m 78121 S statutom urediti dobre in zdrave notranje odnose Prednačrt zvezne ustave kot osnutki republiških ustav predvidevajo, da delovna organizacija sprejema statut in druge splošne akte, s katerimi se v uresničevanju samoupravne pravice urejajo razmerja organizacije. Razprave o prednačrtu zvezne ustave kot v osnutku republiške ustave se bližajo h koncu in ljudske skupščine bodo v doglednem času začele dokončno obravnavati ustavne predloge in jih tudi sprejemati. Ali naj v tej zvezi delovne organizacije čakajo s svojimi statuti, da bodo vsa sporna in problematična.vprašanja rešena od »zgoraj«? Vsako zavlečevanje oziroma čakanje s pripravami na sestavo novih statutov delovnih organizacij bi bilo nepravilno. Ce namreč izhajamo iz bistva novih ustavnih določb, sta svobodno delo in samoupravljanje temeljno izhodišče oziroma osnova naše družbenoekonomske ureditve. Samoupravljanje ima tako močan poudarek, da je ustava dobila doma in po svetu naziv »ustava samoupravljanja«. Brez dvoma, da se s tem odpirajo še nadaljnje perspektive in tudi oblike samoupravljanja, v katerih bo zares vsak občan, oziroma delavec čim bolj neposredno odločal pri urejanju družbenih zadev kot tudi v zadevah svoje delovne organizacije. Res pa je tudi, da že dosedanje formulacije, ki jih zasledimo v ustavnih osnutkih, izhajajo predvsem iz prakse, to je zlasti iz izkušenj gospodarskih organizacij, kjer se je samoupravljanje močno uveljavilo. Ce je torej praksa služila splošnim ustavnim določbam, potem pa res ne more biti nobenega zadržka, da tudi gospodarske organizacije čimprej konkretizirajo svoje samoupravljanje oziroma oblike samoupravljanja v svojih statutih. To je priporočljivo. Saj bodo dobre formulacije v statutih lahko služile pri urejanju teh zadev statutom, kot tudi ustavam širših družbenopolitičnih skupnosti. V našem podjetju smo začeli z izdelavo novega statuta, ki naj po eni strani nadaljuje in konkretizira ustavna načela, po drugi strani pa naj nadomesti dosedanja pravila, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju v podjetju. O svoji novi »ustavi podjetja« pa moramo čimveč razpravljati. Postaviti moramo solidne temelje, ki bodo čimbolj služili nadaljnjemu razvoju podjetja, ne pa nasprotno, da bi ga zavirali. Nov statut ne sme postati zaprašena listina, vložena v arhiv podjetja, potem ko jo je delavski svet sprejel, temveč listina, ki jo bo moral sleherni član delovnega kolektiva, bodisi na najvišjem ali najnižjem delovnem mestu, spoštovati in jo izvajati. Kršitev določb statuta bo pomenila kršitev zakonitosti, saj ima statut svojo osnovo v najvišjem pravnem aktu. to je v ustavi. Tudi spreminjati ga ne bo mogoče kar tako, ker bo moral o spremembah soodločati ves kolektiv, kak drug notranji pravni akt pa, ki bi bil v njegovem nasprotju, bi bil neveljaven. Zato se pri sestavljanju statuta porajajo kar najrazličnejši problemi. O vseh seveda ni mogoče na tem mestu govoriti. Pomuditi se pa vsekakor moramo pri nekaterih, ki so bistvenega pomena za oblikovanje bodoče strukture podjetja in njegovega uspešnega delovania. Poudarili smo že, da dobivamo »ustavo samoupravljanja«, ali ne smemo takoj reči, da moramo tudi mi sestaviti »statut samoupravljanja«. Na jasnem pa si moramo tudi takoj biti, kaj pomeni samoupravljanje, če hočemo v statutu določiti več oblik samo- upravnih organov. Že beseda samoupravljanje pomeni, da gre za neko določeno pravico, za neko določeno samostojnost odločanja in s tem v zvezi za gospodarjenje. izhodišče upravljanja in gospodarjenja pa je materialna baza, na podlagi katere samoupravni organi dejansko odločajo — gospodarijo, in na podlagi katere se lahko določijo tudi ustrezne pristojnosti (dolžnosti in pravice) teh organov. Brez take osnove, pa naj bo tako ali tako določena, več ali manj omejena, ne moremo govoriti o samoupravnih organih, govorimo lahko le o posvetovalnih organih, zares o svetih. Zdi se mi, da je beseda »delavski svet« že davno preživela. Na današnji stopnji našega družbenega življenja naše stvarnosti ni več umestna. Delavski svet ni nek posvetovalni organ, ki bi dajal »svete« vodstvenim organom podjetja ali komurkoli, kot so to delali in delajo delavski sveti v kapitalističnih deželah, temveč je dejansko skupščina — parlament, ki na podlagi ustave, zakonov in svojih pravnih aktov samostojno in dokončno odloča s tem, da je vodstvo podjetja njegove zakonite odločitve dolžno izvrševati. Zato bi že njemu bilo treba dati drugo ime, to je tako, ki bi ustrezalo njegovi dejanski funkciji. Šele ob razjasnitvi pojma samoupravljanja se bomo lahko odločili, ali bomo imeli v podjetju tudi druge organe samoupravljanja ali samo delavski svet, oz. ali bomo imeli zares »svete«, ne da bi bili istočasno organi samoupravljanja. Postavlja se torej vprašanje, do katere stopnje je v podjetju razviti samoupravljanje? Ce hočemo slediti ustavnim tendencam, tedaj tako daleč, da bo vsak delavec čimbolj neposredno odločal o zadevah svojega podjetja. Ustanoviti bo treba samoupravne organe do zadnje ekonomske enote. Tudi delovnemu kolektivu je določiti ustrezno vlogo. Po novih ustavnih načelih ni več pasiven opazovalec dogajanj v delovni organizaciji, ki ima le pravico voliti in biti voljen v samoupravne organe, temveč mora biti tudi obveščen o tem, kaj ti organi delajo (pravico javnosti) in še več: ima pravico, da neposredno odloča o najvažnejših vprašanjih podjetja (referendum). To pravico mu daje ustava, natančneje pa jo bodo določili ustrezni zakoni, določiti pa jo ie treba tudi v samem statutu, ker ustava to ukazuje. » O vlogi direktorja podjetja smo že govorili, ko smo obravnavali prednačrt zvezne ustave v našem listu. Republiška ustava je njegovo funkcijo v podjetju natančneje opredelila. Vendar pa še kljub temu nastajo problemi, kako urediti razmerja med funkcijo direktorja in delavskim svetom. Delavski svet po eni strani imenuje direktorja podjetja, na drugi strani pa direktor varuje zakonitost, če bi delavski svet sprejemal nezako- nite sklepe. Še bolj problematično pa je vprašanje, če smatra direktor, da je sklep delavskega sveta za podjetje škodljiv. V tem primeru zadrži tak sklep in opozori organ, da ga spremeni. Ce pa ta vztraja pri svojem, odloča dokončno kolektiv. Najbrž pa se delavski svet in kolektiv v takem primeru ne bosta razšla. Sklep je kljub morebitnemu prizadevanju subjektivnih ali objektivnih sil v podjetju ostal še nadalje škodljiv in ga ni, da bi ga odpravil. Zato bi bilo tako ustavno določbo le spremeniti in temu ustrezno rešiti ta problem tudi v statutu podjetja. Po ustavnih načelih je treba v statutu urediti tudi razmerja delovnih, ekonomskih in drugih enot. Kaj je mišljeno v tem pri-meru kot delovna enota, ni jasno in so sami sestavljale! republiške ustave v zadregi, ker ne morejo natančno pojasniti, kaj so si pod tem pojmom predstavljali. Vsekakor je delovna enota širok pojem in ne spada v okvir organizacijskih enot, kot neka posebna enota, kot so to obratne ali ekonomske enote in podobno. Delovna enota je lahko prav tako celo podjetje, kot obratna, poslovna ali ekonomska enota, pa tudi manjša skupina delavcev, ki na nekem določenem mestu opravlja neko določeno delo. V bistvu gre za organiza- cijske enote. Tem je dati ustrezno obliko in med njimi določiti medsebojna razmerja. To vprašanje, oziroma njegova rešitev pa je v neposredni zvezi z organizacijo samoupravnih organov. Ce smo to rešili, je rešen istočasno problem medsebojnih razmerij organizacijskih enot. Glede delovnih in drugih pravic in obveznosti delavcev v delovni organizaciji bi bilo v statutu postaviti le splošna načela, natančneje pa bi bila obdelana v pravilnikih. Ta načela je treba seveda točno in jasno postaviti, da ne bo v pravilnikih nastalo nekaj povsem drugega, kot pa je v statutu določeno. Mnenja sem, da je treba pri sestavljanju tako važnega akta podjetja mobilizirati oziroma angažirati ves kolektiv, zlasti pa njegove množične organizacije. V nobenem primeru pa bi ne smela stati ob strani sindikalna organizacija, ki mora prav pri oblikovanju zdravih in trdnih notranjih razmer odigrati najvažnejšo vlogo. Le s skupnimi prizadevanji bomo uzakonili tako »ustavo«, ki bo razvijala in utrjevala zdrave notranje odnose, s tem pa večala zanimanje za podjetje in njegovo uspešno delovanje. Jože Polanec ZABELEŽENO OB ROBU Njim in tudi drugim v premislek Imamo strojevodje in delovodje, mojstre in preddelavce .. . Med njimi tudi talke, ki nabirajo svoje znanje v nogavico, kot skopulja cekine. Imamo tudi vajence in paznike sit, naraščaj za bodoče papirniške poklice, ki je željan znanja. Zgodilo pa se je, pred dnevi, da sta dva izmed prvih stala ob mokri skupini papirnega stroja in razpravljala o črpalki, ki ni pravilno delovala. Do tu je vse prav in pohvalno. Ko pa je razgovoru prisluhnil mlad •paznik sita. da bi tudi on zvedel o načinu delovanja in popravila črpalke, sta ga odgnala, češ »kaj to tebe briga, ko si še . ..« Vprašanje: »Kaj bi ta dva zagrešila, če bi tudi mladega proizvajalca poučila o tem in o drugem in koliko bi izgubila na ugledu in časti?«. S. R. Stanovanjski problem obrata Vevče Nagla industrializacija naše države in s tem porast delavskega prebivalstva je kljub pospešenemu tempu stanovanjske gradnje privedla do hude stanovanjske stiske, seveda predvsem v industrijskih središčih države. Tako tudi piri nas, na Vevčah. Obrat Vevče je v zadnjih treh letih .zaradi razširitve proizvodnje na novo zaposlil približno 240 delavcev, to je za 55 % več kot je bilo zaposlenih v tovarni v letu 1959. Zaradi investicijske izgradnje podjetja nismo mogli enakomerno z razširitvijo podjetja in dvigom staleža zaposlenih graditi tudi nova stan o vanja, kar je še povečalo stanovanjsko stisko. Obrat Vevče razpolaga trenut-uo s temi stanovanji: — enosobna stanovanja . 59 — dvosobna stanovanja . . 81 — trosobna stanovanja . . 40 — garsonjere............ 38 skupno 218 Na videz je število stanovanj še visoko v primerjavi s številom zaposlenih, toda žal v telijstano-vanjih stanuje 52 takih, Iči niso zaposleni v papirnici. Med temi je 34 naših upokojencev in 18 takih, ki so v delovnem razmerju drugje, tako da lahko nudimo naša stanovanja le 166 članom kolektiva, kar pa je 18 % zaposlenih. Razmerje med nosilci stanovanjskih pravic, ki niso in tistimi, ki so zaposleni pri nas, pa se stalno spreminja v škodo zadnjih. Samo v nadal injili treh le-Mi bo odšlo iz podjetja 57 ola- Gibanje proizvodnje v decembru 1962 Grupa Plan Doseženo Celuloza..................................100 100 Beljena celuloza..........................100 106 Lesovina................................. 100 96 Papir.................................... 100 96 Pinotan...................................100 107 Proizvodnja celuloze se je gibala v skladu s planirano količino. Potrebe po beljeni celulozi so vplivale na boljše izkoriščanje kapacitet, kar je omogočilo prekoračitev plana. Proizvodnja papirja se giblje pod planirano količino. Vzroki za ta odstopanja od plana so predvsem: novo uvedena četrta izmena v proizvodnji papirja, kvaliteta, nizke grama-ture, povečanje reparatur, zastoji zaradi pomanjkanja delovne sile. Potrebe po kvalitetnejših papirjih so vzporedno zahtevale tudi boljšo lesovino, kar v planu ni bilo predvideno in to vpliva na zmanjšanje proizvedene količine. Majda Stele nov kolektiva, ki stanujejo v teh stanovanjih, da ne upoštevamo tistih, ki zaradi različnih vzrokov zapuščajo podjetje, a ostanejo v naših stanovanjih, kar pa je problem zase. Tako lahko računamo, da bo po petih letih v teh 218 istanovamjih stanovalo le 110 aktivnih članov, kar bo 12 % od sedanjega števila zaposlenih. Iz povedanega je razvidna stanovanjska ististoa pri nas, zato ni čudno, da ima stanovanjska komisija trenutno registriranih 92 prošenj za stanovanja, od tega 81 za družinska, 11 pa iza samska stanovanja. Ce pregledujemo te prošnje, lahko uvotovimo, da so skoraj vse upravičene, 30i % pa je takih, ki terja takojšnjo rešitev. Število prošenj za, dodelitev stanovanj se je v zadnjem času povečalo predvsem zaradi tega, ker stanovanjska komisija občine vse sprejete prošnje od prosilcev, ki so zaposleni v podjetju, odstopa 'kolektivu, kjer prosiiloi delajo in zato kor v bližini podjetja ni dovoljene lokacije - za gradnjo enodružinskih oziroma vrstnih hišic, češ da so vse površine rezervirane za industrijo, visoko gradnjo!, oziroma poljedelstvo. Tako naši delavci ne vidijo druge možnosti za rešitev svojega stanovanjskega problema kot to, da jim podjetje dodeli stanovanje. Podjetje je v zadnjih letih zgradilo' tri stanovanjske barake za tiste, ki so se zaradi povečane proizvodnje in fluk.tuacije na novo zaposlili v našem podjetju. Toda tudi to je bilo premalo in sedaj nekateri stanujejo tudi v bivši upravni stavbi. Skupno je nastanjenih v teh prostorih 170 članov kolektiva, 'ki niso doma :iz naše bližnje okolice, mod njimi je 30 poročenih, ki ne morejo (Nadalj. na 5. strani) Sklepi IX. plenuma centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Sklepi in priporočila delavskega sveta podjetja sprejeti na 7. redni seji dne 27. 12. 1962 Dne 4. januarja 1963 je bil v Beogradu IX. plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Med sklepi je tudi priporočilo sindikatom kovinarjev, delavcev v rudarstvu, metalurgiji in kemični industriji, tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev, lesno industrijskih, gozdarskih, tiskarskih in papirniških delavcev, naj ustanovijo EN SAM SINDIKAT Z NAZIVOM SINDIKAT INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH DELAVCEV. Ukinitev članskih razredov in uvedba članarine po enotnem odstotku. Novi sistem članarine bi veljal od 1. januarja 1964. 1. Pravilnik o določanju dopustov za leto 1963 je DS v celoti sprejel. 2. Spremembe in dopolnila pravil podjetja je delavski svet v celoti sprejel. 3. Delavski svet podjetja je sprejel sklep, da se združita ekonomski enoti 1805 embalaža in žaga s skladiščem embalaže z ekonomsko enoto 1803 mizarska delavnica. S to združitvijo sestavljajo ekonomsko enoto 1803 obračunska delovna mesta: mizarska delavnica, embalažna delavnica ter žaga s skladiščem embalaže. Vodja ekonomske enote je tovariš Edo Tomažič, namestnik pa E rane Černe. i. Delavski svet je tudi sprejel začasni spisek nujnih del, ki se bodo financirala iz _ sklada amortizacije za leto 1963 in sicer za obrat Vevče 11,803.900 in za obrat Medvode 11,198.600 din. 5. Imenovana je bila komisija za izobraževanje in štipendije, katero sestavljajo: 1. ing. Franc Mlakar 2. Mirko Fefer 3. Majda Fras 4. Ivan Bogovič 5. Bogo Kokalj 6. Karel Žabjek 7. Silvo Razdevšek 6. Zaradi ponovne ustanovitve obrata družbene prehrane kot samostojne poslovne enote podjetja, naj se ustanovijo nova delovna mesta z naslednjo vrednostjo delovnih mest: upravnik obrata družbene prehrane 215 din na uro, knjigovodja družbenega standarda 170 din na uro, blagajnik 130 din na uro, kuharica 150 din na uro, prodajalka v bifeju 150 din na uro. Pomožna delavka v obratu družbene prehrane 100 din na uro. Zaradi reorganizacije komercialnega sektorja podjetja naj se ustanovijo naslednja delovna mesta: samostojni prodajni referent 220 din na uro, vodja oddelka za nabavo lesa, vodja, izvoza, organizacijsko-analitični tajnik 170 din na uro. Vrednost delovnega mesta: vodja oddelka za nabavo lesa in vodja izvoza se določi ob rangi-ranju delovnih mest. V splošnem sektorju naj se ustanovi delovno mesto: _ tele-printist z osnovno vrednostjo delovnega mesta 160 din na uro. 7. Delavski svet je sprejel predlog investicijskega vzdrževanja za leto 1963 v višini 264.010.000 din, od tega za obrat Vevče v višini 204,000.000 din in za obrat Medvode v višini 60.010.000 din. Predvidena skupna vsota predstavlja 3,3 % nabavne vrednosti naših osnovnih sredstev za oba obrata skupno kot tudi posamezno. Iz omare strokovne knjižnice Naročili smo- 5 izvodov tehničnega slovarja, ki je obdelan od črke A do O. S slovarjem foo1 razpolagal tehnični sektor. Posamezni oddelki bodo lahko uporabljali po 1 izvod te potrebne knjige. Za potrebe izobraževanja je podjetje nabavilo epidiaslkop, s pomočjo katerega bo predavatelj na predavanjih, seminarjih in tečajih na. vizualni način posredoval predmet izobraževanja. Sredi meseca decembra sta obiskala naše kupce v Italiji tovariša inženir Božo Iglič, tehnični direktor in Viktor Drnovšek, vodja proizvodnje. Pogovarjali so se o kvaliteti naših Izdelkov, pri čemer so italijanski kupci postavljali precej ostre zahteve, ki se jih bomo morali nedvomno držati, če hočemo ostati resen dobavitelj na inozemskem trgu. 8. V zvezi s plačilom izrednega prispevka za Vodno skupnost, ki je namenjen za gradnjo mostu v Dolskem, je delavski svet zahteval pregled o tem, koliko so druga podjetja v občini plačala izrednega prispevka. 9. Delavski svet je potrdil naslednje sklepe upravnega odbora: Strelski družini Prežganje se da za nabavo pušk 50.000 din. Vsem našim delavcem, ki služijo vojaški rok drugo leto, naj se pošlje po 2000 din in čestitko za novo leto. Za obdaritev otrok ob novoletni jelki in nabavo igrač se odobri: Otroškemu vrtcu Vevče 150.000 din Osnovni šoli Polje 60.000 din Osemletki Sostro 40.000 din Odobri se nabava opreme za samske domove v obratu Vevče in v obratu Medvode v skupni vrednosti 5,013.428 din in sicer od tega za obrat Vevče 794.628 in za obrat Medvode 515.200 din in že prejeta oprema šolskega centra Vevče 1,705.600 din. 10. Delavski svet se tudi strinja s^sklepom upravnega odbora, da se kot prispevek strokovnim šolam, katere financira občina, izplača iz sredstev za kadre za leto 1962 znesek 1,500.000 din. Močan razvoj in čedalje trdnejša materialna osnova delav-sikega samoupravljanja, čedalje večje pravice delovnih (kolektivov, da samostojno razpolagajo s čistim dohodkom in samostojne j e delijo osebne dohodke, uvedba načela dohodka in delitve po delu v družbenih službah, čedalje večja družbenopolitična vloga in ekonomske možnosti komun, skupni ip rob lemi in skupne značilnosti materialnega položaja in družbenih odnosov za vedno širše kategorije delovnih ljudi — vse to je zajeto tudi v novi ustavi naše dežele — zahtevajo spremembe v organizacijski strukturi sindikatov in prilagoditev 'delovmih metod novim pogojem. Za nadaljnje iprilagajanje or- ganizacijske strukture in delovnih metod sindikatov m Zveze sindikatov razvoju družbenoekonomskih odnosov v naši deželi sodi IX. plenum Zveze sindikatov Jugoslavije, da je treba pri nadaljnjih organizacijskih spremembah uveljavljati naslednje: 1. Krepitev vloge sindikatov in (Zveze sindikatov nasploh in posebej v komuni ter prilagajanje organizacijskih oblik večji angažiranosti delovnih ljudi v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Krepitev takšnih oblik organizacije in delovnih metod, s katerimi se — ob čedalje popolnejšem izenačevanju družbenega in ekonomskega položaja višek delovnih ljudi — uveljavlja enotno določanje in enotno uresničevanje osnovnih družbemo-ipolitičnih nalog sindikata kot celote.. Na tej podlagi dal je oblikovati vsebino in metode dela tako organov Zveze sindikatov kakor tudi sindikalnih organov na vseli stopnjah. 2. Razširitev vloge in dejavnosti sindikatov na vse naloge sindikalnih organizacij na gospodarskih področjih oziroma na področjih družbenih služb. 5. Združevanje sindikatov po področjih na temelju sorodnih ekonomsko-družbenih pogojev in nalog. Hkrati bd 'bilo treba izvesti: 4. Prehod na dveletno sklicevanje skupščin sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah iter skupščin sindikatov in Zveze sindikatov v komuni. 5. Ukinitev članskih razredov in uvedba sistema članarine na temelju odstotka. V tej zvezi Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije: 1. priporoča sindikatom: a) kovinarjev, delavcev v rudarstvu, metalurgiji in kemični industriji, tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev, lesnoindustrijskih, gozdarskih, tiskarskih in papirniških delavcev, naj ustanovijo en sam sindikat, z nazivom Sindikat industrijskih in rudarskih delavcev; b) trgovinskih, gostinskih in turističnih ter komunalnih in obrtnih delavcev, naj ustanovijo sindikat delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih; c) uslužbencev državnih organov in družbenih služb, prosvetnih in znanstvenih delavcev, zdravstvenih delavcev ter delavcev v umetnosti in kulturi, naj ustanovijo Sindikat družbenih služb. Za izpolnitev te naloge naj centralni odbori organizirajo ločene in skupne kongrese. Med pripravami na kongres in pri volitvah delegatov je treba v organizacijah vsestransko proučiti vsebino teh sprememb ter seznaniti članstvo s smotri sprememb v organizaciji in delu sindikatov. 2. Po Izvedbi kongresov bodo vodstva sindikatov in Zveze sindikatov sporazumno uveljavila reorganizacijo ter združitev sindikalnih organov v republikah in komunah. Občinski odbori sindikatov se bodo formirali v komunah, kjer to zahtevajo potrebe in pogoji, pri čemer bo treba upoštevati, da tako združevanje sindikatov kakor tudi zmanjševanje števila občin zdaj omogočata formiranje sindikalnih odborov v velikem številu komun. V komunah, kd ne bodo imele občinskih odborov, bodo občin- ski sindikalni sveti prilagodili svojo notranjo organizacijo in delovne metode, da bodo mogle podružnice priti do veljave in da bodo uživale ustrezno podporo občinskih svetov. Okrajnih sindikalnih vodstev naj bi načeloma ne bilo, razen tam, kjer to zahtevajo posebni pogoji. 3. Takšna vloga in organizacija sindikatov zahtevata in omogočata tudi kadrovsko okrepitev sindikalnih vodstev v komunah in v delovnih organizacijah. 4. Predsedstvo Centralnega sveta ZSJ ima nalogo: a) notranjo organizacijo Centralnega sveta vskladiti z organizacijskimi spremembami; b) na osnovi nove organizacije razdeliti članarino’ (kvote) za leto 1963; c) proučiti in dati orientacijska merila za število poklicnih kadrov v vodstvih sindikatov in Zvezi sindikatov na območju občin in okrajev. 5. Republiški sveti bodo v skladu z reorganizacijo Centralnega sveta spremenili svojo notranjo organizacijo, pri čemer bodo upoštevali talko posebnosti republik kakor tudi potrebno enotnost z organizacijo Centralnega sveta. 6. Predsedstvo Centralnega sveta bo izdelalo predlog za uvedbo članarine na osnovi odstotka od osebnega dohodka, ga dalo organizacijam v razpravo in ga predložilo plenumu ali V. kongresu (Zveze sindikatov Jugoslavije. Novi sistem članarine bi veljal od 1. januarja 1964. Pri obravnavanju tega predloga je treba proučiti možnosti za odvajanje dela članarine za potrebe dopustov in oddiha. 7. Sprejet je predlog o dveletnem sklicevanju skupščin sindikatov in Zveze sindikatov v podjetjih, ustanovah in komunah, s tem, da bo predlog v tem smislu obrazložen na V. kongresu ‘Zveze sindikatov Jugoslavije. Beograd, 4. januarja 1965. Kaj pišejo o nas časopisi? V članku »Papirna industrija na prelomu lok, v »Delu«, z dne 8. decembra 1962, pišejo med drugim: »V poldrugem letu se bo zmogljivost jugoslovanske papirne industrije podvojila. Občutno pomanjkanje papirja, ki je vladalo na trgu papirja v,se do srede leta 1960, je omogočilo tovarnam, da so sproti prodale vso proizvcidnjo pogosto naravnost izpod stroja. V takih pogojih seveda marsikdaj niso posebno pazili na kvaliteto papirja in tudi kupec je gledal predvsem na količino. Zdaj se na trgu ostreje postavlja vprašanje plasmaja, cene in kvalitete. Do srede 1964. leta pa se bodo z zgraditvijo novih tovarn in z rekonstrukcijami, zmogljivosti v papirni industriji še podvojile, kar bo dalo znatne potencialne možnosti za izvoz. Seveda pa nam bo ta nagli prehod iz deficitarnosti na trgu v proizvodnjo za izvoz prinesel kopico resnih problemov, ki jih že občutimo ali vsaj slutimo. Bolj kakor v marsikateri drugi industrijski panogi je -kvaliteta izdelkov v papirni industriji odvisna od strokovne usposobljenosti delavcev, od prizadevnosti, izkušenj in pazljivosti vsakega delavca v vseh fazah proizvodnega procesa od surovine lesa do končnega izdelka. Tudi v tovarni v Vevčah, ki ima med našimi tovarnam.i najboljše kadre in stoletno tradicijo, se letos ob usmeritvi na izvoz srečujejo z najrazličnejšimi težavami, predvsem pri preskrbi s kvalitetno celulozo. Zato si po združitvi s tovarno celuloze v Medvodah zdaj močno prizadevajo, da bi zagotovili rekonstrukcijo te tovarne za proizvodnjo visoko kvalitetne beljene celuloze. Ukinitev članskih razredov in uvedba članarine po enotnem odstotku (Poglavje iz referata tovariša Mike Špiljaka, podpredsednika CS ZSJ, na IX. plenumu Centralnega sveta ZSJ) Na skupščinah, konferencah in drugih sindikalnih sestankih so sindikalni delavci večkrat zahtevali, da se spremeni sedanji sistem sindikalne članarine. Zlasti so zahtevali, da se poviša članarina tistim članom, ki imajo več kot 30.000 din mesečnih osebnih dohodkov. Vsd člani, ki prejemajo več kot 25.000 din, so v istem člananinskem razredu, čeprav so se od 1956. leta, odkar smo uved- Osebni Sind. član. dohodki izražena v °/o v dinarjih oseb. doh. 11.000 0,72 13.000 0,84 16.000 0,68 20.000 0,70 25.000 0,68 Da bi bilo plačevanje članarin pravično, predlagamo, naj bi namesto članarinskih razredov uvedli za vse člane enak odstotek od osebnih dohodkov. Čeprav -ima sistem razredov dolgo tradicijo in omogoča enostavnejšo evidenco članstva, ima vendarle predlagano plačevanje v enotnem odstotku večje prednosti zlasti zato, ker -se osebni dohodki v gospodarstvu •— zdaj prihaja do tega tudi -v družbenih službah — iz meseca v mesec spreminjajo. To .povzroča množično menjavanje sindikalnega članstva dz razreda v razred in težave pri odmerjanju članarine. Razen -tega osebni dohodki nenehno rastejo, zaradi česar je treba vsakih nekaj let menjati članske razrede, da je članarina usklajena z osebnimi dohodki. Predlagamo, naj bi članarina znašala 0,5 % osebnih dohodkov. Članarina b-i se potemtakem povečala -samo tistim članom, ki imajo več -kot 40.000 din osebnih dohodkov, vsem tistim, kii prejemajo manj, pa bi se znižala, kakor je razvidno iz naslednje tabele. li te razrede, zelo -povečali prejemki. To pa pomeni, da se je zelo povečalo -število članov, ki imajo nad 25.000 din osebnega dohodka. Vsi ti potemtakem plačujejo procen-tualno manjšo članarino kot tisti z manjšimi prejemki. Za ilustracijo naj navedemo nekaj primerov o procentualnem razmerju med osebnimi dohodki in sindikalno članarino: Osebni Sind. član. dohodki izražena v % v dinarjih oseb. doh. 30.000 0,66 40.000 0,50 60.000 0,35 80.000 0,25 i00.000 0,20 Osebni dohodki Dosedanja članarina po plač. razredih Nova članarina 0,5 '/. 10.000 50 50 12.000 80 60 14.000 80 70 16.000 110 80 18.000 140 90 20.000 140 100 23.000 170 115 26.000 200 130 29.000 200 145 32.000 200 160 35.000 200 175 38.000 200 190 41.000 200 205 44.000 200 220 47.000 200 235 50.000 200 250 55.000 200 275 60.000 200 300 65.000 200 325 70.000 200 350 75.000 200 375 80.000 200 400 90.000 200 450 100.000 200 500 Dopisujte v »Naše delo« Članke za naslednjo številko oddajte do 15. II. Sušenje satiniranih in strojnogladkih papirjev IZ STROKE ZA STROKO Eden od zelo važnih faktorjev pri izdelavi ipapirja je sušenje. Nepravilno sušenje vpliva zlasti na strojnogladke papirje, pri čemer se je najbolj bati valavito-sti papirja. Priloženi diagrami krivulj ponazarjajo, kakšna naj bo temperatura v posameznih sušilnih va- SUŠENJE STROJNOGLADKIH PAPIRJEV Stroj nogladki papirji imajo večje zahteve, zato tudi izdelava ni tako preprosta. Od njih se zahteva, da lepo plosko ležijo in da imajo tudi lep pregled, To i 2 3 i- s e ? e 9 ro // f? n ih is ts n m n žoš/.sn/im liih skozi vso sušilno skupino. Sicer je nakazano razmerje temperature težko doseči, vendar pa mora sušilec papirja stremeti za tem, da se temu čimbolj približa. Sušenje papirjev, ki se pri nadaljnji dodelavi gladijo, ni sicer problematično, vendar ne moremo mimo dejstva, da mora biti v celi sušilni skupin i čimbolj enakomerno in če gre za strojnogladke papirje, pospešeno, zlasti 7>ri neklejenih papirjih. Pini polno ki e jeni h papirjih je situacija nekoliko slabša, ker je v začetku pregreta sušilna skupina često vzrok za slabo klejenost papirjev. Dodatek lucela je ta prob-iem odstranil. Torej sušilno skupino lahko do maksimuma izkoristimo. Pri uravnavanju temperature pa moramo upoštevati določene zakonitosti. Papir, ki ima na koncu zadnje stiskalnice še ca. 66—70°/o vode, ne moremo takoj voditi preko močno segretih sušilnih valjev, ampak se mora temperaitura postopoma dvigati do približno šestega sušilnega valja, začetna temperatura naj znaša 60—65° C. Pričeti z nižjo temperaturo nima pomena, ker je tu papir še moker. snov nesegreta (18 do 20° C) in bi bila na ta način prva tretjina sušilne skupine slabo izkoriščena. Temperatura mora biti nižja isamo pri manjši brzini stroja, ker se papir dalj časa zadržuje na enem sušilnem valju. Temperatura valjev lahko po 10“ C narašča tako, da imamo pri petem sušilnem valju ca. 100 do 105° C. Od tu naprej se temperatura sušilnih valjev lahko znatno dvigne. Pri 5. im 4. sušilnem valju. pred koncem sušilne skupine, pade na 90 do IOiO? C. Kolikšna naj bi bila najvišja oziroma najnižja temperaitura v sušilni skupini, je odvisno od hitrosti stroja in s tem tudi od zaželene kvalitete papirja. velja zlasti za brezlesne pisalne polnoklejene papirje. Pri srednje finih papirjih takih problemov ni. Na lepo lego papirja vpliva v glavnem sušenje v sušilni skupini, dalje lep pregled, stopnja mletja, brzina stroja, enakomeren natok, tresenje, odstotek pepela. dobro napete in ohranjene sušilne klobučevine in kar je posebno važno, pravilna suhota papirja na koncu sušilne skupine. Oglejmo si dva diagrama sušenja, od katerih eden pokaže nepravilen način (DIAGRAM II.) Iz njega je razvidno, da je začetna temperatura sušilnih valjev zelo nizka dn, da se ta le postopoma dviga vse do enajstega sušilnega valja, kjer doseže temperaturo 120“ C. Pri tej temperaturi ostane do petnajstega valja, od tu dalje pa temperatura zopet pada. Oglejmo si, kako izgleda sušenje papirja v tako pripravljeni sušilni skupini. Na prvi sušilni valj pride papirni trak s temperaturo 18—20° C. Tu se prične rahlo ogrevati, ki se stopnjuje in pride na osmem oz. devetem sušilnem valju do rahlega izparevanja. Papir je že skoraj v sredini sušilne skupine in vsebuje še velik odstotek vode. V območju od desetega do petnajstega sušilnega valja pride do močnega lin nenadnega izparevanja. Tu je namreč center sušenja, 'drugi del sušilne skupine pa je slabo izkoriščen. Zaradi te nenadne spremembe v temperaturi i.n močnega izparevanja pride v papirnih plasteh med vlakni, ki so med seboj močno povezana, do močnih napetosti in vlekov, kar ima za posledico valovito površino papirja. To se na stroju ne da več ‘popraviti, izboljša jo le še daljše .skladiščenje pred dodelavo, popolnoma popravi se pa ne. Če si ogledamo lil. diagram, DIAGRAM II 12 3 b 5 6 7 8 9 0 H 12 13 H IS S /7 /g 12 23 ŠT S/Mm m je v ugotovimo, da znaša začetna temperatura sušilnih valjev 60“ C, kar še ne vpliva kvarno na klejenost, je pa tolikšna, da pride do segretja vode v papirnem traku. Temperatura narašča dokaj hitro in doseže ,f)ri petem sušilnem valju 105oč, kar je glede na najvišjo temperaturo v skupini, veliko. Prikazani diagram velja za tanjše papirje in nižjo brzino. Za višjie brzine bi bil diagram analogen, vendar je treba celotno krivuljo pomakniti navzgor. Na četrtem, oziroma na petem sušilnem valju se začne že tudi delno izparevanje, ki traja vse do konca sušilne skupine in to enakomerno. Pri tem izpari vsak sušilni valj del vode. Do hitrih sprememb v temperaturi tedaj ne pride in tudi do hitrega izparevanja ne — papir obdrži lepo lego, napetost odpade in tudi enakomerni vleki ne nastopajo. V prvih sušilnih valjih para močno kondenzira, v sredini manj in na koncu sušilne skupine še manj. Ventili začetnih valjev morajo hiti sorazmerno s sredino bolj odprti. Začetni valji oddajajo dosti toplote, dočim to ne drži za zadnje, ki so večkrat močno pregreti (ventili morajo alno bi rešili problem s Mimatič-no napravo, s čimer bi papir klimatizirali na določeno vlago, ki je najbolj blizu vlagi prostorov, v katerih ga uporabljamo. Dokler te naprave nimamo, si moramo pomagati na različne načine. Sušenje ofsetnih papirjev se znatno razlikuje od sušenja brezlesnih pisalnih. Snov za ofsetne papirje je pusto mleta, zato, se tudi pri sušenju popolnoma drugače obnaša kot brezlesni papir, za katerega mora biti snov mastno mleta. Odvodnjavanje in sušenje je pri ofsetnih papirjih hitro. Povezava med vlakni j e šibkejša, utežna dolžina in raiztržna odpornost v primerjavi z brezlesnimi papir j i majhna. Pri sušenju ue pride do napetosti in vlekov med vlakni, kar daje papirju tudi pri višjem odstotku vlage (do 4,5 %) lepo lego. Na ta način smo se približali tiskarskim zahtevam. Popolnoma druga stvair je z brezlesnimi pisalnimi papirji. Snov je mastno mleta in pogoji sušenja morajo biti drugačni. Od-vodnjavanje in sušenje je po- DIAGRAM lil / i 3 * s e 7 g aruh kadar ta olja vro. 0,18 g Likroleina /na 1 kg telesne teže imori poizkusno žival. Moreb.it-10 zamenjavo dokažemo s pri-otnostjo ogljikovega monoksida r krvi. Ogljikov monoksid oškoduje >ri človeku poleg krvi tudi ožijo, srce, centralni živčni sistem n ledvica. Te okvare pa /sprem-ja lahko še pljučnica kot komp-ikaoija. Bodočnost ponesrečenca je od-lisma od: 1. Starosti (otroci in starejši judje so bolj občutljivi). 2. Kronično zastrupljeni bolnici imajo slabšo prognozo. 3. Težje prenašajo zastrupitev: rteriosklerotičarji, nikolioličar-i, slabokrvni. Če traja nezavest več kot 49 ir so izgledi iza življenje slabi. ‘Ijučnica im okvara srca sta slab Ponesrečenca je potrebno premestiti v dobro prezračene in tople prostore. V primeru, če je v obraz bled naj bo glava nižje, če je obraz vijoličast naj bo glava višje od ležečega telesa. Bolniku odpnemo ovratnik in rokave, odstranimo ev. proteze iz ust in takoj začnemo z umetnim dihanjem, čimprej uvajamo pazljivo kisik iz bombe. Pni tem pazimo, da ponesrečencu ne odteka s/lina .preko sapnika v pljuča. Higiensko varnostna zaščita je dvojna: Tehnična in zdravstvena. Zdravstvena: pravilna triaža delavcev na delovno mesto, kjer je možnost 'zastrupitve. Na takih iz področna tehnologije, lesovine, celuloze in papirja mestih ne morejo delati: sladkorni bolniki, več kot 60 let stari ljudje, božjastnih!, alkoholičar-ji, psihopati, osebe z Ba;zedowlje-vo boleznijo, osebe, ki imajo nižji hemoglobin (krvno barvilo) v krvi kot 55 %, nosečnice, osebe z nizko vitalno kapaciteto pljuč itd. Med kolektivne zaščitne mere spadajo: ventilacija, hermatiza-cija posameznih prostorov' in nevtraliziranje p H na. Osebna zaščita 1. Dobro poznavanje nevarnosti zastrupitve. 2. Plinske maske (filtri iz aktivnega oglja ne ščitijo pred ogljikovim monoksidom). Maske naj bodo specialne (v filtru naj bo žveplena kislina ali hipoka-lit). Masko naj kontrolira strokovnjak. 5. Občasna zamenjava delovnih mest npr. delavce pri plinskem generatorju /premestimo na druga delovišča. 4. Skrajšan delovni čas v prostorih, kjer se plin ne da odstraniti. 5. Obvezno zračenje prostorov. 6. Dodelitev mleka. 7. Redna zdravniška kontrola. Dr. M. B. Pri vsakdanjem praktičnem delu v obratu kot tudi pri vzgoji strokovnih kadrov se dnevno srečujemo z raznimi strokovnimi izrazi, ki jih uporabljamo kot več ali manj posrečeno prevedene v slovenščino ali pa kar enostavno kot tujke. Glede na to obstaja d našem strokovnem izrazoslovju znatna zmešnjava, ki često zavira in otežkoča podajanje tehnološke snovi pri vzgoji strokov- Tečaji Trimesečni tečaj za visok okvalificirane električarje so obiskovali tovariši: Stane Dajčman, Milan Izgor-šek im Anton Krese. Na tečaju so si utrdili svoje strokovno znanje ta zvedeli tudi marsikaj novega. Vsekakor jim bo to koristilo na njihovem delovnem mesitu, ko bodo opravljali službo obratnih električarjev. Po končanem tečaju so imeli večdnevne izpite, pri katerih so se kar dobro odrezali in dobili ustrezna slpri-čevala. Čestitamo jim k uspehu in želimo, da bi bil njihov zgled spodbuda tudi članom ekaniomskih enot proizvodnje. nih kadrov, bodisi na raznih tečajih — kot tudi v naših strokovnih šolah. Slabo poslovenjeni izrazi in kar je še hujše — enostavno tujke — se vlečejo skozi naše izrazoslovje in prehajajo kot takšne iz ene generacije v drugo. Podobna je zadeva o zvezi s strokovnim izrazoslovjem tudi v drugih tehnoloških panogah, zaradi česar je bila pri Zvezi inženirjev in tehnikov LR Slovenije osnovana centralna terminološka komisija, ki ima nalogo, izdelati in predlagati za posamezne stroke slovensko tehnično tehnološko terminologijo. Delo te komisije poteka preko podkomisij, ki delajo vsaka na svojem specifičnem področju. Tako je osnovana tudi terminološka podkomisija za papirno stroko, ki ima nalogo, pripraviti predlog za slovensko terminologijo s področja tehnologije lesovine, celuloze in papirja. Komisija je pričela z delom in si je zastavila za prvo nalogo poiskati najprej vse slovenske terminološke izraze, ki se danes kot takšni že uporabljajo v naši strokovni literaturi oziroma o raznih skript ih, šolah in podjetjih ter vzporedno pričeti s terminološko obdelavo posameznih tehnoloških faz oziroma njihovih delov. Delo bi potekalo nekako tako, da bi celoten tehnološki proces npr. papirja — razdelili na dokaj ozke in zaključene tehnološke faze ter te nato terminološko obdelali na la način, da bi se za vsak izraz našla ustrezajoča slovenska beseda in njene izpeljanke, izdelal kratek in jasen opis pomena tega izraza oziroma besede ter bi se istočasno poiskali tudi ustrezni izrazi o nemščini, angleščini, ruščini in francoščini. S tem bi bil vsak izraz dovolj določen. Seveda bo takšne izraze še pregledal in popravil slavist ter dopolnil in spremenil vse ono, kar ne bi bilo popolnoma o duhu slovenskega jezika. Vse tako dobljene izraze namerava komisija objavljati postopoma v našem strokovnem časopisu >CPG — Celuloza, papir, grafika« in tako seznaniti z njimi pred njihovo dokončno redakcijo naše strokovnjake, jih zaprositi za pripombe in predloge ter na ta način razširiti krog sodelavcev, kajti vsak prispevek bo dobrodošel. S tem o zvezi bi navedel še to, da ni namen sloveniti za vsako ceno ose izraze, tudi tiste, ki so sicer tuji, pa so se o našem strokovnem izrazoslovju že tako udomačili, da bi bilo njihovo slovenjenje zelo težko ali celo nesmiselno. Takšni izrazi so npr.: Holandec, refiner, rafiner, pulper itd. Kot vidimo iz kratkih navedb, je zastavljeno delo zelo obširno in bo tem bolje uspelo, čim večji bo krog ljudi, ki bodo pri tem sodelovali. Ing. Božo Iglič Redkosti V našem obratu Medvode, o mehanični delavnici, imamo v uporabi, (ne kot zgodovinsko posebnost) skob dni stroj na katerem je napis G. Sigel IVien. U. 1858. Berlin. Verjetno je bilo to tistega leta, čudo tehnike; najmodernejša naprava za skoblanje vseh kovinastih predmetov, dragocena naprava, ki je stoletje in štiri leta služila svojemu namenu in bo najbrž še, če ne bo zahtevana točnost obdelave večja od + 5 mm. Ce samo pomislimo, koliko potu je o tej dolgi dobi prihranil ta stroj, potem moramo gledati nanj s spoštovan jem. Poleg njega stoji stroj, ki ima nekako za tretjino krajšo brado. To je častitljivi univerzalni rezkalni stroj U. P. R ol and. Kakih deset metrov vstran od te delavnice stoji častitljiva stavba. Pravijo, da je že 400 let na tem mestu in da je bila tu prva ročna izdelovalnica papirja na Kranjskem. Le škoda, da so pred leti odstranili staro pripravljalnico lesa in rete, saj to bi bil res pravi muzej na prostem, ki bi prav gotovo konkuriral škofjeloškemu muzeju na prostem, vsaj po tehnični plati. Upamo, da ta skromen članek ne bo spodbudil članov tehničnega muzeja v Ljubljani ali Zagrebu (tam je že de faeto) da bi nam jih odvzeli, kajti denarja za nabavo novih na žalost ni! Pri. 0 delu mladinskega kolektiva v obratu ledvode v obratu Vevče smo se spet poslovili od sestih sodelavcev Nekdo nas je spomnil: »Napišite nekaj o delu mladi,ne, o svojih uspehih in problemih.«: Pa smo napisali. Začelo se je z mladinsko konferenco. Že sama udeležba na njej je pdkazala, kako nezainteresirana je bila mladina za sleherno akcijo mladinske organizacije. V tolažbo naj bo, da izjema potrjuje pravilo. Zakaj so bili mladinci tako nedelavni? Zato, ker jih mladinska organizacija -ni znala pritegniti. Prav gotovo je v visaikem mladincu nekaj zavesti, nekaj poleta in zanosa, le zbuditi je treba vsa ta čustva. Na mladinski konferenci smo ugotovili, da smo si zastavili preobširen program, ki ga nismo mogli izvršiti. Zato smo sklenili, da v bodoče ne bomo preveč planirali. Lotili naj bi se nekaj nalog in po tromesečju ugotavljali, koliko in kako smo jih rešili. Naši mladinci — proizvajalci morajo biti seznanjeni s proizvodnjo, zato smo. se dogovorili za redno prirejanje proizvodnih sestankov. Pravijo, da šport združuje mladino, toda kaj, če za šport ni potrebnih rekvizitov! So pa naši mladinci dobri športniki, kar dokazujejo osvojeni pokali na lanskem občinskem tekmovanju. Torej bi bila nabava športnih rekvizitov popolnoma upravičena. Ker v našo tovarno prihaja veliko število novih delavcev iz različnih krajev in različnih narodnosti, se vsi mladinci med seboj niti ne poznamo. Zato je bilo -sklenjeno, da bi prirejali izlete in strokovne ekskurzije, na katerih bi se zbližali in s skup- Stanovanjski problemi obrata Vevče (Nada!j. s 1. strani) živeti -tu z družinami. Vse to je terjala stanovanjska stiska, povečano število zaposlenih, predvsem pa dejstvo, da v naši okolici ni nekvalificirane delovne sile, ki smo jo potrebovali zaradi razširitve proizvodnje, flufctuaei-je itd. Še nekaj podatkov: Med 170 člani kolektiva, ki stanujejo v teh prostorih, je 30 že poročenih in 110 izmed njih je že odslužilo vojaški ;rok in je starih nad 23 let. le 30 pa še ni odslužilo kadrovski rok. Število poročenih se iz meseca v mesec veča in vsi zahtevajo družinska -.stanovanja, starejši -samci pa garsonjere. Sicer pa je jasno, da gre za zasilna -stanovanja in so vse prošnje upravičene. Zaradi neurejenih stanovanjskih razmer številni odpovedujejo delovno razmerje, drugi spet kažejo premalo zanimanja za strokovno izobraževanje itd. Skoraj vsi pa delajo v osnovni proizvodnji, kjer je kadrovskih problemov največ. -Ne bom pretiraval, če trdim, da bomo v naslednjih treh ali štirih letih za člane kolektiva, ki nimajo stanovanja, za tiste, ki stanujejo v isam-skih domovih In za nove delavce, ki bodo nadomestili tiste, ki odhajajo v pokoj ali iz katerihkoli -vzrokov zapuščajo podjetje, potrebovali najmanj 190 družinskih stanovanj in garsonjer. Toda, ali bomo lahko zgradili toliko stanovanj? Potrebovali bi ogromna finančna sredstva, ki pa nam jih v času rekonstrukcije podjetja povsod primanjkuje. Podjetje je po -osvoboditvi zgradilo 82 družinskih stanovanj in garsonjer. Zadnji stanovanjski blok s 56 stanovanji je bil dograjen leta 1961, Zaradi finančnih težav (skoraj vsa razpoložljiva sredstva so bila dana za IV. papirni stroj), smo spodbujali zadružno gradnjo, ki se je izkazala za najhitrejšo in najbolj ekonomično, poleg tega pa so v tej obliki gradnje združena sredstva treh, -to je podjetja, sklada za stanovanjsko izgradnjo in predvsem zadružnika samega. Na ta način smo pridobili do -sedaj 24 tros-obnih stanovanj, 16 pa jih dograjujejo in bodo končana do poletja tega leta. Toda -to je vse premalo za, naše potrebe. Se -slabše pa je to. da se je gradnja v letu 1962 skoraj us-t-avila. V dveh letih nam namreč -ni bilo -mogoče dobiti lokacije za gradnjo vrstnih hišic IV. grupe zadružnikov, ki hi morale pričeti z dolom dejansko jeseni leta 1961. Človek skoraj ne more razumeti, da nekje na periferiji mesta, italko rekoč na podeželju toliko časa ni mogoče dobiti lokacije, ko pa vidiš, kamorkoli se ozreš, da grade, v dnevnem časopisju pa črtaš, da se odpirajo nova zazidalna središča itd. Sedaj se sicer predvideva, da bo do spomladi odobrena, lokacija, toda zamujeno je težko na-dokna-di-tn. Mislim, da se bomo morali v bodoče -mnogo več ukvarjati s stanovanjskimi problemi, predvsem pa delavski svet. ko bo delil čisti dohodek. Če hočemo vsaj delno ublažili stanovanjsko stisko, moramo letno vlomiti -v gradnjo najmani 35 milijonov samo z-a obraf Vevče in to za zadružno oblilko gradnje, ki je najhltrejša in najcenejša, ker ,so vložena znatna sredstva posameznikov, podjetju -pa se, irazen lastne udeležbe, vložena sredstva vračajo. Potrebno je -rešiti tudi vprašanje udeležbe oziroma posojila za stanovanjsko izgradnjo iz stanovanjskega sklada občine. 1'deležba -sklada namreč iz leta v leto pada. Kolikor zadružna gradnja ni perspektivna in nezaželena. pa je -potrebno takoj pričeti z blokovno gradnjo. Ciril Jeriha Naši mladinci so se odpeljali tudi na Pohorje nimi napori bi pripomogli k pravilnemu upravljanju podjetja. Na konferenci smo izvolili nov komite in, predsednika tovariša Nika Dimica. Vsak začetek je -težak, zato tudi novoizvoljenemu komiteju -ni bilo lahko. Kako -sploh organizirati -sestanke, če ni udeležbe? P-a smo jih vseeno -sklicevali, toda na njih nismo reševali suhoparnih organizacijskih vprašanj, temveč svoje lastne probleme. Ne lastne v pravem pomenu besede, -ampak probleme v proizvodnji, na posameznih delovnih mestih, kjer se mladinci .uveljavljajo kot proizvajalci. Prav -ta pot se je pokazala kot edino pravilna, -kar je dokazovala tudi vse večja udeležba mladincev na sestankih. »Ne -govori preveč o uspehih, ko je še -toliko problemov a-n neuspehov«, hi mi kdo rekel. »Seveda,« hi mu odgovorila, »kdor dela, ima -uspehe in dela tudi napake, kdor -pa ne dela, tudi teh ni.« Posebno proizvodni sestanki, ki -so vsak mesec pred desetim, so živalmi. -Na njih šef -proizvodnje, ki mladincem vedno rad pomaga, govori o proiz-vodn-o-sti v preteklem mesecu, o doseženem mesečnem oziroma letnem -planu. Na teh -sestankih se mladinci seznanjamo npr. z vzroki nedoseganja proizvodnega plana, z okvarami v proizvodnji in kako bi te s-tvari -odpravili. Prav tako govorimo o n-o-vi tovarni, -tako da jo- -mladinci že dokaj do-bro poznamo. Mladinci razpravljamo na -teh proizvodnih -sestankih tudi o delovni disciplini. Ker so nekateri mladinci -tudi elani delavskega sveta, ti posredujejo drugim mladincem posamezne sklepe CDS in ODS. Na ta način so mladinci v celoti -seznanjeni z dogajanjem v tovarni. Da bi mladince še bolj pritegnili v svoje vr-s-te, nameravamo prirejati tudi razna predavanja. Prav tako naj bii ustanovili glasbeno skupino. Tako ko-t vsaka mladinska organizacija se tudi naša bori z denarnimi problemi. Za pomoč smo prosili -sindikalni svet, ki nam je obljubil -denar za nabavo športnih rekvizitov. Toda, kje dobiti dena-r za izlete in strokovne ekskurzije? Mladinci upamo, da bomo tudi -glede- tega naleteli na irazumevanje. Že vevški mladinci -so izrazili željo, d-a bi se tesneje povezali, -tako organizacijskio, kot -tudi na športnem področju. Naši mladinci se temu z veseljem pridružujejo. »Dragi mladinci, ne govorite preveč!« nas bo kdo opomnil. Pa je res bolje, da ne -govorimo mi, ampak dejanja M. Š. Ko so -se zadnji dnevi lanskega leta bližali svojemu Ikoncu, so petekali tudi zadnji dnevi službovanja nekaterim našim sodelavcem, ki so1 bili upokojeni. Tovariš Edo Tavčar — je začel delati o naši tovarni že leta 1926. Kot absolventu realke in visoke komercialne šole mu je bila komercialna stroka najbližja, zato je vsa ta leta deloval v tem sektorju. JDoiga leta je bil šef nabavne službe, ki jo je vzorno vodil tudi v časih, ,ko je na vseh koncih primanjkovalo delovnih sredstev in surovin. Ob uvedbi ekonomskih enot je postal vodja EE nabavnega oddelka, pred tremi leti pa pomočnik komer c ia Ineg a d i rektor ja. Pri svojem delu je vsakomur ustregel s prijaznim nasvetom in se rad pogovoril o napredku pri delu. Zato mu, koi dobremu sodelavcu, želimo ob odhodu vse dobro, kot navdušenemu lovcu pa, da bi pod njegovim preciznim strelom padla še marsikatera raca (divja, ne domača) in marsikater dolgouhec. Franc Valentinčič — V njegovi kartoteki zaznamo vstop v vevško papirnico 18. maja 1920. Njegova delovna doba o kolektivu je trajala polnih 42 let. V vsej tej dobi je opravljal službo obratnega električarja. Noben pogonski stroj mu ni bil neznan, vsak kanal, vsak kotiček obratnih prostorov je obiskoval in negoval elektromotorje, da so delovali, kakor je bilo treba. Če je potreba pokazala, se ni bal ostati pri delu tudi čez uro in marsikdaj so ga klicali za pomoč tudi ponoči. Vedno se je rad odzval svoji službeni dolžnosti in ‘.potrebam. Skratka, bil je vesten in marljiv, obenem pa je zmeraj iskal novih poti pri izboljšanju in tehničnem napredku pogonskih naprav. Dobremu delovnemu tovarišu Francu želimo, da bi leta svojega pokoja preživel v zdravju in zadoneljstvu, za ves trud, ki ga je vložil v svoje delo v podjetju, pa se mu tudi s tega mesta iskreno zahvaljujemo. Anton in Marija Z u p a n č i č — Da sta mož in žena zaposlena o istem podjetju ni redkost. Ne zgodi se pa pogosto, da odhajata v pokoj oba ma isti dan, kol naša dosedanja sodelavca Tone in Micka. Prvi odhaja v pokoj kot sušilec papirja in je večino časa, to je 40 let, delal v ožji proizvodnji. Zena Marija pa je bila pri nas zaposlena od leta 1945 dalje; prej je delala v tekstilni široki. Že od leta 1954 je zasedala delovno mesto vodje kolodrobov. Oba dobra delovna tovariša, marljiva, s pravilnimi delovnimi odnosi, sta bila večkrat nagrajena in pohvaljena. Z varčevanjem in solidnim življenjem sla si prihranila marsikaj od osebnih dohodkov in s lem uredila svojo lično hišico ob potoku, kjer bosta udobno uži- vala svoj zasluženi pokoj, kar jima tudi mi iz srca želimo. Ferdinand Kompare — Komaj 14 let in nekaj mesecev mu je bilo. ko je že prijel (leta 1922) za delo. V začetku delovne dobe ga srečujemo na raznih delovnih mestih, dokler ni začel z delom v ožji proizvodnji. Zdrav telesno in zdravega svetovnega nazora ni nikdar prekinil dela, razen takrat, ko sta ga narodna in delavska zavest poklicala med borce, da brani svoje in narodne pravice. Temu klicu se je rad odzval in odšel že l. 1942 v svobodne gozdove. S častmi in zaslugami se je l. 1945 spet vrnil v podjetje, kjer je nadaljeval svoje strokovno in družbeno ‘politično delo. Leta 194? je postal delovodja in to delo opravljal do upokojitve. K sreči si je lik pred upokojitvijo uredil stanovanje. Želimo, da bi v prijetnem domu še dolgo užival svoj mir. (kadar pa bo kot vnet ribič hodil ob vodi — [M dober prijem. Jože M i ki av e c — je bil pri nas od leta 1944. Zaposlil se je kot voznik lesa, kasneje pa je napredoval v brusilca lesa. Skozi leta marljivega dela je dobro spoznal način proizvodnje lesovine, tako, da je marsikdaj lahko na-domestoval tudi pomočnika bru-sitniškega mojstra. Dobrodušne-šu, kakršen je, želimo, da bi si še dolgo krepil svoje zdravje z dobrim humorjem. Mladina je obiskala tovarno avtomobilov v Mariboru Tudi naša organizacija LMS ima izdelan delovni program za obdobje 1962163. V ta program smo vključili tudi ekskurzije in izlete. Led pa je bil prebit s prvo ekskurzijo v Tovarno avtomobilov v Mariboru. Z dopisom mladinski organizaciji tovarne TAM se je vsa stvar »začeZa«. Želeli smo obiskali njihov delovni kolektiv, se seznaniti s proizvodnim procesom in delom tamkašnjega mladinskega aktiva. Srečanje dveh mladinskih aktivov iz različnih panog industrije smo organizirali 22. decembra, na dan naše ljudske armade. Izobraževalni center nam je priskrbel tovarniški avtobus. Odpeljali smo se ob pol sedmih zjutraj. Upravljanje avtobusa so zaupali šoferju tov. Lampetu. Srečno smo se pripeljali pred tovarno TAM. Bili pa smv zelo razočarani. Sprejela nas je mladinka tamkajšnjega komiteja in nas brez strokovnega voditelja odvedla v tovarniške prostore. Izgovori, zakaj nimamo strokovnega vodstva po tovarni, so bili različni. Hodili smo kar sami po tovarniških prostorih od stroja do stroja in si sami razlagali delovne operacije: Prišli smo v obdelooalnico sestavnih delov avtomobilskega motorja. Stroji so se brez pre-stanka vrteli in rezali odvečne delce jekla. Upravljali so jih izurjeni delavci. Tu obdelane se-stavne dele sestavijo v drugem oddelku v srce avtomobila, v — motor. V preizkuševatlnioi vsak motor še temeljito preizkusijo in posebna skupina delavcev ga pritrdi na ogrodje bodočega avtomobila. V pločevinami izdelujejo pločevinaste sestavne dele s pomočjo velikih in malih stiskalnic. Te nato še zvarijo v celoto in prebarvajo v lakirnici. Vse dele pa sestavijo v montažnem oddelku. Tu dobi avtomobil dokončno obliko. Vsak avtomobil še preizkusijo na tovarniških preizkuševalnih stezah. Dnevno preizkusijo 14 avtomobilov. Strojni park je razmeroma dobro ohranjen. Organizacija dela, kontrola delov in kontrola vozil je na visokem nivoju. Vendar se opaža obrtniški potek delovnih operacij. Mladinka, ki nas je sprejela, je odšla, zamenjal jo je mladinec, ki nam pa tudi ni vedel kaj več povedati o proizvodnem procesu. Tako smo s težkim srcem in razočarani zapustili tovarno. Po kosilu v mariborski samopostrežni restavraciji smo je odpeljali do Poštarskega doma na Pohorju. Ker pa se je že mračilo, smo se odpeljali proti domu. Vožnja je potekala v veselem razpoloženju. Višek je dosegel poskus neznanih, a navdušenih pevcev. Vmes smo poslušali še skupni program vseh naših radijskih postaj, pod naslovom »Veseli garnizon«. Ljubo Zabukovec An-ton PERKO, -kijuča.vničarsikl vajenec, je končal -teore-tiični del na centru s-trokovnili Sol. Potem, ko smo videli njegovo- spričevalo, bi ne b-ilo -prav, če ga ne bi po-hval-ill za njegovo ma-rtjivost. Želi-mo mu, da bi se izkazal še na praktičnem delu in tako postal strokovno sposo-ben ključavničar. Pravilnik o določanju dopustov KADROVSKA SLUŽBA POROČA Delavci imajo pravico do plačanega letnega dopusta v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih — III. in VI. poglavja. t. člen Delavci imajo pravico do plačanega letnega dopusta od najmanj 12 do največ 50 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Letni dopust v mejah prejšnjega odstavka se določi delavcu po delovni dobi, delovnih pogojih, funkcijah in kvalifikaciji oz. po merilih, ki jih predpisuje ta pravilnik. 2. člen Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po nepretrgani delovni dobi It mesecev. Šteje se, da v delovni dobi v smislu prejšnjega odstavka ni presledka, če sklene delavec novo delovno razmerje v 15 dneh od dneva, ko je prenehalo njegovo prejšnje delovno razmerje. Cas, ko je delavec v delovnem razmerju, preden je šel k vojakom, da odsluži ali dosluži vojaški rok, se mu šteje v delovno razmerje v 50 dneh od dneva, ko je odslužil vojaški rok. 5. člen V letni dopust se ne šteje čas, ko delavec ni delal zaradi državnega praznika, bolezenskega dopusta, orožnih vaj, predvo-jaškega pouka, udeležbe na prostovoljnih javnih delih, opravljanja državnih in javnih funkcij, plačanega izrednega dopusta in neplačanega dopusta do ? dni, delavki pa tudi čas. ko ni delala zaradi nosečnosti ali poroda. 4. člen Letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto. Če odide delavec na letni dopust ob koncu koledarskega leta, pa lahko nadaljuje brez presledka dopust tudi v naslednjem letu. Žena v delovnem razmerju, ki je pred pretekom porodniškega dopusta pridobila pravico do letnega dopusta, ima pravico izrabiti ta dopust takoj po izteku porodniškega dopusta. Če nosečnica odide na porodniški dopust ob koncu koledarskega leta, pa ni bila v tem letu na letnem dopustu, do katerega je imela pravico, ima pravico izrabiti letni dopust takoj ob izteku porodniškega dopusta v naslednjem koledarskem letu. 5. člen Pravica do letnega dopusta ni prenosljiva na drugo osebo. 6. člen Cas, ki ga delavec prebije med začetim letnim dopustom v bolniškem stanju, odobrenem po zdravniku javne zdravstvene službe, se ne šteje v letni dopust. 7. člen Pravico do letnega dopusta ima tudi delavec, ki je odpovedal ali kateremu je bilo odpovedano, in delavec, ki mu preneha delovno razmerje, če izpolnjuje pogoje, da ga izrabi. Podjetje mora delavcu iz prejšnjega odstavka omogočiti, da izrabi letni dopust. Delavcu, ki mu je bilo odpovedano, ali mu je delovno razmerje prenehalo po sporazumu, mora podjetje na njegovo zahtevo izplačati nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. 8. člen Pravico do letnega dopusta ima tudi delavec, če ima do konca koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo brez njegove krivde, nepretrgano delovno dobo najmanj šestili mesecev. Letni dopust po prejšnjem odstavku se določi tako, da se prizna za vsak mesec zaposlitve en dan dopusta. 9. člen Koristenje letnega dopusta se odreja na osnovi letnega plana. Plan dopustov se sestavlja po naslednjih načelih: 1. Plani dopustov naj se izdelajo za posamezne oddelke, izmene oziroma delovišča, ki predstavljajo zaključeno delovno enoto. 2. Dopusti se koristijo nedeljeno, če višina odrejenega dopusta ne presega 12 dni, sicer pa v dveh delih. 5. Termini koristenja dopustov zaposlenih morajo biti prirejeni tako, da v minimalni meri ovirajo potek dela v delovni enoti (pri tem je treba upoštevati pogoje dela, ki jih določa proizvodni plan, v upravnih oddelkih pa je treba predvideti učinkovito nadomeščanje dopustnikov). Pri planiranju je treba stremeti za tem, da se dopusti porazdele enakomerno za celo leto z ozirom na število zaposlenih v oddelku in višino pripadajočih dopustov. 4. L'poštev ati je treba obdobja, v katerih nastajajo v posameznih oddelkih viški delovne sile (remonti in podobno) in tedaj odrejati koristenje dopusta za odvečne delavce. To velja tudi za vse uslužbence, ki niso neobhod-no potrebni v dneh med dvodnevnimi državnimi prazniki in nedeljo ali drugih primerih zmanjšanja obsega dela. 5. V večjih oddelkih, kjer se ne more omogočiti vsem koristenje dopustov v poletnih mesecih v istem letu, je treba planirati zamenjave v naslednjih letih. (Za poletni čas koristenja dopustov je treba smatrati obdobje od 1. 7. do 51. 9. 1962.) 6. Staršem šoloobveznih otrok (učencev osemletke) naj se omogoči koristenje dopusta v času šolskih počitnic. 7. V primeru velikih zastojev proizvodnje zaradi višje sile se lahko za delovno silo. ki ni ne-obhodno potrebna, naknadno odredi oziroma spremeni čas koristenja dopustov. 8. Na osnovi izdelanega plana se za vsakega zaposlenega mora izdati odločba o koristenju dopusta, katera mora vsebovati višino pripadajočega dopusta in čas koristenja. 9. Organizacijo letovanja je treba prilagoditi planu dopustov. 10. člen Med letnim dopustom, izvzem-ši dni, ki se ujemajo z dnevi tedenskega počitka, ima delavec pravico do nadomestila, obračunanega za redni delovni čas na podlagi povprečnega dnevnega zneska osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, pred mesecem, v katerem gre na letni dopust in se mu izplača v sorazmerju z osebnimi dohodki, izplačanimi drugim delavcem v mesecu, v katerem je delavec na letnem dopustu. Povprečni dnevni znesek osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka se izračuna na^ podlagi osebnega dohodka, obračunanega delavcu za posamezne mesece, glede na njegov uspeh pri delu, ne glede na višino tistega dela dohodka, ki ga je gospodarska organizacija oz. ekonomska enota, v kateri je delal, namenila za osebne dohodke v tej dobi. Ce je bil v dobi iz prvega odstavka izplačan delavcu osebni dohodek, ki je bil po določeni osnovi izračunan za dobo, daljšo kot 5 mesece, se osebni dohodek po tej osnovi preračuna na znesek, ki ustreza tromesečni dobi in šele tako preračunan vzame za podlago pri računanju povprečnega zneska. 11. člen Cas letnega dopusta se šteje delavcu tudi za udeležbo pri delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu podjetja, če so izpolnjeni za to določeni pogoji. 12. člen Število dni letnega dopusta za posameznega upravičenca se določi po naslednjih pravilih: Glede na skupen čas, ki ga je delavec prebil v delovnem razmerju, znaša letni dopust: Za delovno dobo do 5 let — 12 delovnih dni, za delovno dobo od 5 do 15 let — 18 delovnih dni, za delovno dobo od 15 do 25 let — 24 delovnih dni, za delovno dobo nad 25 let — 50 delovnih dni. Pri določanju števila let delovne dobe se upoštevajo polna leta, doseženega v tekočem koledarskem letu. Aktivnim udeležencem NOB se priznana doba aktivnega dela všteje v delovno dobo. Daljši letni dopust delavcem, ki imajo pravico do rednega letnega dopusta, se določi po spodaj navedenih kriterijih: 6 dni — invalidi nad 60 °/o invalidnosti in matere s 5 ali več otroki, starimi do 7 let. 5 dni — a) delavci, ki redno delajo v 4 izmenah in b) invalidi od 50 do 60 »/o invalidnosti ter matere z en.m otrokom, starim do 8 mesecev ali dvema do 7 let. 2 dni — delavci, ki redno delajo v 5 izmenah z nočnim delom (nočno delo se šteje od 22. do 5. ure). Ce delavec ne dela vse leto v 4 izmenah, je upravičen do dodatnega dopusta za vsako tretjino leta po 1 dan, v 5 izmenah pa za vsako polovico leta 1 dan. 15. člen Delavci, ki še niso stari 18 let, imajo pravico do letnega dopusta, ki traja: Od 15 do 16 let starosti — 21 delovnih dni, od 16 do 1? let starosti — 19 delovnih dni, od 1? do 18 let starosti — i7 delovnih dni. 14. člen Delavec ima v izjemnih primerih pravico do plačanega izrednega dopusta, ki sme znašati skupaj do 7 dni v posameznem koledarskem letu. 15. člen Delavci so upravičeni do izrednega plačanega dopusta v naslednjih primerih: 1. za smrt očeta, matere, žene, moža ali otroka, če živijo^ v skupnem gospodinjstvu (družinski član) — 5 delovni dni. 2. če navedeni sorodniki pod 1. točko ne žive z delavcem v skupnem gospodinjstvu — 2 delovna dneva. 5. za poroko — 5 delovne dni. 4. za porod žene — 2 delovna dneva. 5. za smrt brata, sestre, tasta, tašče, starega očeta in matere ali vnuka — 1 delovni dan. 6. za preselitev iz oddaljenih krajev — 2 delovna dneva. 7. za preselitev iz bližnje okolice — 1 delovni dan. Izredne dopuste iz prejšnjega odstavka odobravajo po zgornjih določilih vodje sektorjev. V drugih opravičenih primerih pa odobrava izredni dopust do 7 dni direktor podjetja (za posebno požrtvovalno delo, za strokovne izpite ipd.). 16. člen IZ OBRATA MEDVODE V decembru so bili sprejeti na delo: Polenšek Peter, izipraznj evalec snovnih jam, Cof Marjan, II. pomočnik izžemal-mega stroja, Saifranič Stjepan, prenašalec lesa, Goričanec Stjepan, prenašalec lesa. V tem mesecu so obrat zapustili: Slina novic Aibiid, naMLadalec celuloze, sporazumno, Petkovič NecMjlko, razkladali ec surovin, sporazumno, Mrdžen Bogdan., razlkladalec surovin, sporazumno, Kopač Franc, šef proizvodnje, upokojen, Gvajnar Franc, parni sušilec, upokojen, Krelj Štefan, prevzemal ec lesa, upokojen. Mladoporočencu ing. Francu Mlakarju Mkrena čestitka! IZ OBRATA VEVČE Prišli so v mesecu decembru 1962: Urigeij Jože, razkladal ec surovin, Zidar Rupert, paznik pap. stroja, Potokar Janez, II. pomočnik papirnega stroja, Rosič Asom, nanosilec na holandcdih, C osic Ddmitrige, nanosilec na Holandcih, Pucelj Rihard, pomožni delavec, Bon čar Jože, pomožni delavec, Resnik Dionizij, paznik pri papirnem stroju, Velagič Smajiil, nanosilec na ho-landcih, Jušič Alija, nanosilec na; holandcih, Cehocii Slavko, paznik pap. stroja, D ura,novic Husein, paznik papirnega sttroja, Džaferovič Muho, paznik papirnega stroja, Pavlovič Milan, sekalec celuloze, Kapdič Asim, nanosilec na holandcih, Čaušovič Džemal, nanosilec na holandcih, Štrubelj Dominik, nanosilec na Holandcih, Kukulj Anton, nakladalec papirja, GtrošfČ Teh vid, nanosilec na holandcih, Novak Ciril, strojnik HC d. b., Ninič Vojislav, nanosilec na holandcih, Staculovič Vojislav, paznik papirnega stroja, Huskič Zuldija, sekalec celuloze. Huskdlč Ismet, nanosilec nia holandcih, Grošič Muharem, nanosilec na Holandcih, Tovič Husein, nanomlec na holandcih, Vezirovič Milivoj, nanosilec na holandcih, Veselko Vinko, nakladalec papirja, Lepoša Karel, embalažni mizar, Matkovič Peter, nakladalec papirja, Štrubelj Franc, nanosilec na holandcih, Prijatelj Jože, nanosilec na holandcih. Strnad Josip, pomočnik kurjača^ Škvorc Josip, nakladalec papirja, Rojc Anton, voznik lesa, Fr lan Franc, upravnik obrata družbene prehrane, Domitrovič Viktor, paznik papirnega stroja, Putiš Jože, kurjaič H., Podikrajše Ludvik, paznik papirnega stroja, Kladušar Ivan, strojnik HC d. b. Bučar Alojz, nanosilec na holandcih, Grabnar Franc, strojnik I., Mam Rudolf, strojnik I., M uh vič Vladimir, razkladal ec surovin, Jazbec Jože, voznik lesa, Ter Ivan, nanosilec na holandcih, Džorič Tomislav, nanosilec na holandcih, Mesič Ibrahim, st roj mik HC d. b., Lipar Miha, voznik lesa, Jovanovič Teodor, razkladalec surovin, Cenjavek Franc, paznik pap. stroja. Odšli v mesecu decembru 1962: Lorbek Draigo, neopravičeno izostal 7 dnii, Predoj evtič Loko, neopravičeno izostal 7 dni, Hočevar Jakob, neopravičeno izostal 7 dni, Lavrič Alojz, neopravičeno izostal 7 dni, Strnad Josip, odšel v poskusni dobi, Ozvald Marlena, odšla na lastno željo, Berčič Miha, upokojen, Pucelj Rihard, odšel v poskusni dobi, Rojc Anton, odšel v poskusni dobi, Končar Jože, neopravičeno izostal 7 dni, Jovanovič Teodor, odšel v poskusmi dobi, Resnik Dionizij, odšel v poskusni dobi, Novak Drago, neopravičeno izostal 7 dni, Coistič Dimitrije, neopravičeno izostal 7 dni, Zupančič Marija, upokojena, Zupančič Anton, upokojen, Kompare Ferdinand, upokojen, Miklavec Jože, upokojen, Valentinčič Franc, upokojen, Hočevar Emil, odšel na lastno željo. Plačani izredni dopust nad 7 dni lahko dovoli podjetje delavcu za njegovo strokovno usposobitev, če je to v interesu pod-jetja. Plačani izredni dopust do dveh mesecev iz prejšnjega odstavka odobrava direktor podjetja, preko 2 mesecev pa delavski svet podjetja. 17. člen Delavcu se lahko dovoli neplačan dopust za šolanje največ do enega meseca v posameznem koledarskem letu oz. do treh mesecev v dveh letih. 18. člen Za opravljanje zasebnih zadev pri državnih in drugih organih se lahko dovoli neplačan dopust. — Ali ne veste, da je tu prepovedano kaditi? — Saj nisem kadil! Neplačan izredni dopust iz prejšnjega odstavka dovoljujejo vodje oddelkov na podlagi ugotovitve nujnosti in predložitve dokazil za taka opravila (vabila). V drugih primerih odobrava neplačan izredni dopust direktor podjetja, oz. po njem pooblaščena oseba, v primerih šolanja do 5 mesece pa upravni odbor. 19. člen Pravilnik o določanju dopustov stopi v veljavo z dnem, ko ga odobri delavski svet. Vevče, 15. 12. 1962. Predsednik DS: (Tomažin Dominik) Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani