bo Češnjice - Rovinje -Leskovec -Brunk - Cerovec in nazaj na iz- Predsednik TD Šentjanž Milan Sotlar • hodišče. Na kontrolnih točkah bo poskrbljeno za okrepčilo, pot pa se bo prehodilo v štirih urah zmerne hoje. Istega dne ob 17.uri se bo pričelo srečanje predstavnikov Matjaž Zanut in Alenka Sunčič-Zanut: “Reševanje - način življenja!” Brežice - Matjaž, zaposlen kot inštruktor za oborožitev v LC Vojašnice Cerklje ob Krki, in Alenka, absolventka na Filozofski fakulteti Ljubljana sta odločena, da je reševanje njun °ačin življenja. Matjaž je že kot deček želel imeti psička, Alenka pa je že od malega zasvojena z muci (imata Špelo), a ju to ni zmotilo, da si v skupnem življenju ne bi kupila labradorke Neve, ki je zanju “zakon”. Matjaž: “Mladostno željo po Psičku sta starša zavrnila z besedami da, ko bom odrasel in ^služil, bom lahko imel psičke. Kar je prav, ker ta ljubezen prinaša ogromno vestnosti in obveznosti. To je vsakodnevno delo ne Slede na dež, sneg in mraz ali pripeko, ko s kužkom nabiraš kondi-c*jo in kilometrino.” . Alenka: ”Če ne bi bilo Neve *n naju, ne bi bilo kinologije v “režicah in ne bi bilo v Brežicah en°te reševalnih psov (RP). Ne bi Alenka in Matjaž 10 Nuše, Nevine hčerke, ki je Pm reševalni pes v Posavju in Matjaž prvi reševalni vodnik v osavju in član državnih enot za jskanje pogrešanih v naravi (SIP) er za iskanje zasutih v ruševinah (MERP). Prve izpite SIP-a in MERPA-a je Matjaž opravil pod okriljem Enote RP KD Brežice. Njun zadnji velik dosežek je letošnje prvomajsko mednarodno tekmovanje RP na Slovaškem, ko sta v Zilini dosegla prvo mesto v iskanju pogrešanih v naravi in sta od 300 osvojila 290 točk.” Sicer £>a sta bila še prva v ekipnem tekmovanju na Hrvaškem, v Češkem Brnu tretja, lep rezultat pa sta dosegla tudi na svetovnem prvenstvu v Lužnici na Češkem. Trmasto sta vztrajali tudi Alenka in devetletna Neva, ki se boji strela in so bili dejanski pokazatelji proti. Pred nedavnim sta v Celju opravili izpit iskanja zasutih iz ruševin (Rl- išče 2 osebi, 1 nakazuje), pripravljata pa se na junijski izpit iskanja zasutih iz ruševin (R2 - išče 5 oseb, nakazuje 1, izpit pa zajema še poslušnost psa in premagovanje ovir), ki je izpit višje stopnje. Takoj po ustanovitvi društva leta 1996 je enemu od inštruktorjev splahnel začetni zagon. Matjaž in Alenka sta dve leti nabirala strokovnost v Enoti RP Novo mesto, dobivala izkušnje, se izpopolnjevala na osnovi samomišljenja ter nato nadaljevala še v KD Krim Ljubljana, za njima pa še Meta Olovec, Albin Martinčič in Janja T\irk Oberč. S šolanjem, izkušnjami in predvsem lastnim razmišljanjem so začeli s šolanjem psov v KD Brežice, ki šteje danes že kar 50 članov. Alenka:” Večina ljudi odneha, ko spozna koliko lastnih vložkov je potrebnih - od dela na smetiščih, zrušenih starih zgradbah, v prahu, temi in vlagi, v vseh vremenskih razmerah, koliko je potrebne vztrajnosti in nenazadnje tudi denarja. Sami kupimo opremo, kuža mora biti v kondiciji, dobro in pravilno hranjen, redno cepljen. Ljudje pa se ne zavedajo, kdaj nas lahko strese ali se nam izgubi otrok.” Matjaž:” To je človekoljubna dejavnost na prostovoljni bazi, kjer so zbrani ljudje, ki imajo občutek in željo pomagati drugim. Nuša in Neva Ključni elementi imajo šibak posluh za to dejavnost, največ opore in podpore v Posavju smo deležni od Občine Brežice.” Ob koncu povesta: "Tudi z osebno izkušnjo težko ubesediš trenutek, ko se oblečeš v oranžen kombinezon, nadeneš čelado s čelno lučko, obuješ zaščitne čevlje, kako kužki začutijo ta adrenalin, brez katerega ne morejo več živeti, četudi so že stari in bolehni, in ko najdejo človeka, je v njihovih očeh opij.” N at j a Jenko Sunčič Občinsko tekmovanje gasilcev Dolenja vas pri Artičah - Gasilska zveza Brežice je ob kon-cu minulega tedna izvedla dvodnevno občinsko gasilsko tekmovanje. Prvi dan so se pomerili pionirji in mladinci, drugi dan pa člani. Pohanca. V nedeljo so na isti lokaciji izvedli še občinsko gasilsko tekmovanje članic in članov brežiške gasilske zveze. Prijavljenih je bilo 18 ekip in veterani iz Bukoška. Predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič je ob tem izpostavil, da so vaje prilagojene evropskim standardom. Prav tako bodo 15. in 22. junija organizirali regijsko tekmovanje vseh enot oziroma prvih treh ekip iz vseh treh gasilskih zvez Posavja v vseh kategorijah. Na omenjenem tekmovanju so bili med pionirji najboljši PGD Sp. Pohanca in med pionirkami Cerklje ob Krki, med mladinci ekipa s Sromelj in med mladinkami z Velikega Obreža. Med člani A je bila najbolj spretna ekipa iz Bukoška, med članicami A ekipa s Sromelj, med člani B iz Krške vasi in članicami B s Sp. Pohanca, kije bila edina ekipa. Prav tako so bili med veterani nad 58 let edini predstavniki iz Bu-inska ekipa s Skopic med vajo z ovirami koška. S.V. Na tekmovanju seje zbralo 11 P|0nirskih ekip s področja občine režice, med njimi je bila ena 'Pa pionirk ter 13 mladinskih, ,. katerimi je prav tako bila tudi P.a mladink. Skupaj se je po-enlo 24 ekip, je pojasnil tajnik asilske zveze Brežice Vinko ^vetkovič. Pionirji so tekmovali Vaji z vedrovko in štafeti, mla- dinci Pa v vaji z ovirami in štafeti ieVu metrov z ovirami. Skupaj Snekmoval° okoli 260 mladih, ki , J.m spremljali 20-članski mški zbor ter številni organi-so^ in tekm°valni odbori, ki n Jl“ na čudovitem prireditve-$ 'V Prostoru pri Štefanu Kram-Ju gostili člani Prostovoljne-6 gasilskega društva (PGD) Sp. Teden Rdečega križa Posavje - Ob letošnjem tednu Rdečega križa (RK) tudi v Posavju v organizaciji območnih združenj RK potekajo krvodajalske akcije, obenem pa združenja pripravljajo tudi strokovne seminarje in srečanja. Tako je v organizaciji Območnega združenja RK Brežice že potekala spomladanska krvodajalska akcija. In sicer se je prvi dan na odvzem krvi odzvalo 116 prostovoljcev, dan kasneje pa še 96 krvodajalcev, tako daje skupno število vseh darovalcev 112. Brežiško združenje pa je v Nakupovalnem centru Intermarket Brežice pripravilo tudi svetovalni dan. Tudi Območno združenje RK Krško bo pripravilo akcijo odvzema krvi. V času od 27. do 30. maja bo akcija potekala še na OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Senovo, OŠ Krško (dr. Mihajlo Rostohar) in OŠ Kostanjevica. V organizaciji RK Krško sta potekali tudi predavanji o osteoporozi in osnovah prve pomoči za vsakogar, in sicer v Brestanici in na Senovem. V petek, 16. maja, bodo v OŠ Leskovec pri Krškem pripravili še 4. dobrodelno prireditev “Pomagajmo otrokom uresničiti njihove sanje”, od katere bodo zbrana sredstva namenjena otrokom. Karmen Molan notu rščim Rudi Stopar “Njegovo življenje je umetnost, njegova umetnost je življenje” (Vladimir Devide) Piše pesmi; doslej je izdal že štiri pesniške zbirke in štiri zbirke haikujev. Riše grafike in haige, dela plakete, česar ga je naučil Vladimir Štoviček in kipari; izdelal je okrog 800 skulptur, ki se nahajajo po vseh celinah sveta. Čeprav svetovljan, prisega na dom, kjer ga pomendrani čas ne doseže, in na vse tiste, “ki jim srce ni samo črpalka za pretakanje krvi po žilah.” Ko smo v nedeljo ob osmih zjutraj vdrli v njegov dom, od koder lahko gleda, kako “v meglici pod Kumom in Lisco gnezdi zima svoje mlade,” je imel za seboj že dve uri “šlosar-skega” dela.Trenutno za Konzorcij cvičkarjev končuje luči za arhivsko oz. degustacijsko cvičkovo klet v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici, opraviti mora še nekaj del za domačo kapelico.. .Tudi sicer ima v ognju še nekaj železa-dobesedno. 64-letni Boštanjčan, ki živi v Sevnici, ima kovino v krvi; je sedmo koleno Stoparjev, kovačev. Kot otrok je pomagal očetu v kovačnici vihteti kladivo in že takrat je verjetno kakšna iskra z železa preskočila nanj in ga okužila. Tlidi sam v svojem ateljeju na prostem dela z najrazličnejšo kovino; z železom, bakrom, nerjavečo pločevino, kamnom, betonom in lesom. Z umetnostjo in oblikovanjem se je začel ukvarjati leta 1957, ko je kot strojni tehnik nastopil službo. “To je bilo takrat,” se spominja, “ ko se na-turščiki še nismo ločevali od tistih, učenih. Takrat je bilo veliko rokodelcev, lotiti si se moral najrazličnejših poslov; danes pa imamo intelektualne poklice, ročnega izdelovanja skorajda nihče več ne obvlada.” ... danes pa imamo intelektualne poklice, ročnega izdelovanja skorajda nihče več ne obvlada. Stopar je po svoji umetniški liniji obredel že vse kontinente sveta, a do pred nekaj leti sploh ni vedel, koliko razstav ima za sabo. “Takrat sem pripravljal razstavo v Brežicah in meje Oži Lorber iz Posavskega muzeja pritisnila ob zid, saj je nameravala pripraviti katalog. Začel sem brskati po arhivu in dobil neverjeten podatek - 50 samostojnih in 110 skupinskih razstav v domovini in tujini. “ Precej sveta sem zasral,” pravi v šali in se za svoje najljubše oz. najuspešnejše delo odloči za opus Zeleni Jurij, kije na ogled v stalni muzejski zbirki v Parizu. Rad bi dokončal tudi obeliske v Boštanju, ki beležijo 800-let-no zgodovino kraja. Štirje obeliski, ki ponazarjajo dogodek oz. iznajdbo stoletja, ki je prinesla nekaj dobrega, že stojijo, petjih je treba še postaviti. Stopar dolguje še obelisk, ki ponazarja lov podusti na drstišču v Mimi, kar je bilo v tistem času donosno početje. Stal bo poleg hiše “Liščeve Rozke”, kije bila ena “ta glavnih” v teh akcijah. Rudi si šteje v čast, da že šest let dela za Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele Krajine, ki vsako leto konec maja na Otočcu uglednemu gospodarstveniku ali kulturniku podeli nagrado “mojstrstva in odličnosti”. Nagrada je v dveh Zeleni Jurij (železo), ki je bil razstavljen v Vukovarju. delih; finančna in skulptura, ki jo posebej za nagrajenca izdela Rudi. Doslej so te eminentne nagrade prejeli že Leon Štukelj, Pino in Pia Mlakar, France Bučar, avtorji Pesmi štirih ter dr. Ttirk, letos pa jo bo prejela znanstvenica Aleksandra Komhauser. Zanjo bo izdelal Muzo dveh svetov. Sicer pa ima Komhauserjeva že eno njegovo železno skulpturo - Martina Krpana, ki ji ga je pred desetletji podaril časopis Pavliha. A niso le skulpture tiste, ki navdihujejo Stoparja. To je tudi poezija. Izdal je štiri pesniške zbirke, v pripravi je nova iz serije ‘Te moje pesmi”. Opremljena bo s foto haikuji sina Romana, izbor pesmi pa bo opravil Karel Gržan. “Zdi se mi, da je zelo posveten človek in kulturnik s širino, ki temelji na avtohtoni kmečki logiki,” pojasnjuje, zakaj seje odločil prav za patra Karla. “Sicer pa - Te moje pesmi... niso pesmi, ki bi jih peli od veselja, od žalosti...peli kot molitev ali kletev - so.. .so... Kot da stopiš na “gank” domačije in glavo nasloniš na zavrček, pa laže preneseš težke misli, pogled čez polje zamegljeno z nečlovečnotjo, da laže zatreš solzo, ne v očitek, bolj kot opomin. Kot opora v osami nad uprtimi kazalci ljudi pod “gankom” ...” Tudi četrti zbirki Stoparjeve haiku poezije se bo kmalu pridružila nova z naslovom “Globina brez dna”, ki bo prevedena v štiri jezike. S haikuji se je srečal prvič leta ?90, ko je bil na kolonijo akvarelistov v Slavonskem Brodu povabljen kot kipar.Tam je spoznal Ljiljano Petrovič, kije ob spremljavi kitare prepevala kratke pesmi- haikuje. Dal ji je svojo pesniško zbirko, ona pa je ugotovila, da so njegove pesmi daljša različica haikuja. Napotila gaje k Vladimiru Devideju, ki je poleg 17 knjig o matematiki izdal 20 knjig o japonski kulturi. Tam je Stopar tudi izvedel, da ima veliki matematik Devide v Sevnici prijatelja, Mirka Šibiljo, ki se ukvarja z japonsko kulturo, a neopazen živi med sokrajani. Stoparja je haiku obsedel, bi lahko rekli; pisal je in pobiral nagrade in kot največje priznanje na tem področju omenja nagrado, ki jo je prejel v Tokiu. Med 560 tisoč haikuji z vsega sveta je bil njegov: DOBROKRUŠNA NOČ ŠUMOTNA PESEM DEŽJA FRFLJAJO VEŠČE nagrajen. Poleg denarne nagrade je dobil lepo opremljeno škatlo z zavitki zelenega čaja in pripadla mu je čast, da so njegov haiku natisnili na pločevinko zelenega čaja in ga eno leto prodajali v vseh trgovinah na Japonskem. Ob haikujih se je Rudi navdušil še nad haigami; to so kro-kiji, slike, ki nastajajo na mah in naj bi likovno izrazile haiku. Stopar haige riše na ročno izdelan papir s svojo tehniko, to pa počne s pomočjo strokovnjaka Aleša Breznikarja iz Radeč. Po lanskoletni prireditvi Češnjev cvet, ki je potekala v Galeriji Ana, kjer je Stopar član galerijskega sveta, so ga njegovi prijatelji iz Lud-brega na Hrvaškem presenetili z izdajo knjižice, v kateri so natisnili njegove haige. Žal je knjižica izšla le v 40 izvodih. Ob vsem tem ima Stopar še 12 grafičnih map; ena od njih je posvečena Boštanju, za katerega pravi: “Pod težo neba kleči nad Savo Boštanj -zibelka moja. ” V pripravi ima grafično mapo Sevnice. Imel je tudi mapo risb Zelenega Jurija, ki je med vojno za Vukovar skupaj z Zelenim Jurijem izginila iz tamkajšnjega muzeja. Stoparjeva dela krasijo Pariz in Dundas, po vseh kontinentih sveta je že ustvarjal, a najljubša sta mu dom in družina. V pomembnejši del njegovega življenjskega opusa namreč sodijo žena Jasenka, sinova Mario in Roman z družinama in prijatelji “po srcu, ki jim hoja po svetu ni samo navadno korakanje.” In pa vinograd, v katerem prideluje cviček, imenovan za-vinčan. Nada Černič Cvetanovski Harmonikarji s Smolarjem Podbočje - Mladi harmonikarji iz Podbočja so preteklo soboto v telovadnici tamkajšnje osnovne šole pripravili že 7. tradicionalni koncert harmonik. Letos je obiskovalce navdušil in koncertni program program popestril poseben gost večera - slovenski kantavtor Adi Smolar, ki seje s harmonikarji dobro ujel. Predstavila seje tudi domača gledališka skupina, ki jo sestavljajo sami mladi igralci, najmlajši je šele tretješolec, zaigrali pa so “Ljubezen brez meja” ter Martin Rostohar, kije zvoke izvabljal iz havajske kitare. J.K. 160 let Artiče - Na osnovni šoli pravijo, da se radi sprehodijo skozi čas. S ponosom povedo, da letos praznujejo 160-letnico šolstva in 100-letnico šolske zgradbe. Jubilej bodo obeležili z vrsto prireditev, osrednja bo 24.maja ob 15.uri na šolskem igrišču. Poimenovali sojo “Skupaj zmoremo več”. KULTURA stran 12 Žlahtna govorica Murtičevih barv Kostanjevica na Krki - Na dvorišču nekdanjega cistercijanskega samostana in pod oboki pjegove cerkve v Kostanjevici je na ogled velika razstava uveljavljenega hrvaškega klasika visokega modernizma Eda Murtiča. V mestu, ki je lani praznovalo 750-letnico omembe v pisnih virih, so doma in po vsem svetu uveljavljenega slikarja in grafika počastili visoki gostje, med njimi predsednik Hrvaške Stipe Mesič in predsednik hrvaške vlade Ivica Račan ter številni predstavniki diplomatskega zbora. Ob Petru Bekešu, slovenskem diplomatu v Zagrebu, je našo državo zastopala ministrica za kulturo Andreja Rihter. Vseh 24 del, med katerimi prevladujejo velika platna z akrilom, gvaši ter obsežen pano Keramika, bo na ogled do 7. julija, ob razstavi pa je izšel tudi katalog. Nekatera dela, ki v osnovi združujejo ikonografske motive pejsaža, je Murtič ustvaril posebej zarazsež-ni prostor samostanske cerkve. Kot je v imenu prireditelja v pozdravnem nagovoru dejal direktor Galerije Božidar Jakac Bojan Božič, pomeni razstava umetnika s prepoznavno likovno govorico nadaljevanje kulturne izmenjave med sosednjima državama, dr. Zoran Kržišnik pa je svojem prispevku o Murtiču, kije prav ob odprtju praznoval 82. rojstni dan, posebej poudaril, da je umetnik že 60 let prisoten v likovnem svetu, da njegova značilna govorica barv vedno znova preseneča ter priča o izrednem človeku in izrednem umetniku. Navdušenje nad razstavo je izrazila tudi ministrica Andreja Rihter, ki je dejala, da ta razstava pomeni začetek novega meddržavnega sodelovanja, saj prav kultura in umetnost najlažje odpirata vrata med sosedi. Hrvaški kulturni minister Anton Vujič pa je pripomnil, da je lahko le ogromna produkcija umetnika iz nekdanje Jugoslavije pripeljala v Kostanjevico toliko reprezentančnih kulturnikov in politikov. STA/S.V. Z odprtja razstave, v ospredju slikar Edo Murtič Šmarčna pela v spomin Šmarčna - V vaškem domu so pripravili spominski večer z naslovom “Šmarčna poje v spomin”, na katerem so se spomnili domačina in sevniškega kulturnika Alberta Felicijana. Njegova želja je bila, da bi eno od srečanj ljudskih pevcev potekalo prav v njegovem rojstnem kraju. f .. V X 0 ' ' ■' * . " «9^ Ker se mu v času njegovega življenja želja ni izpolnila, so mu jo izpolnili ŠKD Večno mladi Šmarčna in ljudske pevke Šmarčanke (na fotografiji), ki so tudi prve nastopile, prepevali pa so še ljudski pevci iz Boštanja in z Blance, ljudske pevke z Razboija, Fantje s Preske, Koledniki iz Bušeče vasi, orkester Blaaških vinogradnikov in kot gost še Oktet Jurij Dalmatin. N.Č.C. 14. otroški extempore Kostanjevica na Krki - Osnovna šola Jožeta Gorjupa že 14 let dan šole počasti z odprtjem likovne razstave, na kateri sodelujejo šolarji Posavja, Bele Krajine in Dolenjske, slikajo pa motive Kostanjevice. Tematski poudarek je vsako leto nekoliko drugačen, letošnji je bil bolj splošen pod naslovom “Lepote dolenjskih Benetk”. 14. otroški extempore je v Lamutovem salonu odprl direktor Narodne galerije v Ljubljani dr.Andrej Smrekar. Slike razstavlja 71 učencev višje stopnje iz 23 šol, dela pa so v izvirnem okolju nastajala 23. aprila letos. Na odprtju razstave se je ravnateljica šole Melita Skušek zahvalila vsem sodelujočim učencem in mentorjem s priznanji, učenci pa so dobili za spomin še praktično darilce. B.D. slovenski dom - naš drugi dom Pozaba tradicije bi pomenila naše izginotje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSRS KD) je s sodelovanjem Zveze pevskih zborov Primorske, Zvezo SKD Trst, Gorica in Videm, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih PZ Trst organiziral letošnjo revijo “Primorska poje 2003”, na kateri je sodeloval tudi MePZ SKD “Triglav” Split z zborovodjem Mariem Krničem. Slovenska kultura je svoj veliki ustvarjalni potencial zgradila prav na ljubiteljskih temeljih, ki jih s srcem gojijo tudi pevski zbori slovenskih društev na Hrvaškem. “Primorska poje”, ki že preko 30 let združuje pevske zbore na obeh straneh meja, predstavlja danes pomemben dejavnik. Pozaba te tradicije, pozaba te dediščine več desetletnega kultiviranja in rasti pa bi pomenila naše izginotje, tako kulture kot naroda, še preden bodo dokončno izbrisane vse nacionalne meje, je med ostalim reviji na pot izrekel Igor Teršar, direktor JSRS KD. MePZ SKD ‘Triglav” Split se je v Kulturnem domu Hrpelje Kozina predstavil z narodnimi iz Medjimurja Vinka Žganca in sicer pod taktirko zborovodje Maria Krniča, slovenskega roja- ka, ki izhaja iz družine pevcev. Najprej je kot nepogrešljiv tenor sam pel v zboru, je študent glasbene akademije, zboru dirigira dve leti in je z njim dosegel lep napredek, kar je dokazal že lani v Stični, na letošnji reviji pa požel tudi osebno priznanje. Večer pred tem je zbor pripravil samostojni koncert ob 70-let-nici aktivnega delovanja Turističnega društva Slovenske Konjice, s katerim beležita obe društvi že večletno plodno prijateljsko sodelovanje. Tildi splitsko društvo je v Konjicah že predstavilo delovanje vseh svojih sekcij. Konjiško društvo zadnje obdobje zelo uspešno vodi Jože Fideršek, saj je dobil kraj eno prestižnih evropskih nagrad kot najlepše urejeno mesto ter kar nekaj ostalih priznanj, je povedal podpredsednik društva Jože Kokot. Gorska okolica kraja je bila za slovenske Dalmatince močno privlačna, že leli so doživeti razkošje slovenskih gora; gostje pa so jim s pesmijo pričarali vzdušje mediterana, zlasti s klapo sedmih deklet “Čuvite” s Šolte, kije bilo gosti teljem dobesedno povabilo, naj obiščejo te kraje. Jože Kokot in Boštjan Kordiš, predsednik splitskega društva s čudovitimi vtisi na Slovenijo, svetujeta tudi drugim, naj nave žejo takšne medsebojne prijatelj ske vezi, ki imajo poleg kulturnega še veliko širši pomen. Povabilo TD Slovenske Konjice je Slovencem iz Splita pomeni lo priznanje, dekleta “Čuvite” pa so spoznale gostoljubje Sloven cev. N at ja Jenko Sunčič Uspeh naših godb Kamnik - Slovenski pihalni orkestri so se zbrali v Kamniku na 23. tekmovanju slovenskih godb v drugi in koncertni težavnostni kategoriji. Iz Posavja so tekmovali Godba na pihala Loče, Pihalni orkester Kostanjevica na Krki in Pihalni orkester Kapele. Pred strogo mednarodno žirijo seje na dvodnevnem tekmovanju pomerilo 20 slovenskih godb, zlato plaketo sta osvojili tudi godbi iz Kapel in Kostanjevice, Ločam pa je po podatkih organizatorja, Zveze slovenskih godb, do zlata manjkalo zelo malo. Predsednika kapelske godbe Ivan Urek in kostanjeviške Borut Baznik sta uspeh poudarila z besedami, ki povedo vse - prehod godb iz druge v prvo jakostno skupino. Pihalni orkester Kapele pod dirigentskim vodstvom Franca Arha sicer obeležuje že 153-letnico delovanja, kostanjeviškega, ki obstaja komaj devet let, pa uspešno vodi Toni Homan. S.V. Gledališka telenovela Brežice - V okviru gledališkega abonmaja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice k peti predstavi privabil Šentjakobsko gledališče z gledališko telenovelo Andreja Rozmana-Roze Ana Migrena. Komedija Ana Migrena je v režiji Mihe Goloba nastala po vzoru mehiških nadaljevank. Rozman je v zgodbi, ki vključuje tudi EPP vložke, predstavil stereotipno limonadno vsebino. Bogatim Dolinščakovim se je rodila hči, oče je hotel sina in ga dobil - Jorika. Porodničarka ciganske krvi je poskrbela za zamenjavo. Skrivnostna preteklost je predpogoj za razvoj dogodkov čez 23 let, ko mlade vodi ljubezen. S.V. Barve in prostor Krško - V Galeriji Krško razstavlja diplomirani slikar Janko Orač, ki je svoja likovna dela naslovil “Barve in prostor”. Razstavo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško. Slikarja je na odprtju minuli četrtek predstavila Katja Ceglar. V glasbenem programu je ob dobro sprejeti postavitvi med obiskovalci za vzdušje poskrbela še Petra Gačnik-Božič na violini. Razstava bo na ogled do 3. junija. S.V. Koncert ljudskih pevcev Dolenja vas - Kulturno društvo Zarek Dolenja vas je v-domači cerkvi Sv. Marije pripravil koncert ljudskih pevcev. Zbrali so okoliške pevce, Fante artiške, Trebeške drotarje, Kolednike iz Bušeče vasi, Ireno s kitaro, Jožico s harmoniko in svoje domače Ljudske pevce Ajda. S.V. Ko žarijo barve Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava (JSRS KD - OI) Brežice je v Galeriji Posavskega muzeja pripravil odprtje samostojne razstave mag. Branke Levačič - Stjepandič in Vladke Sumrek. Kulturni dogodek se je med številnimi prijatelji obeh razstavljavk pričel v malem avditoriju s petjem ŽPZ KUD Brežice z dirigentko Elizabeto Križanič. Prisotnim je pozdrav z dobrimi željami po umetniškem užitku namenila vodja sklada Simona Rožman Strnad, med pesmimi pa je o paleti barv skozi letne čase, okolice, dneva, ki vedno pričarajo drugačne trenutke opojne lepote, spregovorila Sumrekova. Dela razstavljavk je predstavil akademski slikar prof. Alojz Konec. Mag. Branka Levačič - Stjepandič se je predstavila s slikanjem n,a svili, s slednjim in slikanjem na porcelanu seje prvič srečala 1989. Posvetila seje intenzivnemu individualnemu študiju pri priznanih umetnikih, od 1996 pa posreduje svoje znanje na tečajih o osnovnih tehnikah slikanja na svili, eksperimentalnih tehnikah, ki so ji najljubše, slikanju z zgoščenimi barvami, slikanju z voskom in drugih tehnikah po Sloveniji in Nemčiji, kjer ustvarja in živi. Za njo je vrsta razstav v Nemčiji in Sloveniji. Tl 4- Vladka Sumrek, mag. Branka Levačič - Stjepandič in prof. Alojz Konec Vladka Sumrek, diplomantka prve generacije diplomantov Visoke upravne šole v Ljubljani, je na slikarsko pot stopila 1992, pozno in nekoliko nenavadno, kar je v njej zbudilo radovednost in kasneje poseben izziv. Razstavlja v Posavju, 1996 pa je razstavljala tudi v Slovenskem domu Zagreb. Razstavo je odprl župan mag. Andrej Vizjak in ob odprtju slikarkama, pevkam in številnim prisotnim izrazil veselje in ponos, daje ljubiteljska kultura v Brežicah tako čvrsto in raznovrstno zastopana. Da so postale barve še bolj žareče, pa je prvič povabil tudi na kozarček portosa v novo vinoteko Vina Brežice. N. Jenko S. Preplesavanje ljubezni Kostanjevica na Krki - Pomlad je čas ljubezni in skozi pomlad in ljubezen bo poplesovala plesna skupina Harlekin. V soboto, 17. maja bo v dvorani Kulturnega doma v Kostanjevici premierno uprizorila plesno predstavo z naslovom “Preplesavanje ljubezni”. Plesno skupino Harlekin, katere umetniški vodja je Lucija Kuntarič, sestavlja šest plesalk, ki so pod vodstvom koreografinje Fione Johnson oblikovale temperamentno, razgibano in zanimivo plesno predstavo. N.Č.C. 4 p 16. maj Podsreda - odprtje razstave kiparskih del akademskega kiparja Boštjana Novaka, grad, ob 19. uri Krško - razglasitev rezultatov in odprtje razstave del udeležencev foto natečaja MC Krško “Mesto naglice”, klub Zvezda, ob 19.30 Sevnica - revija glasbenih šol iz Ribnice, Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Krškega, Brežic in Sevnice, Lutrovska klet na sevniškem gradu, ob 17.uri 18. maj Dobova - Prvi koncert mladih brežiških virtuozov, v cerkvi Imena Marijinega, ob 18.uri 19. maj Artiče - Dobrodelni koncert pevskih zborov, dramskega krožka in folklornih skupin OŠ Artiče, odprtje razstave o delu šole, PD Artiče, ob 18. uri 21. maj Brežice - medobmočna revija mladinskih pevskih zborov Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, viteška dvorana Posavskega muzeja 23. maj Krško - večer alternativne glasbe z DJ But’n’hrupn-om, klub Zvezda, ob 20. uri 30. maj Krško - jazz koncert Dejan Pečenko electric trio, klub Zvezda, ob 21. uri REPORTAŽE, NASVETI ... avtomobilizem Peugeot 206 ste na cesti že velikokrat srečali. Od njegove predstavitve jih je bilo narejenih skoraj tri milijone in pol, pri nas pa prodanih več kot 12.000. Takoj po njegovem rojstvu jih sicer ni bilo dovolj, potem pa se je ponudba številčno okrepila in težav z dobavo ni bilo več. Še več, prihajali so novi modeli. Po tri in petvrat-nem še frajerski “CC”, prostorni “SW” in super športni “RC”. Testni Peugeot 206 SW je bil opremljen z 2.0-litrskim HDi motorjem, zaradi česar je poleg prostora ponudil še zanimive zmogljivosti. Prednji del malega Peugeota je že dobro znan, njegova vsebina pa večkrat preverjena. Dodana ji je bila uporabna dolžina, spremenjena v prostor za prtljago. Peta vrata so pomaknjena nazaj in postavljena skoraj navpično, tako daje prtljažni prostor korenito povečan, avtomobilček pa optično in resnično podaljšan. Rezultat je atraktiven karavan, nekoliko športnega značaja, pripraven za mestno in primestno vožnjo. Še najbolj se prilega mladim družinam, ki vanj lahko zložijo vse, kar potrebujejo, kljub otroku in vozičku zanj. Oblika, s katero je “dvestošest-ka” osvojila predvsem ženske, je še danes dinamična in prav te dni nekoliko pomlajena. Spremembe o vidne le poznavalcem, ker so nejansko malenkostne in se ka- Zmogljivosti: - naj višja hitrost 183 km/h - pospešek 0-100 km/h: 12,8 s - poraba po podatkih proizvajalca: 4,1/5,1/6,81/100 km - testno povprečje: 6,71/100 km Peugeot 206 SW 2.0 HDi žejo predvsem v barvi nekaterih sklenjen oblikovno-prostorski prilega. Njegov navor omogoča delov, zamenjavi materialov in kompromis omogoča nakup tudi tako lagodno in tekočo kot pos-obliki luči. Tudi v notranjosti gre tistim, ki obliki pripisujejo večjo kočnejšo vožnjo. Lega na cesti je predvsem za običajno prilagajan- pomembnost kot prostoru. Se- običajna za prednji pogon, preti-je časovnim trendom. Več “dves- denje spredaj je udobno, udob- ravanja pa izzovejo zgolj predvid- tošestka” ne potrebuje, saj je še vedno sveža in aktualna. Peugeot 206 SW je kljub uporabni obliki športen avto. Krivi so široki koloteki, velika kolesa, dinamična oblika in športna linija bočnih steklenih površin. Tudi notranjost je oblikovana v takem slogu, le prtljažni prostor izstopa, saj je veliko večji, kot bi v športnem avtomobilu pričakovali, predvsem pa prilagodljiv. Tako nost sedenja na zadnjih sedežih pa je odvisno od velikosti voznika in njegovega sopotnika. Motor se avtomobilu odlično Motor: - 4-valjni linijski, Turbodiesel Common Rail - prostornina: 1997 cm3 - naj večja moč: 90 KM (66 kW) - navor 205 Nm pri 1900/min ljive reakcije. Več pozornosti pri vožnji je potrebno namenjati vozilu le, če je polno naloženo. Med različnimi modeli 206 SW je HDi gotovo najzanimivejši. Če bi lahko, bi mu dodal le še po globini nastavljiv volanski obroč (ta je žal nastavljiv le po višini). Ne glede na to bo večini izredno všeč. . Aleksander Krebelj Derma Art ... LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Lasersko odstranjevanje kapilar Utrujenost, stres, preobremenjenost, izpostavljanje soncu in temperaturnim razlikam se najprej in najbolj odražajo na koži. Vzroki za nastanek žilnih sprememb so lahko posledica nosečnosti, poroda, jemanja kontracepcijskih tablet, dedne pre-dispozicije, pogosti kemični pilingi ... Drobne rdeče žilice -kapilare na obrazu so lahko zelo moteče. Tako v ženski kot v moški duši povzročajo nezadovoljstvo. Najmodernejša laserska tehnika nam omogoča, da se lahko Prilagodimo različnim tipom kože in raznovrstnim razširjenim žilicam. Drobne žilice skozi kožno površino prosevajo kot tenke, razvejane nitke. Prizadetemu predelu kože dajejo videz Pečine, v hujših oblikah pa je videz kože modrikast. Laserski Žarek res učinkovito in v trenutku koagulira drobne žilice. Najtanjše žilice že med samim postopkom dejansko izginejo. Bistvo delovanja je absorpcija svetlobne energije v hemoglobin in žilno steno. Daniela Truden, www.dermaart.si VSE O FANTU/About A Boy Izpod peresa pisatelja Nicka Hombyja, avtorja “Dnevnika Bridget Jones”, prihaja med nas nova komedija, v kateri boste lahko uživali ob igri Hugha Granta, Rachel Weisz in Toni Collete. Film tokrat ne govori o dekletu, temveč o fantu - Willu Freemanu, ki mu lahko zavida vsak moški. Vozi nov in hiter avto ter uživa v življenju 38-letnega samca, ki mu je uspelo iz življenja odstraniti vsakršno odgovornost..., dokler ne spozna Marcusa, posebnega dvanajstletnika, ki bo korenito spremenil njegovo življei je. POT V POGUBO/ Road To Perdition Ne bi smel biti tam. Toda v trenutku, ko je sin Michaela Sullivana priča okrutnega umora, je življenje dvanajstletnega dečka in njegovega očeta gangsterja nepopravljivo uničeno, njuni usodi pa za vedno združeni. Sulli vanje zdaj tarča mafije, kateri je posvetil vse svoje življenje, zato se s sinom nimata na koga obrniti po pomoč, za petami pa jima je neusmiljen plačan morilec. In prav v tem divjem boju za preživetje in zaščito sina si ta gangster spet pridobi čast in se odkupi za storjene grehe. Tom Hanks, Paul Nevvman in Jude Law so nepozabni v vlogah obupancev, ki jim je naenkrat vse postavljeno na kocko. NEZVESTA / Unfaithful Edvvard in Connie Sumner (Richard Gere, Diane Lane) sta čudovit par srednjih let, ki z osemletnim sinom, psom in gospodinjo živita zavidanja vredno življenje v predmestju New Yorka. Njun srečen zakon, ki se utaplja v izobilju, ogrozi neznanec (Oliver Martinez), ki ga Connie sreča na ulici Soha. Gre za srečanje, ki jo preseneti s skrivnostnostjo, spontanostjo, šarmom in tveganjem. Connie se zaplete v razmerje, ki postane njena obsesija. “Nezvesta” je napet triler, poln goreče napetosti in erotičnega vznemirjenja. VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brelicah ZVESTA Rubriko je pripravila: za lepši videz Feng shui Feng shui je starodavna kitajska umetnost in znanost, ki sojo razvijali pred 6000 leti. Korenine feng shuija izvirajo iz opazovanja narave in eksperimentiranja. Ljudje so razlagali vzorce v naravi in jih prenesli v nekaj napotkov, ki so temeljili na zdravi kmečki pameti. Feng shui ni dogma pravil, ki jim moramo slediti. Temelji na načelu, da moramo živeti v uravnoteženem ekološkem odnosu z naravo in naravnimi energijskimi silami v okolju, če hočemo v dom privabiti dobro srečo. Feng shui s svojimi posebnimi metodami za postavljanje in urejanje domov, vhodov, pohištva in predmetov privablja v bivalne prostore ravnovesje. Mojstri feng shuija imajo namen vzpostaviti harmoničen pretok pozitivne energije, ki bo delovala v naše dobro. Če jim to uspe, nam to prinaša srečo, zdravje, uspeh in obilje. Feng shui je študij okolja, mest, ljudi, časa in tega, kako energije sodelujejo med seboj. Obstaja zunanji in notranji feng shui, povezava z zemljo, nebom in s svojim telesom. Skozi feng shui nežno vplivamo na zastavljene cilje v našem življenju skladno z okolico in energijo vesolja, brez nasilnih vplivanj, ki bi utegnile škodovati. Besedi “feng shui” dobesedno pomenita “veter” in “voda”. “Feng shui je veter, ki ga ne moreš razumeti in je voda, ki je ne moreš zajeti." Združena veter in voda izražata moč naravnih elementov in njihov vpliv na površino krajine. Skupaj tudi simbolizirata dokaz, da se energija giblje. Feng shui trdi, da sta zemljino površje oblikovala veter in voda in da moramo živeti v sožitju z vetrovi in vodami Zemlje, da bi ti dve prvini lahko ustvaijali pretok pozitivne energije, ki bo delovala v naše dobro. Filozofija feng shuija se zavzema za tako ureditev bivalnih in delovnih prostorov. Feng shui poskuša ustvariti okolje, polno življenjske moči, ki jo izvedenci poznajo kot šeng či, ali bolj pesniško - zmajev kozmični dih. Če se v domu šeng či dobro pretaka skozi vse žive in nežive stvari, povzroča to ustvaijalnost in srečo. Šeng či privabljamo z nameščanjem predmetov, razporejanjem pohištva in usmeritvijo stanovanja ali pisarne po pravilih feng shuija. Feng shui svetuje na mnogih področjih naših prizadevanj: kako povečati dohodek in pridobiti bogastvo, kako uživati v dobrem zdravju in dolgem življenju, kako se temeljito izobraziti in oblikovati uspešno poklicno pot, kako pridobiti spoštovanje, priznanje in slavo, kako pridobiti pomoč prijateljev in vplivnih ljudi, in kako ustvariti družino, ki prinaša zadovoljstvo in srečo. Toliko na kratko o načelih feng shuija Prihodnjič bom opisala nekaj več o novodobnem salonu nemškega frizerja Franka Brormanna, ki me je navdušil s svojim predavanjem v Darmstadtu in ima sam opremljen salon po Feng shuiju. Tekst je povzet po spletni strani Ljudske univerze Krško, avtorica Teja Albolina. Lep pozdrav do prihodnjič, Alenka Dimbek tel.št.:07 49 61 775 www.alenkinstudio.com \ moda Bliža se poletje, bližajo se dnevi kopanja, sončenja, uživanja... v modnem svetu pa ne glede na čas, sezono ali okolje ne počivajo. To pomeni, da obstaja tudi “kopalna moda”; kakšne kopalke bomo nosili, enodelne ali dvodelne, razne modne dodatke in obutev oz. sandale. Zakaj gremo na moije? Počivat, sončit, zaradi otrok, ali pa na drugačen “modni užitek”. Nekateri imajo radi udobje, kupijo kopal- ke, ki so na razpolago, niso pomembne barve, cena, vzamejo brisače in kreme in gredo užitku na proti. Za nekatere pa odhod na moije ni modni počitek. Ljubitelji mode tudi v počitniškem času ne počivajo, ampak ta del leta izkoristijo za modno revijo in ekstravaganco. Na fotografijah je mogoče videti nekaj “ ekstra” modelov kopalk... Še imate čas, da premislite in se odločite, kaj boste na moiju nosili ri' Lea Šinko Štraus ŠPORT kolesarstvo Deseta kolesarska dirka "Po Sloveniji” Čatež ob Savi - V organizaciji kolesarskega kluba Krka Novo mesto se je odvajala jubilejna 10. kolesarska dirka “Po Sloveniji”. Tradicija je, da se dirka začne v Termah Čatež in tako je bilo tudi letos. Kolesarji so v šestih etapah opravili kar 1038 km dolgo pot po Sloveniji. Kolesarski klub Krka se vsako leto potrudi privabiti čim večje število ekip in kolesarjev, hkrati pa je njihov cilj ob traso, ki je zelo razgibana, privabiti tudi čimveč gledalcev. Dirka po Sloveniji ima še eno značilnost, in sicer da se je udeležujejo mladi, še neuveljavljeni, a že uspešni kolesarji, ki pa se z leti in številnimi kilometri Dirko “Po Sloveniji" so kolesarji po tradiciji začeli v Termah Čatež- prelevijo v prave kolesarske mojstre. Trasa letošnje dirke je bila zasnovana tako, da je imel vsak kolesar v šestih etapah možnost, da se dokaže. Že na začetku so se izkazali prav slovenski kolesarji, saj je prva zelo ravna in izjemno vroča etapa (temperature so bile zelo visoke okoli 32 stopinj) v Sprintu glavnine pripadla Novo-meščanu Juretu Zrimšku (Krka), v drugi etapi je bil prvi v cilju Leon Makarovič (Radenska Rog), zmagovalec tretje - najdaljše etape je postal Aldo Ilešič (Perutnina Ptuj), četrta etapa je pripadla Cristian Heule iz Švice, peto kraljevsko je dobil Jure Gol-čer (Volksbank Avstrija), zadnjo šesto pa Boštjan Mervar (Kr-ka).Končni zmagovalec dirke “Po Sloveniji” pa je Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj). radioamaterstvo Lisico lovili doma Krško - V organizaciji Radiokluba Krško je potekalo odprto KV radioamatersko tekmovanje “Lov na lisico”. Med 80 tekmovalci so bili ob domačinih iz Krškega prisotni tudi člani kluba Amater Sevnica. Oboji so bili uspešni, saj so skupno nanizali štiri zmage, in sicer je med pionirji zmagal Krčan Nejc Deržič, Tomaž Kunšek iz Sevnice je bil četrti, pri ženskah je zmagala Cvetka Mavsar, Eva Mirtič je bila peta, obe sta iz domačega kluba, med junioiji je zmagal Luka Ločinik, Danilo Kunšek je bil četrti, oba sta iz sevniškega Amaterja, med veterani pa je bil ponovno zmagovalec Janez Kuselj iz Krškega. košarka Tržišče pri sosedih Krmelj - V organizaciji KK Tržišče je v Krmelju potekal košarkarski turnir, ki se ga je udeležilo enajst ekip. Po začetnih predtekmovanjih se je turnir nadaljeval s polfinalnimi obračuni in končnim “frnal fourom”, na katerem so nastopile ekipe KK Kozje, Svizci, Pizzeria Javor Krmelj in Žaboni. Takšen je bil tudi končni vrstni red prvih štirih ekip. kolesarstvo Spet v akciji Krško - Z nastopom nove kolesarske sezone so tudi v Rekreativnem kolesarskem klubu (RKDK) začeli s prvimi organiziranimi treningi, ki potekajo vsak torek in četrtek. Prve cestne dirke v Zagrebu v kategoriji veteranov Masters B se je udeležil Dušan Vodlan in za uvod v sezono dosegel soliden rezultat. Prav tako so se RKDK-jevci udeležili prvih maratonov. Na maratonu v Domžalah so bili Boštjan Bogolin, Luka Vodlan in Dušan Vodlan, dan kasneje pa se je maratona v Črnučah udeležil Dušan Vodlan. Pravi ekipni maraton je bil v Novem mestu, udeležilo se gaje kar 16 kolesarjev; Janez Bizjak, Bojan Čurič, Aleš Ernst, Davor Jukič, Vinko Kerin, Simon Krejan, Janko Oblak, Danilo Pečnik, Alojz Podbršček, Branko Siko-šek, Dušan Vodlan, Luka Vodlan, Tomi Zorič, Boštjan Bogolin, Drago Kurnik ter predstavnica ženskega spola Dragica Kurnik. speedway Jernej dalje, Primož rezerva Wiener Neustadt, Terenzano - Na kvalifikacijski dirki za SP mladincev do 21 let v speedwayu je slovenski tekmovalec Jernej Kolenko v Avstriji osvojil 4. mesto. Tako seje brez težav uvrstil v polfinale tega tekmovanja. V Italiji pa je na kvalifikacijah za isto dirko nastopil tudi Krčan Primož Klenovšek, ki je osvojil 8. mesto. Klenovšek je tako v nadaljevanje tega tekmovanja uvrščen kot rezervni voznik. Sicer pa se bo speedway sezona nadaljevala tudi na domačih tleh, saj bo AMD Krško 17. maja organizator letošnje druge prireditve na stadionu Matije Gubca, tokrat bo to dirka državnega prvenstva klubov, ki se bo začela ob 16. uri. gimnastika Novi uradni rezultati Koper, Krško -Organizator prve prvenstvene tekme v ženski športni gimnastiki - 8. pokala Kopra - Gimnastičnega društva Koper, je posredoval uradne rezultate tekme, ki pa se še posebno za telovadke TD Rain Krško razlikujejo od objavljenih rezultatov v pretekli številki SavaGlasa, zato ponovno objavljamo uradne rezultate tega tekmovanja. Ekipa kadetinj Al-programa GD Rain Krško v postavi Urška Mižigoi, Nika Močivnik in Urška Štus je osvojila 1. mesto s seštevkom mnogoboja 97,350 točke. Med posameznicami je Urška Štus osvojila 3. mesto, 4. mesto je zasedla Nika Močivnik, na 11. mesto pa se je uvrstila Urška Mižigoj. V posamični konkurenci je med kadetinjami Nika Močivnik prejela drugo oceno tekmovanja na preskoku in bradlji ter 5. mesto na parterju, Urška Štus je prejela peto oceno na preskoku in bradlji, četrto oceno na gredi in drugo oceno na parterju, kar obe telovadki uvršča v točkovanje za nastop na finalu državnega prvenstva po posameznih orodjih. nogomet Spet zmagujejo Krško - V 22. krogu druge SNL se je ekipa NK Krško Posavje na stadionu Matija Gubca pred domačo publiko pomerila z ekipo Nafte in jo premagala z 2:1. V naslednjem 23. krogu pa je Krško spet igralo na domačem terenu, tokrat so imeli za nasprotnike spomladi zelo dobro ekipo Jadrana Pivnica Mahnič, ki so jih premagali z 1:0. moto športi Vabijo “Divji petelini” Cerklje ob Krki - V organizaciji Moto kluba ‘ ‘Diyji Petelini” Šentjernej bo med 16. in 18. majem na dirkališču MobiKrog potekalo srečanje motoristov -1. Moto Hap-pening. Obeta se atraktiven program, motoristi pa bodo imeli priložnost za trening na dirkališču z vsemi vrstami motorjev. Organizirana bo tudi šola vožnje po dirkališču. Skozi vse tri dni, predvsem v večernih urah, se bodo dogajale tudi zabavne igre. atletika “Medo” hiti k Primožu Gorica, Ljubljana - Na mednarodnem atletskem mitingu, ki je potekal v italijanski Gorici, je bil ponovno odličen tudi član AK FIT Brežice Primož Kozmus, ki je zmagal v metu kladiva z rezultatom 74,35 metra. Tomaž Bogovič - Medo V Ljubljani pa je potekalo otvoritveno tekmovanje za metalce, kjer je imel AK FIT Brežice ponovno svoje odlične mlade predstavnike. Predvsem se je izkazal pionir Tomaž Bogovič, sicer učenec 7. razreda OŠ Brežice, ki je postavil nov državni rekord v metu kladiva med pionirji. Orodje je zalučal 60,86 metra, s tem pa letos že drugič popravil pionirski državni rekord. Na 2. mesto seje uvrstil še drugi mladi brežiški atlet Marko Spiler z rezultatom 37,12 metra. Odprto prvenstvo in Tomov tek Slovenj Gradec, Mokronog - Članica AK Sevnica Alenka Radej je na odprtem prvenstvu v cestnih tekih na 10.000 metrov osvojila 4. mesto (44:28,6). Sevniški atleti pa so se udeležili tudi “Tomovega teka” v Mokronogu. Na 500 m dolgi progi je pri dekletih 1988/89 zmagala Barbara Resnik (1,59), druga je bila Saša Sladič, tretja Maja Teraž, Teja Povhe pa je bila četrta. Pri dekletih letnika 1990 in mlajših prav tako na 500 m je zmagala Ana Sotošek (2:14), Martina Kralj pa je bila druga. Na enaki razdalji so tekli tudi fantje, in sicer je bil med letniki 1990 in mlajšimi zmagovalec Luka Kranjec (1,54), drugi je bil Lucijan Sinkovič, tretji Miha Povšič, četrti pa Andrej Virant. košarka Lovrenčev turnir Brežice - V organizaciji Župnijskega mladinskega centra Brežice bo v soboto, 24. maja, od 10. ure dalje potekal “L Lovrenčev košarkarski turnir”. Med seboj se bodo pomerile trojice (ekipe imajo možnost prijaviti eno rezervo), tekmovanje bo razdeljeno po kategorijah v starostne skupine; prva skupina od 12 do 15 let, druga skupina od 16 do 19 let, tretja skupina od 20 let dalje. Prve tri uvrščene ekipe prejmejo medalje, prijavnina znaša 4000 SS1T, udeleženci pa prejmejo spominske majice, malico ter dovoljenje za nastop na turnirju. Zainteresirani se lahko pisno prijavijo na naslovu organizatorja; Krunoslav Herakovič, Jurčičeva ulica 10, 8250 Brežice, lahko tudi po telefonu 040-628-551 ali na elektronski naslov: kherakovic@yahoo.com. karate Marija uspela v Ameriki ZDA, New York - Med 27. aprilom in 3. majem je v New Yorku potekal “Big Apple Challenge”. Tekmovanje je organizirano pod okriljem dveh tako imenovanih “top ten” sodnikov v svetovni karate zvezi. Tekmovanja seje zelo uspešno udeležila tudi članica Kluba borilnih športov Rajhenburg Marija Jeter, ki je nastopila v kategoriji kadetinj do 18 let, je kar dvakrat posegla po stopničkah. Tako v katah kot tudi v borbah je osvojila srebrno medaljo. Na tem tekmovanju pa so se stkale nove prijateljske vezi in sicer med Marijo in njeno nasprotnico v finalu Braticevo, za katero seje izkazalo, daje slovenskega rodu, ter obema trenerjema Sašom Vašem in Hasanom Braticem, in dogovorili so se o skupnem sodelovanju. Tako sta Posavca sprejela povabilo za julijski turnir v Kanadi, Kanadčana pa povabilo DBŠ Rajhenburg za sodelovanje s klubom, tako da jih pričakujejo že konec letošnjega leta. Uspeh tekmovalke in njenega trenerja je bil opažen tudi med sodelujočimi trenerji. Za Marijo Jeter je letošnja sezona doslej najuspešnejša v njeni mladi karieri, to pa dokazuje kar 14 odličij, ki jih je prejela samo od letošnjega januarja. Med njimi je najodmevnejša srebrna medalja iz Londona ter obe srebrni medalji na zadnjem tekmovanju. Konec junija pa se bo udeležila še svetovnega pokala na Švedskem. Kajtna evropski podprvak London - Na evropskem prvenstvu “Kofukan” v karateju šole shito-ryu v Londonu je slovenska reprezentanca pod vodstovom Toneta Maruše dosegla vrsto odličnih rezultatov; štiri medalje in dva pokala Kapetan ekipe Christian Kajtna, KK Brežice, (na fotografiji) je v bojih v najprestižnejši srednji kategoriji osvojil srebrno medaljo, v bojih ekipno pa sije slovenska shito-ryu reprezentanca izborila 3. mesto. Uspeh je z odličnim nastopom dopolnila še Msya Pungaršek, ki je v članski konkurenci osvojila 3.mesto, z nastopom med kadetinjami pa sije prislužila še srebrno medaljo. Nastop v Londonu je eden od najboljših rezultatov v dosedanji 20-letni zgodovini shito-ryu šole v Sloveniji. Državno prvenstvo Krško - V organizaciji Karate unije Slovenije in tehnični izvedbi KK Termotehnika iz Krškega je potekalo Državno prvenstvo v katah za vse starostne kategorije. Nastopili so 104 tekmovalci in tekmovalke iz sedmih karate klubov - WKSA Maribor, KK Trebnje, KK Termotehnika, KK Hypo Sevnica, KK Maribor, KK Krka Šentjernej in Bushido Brežice. Na tekmovanju so prevladovali posavsko - dolenjski tekmovalci, ki so osvojili največ uvrstitev med prve tri. Ekipno je KK Krka Šentjernej osvojil šest prvih in dve tretji mesti, KK Hypo Sevnica dve prvi in eno drugo mesto, KK Bushido Brežice eno prvo in eno drugo mesto ter KK Termotehnika Krško drugo mesto. Tudi posamično so bili karateisti KK Krka Šentjernej najuspešnejši, saj so osvojili šest zlatih odličij, pet drugih in štiri tretja mesta. Domači tekmovalci Termorehnike pa so osvojili ekipno eno drugo mesto, posamezno pa štiri zlata odličja, dve drugi in tri tretja mesta. Tekmovalci KK Hvpo Sevnica so osvojili pet zlatih, štiri srebrna in tri bronasta odličja, karateisti KK Bushido Brežice pa dve zlati ter po eno srebrno in bronasto odličje. starodobniki Prva dirka državnega prvenstva Cerklje ob Krki - Člani Old timer kluba “Leteči Dolenjci” iz Sevnice, ki je bil ustanovljen konec preteklega leta, so na dirkališču Mobikrog pripravili prvo dirko državnega prvenstva s starodobnimi motocikli. Na njej je v dvanajstih kategorijah nastopilo 51 vozil, nekateri vozniki pa so vozili v več kategorijah, med njimi so bili tudi tekmovalci iz Italije in Avstrije. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: v kategoriji motociklov do 50 ccm Martin Mis s Tomosom; v razredu predvojnih motorjev do 350 ccm, izdelanimi do 1945 leta, je bil najhitrejši 65-letni Italijan Giani Fucich s Triumphom; z močnejšimi predvojnimi motoiji nad 350 . ccm je bil prvi v cilju Matija Stepene z Arielom. Med serijskimi motoiji, izdelanimi po letu 1946 in prostornino do 175 ccm, je slavil Bernard Ogris z MV Agusto; do 250 ccm je zmagal Leon Pušnik s Puchom, do 500 ccm pa Sašo Kladnik s Horexom. Med športnimi motoiji razreda 175 je bil najboljši Pavel Opara z Gilero, zmagovalec kategorije 250 je bil Martin Mis z Ducatijem, v 350-kubičnem razredu je slavil Leon Pušnik z Benelli-jem, v odprtem razredu pa je bil najhitrejši Jadran Lukač, kije vozil motor Fantič. Med nizkimi prikoličarji sta bila najuspešnejša Milan in Alenka Baša z 250 kubičnim BMW-jem, z višjimi prikolicami pa Bogdan Jerič in Lado Špur s 500-kubičnim BMW-jem. Dobro se je uvrstil tudi predsednik Old timer kluba “Leteči Dolenjci” Iztok Bence, ki je bil dvakrat drugi in enkrat peti. Drugi je bil s svojim 250-kubičnim Moto Guzzijem in 175-kubičnim NSU-jem, peti pa z dvesto kubičnim DKW-jem. KRONIKA Previdno pri sklepanju poslov Krško - Mali podjetniki so pri sklepanju poslov v veliko večji nevarnosti, da nasedejo goljufu, kot to velja za srednja in velika podjetja. Okrožno državno tožilstvo v Krškem je bilo pred dnevi obveščeno o primeru goljufije, zaradi katere je oškodovano podjetje iz Krškega, ki ga v tej fazi preiskave namenoma ne navajamo imensko. Lastnici in direktorici podjetja iz Krškega, ki prodaja potrošni material za gostinstvo, se je decembra lani P.G. iz Prekmurja predstavil kot direktor družbe Pero & Company s sedežem v Ljubljani. Predložil je listino, s katero je dokazoval, daje direktor družbe in pooblaščenec za banko, pustil je tudi številko transakcijskega računa. Vzel je za 4 milijone Sit blaga in ga zavaroval s tremi menicami. Ko krško podjetje ni prejelo nobenega nakazila, so sklenili družbo Pero & Company preveriti. Nalogo je prevzel zasebni detektiv Alojz Zemljak iz Sevnice in ugotovil, daje P.G. iz Prekmurja goljuf, kije pustil številko neobstoječega transakcijskega računa, lažne menice in se nasploh lažno predstavil kot direktor firme, kije nekoč res obsta-jala, lani aprila pa je bila po 35.členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisana iz sodnega registra. O izsledkih je obveščeno Okrožno državno tožilstvo v Krškem, ki bo primer proučilo in seveda ukrepalo. Tožilstvo vsako poslovno goljufijo preganja po uradni dolžnosti, le daje za malo goljufijo, kjer gre za oškodovanje Zagorelo na Dinosu Brežice - Na Dinosu je zagorelo na deponiji z odpadnim rezanim papirjem v balah. Ogenj so hitro omejili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice-okolica in PGD Brežice-mesto. Ker pa je bilo potrebno tleči papir strojno in ročno premetati, so naknadno na Pomoč priskočili še gasilci PGE Krško, PGD Globoko, PGD Skopice in PGD Cerklje ob Krki z dihalnimi aparati. Njihovo delo je trajalo še nekaj ur. Kot je pojasnil poveljnik Občinske gasilske zveze Brežice Franc Urek, je to že drugi požar v Dinosu; podobno so morali ukrepati pred dvema letoma. O požaru so bile obveščene vse ustrezne službe. Na Pogorišču je ostala požarna straža. S.V. Prometno preventivna prireditev “Pohodi plin počasi” Krško - Mladinski center Krško in Policijska postaja Krško sta izvedla drugo prometno-preventivno prireditev “Pohodi Plin počasi”. S predavanji in praktičnimi preizkusi udeležencev So opozorili na posledice neizkušenosti za volanom. Vsebinski del je obsegal teo- Na prireditvenem prostoru so refični in praktični prikaz vame tudi letos prikazali uporabo ter vožnje, ki ga je izvajal Brane omogočili preizkušanje naprav Kuzmič z inštruktorji iz šole var- Sveta za preventivo in vzgojo v ne vožnje ter inštruktorji promet- cestnem prometu RS; “zaletav-ne Policije. V praktičnem delu so čka” za varnostni pas, “stopka” s|edili prikazi zaviranja, vožnje za prikaz reakcijskega časa zavi- ^rekkušnja na zaletavčku na koleščkih, vožnje v mišnici, ''ožnje z vzratnimi ogledali, "vse o so lahko obiskovalci tudi preizkusili. Prireditev postaja tradicio-Uulna in predvsem zanimiva za 'mude z manj izkušnjami v cest-Uem prometu. Inštruktorji pro-fuctne policije so prikazovali spretnostne vožnje z motornimi olesi, v katerih so se prav tako uhko preizkusili tudi obiskovalci. ranja in “tehtnico”, ki ponazarjajo vpliv telesne teže in omogočajo grafične prikaze. Namen projekta “Pohodi plin počasi” je mlade in ostale udeležence v javnem prometu izobraziti, jim prikazati načine vame vožnje z motornimi vozili ter jih opozoriti na posledice neizkušenosti za volanom, je poudaril predsednik MC Krško Robert Ostrelič. S.V. do 70 tisoč SIT, drugačna pot za sprožitev postopka. V takšnih primerih mora dati prijavo sam oškodovanec. Že pri spoštovanju pravil je poslovanje riziko, za malega podjetnika pa je lahko usodno, če se sreča še z goljufom. Ti so praviloma dobro opremljeni s ponarejenimi listinami, zato se na njihove limanice ujamejo tudi previdni. Informacijo objavljamo, da bodo podjetniki v prihodnje še previdnejši in bodo vnaprej preverjali eventuelne nove poslovne partnerje, za katere prvič slišijo. Branka Dernovšek Kolesarska vožnja Ljubljana-Krško Krško - V sodelovanju med Policijsko postajo Krško in Mladinskim centrom Krško je nastal program “kolesarska vožnja”. Namenjen je predvsem osnovnošolski populaciji na širšem področju Posavja. Osnovni namen je spodbujati in širiti znanje osnovnošolcev o cestno prometnih predpisih ter jih pripraviti na nadaljnje izpite in predvsem na varno vožnjo. Tokrat se bodo učenci 6. razredov OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Brežice, OŠ Senovo in OŠ Leskovec pri Krškem odpravili v petek, 16. maja, na dvodnevni kolesarski izlet v Ljubljano. Nasveti na brezplačnem telefonu Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je 7. maja poskusno vzpostavilo brezplačno telefonsko številko 080 22 35, na kateri bodo vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu med 10. in 13. uro na vprašanja klicateljev odgovarjali strokovnjaki ministrstva. Svetovalno linijo je odprl notranji minister Rado Bohinc, ki bo skupaj s sodelavci na voljo za pojasnila in odgovore na vprašanja državljanov, predvsem za pojasnila o spremembah, ki jih prinaša nov zakon o policiji. Na MNZ verjamejo, da bo tovrstna pomoč državljanom dobrodošla, na kar nakazujejo številna vprašanja, ki jih preko elektronske pošte in telefonov prejemata službi za odnose z javnostmi MNZ in policije. Ob pomoči strokovnih delavcev ti že sedaj pripravita več deset odgovorov oziroma pojasnil dnevno. Prvi in zadnji ponedeljek v mesecu bodo na MNZ medije seznanjali z vsebino in sogovorniki, ki bodo prvo in zadnjo sredo v mesecu odgovarjali na vprašanja. Vprašanja, ki ne bodo sodila v pristojnost strokovnjaka, se bodo na posebnem obrazcu zabeležila, odgovor pa bodo državljanu po dogovoru posredovali naknadno. Učna ura v prometu Brežice - Zveza šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Brežice pri svojem delu med ostalim skrbi tudi za večjo varnost v cestnem prometu. Zato je v sklopu več načrtovanih preventivnih akcij za leto 2003 konec aprila s pomočjo policistov Policijske postaje Brežice, Integrala Brebusa Brežice in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Brežice izvedla preventivno akcijo “Učna ura v prometu”. Akcija je bila sestavljena iz treh sklopov aktivnosti in sicer iz praktične udeležbe pešcev v prometu, kjer so učenci izvedli prečkanje različnih križišč; sledil je ogled avtobusne postaje in praktične udeležbe v prometu potnikov v avtobusu s pravili vedenja na avtobusu in posebnim poudarkom na varnem vstopanju in izstopanju iz vozila, akcijo pa so zaključili s predstavitvijo policijske opreme za nadzor cestnega prometa Policijske postaje Brežice, kjer so policisti učencem razstavili in pokazali vozila, orožje in ostalo opremo. Igor Ilovar, predsednik društva ZŠAM Brežice je ob tem povedal: “Akcija je imela osnovni namen izboljšati varnost mlajše generacije udeležencev v cestnem prometu. Povabili smo učence tretjih razredov vseh osnovnih šol iz občine, v dveh dneh se je je udeležilo 300 iz desetih osnovnih šol. Razdeljeni v skupine so se s spremljevalci udeleževali aktivnosti, opremili pa smo jih tudi s kresničkami Zavarovalnice Maribor. Po končani akciji smo udeležene učence povabili k pisanju spisov in risanju risb na temo “Učne ure v prometu”, kijih bodo poslali na odbor za izvedbo akcije, ta pa bo izdelke pregledal in pet najboljših nagradil.” N.J.S. Pretep na javnem kraju Sevnica, 8. - 24-letni domačin D.L. se je z osebnim avtomobilom s preveliko hitrostjo vozil po mestni ulici v naselju Sevnica. S takšno vožnjo je ogrožal druge udeležnce v prometu, predvem kolesarje. Ogroženi kolesar 34-letni M.P. iz Sevnice ga je na parkirnem prostoru pri bazenu opozoril na neprimerno vožnjo. Vendar je voznik z njim obračunal nasilno; z roko gaje večkrat udaril po obrazu in ga telesno poškodoval, prav tako pa mu je poškodoval kolo. Poškodovani je poiskal zdravniško pomoč v sev-niškem zdravstvenem domu. Zoper D.L. bo podanana kazenska ovadba in predlog sodniku za prekrške. Se pozna, da nismo več vajeni dežja! Po tem, ko so v soboto proti večeru prve kaplje namočile asfalt, je že prišlo do “bližnjega srečanja tretje vrste ”, V Šmarju (Sevnica) - pri nadvozu - sta trčila kamion s priklopnikom in osebni avto. Bilanca - osebni avto razbit, ranjenih pa nič. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Denarna kazen in kazen zapora po zakonu o izvršbi in zavarovanju Vprašanje: Gospa z Dolenjske sprašuje, če je res, da lahko sodišče izreče dolžniku, ki ne plača dolga upniku, tudi denarno kazen ali celo zaporno kazen? Odgovor: Resje, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 33.členu določa, da sodišče lahko dolžniku izreče denarno kazen: 1. Če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje, ali če opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo škodo, ali če npr. ovira izvršitelja pri njegovem delu. 2. Denarno kazen lahko sodišče izreče tudi, če dolžnik ne ravna v skladu z zahtevo sodišča, da mora predložiti seznam svojega premoženja, ali če v sodno določenem roku ne izroči uradnih listin,' ki se nanašajo na izterjavo terjatve. 3. Prav tako lahko sodišče izreče denarno kazen v primeru, če dolžnik v določenem roku ne izpolni svoje obveznosti, ali če ne stori tistega, kar bi moral po nalogu sodišča. Te kazni so lahko zelo visoke in sicer do miljon SIT, če gre za fizično osebo, in do 50 miljonov SIT pravni osebi ali podjetniku. Odmero kazni v navedenih predpisanih mejah mora sodišče prilagoditi vsakokratnemu pomenu dolžnikove obveznosti, ki se mora zgoditi. Sodišče ponavlja izterjavo in izdaja nove sklepe z višjimi kaznimi, dokler se dolžnik ne ukloni, ali dokler denarna kazen ne doseže desetkratnega navedenega zneska. To pomeni, da lahko zviša kazen za fizično osebo do zneska 10.000.000 , v SIT in do zneska 500.000.000 milijonov za pravno osebo ali podjetnika posameznika. O ustavnosti tako visokih zneskov denarnih kazni za prisilno izvršitev nenadomestne izpolnitve je že odločalo ustavno sodišče. Ugotovilo je, da je zakon v skladu z ustavo, ker je prvenstveni namen kazni vplivati na voljo dolžnika in ne njegovo kaznovanje, da se ne bi zgodilo, da bi dolžnik raje plačal denarno kazen, kot da bi izpolnil svojo obveznost. , p Sprememba v zapor se izvrši tako, da se vsakih začetih 10.000 SIT denarne kazni s posebnim sklepom pretvori v en dan zapora. Zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši od 100 dni. Prejšnji zakon o izvršilnem postopku spremembe denarne kazni v zapor ni določal. Zaporne kazni zaradi neplačil dolgov je poznal stari zakon o izvršbi še iz leta 1930, dolžniški zapor pa še vedno pozna avstrijsko pravo. O dolžnikovem priporu sodišče odloča na predlog upnika, v nekaterih primerih pa tudi po uradni dolžnosti. Vrnitev delavca na delo Znano je, da v delovnih sporih pride često do konflikta v primerih, ko delavec zmaga v delovnem sporu in sodišče odloči, da se mora vrniti na delo. Tedaj je delodajalec dolžan delavcu znova zaupati delovne naloge, ki jih je prej opravljal. Če delodajalec delavca noče sprejeti nazaj na delo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, mora delavec vložiti na sodišču izvršilni predlog za vrnitev na delo, kar mu mora delodajalec dopustiti. Predlog za izvršbo (torej za vrnitev na delo) lahko vloži delavec v šestih mesecih od dneva, ko je pridobil pravico to predlagati (torej od dneva vročitve pravnomočne sodbe). Z istim predlogom delavec lahko tudi predlaga, naj sodišče s sklepom odloči, da mora delodajalec na račun plače zapadle zneske izplačati od pravnomočnosti odločbe pa dotlej, dokler se ne bo vrnil na delo. Če sodišče delno ugodi zahtevku delavca za izplačilo nadomestila plače, (za čas od dneva pravnomočnosti odločbe do vrnitve na delo), ga za izterjavo razliko napoti k postopku pred pristojnim sodiščem. Vse opisano pride v poštev, če delodajalec noče opraviti nenadomestljivih dejanj, torej da delavca noče sprejeti na delo, medtem ko se bitka za zapadle plače vleče dalje. Prav gotovo taka zakonodaja ni v prid delavcu, prej delodajalcu. Policijski sindikat z novim vodstvom? Portorož - Na tretjem kongresu Policijskega sindikata Slovenije so prvi dan na javni razpravi govorili o spremembah po vstopu Slovenije v EU, naslednji dan pa so na internem zaprtem delu kongresa izvolili tudi novega predsednika. S posavskega območnega sindikata je bilo na kongresu sedem predstavnikov. Kot je pojasnil predsednik območnega policijskega sindikata Posavja Robert Perc, je bil kongres po pol ure predčasno prekinjen, saj udeleženci niso izvolili predlaganih organov kongresa, s čimer niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje dela Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Miroslav Dašič je zaradi omenjenega dogodka v skladu s statutarnimi pravili zasedanje kongresa prekinil in napovedal sklic sveta sindikata kot pristojnega organa, ki bo sprejel nadaljnje odločitve. Od 125 udeležencev jih je v dvorani ostalo še 69, kar je bilo 52 odstotkov udeležencev in pomeni več kot polovico glasov za legitimno sprejemanje odločitev. Tisti, ki so ostali, so izvolili novega predsednika. Med zaposlenimi v vrstah policije so danes odnosi na najnižji točki od osamosvojitve, je ob koncu kongresa povedal novi predsednik Branko Prah. Dušič in predsednica organizacijskega kongresa Romana Funkl pa stajavnost opozorila, da odločitve kongresa, vključno z volitvami vodstva, ni dopustno upoštevati. Poudarjata, da se bo svet PSS sestal že v tem tednu in da ima policijski sindikat še naprej staro vodstvo.S.V. / HOROSKOP OVEP1 Vsi ljudje za vas niso enako pomembni, kar je čisto normalno. Zato se nehajte ubadati z mislijo, da bi morali ugoditi prav vsem. Če pa boste predolgo odlašali, bo prvi korak napravil nekdo drug in potem boste slabe volje. BIK Nikar se ne pogrezajte v delo in sicer samo zato, ker imate doma težave, s katerimi se nočete ukvarjati. Ko boste med sodelavci, le odprite oči in napnite ušesa, da vam ne bo kaj ušlo. Saj poznate rek “priložnost zamujena, ne vrne se nobena”. DVO JČkA To, da vas razganja od viška energije, je seveda pozitivno, in če bi višek usmerili v koristnejše zadeve, bi bilo navdušujoče. Ko vam bo ponovno zmanjkalo izgovorov, preprosto recite “da” in nikar ne mislite na posledice. RA k Te dni vas bo delovna zagnanost čisto minila, saj se vam bo zdelo, da morate vi opraviti največ dela. Za pomoč boste zaprosili sodelavca in ne bo vam odrekel, saj tudi vi niste odrekli pomoči njemu. Zato pa so prijatelji, kajne? LEV Pri ljubezni morate v prvi vrsti paziti na svoj dolg jezik. Z njim utegnete že tako zapleteno situacijo samo še bolj zaplesti in poslabšati. Hudo vam je, vendar tega ne smete več kazati drugim, ki ob tem strahotno uživajo. DEVICA Vsakdo ima razlog, da živi tako, kot živi. Zato ljudi nikar ne prepričujte, naj spremenijo življenjski slog. Več sproščenosti tudi vam ne bi škodilo. Saj imate vse, tudi finance, trdno pod nadzorom, zato se ne bojte težav. TEHTNICA Sumničite, da nekdo, ki vam je nekaj povedal, do tega ni prišel sam? Le kdo je torej še vpleten? Ne iščite zarot, saj ne boste ničesar odkrili. Ko pa se boste odločali o neprijetnosti, najprej glejte nase, šele nato na druge. ŠKORPIJOH Na delovnem mestu ne bo pretresov in čas je več kot idealen za nove projekte, seveda če se boste pravočasno pogovorili s sodelavci. Mirno pa si lahko privoščite nekaj več časa zase in za svojo ljubezen. Zelo bosta uživala. STRELEC Vaš občutek, da bi se lahko zapletlo, se bo izkazal za pravilnega. Ob takem razpletu vam preostane samo to, da močno stisnete zobe. Nikar ne izgubite potrpljenja tik pred ciljem! Tako dolgo ste čakali in dočakali boste! ______ KOZOROG Radi bi imeli bolj urejeno okolje, v katerem živite. Vendar za to ne naredite prav nič konkretnega. Če mislite, da boste s tem opravili kar čez noč, se pošteno motite. Predolgo ste odlašali, da bi zdaj vse takoj uredili. VODNAR Zakaj tako burno reagirate na vsako znančevo besedo? Nasprotna stran le testira vašo občutljivost in načine, ki vas vržejo iz tira. Odženite že enkrat težke misli in se raje med prijatelji veselite in uživajte življenje. RIBI Čeprav boste skušali razumeti ravnanje svojih nadrejenih, vam to ne bo ravno uspevalo. In sicer zato, ker se vse samo ponavlja. Čim prej se pogovorite in razčistite sporno zadevo, v nasprotnem primeru boste padali vse nižje in nižje. wm c. .. na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Mateja Žmavc, Bojsno 2, 8254 Globoko 2. nagrada -zgoščenka Dejana Piperski, Orehovec 57, 8311 Kostanjevica na Krki 3. nagrada -kaseta Valerija Kovačič, Prvomajska 54, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: NAKUP, ANALI, NAPIS, LIKA, DILAR, NOVA ZAVEZA, UTOPIJA, ARAK, LAK, NAK, KRI, ILACIJA, AAR, PICA, AJAS, VK, ATILA, ASANA, REJ, KAMARILA, AVA, ANABAZIS. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 23.5.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! PESEM IZRAEL. SENCA SILHUETA ŽRTVF.- NIK “| O ponedeljek JL md Pankracij ^ BOJAN MACUR ISTOSMER. NAPETOSTI CHARLESA AZNAVOLRIA POLITIK (AHA) NAJVIŠJI VRH 7 1 Q ‘°rek .. m JL U Servacij ŽIČNA VRV SEKRETAR OZN 1909-1974 4 "1 /t srec*a ^ JL Bonifacij PEVKA MLEJNIK 1 .... 14 GENERAL RADIO BREŽICE TRANSR DVIGALO OSVE- ŽILNI NAPITEK PERONOVA ŽENA MUSLIM. SVETO PISMO TINE NOVAK VESLAČ (ERIK) RIJEKA T 1 ALOJZ REBULA PRIST. V GANI RAZTOPINA K1SUN, BAZ IN son 2 O POVELJNIK NA LADJI /\ I.IAČA ZGODOV. POKR.OB BALTIKU 9 J URADNI SPIS PRIOČKSNA leCa ISLAMSKI Častni naziv DUŠA UMR1TG/ KERSO- VANI PARK V KENIJI O GLASO- VALEC KNJIGA JANEZA JANŠE ‘ JUŽNI SADEŽ PRVI RUSKI VLADAR PREMAZ ZA LES 5 TANTAL 6. IN 25. Črka POJAV NAVOOt RADIJ OBLIKA SOCVETJA NATRU TAKEO VKIŠIM \ PROSTOR ZA NASTOP 3 ESTER VANADIJ. KISLINE VRSTA MORSKE RIBE ~5~ GLINASTA PIŠČAL 1 2 3 2 4 5 Kino servis Brežice Četrtek, 15.5., ob 18.30 Možje X-2, ZF akcija, ob 20.30 Pianist, vojna drama; Petek, 16.5., ob 18.30 Možje X-2, ob 20.30 Pianist: sobota, 17.5., ob 18.30 Možje X-2, ob 20.30 Pianist; nedelja, 18.5., ob 18.30 Možje X-2, ob 20.30 Pianist; četrtek, 22.5., ob 18.30 Državna varnost, komedija, ob 20.30 Sončeve solze, akcija; petek, 23.5., ob 18.30 Državna varnost, ob 20.30 Sončeve solze; sobota, 24.5., ob 18.30 Državna varnost, ob 20.30 Sončeve solze, nedelja, 25.5., ob 18.30 Državna varnost, ob 20.30 Sončeve solze. Kulturni dom Krško Četrtek, 15.5., ob 18. uri Monsunska svadba, romantična komedija, ob 20. uri Pianist, vojna drama; petek, 16.5., ob 18. uri Mafijski blues, komedija, ob 20. uri Pianist; sobota, 17.5., ob 18. uri Mafijski blues, ob 20. uri Pianist; nedelja, 18.5., ob 18. uri Monsunska svadba, ob 20. uri Pianist; četrtek, 22.5., ob 18. uri Ostržek, komedija, ob 20. uri Sestre Magdalenke, drama; petek, 23.5., ob 18. uri Državna varnost, akcijska komedija, ob 20. uri Sestre Magdalenke; sobota, 24.5., ob 18. uri Ostržek, ob 20. uri Državna varnost; nedelja, 25.5., ob 18. uri Ostržek, ob 20. uri Sestre Magdalenke; četrtek, 29.5., ob 18. uri Johnny English, akcijska komedija, ob 20. uri 28 dni pozneje, ZF grozljivka. Ansambel Pogum Pogum je mlad obetaven narodnozabavni ansambel iz Škocjana, pred katerim je izid novega projekta z naslovom “Kozolci”. Ob tej priložnosti bodo pripravili velik promocijski koncert z gosti, ki bo 23. maja 2003 v Škocjanu. novosti knjižnice brežice Otroci, ste kdaj opazovali psička, ko se je igral in norel naokrog, in si ob tem morda zaželeli izvedeti kaj več o psih? Ali pa s.te morda celo pomislili na to, da bi ga imeli sami? Priročnik Moja prva knjiga o psih vam bo pomagal ugotoviti, katera pasma bi bila najprimernejša za vas, svetoval vam bo, kje in kako kupiti pasjega mladička, kako se igrati z njim, kako ga negovati, vzgojiti in učiti, s čim ga hraniti, koliko gibanja potrebuje vsak dan in še marsikaj. Knjiga Tippi vas bo popeljala na čudovito potovanje v družbi nenavadne deklice, ki se pogovarja z živalmi; na potovanje, ki je nekakšna vrnitev k izviru pa tudi k našemu srcu in duši. Tippijin svet predstavljajo kameleon Leon, slon Abu, ki mu pravi brat, pa tudi leopardi, kače, pavijani, levi in noji. Presenetljivo in zrelo nam razkriva skrivnosti svojega sveta, pripoveduje, kaj vč o naravi, kaj vse seje naučila v divjini in česa ne razume pri ljudeh. Knjiga Zakaj neki pajki pletejo mreže in druga vprašanja o mrgnlazni prikazuje in pojasnjuje najrazličnejše zanimivosti o žuželkah; od tega, koliko vrst jih leze in leta po svetu, kaj jim je skupno in po čem se razlikujejo, do podatkov o tem, kako se posamezne vrste premikajo, hranijo, razmnožujejo in branijo. Knjiga Jugoslovanske vojne 1991-2001 je celosten prikaz jugoslovanskih vojn ob koncu 3. tisočletja. Kritično pretrese pomen ameriške politike na Balkanu in razkriva vlogo, ki naj bi jo imela zveza NATO, spremlja pa tudi druge mednarodne odzive. V priročniku Kako zdravimo z barvami se boste poučili, kako razviti psihično občutljivost za barvne vibracije, kako z močjo barv in misli odstraniti glavobol, kako z barvnim dihanjem obnoviti zdravje in dobro počutje in še marsikaj drugega. Knjiga Zdravilna moč čajev ponuja več kot 600 receptov za zdravje in dobro počutje. Izvedeli boste, kako s čaji ohranimo, utrdimo in izboljšamo svoje zdravje ter katere so najboljše čajne mešanice in izvlečki zdravilnih rastlin. Sproščeni tek ohranja zdravje in prinaša dobro počutje, pomlaja telo in varuje sklepe, razkraja strah in stres ter dviga razpoloženje, krepi samozavest in poživlja domišljijo. Knjiga Sproščeni tek vam bo s številnimi napotki pomagala oživiti veselje do gibanja in zaradi tega lepše zaživeti. Roman Ure, po kateri so posneli film Ure do večnosti, povezuje zgodbe treh žensk, vsaka živi v svojem obdobju, vse tri pa se spopadajo z bližino smrti in (ne)smiselnostjo. Smrt rečnega vodnika je roman, v katerem je naslovni lik (slovenskega rodu) postavljen pred težko odločitev; da bi rešil življenje potnika, mora žrtvovati svoje. Zgodba o tej težki odločitvi glavnega junaka je prepletena z opisi pokrajine, obenem pa je raziskava skrivnosti človekove podzavesti. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.hre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia sevnica v petek, 16. maja, ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ.dip.bibl. pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 Obisk s Češke in Game over Brežice - Minulo leto sta mesti Dobrany s Češke in Brežice podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju. Takrat sta tudi osnovni šoli obeh mest začeli tkati prijateljske vezi in OŠ Brežice se je začela odpirati tudi navzen - preko naših meja. Tako so v Brežice prispeli učenci, učitelji in mentorji iz osnovne šole Dobrany. Skupaj so preživeli prijetne trenutke, se predstavili na kulturni prireditvi, se pomerili v športu in se zabavali ob nastopu priljubljene glasbene skupine Game over. Mladi raziskovalci Brežice - Pred dnevi so se v Brežicah zbrali mladi raziskovalci osnovnih in srednjih šol s področja Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Srečanje je potekalo v okviru projekta “Znanost mladini” in je vsako leto na drugi šob. Letos je bila gostiteljica brežiška gimnazija. Na srečanju je bilo predstavljenih 24 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo preko70 mladih raziskovalcev; naloge so bile razdeljene na več vsebinskih sklopov, kot so kemija in biologija, teh je bilo največ, nadalje Učenci iz OŠ Dobrany so navdušili s pesmijo in plesom. Predstavili so se tudi v standardnih in latinskoameriških plesih. Bretičani pa so se med drugim predstavili v slovenski narodni noši Z ljudskimi plesi. Pred nastopom so se mladi folkloristi skupaj fotografirali. UP koncu kulturnega programa so vsi nastopajoči zapeli skupaj. Občinstvo je skupni nastop češko-slovenskega zbora pospremilo z navdušujočim aplavzom. Ta dan je bil še posebno za deklice naj, naj.. fantje Game over pa so se potrudili, da jih niso razočarali. Noj težje so mladi pričakovali nastop skupine Game over. Še preden So mladeniči zares stopili na oder, so jih mlade oboževalke “okupi-r°le . Majhen šopek najbolj vnetih oboževalk je uspel. Mladeniči So jih povabili medse na oder, fotografijo bodo shranile za spomin. Game over si je želela ogledati tudi naša zvezda, nekdanja učenka OŠ Brežice Nuša Derenda. Da bo tako razveselila mladino s svojim obiskom, sploh ni razmišljala. Avtogrami so padali kot za stavo. Uspešne mlade rokometašice Ljubljana - Konec aprila so se s turnirja v B-finalu državnega Prvenstva v tako imenovanem “mini rokometu” iz dvorane Galjevica v Ljubljani vrnile deklice OŠ Savo Kladnik Sevnica. Prislužile so si Pokal za 3. mesto in pokal za najboljšo vratarko turnirja. Deklice od p 4. razreda so po polletnem treniranju pod vodstvom trenerja runoža Plazarja odigrale najboljšo tekmo v letošnji sezoni in po esedah trenerja z vztrajnostjo še veliko obetajo. V.A. Na učni praksi Nina Šepetave, Maruša Novak in Manca Pirc, mlade raziskovalke iz brežiške gimnazije, ki gredo na državno srečanje; njihova mentorica je bila prof. Mirna Malus. pa še fizika, psihologija, sociologija, slovenski jezik in gradbeništvo. Iz Posavja so na srečanju sodelovali učenci OŠ Kostanjevica na Krki z raziskovalno nalogo “Rast maijetice”, učenci OŠ Globoko z raziskovalno nalogo “Spremljanje razvoja paglavcev v naravnem okolju in razredu”, učenci OŠ Leskovec pri Krškem z raziskovalno nalogo “Svetlobno onesnaženje”, ter dijaki Gimnazije Brežice z dvema raziskovalnima nalogoma “Prehrana sove male uharice” in “Siljenje in vplivi emisij na počutje ljudi v okolici tovarne Vipap Krško”. Potem ko so udeleženci svoje naloge predstavili ocenjevalnim komisijam, so slednje izbrale najboljše, ki se bodo junija ali septembra udeležili še državnega srečanja. Kljub temu, da so osnovnošolci iz Leskovca zasedli 1 .mesto, Kostanjevičani 2. in učenci iz Globokega 3. mesto, se niso uvrstili na državno srečanje, so se pa uvrstili dijaki brežiške gimnazije z nalogo o vplivih emisij iz krškega Vipapa na okolje, z drugo raziskovalno nalogo o prehrani sove pa so osvojili 3.mesto. J.K. Novo športno igrišče Igrišče pri OŠ Koprivnica je bilo staro in. pomanjkljivo opremljeno. Zato je že dolgo živela ideja, da bi ga dogradili in prenovili. Konkretneje seje ta ideja začela kazati v letu 2002, ko so bili pripravljeni projekti. Gradnja seje začela 3.septembra, ko so bila opravljena zemeljska dela, položeni robniki in asfalt. Dela so se nadaljevala aprila 2003 z izgradnjo atletske steze, okolice in montažo športne opreme. Med prvomajskimi prazniki so učenci pod mentorstvom članov društva Karbid s športnimi motivi poslikali škarpo ob igrišču. Imeli smo prakso. Trajala je 14 dni. Prihajal sem tako kot v šolo. Odšel sem naravnost v pekarno Kruhek. Začel sem ob osmi uri. Delal sem različna dela. Vsak dan sem moral pisati dnevnik učne prakse. Ko sem ga napisal, sem ga pokazal mojstru Karlu. Delal sem do dvanajste ure. Delal sem piškote, prebiral orehe in še marsikaj. Šel sem tudi v novo pekarno. Je zelo velika. Tam se pral vozičke in jih zlagal. Počistiti sem moral ves prostor. Šefu sem pomagal peči kruh. Malico sem imel ob 10.30. Delo je bilo zelo prijetno. Vsak dan sem se moral preobleči. Preden sem začel vsa ta dela, sem si moral umiti roke. Za piškote pa sem moral natolči jajca in jih zmešati. Ko sem to zmešal, sem dal vse v veliki stroj. Počakal sem nekaj minut, da seje izklopilo. Vzel sem stroj in smo začeli delati piškote. Moral sem jih narediti zelo veliko. To delo mi je šlo zelo dobro od rok. Z avta sem zlagal tudi košare s kruhom in jih nosil v trgovino. Kmalu pa je prišel zadnji dan prakse. Gospod Karel meje zelo pohvalil. Dal mi je zvezek in list z ocenami. Ta učna praksa je bila zame zelo poučna. Veliko bom lahko spekel tudi doma. Vesel sem, da sem spoznal toliko novega. Bojan, 7. razred, OŠ Ane Gale Sevnica Dan košarke Krško - V organizaciji Košarkarskega kluba Krško je potekal dan košarke za mlajše selekcije. V srečanju pionirjev letnika 1990 in mlajših sta se pomerili ekipi KK Krško in KK Cibona V1P, visoko je zmagala ekipa Krškega in sicer kar z 62:23. V drugem srečanju pa sta se pomerili ekipi starejših dečkov letnika 1988/89 KK Krka iz Novega mesta in KK Krško, tokrat so bili uspešnejši Novomeščani, ki so zmagali z 91:73. Izgradnjo so financirali Občina Krško, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Krajevna skupnost Koprivnica. V izgradnjo in urejanje okolice je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela krajanov, učencev in delavcev šole. Vrednost investicije je okoli 23 milijonov SIT. Projektant je bil Vladimir Rostohar. Jože Ivačič, ravnatelj OŠ Koprivnica Želvice na njivi Otroci iz skupine “Želvice” iz Vrtca v Podbočju smo si v okviru projekta “Od zrna do kruha” ogledali “našo njivo”. Rast ječmena opazujemo že od setve in jo bomo še do žetve. Obiskali bomo tudi mlin in spekli kruh. Upam, da nam bo teknil. Lep pozdrav! Helena Banič OGLASI flll — v mesecu maju odprodaja razstavnih eks do 60% popusta m. 2*4 'Idi Ir' ZA VAS DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ velika izbira sedežnih garnitur na zalogi tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit mladinske sobe že od 49.990 SIT £ V d ~ A 7 Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 V POSA /JU ŽE 50 LET Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Krško Trg Matije Gubca i 8270 Krško Tel.: 07- 48182 00 n.c. tfiglaV m OBIŠČITE NAS, KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! CL | 2 )STILNA HUMEK Marina in Jožef Prosenik Ul. bratov Gerjovič 32 8257 Dobova Tel: 07/45 22 200, GSM: 041/722 752 ob ponedeljkih zaprto G0STILMA HUMEK DOBOVA Vam nudi: - malice, jedi iz žrebečjega mesa, ostale jedi po naročilu, sladice, nedeljska kosila - vsak petek jagnje z ražnja, vsako soboto odojek - velik izbor vin z bizeljskih gričev Sprejemajo naročila za zaključene družbe. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 23. ure PEKARNA & SLAŠČIČARNA -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; telebajski, pokemoni, barbike, Hvali.. . -drobno čajno pecivo '/ * / Tel. 07 45 20 030 Kristina in Slavko Berkovič GSM: 041 954 6H1 Drenovec 16,8259 Bizeljsko Avtcfias HpšAc Movo: polnjenje /n servisiranje klima naprav Preventivni pregledi vozi! vseh znamk Servis /n tehnični pregled/ tudi ob sobotah od 8. do IZ are Izkoristite ugoden nakup vozHModa AVTOUNE KRŠKO d.o.o., Bohoričeva 10,8270 Krško . - /J.;/ti, Ugodni krediti za podjetne ljubljanska banka Mora Ljubljanska banka dxl, Ljubljana Za srednje velike in majhne gospodarske družbe ter zasebnike smo pripravili še posebej zanimivo in ugodno ponudbo kratkoročnega, nenamenskega mikro kredita. Lahko ga najamete za obdobje do enega leta, v višini do pet milijonov tolarjev. Oglasite se v naši poslovalnici in predstavili Vam bomo prednosti naše nove ponudbe. Dodatne informacije najdete tudi na našem spletnem naslovu www.nlb.si/mikrokredit. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. RENAULT omejenje serije v akciji AIR+ MM« M M TFV AVTO BraiM ffiAVlU)) Cesta bratov Cerjakov 11y 8250 Brežice ~ ..... Mt m m Dii wq% «• m *04 žito ŽITO BREŽICE - rudarski, martinov, stoletni kruh ter žitov hlebec - več vrst pekovskega peciva - domača orehova potica - bavarski kolač - NOVOST - vse vrste mehkega peciva Žito d.d., Šmartinska c 154, 1529 Ljubljana I M* Antonija je izpostavila vprašanje, zakaj po treh letih lelekom še ni kabliral štirih Preostalih hiš v Gornjem Bre-z°vem, omarice so takrat postavili na hiše, del pa niso dokončali. . Vodja službe za odnose z Javnostmi pri Telekomu Slovenja Boris Ziherl je pojasnil, da !ma Poslušalka prav; del omrež-Ja je ostal v zračni izvedbi. V normalnih okoliščinah zračna jj1 zemeljska izvedba na kakovost ne vplivata. Ob gradnji Vzvodnega omrežja za kabelsko televizijo v Gornjem Brezovem so sofinancirali gradbena dela za polaganje njihovih razvodnih kablov. Letos bodo °n dokončanju teh del ostanek lačnih linij preselili v zemljo. Erna iz Arnovih sel je izpoje a*la dve bodici na račun rižišča v Spodnji Pohanci. Motijo jo avtobusno postajajte v križišču, ki je neupo-H‘?”no> saj avtobus čakajo sre-• križišča. Glede označenega »»voza v križišču pa meni, da a dve tabli postavljeni brez .c,nka in pojasnil, samo ne-. 0lJ*ačine lahko samo zmedene od ^ meseca pa jih ni nih- Pomočnik direktorja Direk-clJe RS za ceste Božo Kordin Je Pojasnil, da sta projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo za rekonstrukcijo obstoječega križišča v krožno križišče že izdelana. V okviru rekonstrukcije bodo izvedeni tudi pločniki in avtobusna postajališča ter urejeni komunalni vodi in javna razsvetljava. Ministrstvo za promet in občina Brežice bosta v prihodnjem letu sklenila sofinan-cerski sporazum, v katerem bodo določeni deleži pri financiranju 170 milijonov SIT vredne investicije. Na podlagi javnega razpisa bo izbrani izvajalec z deli, ki se bodo izvajala približno 12 mesecev, pričel v drugi polovici prihodnjega leta. S Cestnega podjetja Novo mesto pa je vodja sektoija Brežice Robert Salmič pojasnil, da je za postavitev tabel za obvoz tovornih vozil narejen elaborat pristojnih služb, postavljene so po tem elaboratu zaradi zoženja ceste na Bizeljskem. Tildi njemu ni povsem jasno, zakaj ni elaborat predvidel drugačnih tabel, ki bi pojasnjevale, da je obvoz za tovorna vozila. Sicer bo zožanje v teh dneh odpravljeno in po prvomajskih praznikih naj bi table za označitev odvoza odstranili, je zagotovil Salmič. Affenc/jo Utrinek je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ali prijateljevanje. Ce ste osamljeni pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za ***&življenjsko pot. Tel. štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515. Speedwayv Krško ORŽAVNO prvenstvo klubov V soboto, 17.5.2003, ob 16. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem ČLANI MOTO KLUBOV IN ČLANI AMD KRŠKO IMAJO OB PREDLOŽITVI ČLANSKE IZKAZNICE POPUST PRI NAKUPU VSTOPNIC. Otroci do 15. leta imajo vstop prost! VABUENI! mali oglasi Prodam Yugo45 Koral, letnik 1989, registriran do 6/03, prevoženih 97.000 km, rdeče barve, solidno ohranjen. Cena 45.000 SIT. Pokličite 041-584-156. Prodam Škodo Favorit 136 L, letnik 92, bele barve, s prevoženimi 84.000 km. Avto je lepo ohranjen in v dobrem stanju. Cena 130.000 SIT. Pokličite 031-257-868 ali 07 /49-67-424. Prodam Renault Laguna karavan, 1,8 RT. Avto je lepo ohranjen in garažiran. Pokličite 041-508-252. Prodam sadjarski traktor znamke Hurliman, letnik 95,74 KM, opravljenih ima 380 delovnih ur. Cena po dogovoru. Pokličite 041-613-776. Prodam traktor Zetor 52 -11, eno-redni obiralec koruze in pred-setvenik. Pokličite 07/49-62-970. Prodam zazidljivo parcelo v Dolenjih Skopicah v izmeri 3200 m2, na odlični legi, ob cesti, možna je prodaja tudi po delih. Obstaja možnost dokupa še 4400 m2 zemljišča, ki je ob parceli. Pokličite 031-470-498. V okolici Dobove prodam starejšo domačijo, obstaja možnost nadomestne gradnje. Pokličite 07/49-63-524. Prodam oves, ječmen in tritikalo, kupim pa priključek za enoosni traktor Gorenje, in sicer frezo z okroglim priključkom. Pokličite 07/49-59-152. Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance ter rjave jarkice, stare devet tednov, ki jih boste dobili v soboto, 17. maja. Prav tako lahko naročite sedem tednov stare purane, ki bodo 24. maja. Pokličite 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali se osebno oglasite pri Ros-tohaijevih, Brege 1. Oddam v najem dva apartmaja s 4, 6 ali 8 ležišči v novi vili v Boriku pri Zadru, na mirni lokaciji, 200 m od moija, parkirišče, vse je ograjeno. Pokličite 07/49-62-391. Prodam zelo lepo ohranjeno spalnico. Cena po dogovoru. Pokličite na številko 07-49-51-528. V; - V, mm mm mm PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT m® moš KRŠKA VAS TEL.: 07 / 49 59 313 * ZAHVALA V najlepšem mesecu, mesecu maju, seje od nas poslovil in tiho zaspal naš dragi oče, dedek, brat, tast, stric, boter, svak in dober sosed MIHAEL GERJEVIČ iz Sel pri Dobovi Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani, izrekli pisno ali ustno sožalje, podarili sveče in cvetje, darovali za svete maše ter pokojniku poklonili lepe misli in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedovi družini Savnik, družinama Šetinc in Stajnko ter Francu Savniku in Silvi Barbič. Hvala kolektivu in sindikatu SŽ Centralnih delavnic Dobova za izrečeno sožalje ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, praporščakom ter pogrebni službi in cvetličarni Zičkar. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki jih v zahvali nismo imenovali, pa so nam kakorkoli priskočili na pomoč. Vsem in vsakomer posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Milan z ženo, vnukinja Mojca ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja. Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma. (Tone Pavček) 19. maja 2003 bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšel od nas moj dragi mož ter naš oče, tast, dedek in pradedek STJEPAN KRIŽAN - STEVO s Čateža ob Savi Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Darinka in Štefka z družinama ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očka, dedka, brata, strica in svaka IVANA KROŠLA iz Brežic se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala Ministrstvu za obrambo, Gasilskemu društvu Brežice, g. Balonu za govor, Oktetu “Slavček” z Velike Doline ter g. župniku za govor in lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Lešu za pogrebne storitve ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sinova Jani in Damjan z družino ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 15. maja 2003 je minilo leto žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšla od nas naša draga mama, hčerka, sestra in teta MARIJA SKRABITZ rojena Ciglar, z Velike Doline Hvala vsem, ki darujejo za svete maše za pokojnico in nam še vedno prinašajo sveče, ki jih prižigamo na njenem grobu v Nemčiji. Prav tako hvala vsem, ki jo ohranjajo v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Vanja, mama Mira, sestra Tinka z možem Alojzom ter ostalo sorodstvo Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/4991 250, telefax : 07/4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev 'V’ , ' , . ;• v . • ...... _ * “Naša dežela potrebuje dobre ljudi in takoj zatem dobre strokovnjake!” Aleš Mikeln: V drenu sej je Alešu Mikelnu, univ. dipl. inž. strojništva in generalnemu direktoiju Palome, uspelo prijazno razložiti, daje eden iz zadnje generacije (13.3.1963), ki se je rodila na Senovem v okviru porodniškega oddelka Zdravstvenega doma Senovo. ‘To danes vedo le še redki. Potem pa sem lepo obdobje otroštva preživel v najlepšem kraju, Brestanici, kot sredinček edinček med dvema sestrama. Osnovna šola je hitro minila, sledila je Gimnazija Brežice, ki nam je zelo veliko dala, bili smo dobra generacija, razred po uspehu med boljšimi, sicer pa z dolgimi jeziki. Smo razred, ki se redno vsako leto srečuje prvo soboto v juniju; letos pridem kljub obveznostim na Sladkem Vrhu. Ob srečanjih se radi spomnimo razrednika prof. Leopolda Rovana, vedno pa se bomo spominjali prof. Antona Tasiča. Če nas je kdo kaj naučil, nas je on. Potem sem se odločil za Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, ker me je strojništvo zanimalo in ker imajo tehnični poklici vedno prihodnost in zapo- slitve.” Končal jo je z diplomsko nalogo na temo “Mehanizem za prenos nagiba tankovske cevi na optični merilec”, deloma tudi iz prakse, ko je preko “Študenta” delal pri Iskri Elektrooptika (danes Fotona), kjer je bila možnost zaslužka. Tega je potreboval, ker sta leta 1988 z ženo Bojano “dobila študentskega otroka” Jana. In zadovolji radovednosti: "Žena je s Koroške, študirala je ekonomijo v Mariboru, jaz v Ljubljani, spoznala pa sva se na pustovanju v Brestanici. Ob rojstvu Jana je imela še 7 in jaz 8 izpitov do konca. Prej, ko izkusiš preizkušnje, prej se skališ.” Zaposlil seje v Železarni Ravne, vsi trije so se preselili v Mežico in postali leta 1993 bogatejši s hčerko Marušo. Iz jeklarske industrije se je preselil v lesarsko industrijo, v proizvodnjo stavbnega pohištva v Gašperju v Radljah ob Dravi in nato v hčerinsko firmo Kovinotehna Les Oplotnica. Leta 1998 je v Palomi najprej postal komercialni in decembra 1999 generalni direktor. Večino tega časa, dokler se družina ne preseli v Maribor, imenuje zase “gastarbeitersko” obdobje. V okviru Poslovne šole Brdo je dokončal podiplomski študij MBA, kjer so se ponovno potrdila vcepljena znanja angleščine, letos pa v okviru iste šole, vendar na Bledu, zaključuje magisterij. 3. aprila letos je prejel priznanje “Mladi poslovnež leta” Združenja Maneger, ki ima zelo natančno definirane parametre ocenjevanja uspešnosti poslovne- žev. “Vodenje take firme je psihologija dela z ljudmi, od zaposlenih do poslovnih partnerjev, ob tem pa seveda brez stroke ne gre”. Paloma posluje s 45 državami po svetu in ima podjetje tudi v Stockholmu. Ob vračanju iz sveta z naklonjenostjo pove: “Naša dežela je najlepša, na tem koščku zemlje se je razvilo toliko lepote! Žal se tega mnogi premalo zavedajo, ali sploh ne.” Pozimi ima rad hribe, kjer smuča, in poleti morje, kjer srfa, tudi tenis, kar pomeni: “Če prostega časa, kolikor ga pač je, ne morem preživeti aktivno in dinamično, je zame izgubljen čas. Ne pritegne me tisto, kar je salonsko.” Rad lovi ribe, želi si imeti več časa za knjigo in se trudi čim bolje usklajevati posel z družino, ki ga dostikrat niti ne vidi. Posebej otroka, Jan, ki ga je treba “odtrgati” od kitare, in Maruša, ki je dinamična. Zaradi stiske s časom, njegova lepa Brestanica ostaja lepa ob spominih in polno zaživi v svoji lepoti ob redkih vračanjih. Natja Jenko Sunčič Simona med 25 najlepšimi Havaji - V zadnji številki SavaGIasa smo zapisali, da je med četverico lepotic, ki so bile udeleženke finalnega lepotnega izbora za Miss Hawaian tropic 2003, tudi lepotica iz Brežic Simona Ištvanovič. Lepotica, ki je bila izboru zelo uspešna, saj se je uvrstila v ožji izbor 25 najlepših deklic se je že vrnila v domovino. Simona Ištvanovič je maturantka iz Brežic, ki seje po predhodnih izborih za Miss Havvaian tropic 2003 odlično odrezala in na koncu seje ta avantura končala s poletom na Havaje na finalni izbor Miss Havvaian tropic 2003. Tam je bilo skupno 80 deklet z vsega sveta, prav naša Simona pa je bila deležna velike pozornosti, tako pri organizatorjih kot pri medijih ter velikih modnih in koz- metičnih hišah. Sama je s svojim nastopom na zaključnem delu prireditve zadovoljna, sicer pa je bila med štirimi slovenskimi lepoticami prav Simona Ištvanovič edina, ki se je uvrstila v ožji izbor 25 najlepših. Pred dnevi se je vrnila v domovino, ob našem obisku pa je strnila še zelo sveže vtise: “Vtisi so zelo prijetni, vsa dekleta so bila odlična, prijazna in zelo lepa. Vsa so imela zelo veliko energije, bilo pa je tudi nekaj nevšečnosti, še posebno med Američankami in Evropejkami. Sicer pa je dan pred finalom potekalo predstavljanje žiriji, od 80 deklet so izbrali 25 polfi-nalistk, med njimi sem bila tudi sama. Nato je sledila predstavitev izbranih deklet, od katerih se je v nadaljevanje uvrstilo 14 deklet, na koncu pa so izmed njih izbrali pet najlepših”. Simona se je uvrstila med prvih 25 in je bila med štirimi slovenskimi lepoticami, ki so se tega tekmovanja udeležile, tudi edina, ki je prišla v ožji izbor. Ze v času bivanja v Ameriki, kjer so se lepotice zadrževale pred odhodom na Havaje, je dobila ponudbo za snemanje pri Chaneilu, ponujeno ji je snemanje za kozmetiko in koledar Havvaian tropic 2003, tako da se bo septembra vrnila v eksotične kraje. Tildi sicer se lahko lepotica pohvali z velikim uspehom, saj je bila dobesedno oblegala, dobila je številne ponudbe, ki jih bo izkoristila, tako za že omenjeno firmo Chaneli kot za nastop na tekmovanju za supermodel v TUrčiji, medse sojo povabili Madžari, da bi se udeležila njihovega lepotnega tekmovanja Miss Madžarske, newyorška televizijska hiša CBS ji je ponudila sodelovanje pri snemanju show programov in oddaj ter reklam. Deset fotografov, ki so imeli nalogo izbrati najlepše, so bili enotni in so prav vsi Simono uvrstili med najlepše. Izbor Miss Havvaian tropic se razlikuje od siceršnjih tekmovanj za miss in je tretje največje svetovno lepotno tekmovanje. Specifika tega tekmovanje pa je, da so deklice polnejše, izzivalne, eksotične in ne visoke “suhice”. In ker je bila Simona za merila tega tekmovanja presuha, seje morala za štiri kilograme zrediti. Organizatorji prireditve sojo povabili, naj se tekmovanja udeleži še prihodnje leto, a Simona pravi, da je z uspehom, ki ga je doživela, zelo zadovoljna in bo raje uresničevala nove ideje in cilje, ki si jih je v času bivanja v Ameriki in na Havajih zastavila. Glede na to, kako je ambiciozna in ker ve, kaj hoče, pravi, da ji bo to uspelo. Karmen Molan -8 \ ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 ^ GSM: 041/619-455 MHiill Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Najhujša žeja, je žeja po kruhu! Brežice - Slivnikovem ta hip! Medtem ko se nam kruh na široko dobrika s polic različnih slovenskih državnih in zasebnih pekam in omamlja s svojim sveže pečenim vonjem, bodo Brežičani in okoličani ostali brez svojega najbolj omamnega iz brežiške pekarne Slivnik -Maučič, kije svoje zveste jedce njihovega kruha, žemljic, sirovih, slanih in drugih štručk razvajala več kot štiri desetletja. Ko so v pekami rekli: “Dosti je bilo”, seje dolgi vrsti Slivnikovega kruha v soboto, 10. maja, podrl kruhov svet. Eni so se v docela okrnjenem jutru okoli pekarne tolažili, da ga bodo sedaj pač manj jedli in bili bolj vitki, drugi, da so jim rekli, da se bo stres zgodil “šele” ob novem letu, in tretji, da ga bodo sedaj začeli peči sami doma. Nekateri pa so si Slivnikovega “prolongirali” kar v zamrzovalni skrinji. Da ima vsaka stvar svoj namen in pomen, pa je bila prvim, drugim, tretjim in še komu, kijih nismo uspeli slišati, v tem jutru bolj klavrna tolažba. NJ.S. Vojna v Iraku Sevnica - V petek, 16. maja ob 20. uri se bo v galeriji Ana mudil prof. dr. Anton Žabkar s Katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Dr. Žabkar redno objavlja svoje članke v domačih in tujih revijah, predava pa tudi na Združenju Atlantskega sveta v Ljubljani, kjer govori o aktualnih vojaških operacijah in dogodkih na vojaškem področju. V Sevnici bo predaval o vojni v Iraku, o njenem poteku, značilnostih, nadaljnjem razvoju in posledicah, ki jih utegnemo čutiti tudi mi. N.Č.C. Na krožišču v Brežicah so končno zacvetele sveže rožice, vendar pa t.i. “Deržičeva fontana” vztraja prekrita. V času zime je bila tako zavarovana zaradi mraza. Kot kaže, jo pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija pokrivalo varuje tudi pred vročino. Čemu potem stoji? Ob gradnji avtoceste v brežiškem kraku največje spremembe nastajajo na Čatežu. Delavci so ob zdajšnji hitri cesti z gradbenimi stroji že močno spremenili podobo, minule dni pa je padel tudi most nad hitro cesto, ki je povezoval oba bencinska servisa (na j fotografiji). Po izgradnji avtoceste bo v tem predelu naselja cesta j vkopana, na površini pa bodo urejene zelene površine in oskrbovalne poti za počivališče na strani, kjer je zdajšnji motel. Profesor Kuzmin med zmagovalci Iž Veli, Hrvaška - Član Jadralnega društva “Potepuh” iz Ljubljane Boris Kuzmin, sicer profesor športne vzgoje na Gimnaziji Brežice, seje. I med prvomajskimi počitnicami udeležil tradicionalne jadralne regate okoli otoka Iža na hrvaškem Jadranu. Tekmovanja se je udeležilo 13 jadrnic | “Elan 333” s po šest člani posadke. Start je bil v kraju Iž Veli, skupno pa ; so udeleženci prepluli 17 navtičnih milj okoli otoka, kjer je bil cilj. Po štirih urah naporov zaradi močnega vetra, ob tem so uporabili vsa j razpoložljiva jadra, je v napeti končnici le za dolžino barke posadka “PIE” j premagala posadko favoriziranega Armana Peršinliča iz Ljubljane. Zmagovalna posadka, Boris Kuzmin, motivator iz Brežic (drugi z desne) Srečala se je “generacija ’58" Brežice - Pred 45 leti je v Brežicah takratna generacija zadnja prejela spričevala o zaključeni nižji gimnaziji, jeseni leta 1958 je namreč oblast izvedla prvo veliko šolsko reformo in nižjo gimnazijo so ukinili. 9. maja seje pred Gimnazijo Brežice po 45 letih srečalo 15 sošolcev “generacije ’58", razveselili so se ponovnega snidenja, spomini, ki so jih obudili, pa so bili zelo prisrčni. K.M. Sošolci po 45 letih spet na pragu svoje šole