Št 18._______________ Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto "h 4. uri popol3r.e ter V,...........5 » PosamiCne številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izrahie priloge: Ob novem leta „Kaiipot po Goriškem In GradilCanskem" in rEažipot po Ijubljani ia kranjskih mestih", dalje dva trat v leta „Vozni red irteznic, pamikov in pošfcnT* «et". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrScoV Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se raCunijo po Petit-vrstah če tiskano I-krat 16 v, 2-krat U v, 8-kr8t--l>» v **aka sn>ta. Večkrat po dogodbi. Vefije čile po prostora. — — Keklame in spisi vni-edniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oplasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v torek dne 11. februvarija 1908. Tečaj XXXVIII. Uredništvo se nahaja v Gosposi ulici 8t. 7 v Gorioi v I. nad to Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Borica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reol, katere o spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la apravniJtvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe« vsak petek in stane vse leto 3 E 20 h ali gld. t-60. »SoSac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: 8chwarzv Šolski ul.,Jellersitzv Nunski ul, Ter. Leban na iekališSu Jos i Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-|—kopaHSSni ulici,L Matiussi vnUoi Fofmioa,X^ovafiskr v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavr,en5« na trgu della Casorma. na trgu della Gasorma. avčič v Gorici. Trtofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. 1 Sest suhih let. tretje zasedanje. i Dalje.) Napredni poslanci seveda ne morejo gla-^vati za proračune, katere skrpucajo Lahi in klerikalci po svoje. TroSki za deželno upravo so ;,e zviftali; od napredne strani se je mislilo, da bode uprava vsled tega vplivala na zboljšanje gospodarskih razmer, da bi se tako pospešila produktivitela dežele. Občine so s-trasno preobložene. Že tačas se je tožilo, da /naša davčno breme občin v deželi okoli 117%, nekatere imajo tudi do 800% naklad. Deželni uprava bi morala vplivati na to, da se do-klnde znižajo in pravilno nalagajo, ali tega se ne dela, kajti občinska gospodarstva ostajajo v tistem stanju, kakor so bila, samo breme se veča od leta do leta. Ustanovilo s>e je me-^to deželnega inženirja, da bi organiziral po-trošek za ceste, vodnjake, uravnavo voda itd. Ali takega dela se ne vidi mi, daje se podpore v take namene brez prave podlago, zato tudi ni pravega rezultata,... V tem zasedanju s« je bil tudi veliki boj za zvišanje učiteljskih plač. Sprejeta je bila resolucija za povišanje deželne davščin«; na pivo v zuesku :J K-40 v. Šlo pa je tudi nekaj deželnih podpor v "- klerikalne namene. V cerkljanski občini je predla trda klerikalcem. Bali so se, da bodo poraženi pri občinskih volitvah. Treba pomagati in pridobiti glasove. To se da storiti tudi z deželnim denarjem. Zakaf pa je združen Gregorčič s Pajerjem? Cestni odbor v Cerknem je dobil takrat kar 3000 K podpore, dasi je bil najmanj potreben in je najmanjši. Zagotovili so nekaj cestnih poprav in deželna podpora je pomagala klerikalcem izborno pri volitvah. V tistih časih je bil, ustanovljena deželna hipe te ena banka, V ta deželni zavod so prišli in prihajajo laSki uradniki, in sicer taki, ki ne znajo prav n i t slovenski. En sam uradnik v hi- pa tečnem zavodu je Slovenec. Ta je bil pa že poprej v deželni službi. Z deželnim hipoteč-nim zavodom se je veliko bobnalo, kake velike koristi da prinese ubogemu kmetu, in kleri.k^u so se ponosno trkali na prsi, češ: mi ^.n.y to storili! Slovenski kmet, poklekni na tla pred nai in moli nas za veliko &>š:r..¦;..¦, katere ti delimo ! Nd, recimo: res je, da je deželni hipotečni zavod prinesel nekaj koristij deželanom, toda v glavnem le boljšim ; revni kmet se je vračal razočaran iz deželno hipotečne banke ter ne hodi več, tje po pomoč. Če bi se bil ustanovil tak deželni hipotečni zavod pred 40, «50 leti, bi bilo lahko kaj drugega, bi bil res lahko koristil mnogo kmetu, da bi ne bil za-§el v take dolgove, kakor§ni tlačijo kmetije, toda zavod, ustanovljen pred par leti, ne more vršiti naloge, katero je imel vršiti. Klerikalci vedo vge to prav dobro, vendar pa kričijo o velikih dobrotah tega savoda, ker hočejo sle-pnriti javnost. Tudi nikomur no priporočajo deželne hipotečno banke, marveč jih pehajo v svoje posojilnico; samo kadar se treba poba-hati, da so storili llog ve koliko za kmeta v deželnem zboru, takrat m šopirijo tudi z deželno hipotečno banko, dasi nimajo za njo prav nobenih zaslug. Lahi so jo hoteli imeti, in sedaj jo imajo. Pajer je hotel, Pajerčič je prikimal. Zato pa razmeroma koristi zavod mogo laškemu delu dežele, v slovenskem delu je pomoč razmeroma majhna; gore niso menda skoro nič deležne dobrot tega deželnega zavoda. V kuratorij tega zavoda sta prišla dva imenitna slovenska moža: B o 1 k o in Lap a-nja, bivša poslanca. Lahi so poslali v ku-rato.i; svoje najboljše može, Slovenci najslabše. Ali tako je velela zveza Gregorčiča s Pajerjem. Na razpolago sta bila n. pr. dva slovenska poslanca-jurista, toda strankarska strast dr. Gregorčiča ni dopuščala imenovati v kuratorij sposobnih mož, o ne, ampak poslati tje dva iz klerikalne stranke ; če kaj vesta in znašla, to je postranska reč. 15olko s prvega početka sploh ni vedel, kaj je to : deželni h i p o t e č n i zavod; moralo se mu je raz tolmači ti. In ta mož je bil v kuratoriju nekaj časa celo predsednik. AH seje nesejo denar.... V tej prijetni laški družbi je bil Bolko tako ponosen na svojo čast, da je „p o z a b i l" na svoje slovenstvo ter se podpisaval po laško: curatore. Ta deželni zavod daje tudi nekaj sto kron letne podpore nesramnemu, Slovence žalečemu laškemu listu „Corrierea. Bolkotu in Lapanji se jo zdelo to čisto v redu. Take poslance smo imeli v minolem deželnem zboru. .lako drag „kuratorM je bil poslanec .la-nez Lapanja iz Kobarida. Seje so bile vsak teden, in Janez Lapanja je hodil iz Kobarida v Gorico „sejat". 3 dni so mu računali za pot iz Kobarida in nazaj ter zamudo v Gorici. Vsak teden je zaslužil spočetka 105 K, kar znaša na leto, ki ima 52 tednov, 5460 K. Ali je bil toliko vreden Janez Lapanja*? Tej potrati, temu zametavanju deželnega denarja smo se postavili v ^Soči" po robu. Imelo jo nage prizadevanje kasneje uspeh, da ni bilo toliko sej.... Tal* so pomagali klerikalci »kmetoma" Bolkotu, ki jo že tako bogat, da je vlekel lepe denarce za seje, in Lapanji, da je imel plačo kakor kak visok uradnik. Pravemu kmetu je pomngano malo ali nič, tako pač, kakor odločajo Lahi. Zato pa je vsa babarija z deželnim hi-potečaim zavodom od klerikalne strani le grdo »leparstvo in nič drugega. Četrto zasedanje. Deželni zbor je začel zborovati zopet 21. septembra 1904. V drugi seji je povedal dr. Turna neustrašeno in moško deželnemu glavarju v brk, kako nesramno se slepari Slovence v c. kr. kmetijskem društvu, kateremu je predsednik sam deželni glavar dr. Pajer. Vse je molčalo v deželni zbornici, kar poparjeni so bili njegovi zvesti zavezniki, tako so pekla opravičena očitanja.... Napredni poslanci so stavljali v tem dolgem zasedanju v seji za sejo različne interpelacije, ki so se dotikale vsestranskih naših potreb, zlasti Se poljedelstva živinoreje, kozjereje, pogozdovanja, regulacije Soče, pospeševanja produktivnosti itd. Vse te interpe- lacije so bile dobro premišljene in temeljito podprte. Pri napravi deželnega hipotečne ga za vod o, se je izkazalo na upravnih troških 16.000 K; to so dela, katera so napravili le laški obrtniki. Slovence so popolnoma prezrli. Na interpelacijo dr. Turne o tej stvari je dr. Pajer lepo odgovoril, da se deželni odbor ravna po določbah in izkušnjah. Sokriva slovenska deželna odbornika sta — molčala. Dr. Treo je v IV. seji utemeljil svoj važen predlog glede-ustanovitve melioracijskega zaloga za izpremembo pašnikov na krasovitih tleh, Štre-kej pa, da naj začne vlada racio-nelno izvrševati zakon proti ponarejanju vina. V prvih štirih sejah pa so Lahi že lepo nabirali aa Purlanijo. Nabrali so hitro 4000 K za pelagro, 5800 K za malarijo, za kal v VI-lešu 500 K, za vodnjak v Ložah 400 K. Kar tako vmes! Glavno je prišlo na koncu. Naprednjaki so zahtevali u s,t a n o v i-tev deželnega melioračijsk*ega zaloga, da se začne sistematično in organiza-torično delo. Kaj pomaga n. pr. če se pri eni ali drugi reki utrdi en breg, drugega pa pusti. Ne nastane nič trdnega, nič se ne doseže. Denar je vržen proč. Ali takoj na to se je pokazalo, da pojde v tem pogledu po starem naprej. Sprejeli so delno premembo zakona o odpeljavi Monditn, v Jsonzato" v Furlaniji; povišali so znesek za 6000 K, ne da bi se oziralo na omenjeno potrebo enotnega načrta o regulacijah v nižini. Prišel je bil na razgovor tudi deželni hipotečni zavod. Glavno je bilo tu potrditev ravnatelja. Radi imenovanja se je bilo prijelo trdo v javnosti odbornika Berbuča. Podal je bil na to v »Gorici? posebno izjavo, v kateri je rekel moško, da spregovori o tem na merodajnem mestu. Ali ko je bila prilika v tem zasedanju spregovoriti moško besedo, se je pokazalo, da je Berbuč — fig a-mož. Molčal je v obeh deželnih jezikih l Ravnatelj je bil potrjen, kakor je hotel Pajer. Kako se gospodari v naši deželi, naj dokaže ta-le slučaj: Prispevka k troškom obrambenih naprav na le vem bregu Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALBXANDRE DUMAS. ==5 (Dalje.) — Prav, gospod Mordaunt, pravi Mazarin, dajte mi ono drugo pismo in sedite. Mladenič potegne iz žepa drugo pismo, ga da kardinalu ter sede. Kardinal je vzel pismo, vtopljen v svoje misli, ter ga sukal in obračal v roki, ne da bi ga odprl; toda začel je po svoji navadi izpraSevati poslanika, ker je bil iz lastne skušnje prepričan, du mu more malokdo kako stvar prikriti, kadar ga on izprašuje in gleda hkratu s svojimi očmi. — Gospod Mordaunt, vi ste pač še mladi za ta težki poslaniški posel, pri katerem padejo včasih najstarejši diplomati. — Monseigneur, triindvajset let sem star; toda motite se, Eminenca, če mi pravite, da sem mlad. Starejši sem nego vi, dasi nimam vaše modrosti. —- Kako to, gospod? vpraša Mazarin; ne razumem vas. — Leta trpljenja štejejo dvojno, Monseigneur, in jaz trpim že dvajset let. — Ah, da, razumem, pravi Mazarin; pomanjkanje; revni ste, kaj ne? Potem pa pristavi sam pri sebi: ; — Ti angleški revolucijonarci so sami berači in postopači. — Monseigneur, nekega dne bi moral dobiti premoženje šestih milijonov — toda vzeli so mi ga. — Torej niste nizkega rodu ? vpraša Mazarin začuden. — Ko bi nosil svoj naslov, bi bil lord; ko bi nosil svoje ime, bi culi eno najslavnejših imen na Angleškem. — Kako se pa imenujete ? vpraša Mazarin. — Mordaunt, odvrne mladenič ter se pokloni. — Mazarin je razumel, da hoče poslanec Crom-wellov ostati ineognito. Molčal je trenutek, toda med tem trenutkom ga je pogledal še z večjo pazljivostjo nego ga je bil pogledal prvikrat. Mordaunt je ostal nedostopen. — Vrag vzemi te puritance! pravi Mazarin sam pri sebi, ti ljudje so sklesani iz marmorja. Nato pravi gU3no: — 'Toda imate pač sorodnike ? vpraša. — Ostal mi je eden, da, Monseigneur. — In vas podpira, ne? — Trikrat sem ga prišel prosit pomoči, in trikrat je ukazal svojim slugam, zapoditi me. O, moj Bog! moj dragi gospod Mordaunt, pravi Mazarin, misleč, da malo omeči mladeniča s svojo hlinjeno milosrčnostjo; moj Bog! kako me zanima vaša povest! Torej no poznate svojega rojstva? — Poznam ga še le malo časa. — In dokler ga niste poznali?.., — Sem se smatral za zapuščeno siroto. — Torej niste nikdar videli svoje matere ? — Pač, Monseigneur; ko sem bil otrok, je prišla trikrat k moji dojilji; ko je prišla zadnjikrat, se je spominjam, kakor da bi bilo danes. — Dober spomin imate, pravi Mazarin. — O, da, Monseigneur, pritrdi mladenič 8 tako čudnim glasom, da je čutil Kardinal, kako mu je spreletel mraz žile. — In kdo vas je vzgajal? vpraša Mazarin. — Neka francoska dojilja; ko sem bil star pet let, m© je odslovila, ker nI nihče več plačeval zame, ter mi povedala ime onega sorodnika, o katerem ji je večkrat pravila moja matL — Ifaj je bilo potem ž vami? — 1&o sem plakai in beračit po cestah, me je pobral neki minister Kingstonov, me poučeval v kal-vinski veri, mi dal vso učenost, kar je je ittiel, ter mi pomagal iskati mojo družino. — In to iskanje ? — Je bilo brezuspešno; slučaj je naredil vse. — In ste zvedeli, kaj se je zgodilo z vašo materjo? — Zvedel sem, da jo je umoril oni sorodnik s pomočjo štirih svojih prijateljev, a zvedel sem tudi, da mi je kralj Kari I. vzel plemstvo ter me oropal vsega mojega imetja. — A, sedaj razumem, zakaj služite Cromwellu. Ker sovražite kralja! — Da, Monseigneur, sovražim ga, pritrdi mladenič. (Dalje pride.) »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavrič. Soče v Zdravščini se je dovolito2400K izvrši naj se delo pod vodstvom hidravličnega urada v Gradišču ob Soči. Z napredne strani se je povdarjalo, da gre tu v glavnem za privatno podjetje; jez z Zdravščini je ovira, ki dela neprilike Vipavi ter vpliva neugodno na celo Vipavsko dolino. AH dovolilo se je vsejedno 2400 K.Eto, zrcalo laško-kle-rikalnega gospodarstva! Ko se je začelo zasedanje bližati koncu, smo se začeli približevati deželnemu kmetijskemu uradu. Za tem je tičala Čudna nakana Lahov. (Pride še.) Prispevek za nabavo sena Velik uspeh poslanca Štruklja. Narodno-napredBi državni posl. se je trudil s prvega pocetka neumorno za | kolikor mogoče velik državni prispevek za nabavo sena. Določeno je kilo 75.000 K za Goriško-firadiSčansko in posebej za Trst 5000 K -ali sedaj je narastel prispevek na 140.000 K. Povedali smo pred časom, da je znesek premajhen. Štrekelj se je trudil naprej, kil večkrat pri poljedelskem in finančnem ministra, predlagal memoranda in dosegel uspeh. Obvestilo o poviškn je poslal poslancn Štreklja te dni finančni minister dr. pl. Korytowski. Ne pišemo k tema komentarja, samo to rečemo: Tako dela za ljudstvo poslanec NARODNO-NAPBEDNE STBANKE. Družba sv. Cirila in Metoda. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda znaša za bodoče leto okroglo 100.000 K, sicer so potrebe Se veliko večje, toda vsied gmotnih razlogov se ne more ustreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve, kako bo spravila to svoto skupaj. 16.000 K ima čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne družbe, raz-vidimo, da je pri nas zanimanje Še veliko premajhno. Potrebe so vedno večje, ker sili se more ubraniti le sila, toda družba nima sredstev, da bi mogla uspešno nastopiti; to ji bo pa le takrat mogoče, ako se bo zavedal vsak Slovenec, kako važno nalogo ima družba sv. Cirila in Metoda. Družba je izdala narodni kolek, računske listke, razglednice itd., a žalibog, koliko je v resnici dobrih gostilen, ki ne poznajo, oziroma nečejo poznati računskih listkov; koliko se piše pisem, ki nimajo narodnega koleka in koliko se pošlje razglednic, M prič&jo, da je pošiljatelj pozabil na družbo, na edino obrambo, ki jo imajo Slovenci. Dobro bi bilo, da bi se zavedale podružnice svoje važne naloge in bi širile narodno blago med slovenskim občinstvom. Zelo bi se pomagalo družbi v gmotnem ozira tudi s tem, če bi podružnice priredile vsaj po eno veselico ali predstavo družbi na korist. Ako pa že podružnica sama ne priredi, naj pa vsaj skuša vplivati nn razna društva, da bi dala pri prirejanju vtselic vsaj nekaj čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi družbin nabiralnik naj bi opominjal veselo omizje na važno nalogo, ki jo ima naša družba in da jo je vsled tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Dobili bomo km&ln, morda že v začetku marca precejšnje število novih nabiralnikov, zato prosimo, da se nam do takrat pošlje naslove dotičnih gostilen, oziroma trgovin, kjer bi nabiralnik dobro deloval. Zanimanje za družbo sicer raste od dne do dne, a upamo, da ko spozna slovensko občinstvo, kako potrebna je ta šolska družba, bo zanimanje zanjo še veliko večje. In prav zato je sklenil poseben konsorcij izdajati svoj mesečnik »Slovenski Branik", ki naj bi pokazal Slovencem delovanje in potrebe naše družbe, delovanje nam nasprotnih družb, sploh boje Slovencev proti potnjčevanju. Zato priporočamo ta list kar najtopleje in Vas prosimo, širite ga med Slovenci in pridobivajte naročnikov, naročnina 2 K 40 v naj se pošlje na upravništvo »Slovenskega Branika" v Ljubljani. Prepričani smo, da kdor bo bral ta list in spoznal žalostne razmere v obmejnih krajin, bo rad pomagal družbi sv. Cirila in Metoda po svoj: možnosti. DOPISI. Iz goriške okolice. \l Brd, 7. febr. 1908. — BGorico« strašno peče, če kdo po pravi strani posegače poslanca Fona. G. dopisnik iz sredine Brd (tu odpade vsako sumničenje na »Sočo«), je imel popolnoma prav, da je povedal posl. Fonu v brke to, kar je za Brda zaslužil; ob jednem je umestno tudi, da se je pohvalno izrekel 6 posl. Štrekljn, ki se je, čeravno ne v prvi vrsti poklican, energično potegnil na pristojnem mestu glede ustanovitve poštnega urada v Pevmi. Ako se je — morda — kdo, ko je že bila tozadevna stvar v pravi tir spravljena od napredne strani, zganil, čegava zasluga pa je? ....."......""'""....... : ....."..... O kakšnih Fonovih zaslugah za naša Brda vsaj mi Brici nič ne vemo; vemo prav dobro le, toliko, da Fonova ožja okolica je zelo važnim briškim zahtevam in težjam nasprotna. Dejstvo je tudi, da se je od strani, kojo „Goricaa hvali, več škodovalo v naših Brdin s tem, da se je obljubovalo ljudstvu vsaj v doglednem času neizvedljive stvari, vsled katerih obljub so nastali tupatam neprijetni odnošaji med koloni in gospodarji. Tu, slavna »Gorica" bi bilo tiho delo na pravem mestu, in ko je vspeh gotov, prinesti ga na širokem krožniku na dan; ne pa lahkoverno ljudstvo farbati v politične namene. Me trde briške glave ne verjamemo, da bi poslanec Fon za nas Brice na tihem delal, kajti če spravlja neizvedljive stvari v javnost, koliko raje bi kaj pozitivnega obesil na veliki zvon. Toliko za danes. Brici imamo še mnogo, mnogo pikantnega na razpolago. Y Boranjl Vrtojbi so pokopali v nedeljo Ano Boštjančičevo, ženo predsednika bralnega in pevskega društva »Napredek". Pogreb je bil ob 4. pop. Društvo je zapelo na kopališču ob grobu pokojnice v srce segajočo pesem, in sicer je bilo petje prav izvrstno. Merlak in Jožef BatiČ; pregledniki: Jožef Ipavic in Viktor Susič. Za enkrat se naroČijo sledeči Časopisi: »Soča", „Edinost", „Sloven-ski Narod" in »Primorski gospodar". Želimo mlademu društvu kar največ uspeha! Iz sežanskega okraja. Iz Satana. — Občinski zastop v Sežani je imenoval gosp. dr. G. Gre gor in a za njegove zasluge za občino častnim občanom, ker se odobrava povsodi, kjer poznajo našega vrlega dr. Gregoi Iz tolminskega okraja. TlMML — Pred kratkim je ukradel neki mladi cigan Mihi Šuligoju v Stopniku zimsko suknjo vredno 34 K in v Dolaji Trebuši Francu Obrek&rju 270 K gotovine. — Orož-ništvo je cigana zasledovalo do Loma, tam pa ni bilo nikakega sledu več in vse iskanje je bilo zaman. Iz ajdovskega okraja. V čralčah je pomagal Franc Volčič neki osebi, da je lažje ušla iz občinskega zapora. — Sedaj pa najbrž s svojim usmiljenim srcem zasluži to, da pride — sam v zapor. Včeraj je bil ravnatelj v strahu! Napovedana je bila nova opera. —• Vstopnice so bile že dopoldne popolnoma razprodane; opoldne pa je odpovedal nepričakovano — tenorist. — Hripav je S — Zdravnik je predpisal: osem dni v postelji.... Kar si domisli ravnatelj, ter hiti v bližajo trgovino po škatlieo pristnih Favpvih Soden-jskih pastil; pregovori Belinskega, da povžije nekoliko teh pastil z gorkim mlekom, ostale pa poje pozneje.... Učinek je bil čudovit. Na večer je pel Belinski — očainjoče. K temu so pripomogle le Favove pristne So-denske pastile. Škatljica stane K 125 ter se dobi po vseh lekarnah, dro-[erijah in trgovinah z mineralno vodo. 7 Glavno zastopstvo za AvstTO-Ogrsko: W.TL6ontzert, Dona] IV/1. Grosse If engasse 27. Domače vesti. ZjSlIllU Sl! — Po celem svetu se vrši boj med dvema političnima strankama: med napredno strujo in nazadnjaško, ki &e imenuje klerikalna. Ta zadnja je stranka kori-stolostva, korupcije, in še več takih in enakih lastnosti poseduje, ki niso baš častne. Tudi na Goriško se je zanesel ta boj, in sicer: po višjem pastirju sv. kntoliške cerkve; Oedaj ga nldaljujejo^sTtišti, ki jim ni mar dobrobit slov. naroda. Ta boj dosega visoke dimenzije in hoče vpropastiti naš narod, ako se ne zjedinimo ysi, ki smo naprednega mišljenja, v krepko obrambo proti ultra montaoskemu, brezverskemu, korumpi-ranemu in koristolovskemu klerikalizmu, ki želi vkovati naš narod v spone letargije in brezpogojne udanosti vsem tistim, ki se žive od žuljev naših. V zadnji šestletni dobi je na Goriškem takorekoč evel klerikalizem, a sedaj hoče obroditi sad. Preprečimo to! Volilci 1 Poglejte na prešlo šestletno dobo; ali se ne zgražate nad brezvestno politiko naših klerikalnih kolovodij ? Poglejte, kaj so vam zadali v tej šestletni dobi; pomislite na nečuvena hudodelstva nad slovenskim narodom na Goriškem. Klerikalci so prodali vas laški manjši v deželi; so vas prodali, kakor se proda krava na semnju. In sedaj hočejo take kupčije nadaljevatil, dokler ne boste narodno in gospodarsko uničeni. Naštevati mi ni treba vsega, kar se je vprizorilo na vaš rovaš, ker to že itak poznate, omenim pa samo „novi volilni red za deželni zbor". To je krivica, ki vpije do neba po maščevanju. Dve tretjini Slovencev naj se brezpogojno udasta laški eni tretjini! Kaj, mogoče se zdi našim klerikalnim voditeljem, da ste vi manj vredni kot Lahi, da je en slovenski mož manj vreden kot en Furlan?! Pred volitvami smo. Kaj nam storiti V Klerikalci Že delajo proti nam ter hočejo nas podjarmiti. Oni so že na delu. Zato pa je potreba, da se složimo tudi mi drugi ter jih složni vržemo ob tla. Če ne, bomo morali čez 6 let zopet naštevati udarce, katere dobimo iz deželnega zbora in odbora. Sklene naj se kompromis za volitve, da se pomete s klerikalno gola znijo. Naj nas ne ločijo pomisleki, ker časi so resni; drugače bode žel na vsi črti klerikalizem, a ta vrže naš narod v prepad, iz katerega se ne pobere, in tudi če se, pride na dan ves polomljen in treba bode leta in leta, da se spet zazdravijo rane, ki mu jih je zadal in'mu jih zada klerikalizea., ako se ne združimo vsi kot en mož, in vseh naj bo geslo: Proč s klerikalnim brezvestnim gospodarstvom nad goriškim sloven ski m narodom. Glas z Vipavskega. Iz SOdne Sluibe, — Predsednik okrožne sodnije v Kovinju Fran D u k i č je imenovan podpredsednikom deželne sodnije v Trstu. Imenik veleposestnikov je izšel ravnokar v »Osservatore Triestino«. Veleposestnikov je v tem imeniku 144. Kakor se vidi na prvi pogled, je precej izpuščenih. Zatorej se naproša vse veleposestnike, da se prepričajo, ali so vpisani ali ne, ter če niso, naj reklamirajo vpis takoj. Reklamacije je vložiti do 24. t. m. na c. kr. namestništvo v Trstu. Preskrbuje pa tudi reklamacije društvo slovenskih veleposestnikov v Gorici, do katerega naj se obrnejo prizadeti. Zveza narodnih društev. NirelM-lziftriimlM društvi za Rtžn dolino In StirOflOro v Gorici je imelo v nedeljo svoj ustanovni občni zbor. Od »Zveze narodnih društev" sta se ga udeležila gg. dr. Dinko Pnc in dr. Igo Jane. Po odobritvi pravil izvolil se je sledeči odbor: predseduik Špaca-pan Andrej; odborniki: Avgust Podgornik, Ernest Susič, Andrej Susič, Karol BatiC,Ivan V Skriljlk na Vipavskem se je vršil v nedeljo zaupni sestanek volilcev napredne stranke. Kaj se je vse govorilo na tem sestanku, ne bomo tu pripovedovali, omeniti pa moramo, da se» je povdarjalo od vseh str«nij, da treba skupnega nastopa vseh pro-tiklerikalnih življev. Povdarjalo se je, da po ložaj ni neugoden ter da če prevlada trezen razum, se lahko podere klerikalne pozicije ter pribori lepo zmago. Vsestransko se je omenjalo to in izražalo željo, naj se doseže edinost čim prej tla bolje. Tak je ljudski glas po Vipavskem. Opaziti je bilo tudi, da na Ajdovskem ni 9agrarcev\ To »gibanje" ni seglo do tje, marveč je ostalo precej daleč proč, tako da se le nekaj govori o neki „agrarni" stranki v ožji goriški okolici. Pameten kmet je imenoval „agrarno" stranko majhno dete, katero nima življenje. Vsi obsojajo dvojno pot ter kažejo na skupen nastop. Ljudstvo misli zdravo, ali pa se bo upošteval ta glas, kakor zasluži ?! • Smrtna kosa. — V Solkanu je umrla gospa Ana Korsič, rojena Mozetič, v visoki starosti 88 let. Žalujoči rodbini naše sožalja! Klerikalci na d8lU. — Klerikalci so imeli v nedeljo 8 shodov. Fon je bil v Brdin; govoril je na Sovenci pri Št. Ferjanu, prej v Kojskem po maši. Prišlo ga je poslušat precej ljudi j, ker je izbral primeren čas baš po maši. Če pa misli Fon, da so vsi tisti klerikalci, se presneto moti. Klerikalci bobnajo zlasti z udeležitvijo na Sovenci. Tam je bilo res precej Ijndij, sicer ne toliko, kolikor kričijo klerikalci, ali treba vpoštevati, da je prišlo obilo mladine, ki je čakala plesa. Obilo je bilo radovednežev, ki so pričakovali, da jim predloži Fon rešeno k o 1 o n s k o vprašanje. Pa razočarani so se vračali s shoda ter rekli, da Fona ne bodo volili. Kolonsko vprašanje rešuje Fon res imenitno. Napisal je bil par vrst obsegajoč predlog, naj se pomaga kolo-nom. Pa so se morali muzati v ministerstvib, če je sploh tje prišel ta imenitni Fonov predlog. S takimi predlogi se ne more doseči ničesar, ker taki predlogi sploh ničesar ne povedo. Če bi bilo Fonu kaj za kolone, bi bil moral predložiti natančno poročilo o stanju kolonov, potem bi se moglo začeti šele študirati to vprašanje. Tako je pa tistih par stavkov le debel pesek v oči volilcem. No, Brici so B,e kmalu otresli tega peska ter vedo prav ceniti Fonovo »delovanje* za kolone. Tako sodijo, kakor je opisano v dopisih iz Brd v „Soči". V Brdih Fon ne dobi dosti glasov. O udeležbi klerikalci grdo lažejo. V A v č a h je nastopil slavni kanalski Zega, bivši naprednjak. AH je kaj povedal, kako zanikerno je gospodaril v sadjarskem društvu ? Kdo more voliti človeka, ki je danes naprednjak, jutri agrarec, pojutrišnjem klerikalec? fta glavo bi padli volilci, ako bi volili takega človoka, ki se spreminja kakor kameleon. Dr, Dermastia prepeljava okoli podgorskega župana A. Klančiča. V nedeljo ga je peljal v Šempas in na Cesto. Klančič bi najboljše storil, da bi ne kandidiral več, kajti on je sokriv na vseh tistih krivicah, katere so zadele goriške Slovence iz deželnega odbora tekom zadnjih 6 let. O KSančiču smo imeli poprej dobro mnenje, ali svoje dobro ime je otemnil v družbi Berbučevi: da sedaj zopet kandidira, je naravnost Škandal. Kdor bi volil Klančiča, ta bo škodoval samemu sebi, kakor so si oni, ki so ga volili pred 6 leti. Kobarid in Bovec sta osrečila s svojo navzočnostjo kandidata Brecelj in cerkljanski župan Kosmač. Dolgočasni dr. Brecelj in Župan Kosmač z maslom nista preveč prikup-Ijiva kandidata, Zato je v gorah za nju tudi le malo ogrevanja. »60BIŠKA SLOV. MLADINA" priredi v sredo 12. t. m. ob 8. uri zvečer plesno vajo. Svira orkester. Vstopnina 1 K, dijaki 50, vin, dame, vstopnine proste. Ženski zbor penkiia la gliaaiaeia diužtva i Gorici priredi v soboto dne 15. februvarja 1903. v dvorani „Trgovskega Doma" pevski večer s plesom. "Vspored: 1. P. I. Čajkovskij: „Pri-roda i ljubav", trio in ženski zbor s sprem-ljevanjem klavirja; 2. C. Kjuj: nZadremaly Volny", ženski zbor; 3. Fr. Gerbič: „Rožma-rin", ženski zbor s spremijevanjem klavirja; 4. Josip Michl: „Nezakouska mati1*, sopran-solo s spremljev *em. klavirja; 5. Anton Foerster; BVenec Vodnikovih pesni", polni zbor s spremijevanjem klavirja. Spremlja na klavir g. Ciril Eržen. — Pevovodja g. Josip Michl. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene: sedeži I. vrste v parterji ali v galeriji 2 K 50 vin., U. vrste 2 K, HI. vrste 1 K 50 v. Stojišča 1 K, dijaki, vojaki-nečastniki in člani pevskih društev 60 vin, Vstopnice se prodajajo v prodajalni« gosp. A. Oabrščeka v „Tr-govskem Domu", gosp. Ant. Jeretič v Senie-niški ulici in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajnici. SI. občinstvo se prosi, da se po koncertu odstrani v spodnje prostore restavracije ali na galerijo, da se dvorana pripravi za ples. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c, kr. pešpolka št. 47. Opomba: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. — t Volilni Shod ! 6orlintk8IR se je vrSil v nedeljo. Zastopane so bile vse občine komen-skega okraja. Proglašen je bil za kandidata za deželni zbor t kraških kmečkih občinah Josip Štrekelj iz Komna. Za splošno kurijo se je proglasilo za kandidata državnega poslanca Alojzija Štreklja. Zastopniki komenske občine so proglasili po dovršenem shodu za kandidata v trgih Andreja Gab.j-SCeka,. Redni litil občni zbor »Sokoli" v Gorici še je vršil sinoči »pri jelenu" cb zadostni udeležbi. Zbor je pozdravil v prisrčnih besedah brat starosta dr. Treo, ki je apeliral na mladino, naj se združuje v/ Sokola«, JPoročjlp tajnika in blagajnika se je vzelo na znanje. O telovadnici se je bila razvnela obsežna debatav Za starosta je bil izvoljen zopet brat dr. Treo, za načelnika brat Zadel. V odboru so: bratje dr. J. Levpušček, Jakge, Jamšek, Bač-nar, Kerševani, BoStjančič; rač. preglednika dr. Podgornik in"dr. Jane; zastavonoša BoStjančič, namestnik Lebao. Sprejela se je tudi sprememba pravil. V trgih hočejo klerikalci kandidirati bivšega bovškega Župana L. Jonka. S kandidaturo pa pridejo na dan šele v zadnjem trenutku. N6, g. Jouko ne bo poslanec slov. trgov. „A|nri! »tilt8ljla zborujejo dan na dan v Gorici in postavljajo kandidate. Ti »voditelji* nočejo pa nič prav slišati o kakem skupnem nastopu. Tako se postavljajo v navskrižje z volilci po deželi; kajti „voditelji" in v bližnji okolici jih je par, ki trobijo v flstmostojen" rog kar naprej, dasi ve vsak pameten človek, da se na ta način le vzdržuje razcepljenost, ki koristi edinole klerikalcem. Ni kolmrskem plosv dne 25. i»\ m. so preplačali na v stopnini sledeči gospodje: odsek slov. trg. pomočnikov K 10, dr. Treo K 10, Drutovka Rudolf K 10, Zajec V. K 4, Čeroetič K 3, Hedžet K 3, Živic Al. K 2 Zornik J. K 2, Stepančič K. K 2, KlauČič Milan K 1, A. Mozetič K 1, Kozina K 1, Jeretič Albin K 1, dr. Puc K 1, Mozetič Josip K 1, Rusjan K 1, Saunig Iv. K 1, Roltar Albert K 1, Dekleva hotelir K 1, Mo> zetič J. K 1. Ker se niso vdeležili plesa, so poslali: g. J. Medved K 2, Vižintin čevljar K 2, Makuc Ferdo K % Ivan Budihna K 2. Srčna hvala darovateljem. Odbor. KljlMirjIi v Hcealni knjižnici v Gorici je bil imenovan, kakor smo poročali, gimnazijski katehet Qim, Da taka služba ni všeč Cleriju, je razumljivo. Zategadel se je odpovedal. AH to pa nadškofu ni bilo prav, ker noče, da bi bil Cleri še naprej katehet, marveč hoče, da pride Cleri za knjižničarja, da bi po tej poti gospodaril v licealni knjižnici nadškofijski ordinariat, katehet pa bi bil zagrizeni dr. Srebrnič, ki naj bi vzgajal mladino na gimnaziju prav po intencijah ultra-montaustva. Cleri je bil pozvan v ordinarijat, kjer je moral podpisati reverz, da sprejme službo knjižničarja ter ostane knjižničar. — NO, lepe reči! Krasnim časom se bližamo. Škofov prst se utika ž« v gimnazij in v knjižnico, nikogar pa ni, da bi ga pošteno krenil, da bi se ne mikal v reči, ki ga nič ne brigajo. OroiBlŠtlO jI pripeljalo v goriške zapore pohajava Franca Spiček s Kranjskega in Avgusta Latritsch iz Borovelj na Koroškem. — Pri zadnjem so našli zlato in srebrno uro, zlato in srebrno verižico, zlat prstan, 1 zlat za 50 frankov, itd. Latritsch trdi, da je vse to kupil. —- Sedaj je v preiskavi, kje je vse to dobil, ker so vse njegove izpovedbe — kakor se je dokazalo — sama laž. Vilka Sta St tstrtitll dva konja ter začela teči, kar se je dalo. Voznik pa je bi! 13-letni deček Just Colja iz Škrbine. Deček je pri tem padel pod voz ter si zlomil obe nogi. Sedaj se nahaja v tnkajšnji bolnišnici, PlŠ hodi po svetu Louis Bernard, znan pod imenom roi de marcheurs. Od 1. novembra 19u7, je prehodil Belgijo, Francosko, Švico, severno Italijo. V soboto je prišel v Gorico ter odšel v nedeljo v Trst, od tam pa v Carigrad. Bernard ima 22 kolajn. Gorelo je v hiši št. 20. v Gledališki ulici v prostorih soc. demokratične organizacije. Škode je par sto kron. Dobro domače zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-ExpeHerH), katero izdeluje Dr. Bichterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2*— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Izkaz pesredcialnici slovenskega trgovskega društva .Merkur" v Ljubljani ^ V službo se f^fTTP^^1ni'^xrTOsl»>voi*j*«Minufakturne stroke, 2 poslovodja mešane stroge, 4 knjigovodje in korespbndent za Ljubljano, 2 poslovodja in korespondent za deželo, 1 potnik, 1 koutorist, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pom. špecerijske in delikat. stroke," 3 pomočniki železninarske J?5^i._ J_R?fflQW.J>d^nin«wke_8troke,_2. kontoristinja z daljšo prakso, 1 blagajničarka star. moč, 4 prodajalke, 5 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 1 knjigovodja, 1 potnik, 14 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 kontoristinj, C blagajničark, — Posredovalnica posluje za delodajalce po-popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Jrpviki Nbraievaluo dru$tioa v Trstu vabi svoje člene in interesente na shod, ki ga sklicuje v smislu § 2, l. društvenih pravil v društvenih prostorih via S. Francesco št. 2, v sredo dne 12. t. m. ob 9. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Kaj nam je storiti proti žuganju bojkota naših jestvinčarjev 'i (Poroča gosp. dr. Rybarj. N. B. Na ta shod so posebno vabljeni naši državni poslanci, slovansko Časopisje in trgovske organizacije v Ljubljani, Gorici, Celju, Mariboru in Kranju. Postopanje nemške tvrlke Helnrlch Franck napram Slovenskim trgovcem se mora označiti kot skrajno izzivajoče. V zadnjem času pošilja ta tvrdka svojim odjemalcem odprte dopisnice v obvestilo, da pošlje svojega potniku v kratkem na obisk. Obenem pa se ta ultranemška tovarna priporoča slovenskim trgovcem kot najstarejše jugoslovansko podjetje svoje stroke. 5 tako trditvijo se hoče prikupiti slovenskim trgovcem ter škodovati domačemu podjetniku g. Ivanu Jebačinu, ki je ustanovil „Prvo jugoslovansko tovarno kavnih surogatov* v Ljubljani. Ako tvrdka Franck imenuje svojo tovarno v Zagrebu najstarejše jugoslovansko podjetje te stroke, tedaj zataji predvsem svoje rajhovsko pokolenje, vdrugič pa hoče zanikati dejstvo, da je že mnogo let prej obstojala v Ljubljani neka druga, tudi nemška tovarna za kavne primesi. Torej se tvrdka Frank niti po narodnosti niti po letih ne more imenovali ustanoviteljica prve take jugoslovanske tovarne. Edino res narodno podjetje te vrste je „Prva jugoslovanska tovarna za kavne surogate" v Ljubljani, ki podpira slovenska in hrvaška narodna društva in od katere je „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" zopet prejelo prispevek 100 K. — Slovenske trgovce pa opozarjamo, naj se ne dado prdslepiti od nemške tovarne in naj \ bodoče še z večjo vnemo sebi iu slovenskemu narodu v korist naročijo samo izvrstno „Zvezdno" kavino primes (cikorijo). Tečaj Za Šivilje priredi v Gorici društvo za pospeševanje male obrti, in sicer prihodnji mesec. Oglasiti se je v pisarni zavoda, ulica Morelii št. 37. do 22. t. m. Električno Železnico Matulje-Volosko-Opatija-Lovran so izročili v nedeljo javnemu prometu. Politični pregled. V Ogrski delegaciji je imenoval hrvatski delegat Babic-Gjalski trozvezo nenaravno skupino. Zveza z Nemčijo je nasproti naravi obeh držav. Delegat Zichy je rekel, da če hoče dobiti Avstro-Ogrska na Balkanu trdna tla, mora opustiti preziranje čuvstev slovanskih narodov. Razne vesti. Škof Flapp tožen l Rimu. -- Pred kratkim smo prinesli po puljskem „Omnibusua vest, da sta puljski prost Zanetti in rovinjski Župnik Rocco tožila škofa Flappa v Rimu, da podpira laški liberalizem. Zanetti je zdaj poslal „Omnibusu" popravek, da to n:' res. Nato pripominja imenovani list sledeče: Da obstoja med Zanettijesi in Flappom nasprotje, je več jasnih dokazov. Jasen dokaz je n. pr. v slučaju popa Matica, Flappovega protežeja. Zakaj ni hotel mons. Zanetti' javiti škofu dogodka skrajne nekorektnosti, ko je Matic prezrljiyo odbil Zanettijevo pismo in zaprl Mikoviloviču vrata ter odrekel mu pogreb njegove hčerke? Zakaj je rekel Mikoviloviču, naj on pošlje pismo škofu? Ni H res, da se je svoj čas Zanettijev organ „L' Avvenire" boril proti imenovanju sedanjega župnika v Vodnjanu? Nečemojrditi, da je v tem slučaju Zanetti dobil nalog od zgoraj, konstati-ramo samr da vobče vselej, kadar se govori o naših duhovnikih, pride nalog iz Poreča: La si irvita di retificare tosto... a da bi kaieri časopis pisat, da je kak nliberalnitt duhovnik ubil človeka, bi o kakem popravku ne bilo niti sluha.-------------:------------......----------!------- Tovana lokomotiv v Dun. Novem mestu je odpustila radi stavke 2800 delavcev. V Galiciji so velikanski snežni zameti. Železniške zveze so pretrgane. S Češkega prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. V Člkagu so izvršili anarhisti v zadnjih Šestih tednih 6 umorov. 31 irtev sneženega zameta. — 20 stotnijo pehotnega polka nekega francoskega regimenta je v Algeriji in sicer v Fort Hassa iznenc&l snežen vihar, kateri je uničil dva podčastnika, dva korporala in 30 mož, Nesrefia na železnici. — v Oncamau v de-partementu Finisterre na Francoskem zidajo novo železnico. V torek so skočili trije vagoni s petnajstimi delavci iz tira in padli v morje. En delavec je utonil, dva sta težko ranjena. Ponarejen denar v kitari. — Na kolodvoru v Tiflisu so aretirali moža, ki se je sumljivo vedel. V kitari so dobili pri njem ponarejenih kreditnih papirjev za 60.000 rubljev. Strašna tragedija zapuščene žene, — Zakonska Uuaillard v Parizu sta živela v vednem prepiru, vsled tega je žena zapustila s svojima dvema sinoma moža, dobila službo pri pošti in slabo preživljala sebe in svoja otroka. Ker sta bila otroka bolna, ni mogla točno opravljati svoje službe, in bila je začasno odstavljena za štiri dni, kar jo je tako presunilo, da je dala otrokoma piti strup, in ko je opazila, da sta mrtva, je še sama izpila, Kar je ostalo strupa. Zjutraj so udrli ljudje v stanovanje in dobili tri mrliče. Znižanje voznih cen na državnih železnicah leta 1908. je dovolilo'železniško ministerstvo za izlete, ki jih prirede šole, društva in druge družbe v proslavo cesarjevega vladarskega jubileja. Koliko dobička Ima pošta od pozabljivlh ljudi. — Največ dobička dajejo pošti pozabljivi in raztreseni ljudje, ki ne napišejo na svoje po-šiljatve pravih ali dovolj natančnih naslovov ali pa sploh pozabijo napisati naslov. Leta 1906./7. je preostalo svetovni pošti 293/4 mi-lionov takih pisem in drugih poštnih pošiljate v. Po določenem času namreč zapade pošti vse to, kar ni mogoče dostavljati ne odpoši-ljatelju, ne tistemu, ki mu je pošiljatev namenjena. Zapadlih 29% poštnih komadov je obsegalo rizna plačilna sredstva, namreč uan-kovce v vrednosti 330.000 K, nadalje čeke, menice in znamke za 13', milionov mark, skupno torej skoraj 14 miKonov mark. Čudno je, da Število pozabljivih m raztresenih ljudi narašča z vsakim letom. Seveda je treba vedeti, da je imela svetovna pošta v upravnem letu 1906./7. v prometu 4800 milionpv pošt-nih komadov, med temi je bilo 2800 milionov pisem, 112 milionov tiskovin, 830 milionov dopisnic in razglednic itd. Iz tega je tudi razvidno, kak velikanski pomen ima dan-1 danes pošta posebno za trgovino in promet. Naznanilo. V nedeljo, dne 16, februarja 1.1. ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih „restaoracije ITlarzini" v Gorici občni zbor za ustanovitev .društva trafikantov tobaka" j za pokneženo grofovino Goriško-Gra-diščansko na Primorskem. Pričakuje se obile udeležbe od strani vseh interesentov ODBOR. Odlikovana pekarija in iladCtona Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni Mil) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah. -•• Ur F FfllMff v Novem mestu Ul. Jj, ? UMU (Bodolfovo :: Kranjsko) skem jeziku pred sodišSi; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena i K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni'* A, Gabršček v Gorici. Prua goriška touarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične o^je, rimske soeče, koksa itd. Ud. Posebnost: papirnati topiČI. Nadalje priporoča: jubilejne transparente ˇ velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in * velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. = ferd. fTlakuc pooblaščen in priznan pvrotebnik Gorica, tekallšče Frana ]os. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače. Stavbinski polir spreten in zanesljiv dani stalr.it delo pri stavbinskem mojstra: Robertu 8mielowski v Ljubljani. I Unmh tarifa . Cmmo-pravani red in sodni prilffi slovenskem in hrvat- . z drugimi civilno- pravdnimi zakoni. • — Knjiga je popo- len zbornik pravil označene vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII.in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. TIr F FfllMff v Novem mestu Ul. Jj, ? UMU (Bodolfovo :: Kranjsko) Je uredil in Izdal: CHRISTOFLE&CI ie namizno orodje in posodje useh urst. Friznano težko posrebrajeno najlepše forme. Rompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za Iiotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. Christofle & G.- Dona] i ***mia*5 «¦»*** 0. kr. dvorni založniki Ilustrovaa cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom* (V lastni hiii, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telefon Št. 7a. RaCan poštne hranilnice Jtcv. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna uloa« se obrestujejo po 4 7, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsafcogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6 %, na varščino ali zastave in na menjice po 67* % ; za čas denarne draginje 7, % višJe- Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 — V najem se odda s 1. aprilom znana stacuna gosp. Josipa H oni g v Kanalu na trgu. natančneje se izuL pri gosp. Iuanu Rauter, pcstajenačelniku o Bohinjski Bistrici, Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na F. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolino ob Beni. Kekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. pige: Lepa hvala! Vaše sredstvo jo učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piše : »Priporočala bom vsafcomu VaSe izvrstno sredstvo t*?- ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi $dnevni rabi brez boleCin učinkovalo*. Proti poMljatvi 1 marke nemške veljave (tadi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Trgovina z vinom in žganjem# na debelo pri Sv. Luciji ob Soči ^a Za pristnost vina se jamči. Razpošilja se od SS 2S 56 litrov naprej. ^^ M ČEME ZMERNE. ttprZa obila naročila se toplo priporoča Cenj. dame in gospodje - Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria« in najboljšega izdelka, WNi# Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Original-Sictoria stroji #&S uporabi brezšumno. Onginal-Victoria stroji sKfirvr za. domačo rabo in obrtne namene. Originai^toriastrajipŠfši za umetno vezanje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam •učiteljico, ki poučuje brezplačno. Briiinal-Victoria stroji !^\Ul lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina aloga »Original-Victoria< troje? in dr% .< šivalnih stroje?, dvokoles »Pnch«, orofc^ jitinicjje in vseh lovskih priprav pri tv.dki KERŠEVANI & ČUK - GORICA [Stolni I trg" št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica RITA CASTELLO št. 4. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, jn najbolj učinkujoča želodčna grenčica avatai Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavami Goriška tovarna mila A. Gabrščelc Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Sloveaste gospodinje! Pestnšajte milo iz te AomaDe tovarne! mt jo izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s sohicem. PoskSvojfkIZfe! Različno pohištvo iz železi, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 J (v lastni hiši) j kateri ima t zalogi najbogatejšo 1 izbero pohištva vseh slogov za j vsak stan, priprostega ia naj- I finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. ' Gene brez konkurence.