o
Ipvd
Leto 2 - Štev. 9 (33)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD 1.-15. Maja 1975
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja	ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
»ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
VELIKA MANIFESTACIJA OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE
so današnji časi drugačni kot so bili 1921. leta in naj fašizem ne upa, da bo prodrl, ker bo trčil ob močno organiziran delavski razred.
Ko je govoril o odporniškem gibanju je rekel, da ta predstavlja drugi italijanski preporod, samo da je razlika med dvema preporodoma
(Nadaljevanje na 2. strani)
Po italijanski televiziji bomo gledali tudi slovenske programe
Dne 11. aprila letos so dokončno odobrili v senatu zakon o reformi radia in televizije. To je velika pridobitev za slovensko narodno skupnost, saj je bila s tem sprejeta zahteva po u-vedbi televizijskih oddaj in programov tudi v slovenščini.
Za predlog slovenskega komunističnega poslanca Albina Škerka iz Trsta, ki je zahteval, naj se uvedejo televizijske in radijske oddaje tudi v francoščini za francosko narodnostno skupnost v Dolini Aoste, so glasovali vsi poslanci strank ustavnega loka.
Važno je tudi dejstvo, da je bil sprejet popravek avstrijskega poslanca Riza (SVP) o uvedbi radijskih in televizijskih oddaj v ladin-ščini v provinci Bočen (Bolzano).
Naj povemo tudi, da je bil zavrnjen provokatorski spreminjevalni predlog, ki so ga predložili vsi poslanci fašistične stranke MSI • DN. S svojim šovinističnim predlogom so fašisti hoteli izključiti videmsko pokrajino iz števila tistih, ki bodo imeli televizijske oddaje v slovenščini.
Tako bomo mogli tudi mi, beneški Slovenci, spremljati televizijske programe v našem materinem jeziku. In to ni malo za nas! Demokracija koraka vendarle naprej, čeravno počasi, in mi se veselimo vsakega njenega koraka.
V nedeljo, dne 20. aprila, so po vsem Čedadu plapolale zastave in zidovi so bili prepleskani s plakati, ki so častitljivo povzdigovali Rezistenco in pozdravljali prihod predsednika italijanskega parlamenta Sandra Pertinija, nosilca zlate kolajne za hrabrost v odporniškem gibanju, človeka, ki simbolizira italijansko Rezistenco.
Svečanosti, katere se je udeležilo nad 10 tisoč ljudi iz raznih krajev dežele Furlanije-Julijske krajine (dosti jih je bilo tudi iz Beneške Slovenije), so se začele blizu železniške postaje pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni, ki je tam blizu. Po položitvi venca in spominskem poklonu se je razvil dolg sprevod bivših partizanov in demokratičnih državljanov po čedadskih ulicah, preko Hudičevega mostu do Trga
Rezistence. Na čelu sprevoda je korakala godba iz Or-zana, ki je igrala partizanske pesmi. Za oblastmi so
razne delegacije nosile številne vence, med katerimi je bil tudi venec z dvojezičnim napisom vseh kulturnih društev Beneške Slovenije ter venec jugoslovanskega konzulata iz Trsta. Prisotne so bile številne občinske delegacije s svojimi prapori, nacionalni prapor ANPI-ja, ki nosi več zlatih kolajn, bandero 76° Regimenta fan-„ terije iz Čedada, katerega 1 čete so bile prisotne za častno stražo in prav tako godba 76° Regimenta. Prisotne so bile tudi borčevske in dru-
ge družbeno-politične delegacije iz obmejnih občin Slovenije, jugoslovanski konzulat v Trstu pa sta zastopala generalni konzul Ivan Renko in konzul Ko-sor.
Komunistične sekcije iz nediških Dolin so pozdravile predsednika italijanskega Parlamenta, S. Pertinija z dvojezičnimi plakati.
Po odkritju in blagoslovitvi spomenika, ki ga je izdelal znani kipar Ceschia, se je nadaljevala svečanost na tribuni, ki je bila postavljena na Trgu Rezistence.
Na tribuni so bili s predsednikom parlamenta Perti-nijem vsi poslanci videmske pokrajine, minister Toros,
ZAKAJ PLAČUJEJO NAŠIM MINATORJEM PENZIONE S TAKUO VELIKO ZAMUDO?
Fonds des Maladies Professionnelles iz Belgije odgovarja Patronatu I.N.A.C.
v
u Čedadu
Na desetine naših bivših n (ex) minatorju, ki so djelali u Belgiji, prihaja na Patronat I.N.A.C. u Čedad an se kum-rajo, da jim plačujejo iz Belgije penzione tudi s trimesečno zamudo.
Patronat je že lansko Ijeto napravu pismo demokratičnim deputatom Škerku an Liz-zerju an jih obvestiu o nered-. nem plačevanju penzionov, da zadaržujejo denar u Italiji. Deputata sta uložila u Parlamentu interpelacijo na Ministra za djelo, a nista udobila pozitivnega odgovora.
Dne 18. januarja Ijetos je Patronat I.N.A.C. iz Čedada direktno pisu odgovornemu belgijanskemu organizmu, da bi zvedeli, zakaj se plačujejo penzioni s tajšno zamudo.
Fonds des Maladies Professionnelles iz Bruxellesa je na pismo Patronata odgovoriu 18. marca Ijetos. Pismo se glasi:
ki je predstavljal vlado, predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Pittoni, predsednik deželnega odbora Comelli, številni deželni odborniki in svetovalci, videmski prefekt, predsednik pokrajine Turel-lo s številnimi pokrajinskimi svetovalci, višji oficirji vojske in druge oblasti.
Na tribuni je najprej višji vojaški oficir podelil zlato kolajno materi padlega partizana Manfreda Mazzoc-ca (Tordo) iz Čedada, ki je padel tik pred osvoboditvijo v Rovtah pri Idriji, Emi Vugi vd. Mazzocca.
Manfredi Mazzocca je bil namestnik garibaldinske
«Gospodje,
u odgovor na vaše pismo od 18. januarja 1975 vam sporočamo, da so mesečni penzioni, ki jih dajemo mi-natorjem, kateri imajo profesionalno holjezan an žive u Italiji, redno, regularno plačani na «Banca Nazionale del Lavoro». Navezali smo kontakte s tem organizmom, da bi zvjedeli vzroke (cause) u zamujanju konstatira-nega plačevanja.
Sprejmite, gospodje, zagotovila mojega odličnega spoštovanja».
Za vodilnega funkcionarja, W. SCHAUBROECK sekretar administracije
Publiciramo to pismo, da bojo vjedeli usi minatorji, kje se ustavja denar njih karvavo zasluženih penzionov. Zahtevamo od kompetentnih oblasti, da intervenirajo!
Delegacije nosijo vence k spomeniku Rezistence. Na sliki je videti prof. Vertovca in £erna, ki nosita venec kulturnih društev Beneške Slovenije z dvojezičnim napisom
Predsednik italijanskega Parlamenta Sandro Pertini med svojim govorom v Qedadu. Na njegovi levi je v prvi vrsti minister Toros
republiška ustava, ki pa na žalost ni v celoti aplicirana.
Predsednik deželnega odbora Comelli, ki je govoril tudi v imenu predsednika deželnega sveta Pittonija, je naglasil, da ogromna udeležba na svečanosti dokazuje, kako globoko so zakorinjeni ideali svobode in demokracije v ljudeh naše dežele.
Minister Toros, ki je govoril v imenu vlade, je dejal, da se moramo odločno zavzeti, da se bo s tolikšno mero prelite krvi priborjena svoboda nadaljevala. Fašizem je predvsem poskus negiranja demokratičnih ustanov in se javlja vedno kot alternativna rešitev v času, ki je poln težav.
Nadvse zanimiv in važen govor je imel nazadnje predsednik parlamenta Sandro Pertini. Ostro je napadel porajajoči se fašizem ter ljudi in sile, ki stoje za njim in ga podpirajo. Poudaril je, da
brigade, ki se je borila za svobodo na slovenskih tleh.
Po podelitvi zlate kolajne je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora prof.
Gino Lizzerò, ki je orisal akcijo za postavitev spomenika in dejal, da je Čedad vreden tega spomenika, ker je mnogo prispeval v odporniškem gibanju, čedadski župan Del Basso je prebral telegram predsednika italijanske republike Leone ja.
Del Basso je v svojem govoru poudaril, da so se domoljubi borili in umirali pred 30. leti za boljše življenje.
Iz odporniškega biganja je nastala nova, demokratična Del oblasti okoli Pertinija na tribuni v Čedadu
p|f
V Čedadu slovesno odkrili spomenik..
Nadaljevanje s 1. strani
ta: v prvem je bilo protagonist meščanstvo, čeprav se je klicu po neodvisnosti odzval tudi narod. Protagonisti drugega preporoda, Rezistence, pa SO bili delovni Na z oča|j matj pa{j|ega partizana, M. Mazzocca (Torda), Ema Vuga ljudje, ki SO se borili, ne sa- Mazzocca, ki je dobila v njegov spomin zlato medaljo
mo proti nacifašizmu, niti ne za takšno Italijo, kakršna je bila pred fašistično dobo. Borili so se za bolj demokratično, za pravičnejšo in bolj pošteno družbeno ureditev. Zato pripada danes delavskemu razredu pravica do večje prisotnosti v odločanju politike in vodstva države. Kar so delavci dosegli s prelito krvjo, si ne bodo pustili iztrgati iz rok.
Pertini je tudi ostro obsodil dejstvo, da ne poučujejo po šolah zgodovine o odporniškem gibanju, o tem, koliko je bilo treba žrtvovati, da smo spet dosegli svobodo. Poučujejo zgodovino o prvi svetovni vojni, medtem ko so velika dogajanja v odporniškem gibanju za mnoge bela, za druge črna stran zgodovine.
Pertinijev govor je bil čestokrat prekinjen z vzkliki in aplavzi. Zbrana množica ga je pozorna poslušala in odobravala.
Popoldne so odprli v dvorani «Società operaia» zelo zanimivo razstavo o Rezistenci, zvečer pa je sledil v gledališču «A. Ristori» arti-stično-vokalni program, katerega se je udeležil tudi «Briški oktet».
Po Čedadu se je še pozno v noč slišalo odmevanje partizanskih pesmi.
Tako se je zaključila zares nadvse častna manifestacija ob 30-letnici osvoboditve.
Na manifestaciji 30-letnice osvoboditve v Čedadu je bila tudi častna četa 76° Regimenta fanterije
Lep moderen spomenik Rezistenci v Čedadu. Načrt je napravil kipar Luciano Ceschia
v
Perchè pagano in ritardo le UCEJA pensioni ai nostri minatori?
Decine di nostri ex-minatori, che hanno lavorato in Belgio, vengono a Cividale alla sede del Patronato I.N.A.C., lamentandosi che le pensioni pagate dal Belgio giungono loro anche con tre mesi di ritardo.
Il Patronato ha presentato, già l’anno scorso, una lettera ai deputati Lizzerò e Škerk informandoli del non regolare pagamento delle suddette pensioni, in quanto il denaro veniva fermato in Italia.
I suddetti deputati hanno presentato una interpellanza al ministro dei lavori in Parlamento, ma non hanno ricevuto esauriente risposta. Il 18 gennaio c.a. il Patronato I.N.A.C. ha scritto direttamente al responsabile organismo belga per sapere come mai le pensioni vengono pagate con tante ritardo.
II Fondo delle Malattie Professionali di Bruxelles ha risposto alla lettera del Patronato I.N.A.C. il giorno 18 marzo c.a. La lettera indirizzata al Patronato I.N.A.C. di Cividale dice:
Tomasetig Ada, udova Či-čigoja Antona (Nina) -Mahnjakova iz Dolenje Dreke, mati dveh malih otrok, ki so pred kratkem zgubili očeta, za katere so dobrosrčni judje darovali denar, ki smo ji ga izročili, nam pošilja sledeče zahvalno pismo:
Spoštovano Uredništvo «Novega Matajurja»!
Z usem sarcem se Vam zahvaljujem tudi u imenu mojih dveh malih otrok za humanitarno pobudo an solidarnost, ki ste jo izkazali do moje družine u narbuj težkem cajtu mojega življenja. Videla sem, da se je na vašo pobudo oglasilo puno dobrosarčnih judi.
Posebno se zahvaljujem
«Signori,
in risposta alla vostra lettera del 18 gennaio 1975, vi informiamo che le indennità mensili accordate alle vittime di una malattia professionale, residenti in Italia, sono versate regolarmente alla Banca Nazionale del Lavoro.
Dei contatti sono stati presi con questo organismo al fine di determinare le cause dei pagamenti constatati.
Vogliate ricevere, Signori, l’assicurazione dei miei distinti sentimenti.
Per il funzionario dirigente W. SCHAUBROECK Segretario d’Amministrazione
Abbiamo pubblicato questa lettera al fine di far conoscere a tutti i nostri minatori, dove viene fermato il denaro delle loro pensioni guadagnate con tanti sacrifici. Chiediamo, pertanto, l’intervento delle competenti autorità!
dreškmu komunu, ki je biu takuo občutljiv za našo nesrečo an nam parskoču na pomuoč. Prau takuo se zahvaljujem duhovnikom skupine «DOM», ki so pomagali moji družini, pokazali njih človješko an kristjansko solidarnost.
Posebno se zahvaljujem Zvezi beneško-slovenskih e-migrantov v Taminesu, centralnemu sedežu u Čedadu an usem juclem dobrega sar-ca, ki so čutili človješko duž-nost, da so odgovorili s svojimi kontributi na vabilo an pobudo «Novega Matajurja».
Buog naj usem doplih po-varne. Usem želim puno sreče an zdravja.
Ada Tomasetig udova Čičigoj
Dreka, 20. aprila 1975
DINO DI LENARDO IZ UČEJE
ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE ZA SVOJEGA BRATA
Družino Di Lenar do iz U-čeje je prizadela zelo huda nesreča. V nedeljo, dne 20. aprila, je utonil v mrzli vodi Tera pri Versa di Romans njihov 20-letni sin Dino, ko je reševal svojega 12-letnega bratca Natalina.
Di Lenardovi so se preselili iz Učeje na ravno pred parimi leti, ker njihova domača zemlja ni mogla več preživljati številne družine. Vsi so bili delavni: 53-letna mati Amalija, 30-letni Primo, 26-letni Rino, 20-letni Dino in tudi 12-letni Natalino. Taka družina se ne bi smela bati krize in zato so se preselili v San Vito ob Teru blizu Cervignana in vsi so pridno delali in živeli bolje kot pa pod sivim Kaninom. Bili so drvarji, kot doma.
Bila je lepa nedelja, toplo sonce. Dino in Natalino sta šla kot neštetokrat sekat drva ob Teru, ker preje tega nista mogla zaradi dolgotrajnega deževja. Po napornem delu in po mali ju-žini je stopil Natalino v Ter, da bi si oplaknil znoj in se nekoliko osvežil. Prav na tistem kraju, kjer sta sekala drva, je malo jezerce, dolgo okoli 120 metrov in široko 25. Natalino je zašel v kalno vodo in kar naenkrat ga je zmanjkalo. Brat Dino je takoj skočil za njim, ko je videl, da izginja v nevarnem vrtincu, ga rešil, a njega je potegnil val nazaj in je tako utonil.
Prestrašeni in premraženi fantiček, ki je bil rešen smrti, je kmalu doklical pomoč, a bilo je prepozno. Po nekaj urah so našli pogumnega Dina mrtvega, utopljenega.
Rajnki Dino je bil zelo priljubljen, ne samo v Uče ji, ampak tudi novim sovaščanom, saj je poznal le pošteno družbo in bil izredno navezan na družino in svoje vsakdanje delo.
Zahvalno pismo družine iz Dreke
DOM PASQUALE QUJOM
BENEČIJA LA GENTE DELLE VALU
24	--
Ne sembrava influenzata la Magistratura. Era curioso assistere al processo che un sacerdote intentò per calunnia contro due quotidiani.
Il presidente del tribunale insisteva nel chiedere se l’attore fosse abbonato al tal giornale sloveno, se leggesse il tal altro, in una maniera da sembrare che il processo si svolgesse contro il calunniato e non contro i calunniatori.
Ne sembrava influenzata la direzione della DC, alla quale i preti delle Valli hanno portato in massa i voti delle stesse. Alle proteste per la condotta di certi suoi aderenti, ignoranti la costituzione italiana, e all'invito dì fare loro osservare detta costituzione, rispondeva adducendo motivi di opportunità: chè, altrimenti avrebbe corso il pericolo di perdere voti.
Anche un onorevole del
centro sinistra ha inveito in Montecitorio contro i preti della Val Natisone.
Ne sembrava influenzata la Benemerita: ogni volta che c’era qualche cerimonia religiosa, o convegno, con partecipazione di sloveni triestini o goriziani — cittadini italiani anche loro — vi interveniva armata di tutto punto.
Direte che almeno la Chiesa, dato che è cattolica, non ne fosse condizionata. Invece le cose non stanno così. Per cominciare, S. Ecc. l'Arcivescovo, quando venne a visitare le nostre parrocchie, comparve attorniato — non per sua iniziativa — da armatissimi carabinieri, come se mettesse a repentaglio la sua vita e noi fossimo dei banditi.
Dato il prestigio morale e politico di cui la Chiesa godeva, sarebbe bastata una parola e tutta quella gazzarra avrebbe avuto termine.
Ma quella parola non venne. Perchè? Forse il motivo non è tanto misterioso quanto sembra. Mi spiego con un esempio. Tra i fedeli di una parrocchia c'era uno dei soliti Bastian contrari il quale si recava ostentatamente alla Messa in un'altra parrocchia, solo per non sentir pregare in quella lingua che egli stesso usa in casa e fuori. Il parroco di quel paese, alle rimostranze perchè non dicesse in Chiesa mai una parola in sloveno, dato che tutti, lui compreso, lo usino in modo esclusivo e dato che col suo comportamento rechi pregiudizio al proprio collega, quasi che fosse questi fuori squadra, così rispose: «Lo farei volentieri, ma, se parlo sloveno in pubblico, non mi danno sussidi per riparare la chiesa e la canonica».
La diocesi aveva, oltre aa un settimanale da tenere in piedi, anche diverse opere da realizzare. Per centinaia di milioni. Onde ottenere sovvenzioni, la diocesi pure era costretta a sventolare la bandiera nazionalista e lasciare che il disgraziato capro espiatorio di turno venisse preso a bastonate.
Non sarebbe molto edificante se anche in Italia ve-
nisse fatta una enciclopedia tipo Brockhaus, dove, a proposito dei Polacchi, sta scritto: «...und Ihre Nationalitàt wird je mehr und mehr durch Kirche und Schule verwischt» (...la loro nazionalità, grazie alla Chiesa ed alla Scuola, sta scomparendo sempre di più in più).
La Chiesa di N.S. non è una Chiesa nazionalista, perchè non sarebbe nè santa, nè cattolica, nè apostolica; avrebbe soltanto la tendenza all’unità, in questo caso, italiana.
Da quanto esposto si vede che, da almeno cento anni, al Governo dello Stato, dei Comuni e della Chiesa si cambiano i direttori, ma i suonatori rimangono sempre gli stessi.
CHE COSA AVVIENE NELLE VALLI
Dal momento che non si tratta di inviolabili misteri eleusini, eccovi un saggio di quello che avviene da noi. Sono alcuni esempi che potrebbero costituire interessante materiale di studio.
A S. Pietro nessuno aprirebbe bocca se si istituisse un corso di lingua tedesca,
inglese e, magari, turca o cinese, purché non fosse slovena. Che se qualcuno volesse iscriversi, verrebbe circuito e molestato fino a dovervi rinunciare.
Guai a fare una gita o pellegrinaggio a cui partecipino anche i cristiani di Gorizia e Trieste. Allarme! Qui c’è un complotto per cedere a Tito una fetta del territorio nazionale, almeno fino al Ponte S. Quirino!
La famiglia che mandasse un ragazzo a Gorizia o Trieste in collegio retto da religiosi sloveni, si vedrebbe arrivare in casa i carabinieri che chiederebbero il perchè ed il percò.
Viene una filodrammatica da Lubiana. Tutti i locali le aprono le porte: si tratta di scambi culturali; ne arriva una da Trieste e si trova nella situazione della sacra famiglia a Betlemme. Perchè?
Se l'ANPI (Associazione Nazionale Partigiani Italiani), nel cimitero di S. Leonardo, colloca una lapide sopra la tomba dei partigiani sloveni, con una breve scritta in italiano ed altrettanto breve traduzione slovena, come per
reciprocità fanno in Jugoslavia nei riguardi dei soldati italiani ed in tutto il mondo civile, ecco levarsi un coro di proteste per non si sa quale tradimento nè verso chi.
Se si fa un suffragio per Mons. Trinco, tutti si mettono all'erta. Come se il defunto monsignore si dovesse alzare dalla tomba e levare in alto il vessillo della rivolta.
Se i sacerdoti della forania di S. Pietro fanno una concelebrazione nella Grotta d'An-tro, con la lettura del vangelo in sloveno — tutti lo comprendono — ecco che qualche matura pollastra della azione cattolica si mette a mugugnare — forte, chè tutti la sentano —, quasi vedesse arrivare dal cuore della montagna, lo spettro dell'antica regina Vida.
Se i sopradetti sacerdoti si radunano in congrega, c’è tra loro quello, almeno fino a poco tempo fa, che si premura di riferire agli organi per la sicurezza nazionale gli argomenti trattati, facendo diventare rossi di vergogna gli onesti agenti per un così giudesco comportamento.
(Continua)
DAL DIARIO DEL COMPIANTO Don G. CRAMARO
Una vita spesa nella lotta per i nostri diritti
Komunalne an provincialne volitve
C E L E Z I O N I 3
IL PROBLEMA DELLA LINGUA
Nella zona, ad immemorabili si predicava, si insegnavano le preghiere e queste si dicevano in chiesa (meno le preghiere liturgiche) in sloveno e la dottrina cristiana veniva pure insegnata in sloveno, con un testo approvato dall’Arcivescovo di Udine già verso il 1880. L’Autorità civile volle più e più volte, che la predicazione venisse fatta in italiano.
La cosa sarebbe stata buona, se la predicazione in tale lingua fosse stata intesa, ma purtroppo quell’autorità, la quale tanto s’affannava per il cambiamento, non aveva mai pensato ad intensificare l'istruzione di queste popolazioni alloglotte, cosicché fino al 1933-XI0 Era fascista), si poteva dire che la zona alloglotta era l'ultima regione per le scuole, non solo nel Friuli, ma in tutto il Veneto. La cosa si era fatta nota più volte all'autorità interessata, ma senza nessun esito.
Ma ecco che il giorno 16 Agosto 1933X1° i Sacerdoti Cuffolo di Lasiz, D. Qualizza, di Vernasso. D. Cramaro di Antro, e D. Simiz di Mersino, vengono chiamati a S. Pietro al Natisone dal Tenente dei RR.CC. di Cividale, Sig. Vincenzo Batteatti ed ebbero da lui l’ordine perentorio di sostituire alla lingua slovena, nella predicazione e nell’insegnamento della dottrina ai fanciulli, la lingua italiana. I Sacerdoti suddetti dichiararono di non poter assolutamente ricevere simili ordini, se ò non dal Vescovo loro, da cui / esclusivamente dipendono ed al quale debbono unicamente rendere ragione del proprio o-perato. E tale dichiarazione fu ripetuta in iscritto quando il Tenente presentò in iscritto l'ordine perchè venisse accettato con la apposizione della firma. Prima cura dei Sacerdoti fu d’informare il proprio
Arcivescovo, Mons. Giuseppe Nogara, della cosa, anche per avere le debite istruzioni sul modo di comportarsi. E-gli disse di aver avuto conoscenza di quegli ordini, disse che essi furono trasmessi da Roma, dal Duce, che egli, appena richiesto da S.E. il Prefetto Temistocle Testa perchè volesse passare alla loro applicazione, aveva chiesto direttamente da Roma, perchè non aveva l’autorità per dare simili ordini, disse infine che, in attesa di una risposta, si accettassero quelli, perchè diversamente tutti i sacerdoti sarebbero condotti al confino; assicurò che si sarebbe adoperato a far cessare tutte le vessazioni degli elementi locali. Ciò succedeva il giorno 24 Agosto! Due giorni dopo il Ten. Bateatti, a Cividale ferma sulla pubblica piazza il sac. Cramaro e lo avverte che da quel momento doveva considerarlo diffidato, come primo oppostore degli ordini superiori dati dal Prefetto in pieno accordo con l’Arcivescovo; sapeva già quanto i Sacerdoti avevano detto nel colloquio avuto con l’Arcivescovo e preannunciava la sua visita nelle canoniche nel pomeriggio della giornata, il Sac. Cramaro eccepì l’autorità del Tenente per l’ammonizione e protestò contro il trattamento su una pubblica via, per questo ebbe l'invito formale di presentarsi al suo Ufficio alle ore 12. Ci andò, ma il Tenente fu irreperibile! Nel pomeriggio, accompagnato dal maresciallo Giorda, di S. Pietro, venne ad Antro; fu firmato l’ordine portato ed egli partì imbronciatissimo.
Gli elementi verdi locali e tutti coloro, che avevano degli interessi e delle speranze, credettero giunta l’ora propizia per sfogare le antiche passioni contro i Sacerdoti, identificati ormai, secondo loro, per disfattisti, sabotatori e jugoslavi ed incominciò lo stillicidio di vessazioni e di calun-
Motna, umazana voda v reki Nediži. Blizu Berginja se je napravil ob zadnji slabi uri velik plaz. Material je odnašala Nediža. Voda je tekla po reki več dni motna, umazana in gosta. Pravijo, da je poginilo več rib
1A PUNTATA
nie, in cui nessuno fu rispettato. La campagna era fomentata notoriamente dagli elementi del clero, che volevano diventare ad ogni costo eroi nazionali e cercavano di «rifarsi la verginità, ecclesiastica, perduta, attraverso l’attività equivocamente politica» (parole dette dall'Arcivescovo al Prefetto di Udine e ripetute ai Sac. Guyon e Crama ro a Rosazzo). Tale stato di cose persuase D. Cramaro a recarsi a Roma, per incontrare là S.E. Mons. Nogara, di ritorno dalla Terra Santa ed e-sporgli minutamente la situazione e chiedere, dalle altissime Gerarchie, una inchiesta sulla condotta e sull'operato dei Sacerdoti più bersagliati. Partì egli il giorno 24 Settembre ed il 27 mattina si trovava a Roma, insieme al M. R. Don Zufferli, Nel Collegio dei PP. Stimatini furono subito ricevuti da Monsignor Nogara, al quale esposero, in un colloquio dì oltre un'ora, la situazione anormale della zona e gli fecero vedere l'urgenza di una chiarificazione. Mons. Nogara fu oltremodo impressionato delle informazioni avute e pregò i due Sacerdoti a voler rimanere a disposizione sua, perchè nel pomeriggio ,verso le ore 15, li avrebbe chiamati in Vaticano, nella speranza di poter ottenere un'udienza da S.E. Mons. Pizzardo, addetto alla Segreteria di Stato per gli uffici straordinari.
Alle ore 13 infatti, i due Sacerdoti chiamati telefonicamente e avvertiti che i'appun-tamento era fissato per ore 16 e che quindi a quell'ora essi dovevano trovarsi davanti al portone di bronzo. Alle ore 15.30 ci si trovava appostati ai posto di consegna, di fronte alle guardie svizzere fra due carabinieri reali, che ci squadravano da capo a piedi. All'ora stabilita Mons. Nogara usciva frettolosamente sul portone e fece cenno ai due d’entrare; lo si seguì quasi di corsa e coll'ascensore si salì alla Segreteria di stato. Dopo un quarto d’ora di anticamera, piacevole anticamera, perchè Mons. Nogara c'intrattenne coi suoi ricordi sulla sua vita di corte,... fummo introdotti presso Mons. Pizzardo. Ci si trovava nella sala dei Diplomatici! Si prese posto al tavolo dell'illustre Monsignore; S. Ecc. Mons. Nogara fece brevemente l'istoriato degli avvenimenti e dei provvedimenti circa il linguaggio, poi invitò il Sac. Cramaro ad illustrare ed a chiarire gli ultimi dati di fatto. Fatta la descrizione dei luoghi, degli abitanti, delle condizioni e del grado d’istruzione concessa dai Governi fino a quest’epoca, protestò contro il provvedimento ed ancora contro il modo usato nel mandarlo ad effetto. Da vero diplomatico, l’Ecc mo Mons. Pizzardo non volle credere a quanto affermavo: «In 68 anni di appartenenza all'Italia, obiettò, è mai possibile che la popolazione ignori ancora la lingua italiana».
(Continua)
Prihodnjega 15. junija lje-tos bojo skoro po usej Italiji volitve (votazioni) za obnovitev komunskih, provincialnih an regionalnih kon-sejeu. U deželi Furlanije -Julijske krajine ne bomo im j eli regionalnih voliteu, ker smo jih imjeli predlanskem. Obnovili pa bomo komunski an provincialni konsej.
U 7. komunah nediških dolin je upisanih u volilne (eletoralne) liste 8.594 judi (volivcev), 4.432 moških an 4162 žensk. Novih mladih volivcev, ki bojo votali na podlagi leča, ki daje pravico do glasovanja 18-1 jetnikom, jih imamo upisanih u usjeh 7. komunah 441, so tri nove klase.
Povjedati muoramo, da od skupnih 8594 volivcev (ele-torjeu), ki so upisani u eletoralne liste, jih je vič ku an dobar part po svjete. Od teh jih pride malo votavat. Tipičen primer je komun Podbonesec.
U tem komunu smo imjeli na dan 31. decembra 1974 usjeh rezidentnih upisanih
judi 2136, sada pa imamo upisanih u volilne, eletoralne liste 2060 volivcev (ele-torju). če pogledamo no malo tele številke, tele nu-merje med judmi, ki so zapisani za rezidentne od par-vega dne rojstva naprej an tiste, ki so upisani u eletoralne liste, nam dajo tele ri-zultate:
Rezidentnih 2136 Volivcev, eletorjeu 2060 2136 — 2060 = 76 Tuole bi pomenilo, da od usjeh judi, ki jih ima pod-bunješki komun, samuo 76
ni volivcev, samuo 76 jih ne more votat.
U drugih besjedah; po telili podatkih bi muorali imje-ti u Podbonescu od 18. ljeta nazaj, do parvega dne rojstva (18 klaš), samuo 76 mladih judi. Tuole ne more bit. Kje je resnica?
Resnica je, da je na stuot-ke judi po svjetu, ki so še upisani u eletoralne liste. Puno pa jih je tudi zbrisanih, kar nam da jasno sliko, koliko judi je šlo iz tega komuna s trebuham za kru-ham po svjetu.
Kakuo so volivci razdeljeni po komunah
	Moški	Ženske	Mladi do 21 Moški	od 18 Ijet Ženske	Skupno
PODBONESEC	1055	922	46	37	2060
ŠPETER	840	873	63	54	1830
SV. LENART	540	549	36	38	1163
SOVODNJE ( * )	468	428	35	28	959
SREDNJE	452	434	17	27	930
GRMEK	485	434	15	19	953
DREKA	364	309	16	10	699
Skupno:	4204	3949	228	213	8594
(*) Za Sovodnje so številke provizorične, ker bo upisanih u eletoralno listo kakšnih 15 mladih manj.
PISE P ET AR MATAJURAC
St
Dragi brauci!
Rajnik Tinac Majacu iz Gorenjega Brda-Buog mu daj večni mir an pokoj, je biu zlo kuštan človek. Znu je na pamet puno prave an gonalc.
Brati je bukve družbe Sv. Mohora, na katere je biu naročen do svoje smarti.
Usi so ga radi poslušali, posebno otroci so se radi zbjerali okuole njega. Biu je dobar an pošten. Za usakega je imeu dobro besjedo. Tudi gospuod fajmoštar iz Ljes, Pre Pieri, ki je biu njega velik parjateu, se je rad ustavju par njem an se z njim vičkrat pogovarju.
Njekega dne, ko je biu Tinac posebno dobre voje, ga je obisku Pre Pieri. Pogovarjala sta se o posvjetnih an pobožnih rečeh. Pre Pieri se je čudu, da je mož takuo bistrega uma. Dostkrat mu je prelomu besjedo, da mu ni' znu iti naprej. Takuo mu je jau Tinac tisti dan: «Vi, gospuod, ste naredu puno šuol, ste učen človek. Poznate pos-vjetne an nebeške reči. Veste za use svečenike, pa le ne poznate tistega, ki je svet, a ni še gor u nebesih!»
«Papež, Sv. Oče v Rimu!» mu hitro odgovori gospuod.
«O ne. On ni še umaru. Jest pravim za pravega, posvetje-nega svečenika.»
«Kduo je pa? Jest ne v jem.»
«Slabo. Bi muoru vjedet!»
«Če ne vjem, ne v jem. Povej mi ti!»
«Sv. Gregor!» mu odgovori T inac.
«Kakuo Sv. Gregor? On je u nebesih!»
«Ne. Sv. Gregor GRE GOR in če gre gor, ni še gor!» mu povje an se zasmjeje Tinac. Tudi fajmoštar se je zasme-jau.
Ob njeki drugi parložnosti, ko ga je paršu gledat Pre Pieri, mu je povjedu Tinac, da imajo par ognjišču maj-han «palet», lopatico za mešanje žerjavice an pepela, ma da je takuo težak, da stavi, da lože uvadjo, da ga gospuod ne bo mogu uzdignit.
Kadar je zagledu gospuod tisto malo lopatico, se je zasmejau.
«Mislim, da mi jo ne bo težkuo uzdignit. Še tarkaj moči pa imam.» je jau Ti-nacu.
«Ložima uvadjo!» je šilu Tinac.
«Ložima uvadjo!» mu je odgovoriti gospuod.
«An litro vina?» upraša Tinac.
«Naj bo an litro vina!» mu odgovori gospuod.
Tinac je šti u kljet an po-vabu za sabo tudi gospuoda, da mu razkaže kljet an povje dost sort vina ima. Še prej pa je magmi ženi T režiji, da napravi, kar muora napravit. Ona je hitro zastopila. Moža
sta šla u kljet an se notar zadaržala vič cajta. Potle, ko sta že pokušala useh sort vina, je natoču Tinac še an litro za na mizo, za uvadjo, za stavo. Kadar je Tinac po-gruntu, da je šlo že zadost cajta mimo, sta zapustila kljet an se uarnila u hišo.
«Nu, sada bomo videli, al imam jest ražon al pa vi. Vzdignite našo ognjiščno lopatico, če ste kopač!» mu je kuazu.
Gospuod fajmoštar se je spet zasmejau, se parbližu ognjišču an popadu za ročaj lopatice. Lopatica mu je padla iz roke na tla an je takuo zar ju, da so ga čuli do bližnjih hiš.
«Ti, Tinac, pa si namest hudičja!» mu je jau, ko je ču-hu opečeno roko. Tinac se je takuo veselo sme jau, da se mu je videlo do garla.
Kaj se je bluo zgodilo? Terezija, ki je zastopila u luftu tise misli od moža, je ložla takrat, ko sta šla u kljet, gret u žerjavico ročaj lopatice. Kadar sta parhajala iz kleti pa jo je takuo postavila na ognjišče, da jo je muoru gospuod parjeti za zagreti del ročaja.
Pre Pieri mu ni zamjeru. Ko je počuhu roko, sta popila liter vina an se pustila kot dobra parjatelja.
Vas pozdrav j a vaš
Petar Matajurac
SV. LJENART
Mlekarn/ca gre dobro naprej
Mlekarne so imjele po naših dolinah velik pomjen. Mlekarnica je bila tista edina zadružna ekonomska celica, ki je djelala interese usjeh zadružnih kumetov.
U mlekarnici so se zbjera-li an pogovarjali o njih problemih. Bilo jih je puno po naših dolinah, a sada jih je ostalo zlo malo.
Že pred vič ljeti so zaparli mlekarnice u Dreki, u Klo-diču, Zamiru, čeplešišču, Matajarju an druge. Lansko ljeto so zaparli tudi tisto u Gorenjem Tarbju.
Djelouna muoč je šla po svjete. Mladih ni doma, za-tuo je iz ljeta u ljeto padalo število goveje žvine. Takse, dajatve pa so velike, takuo za velike, ku za majhane mlekarnice. Glih takuo muo-ra biti plač jan mlekar, če predeluje 15 al pa 3 kuinta-le mljeka. Glih takuo mu je trjeba plačjat kontribute na I.N.P.S., na I.N.A.M. an na I.N.A.I.L., pa naj djela u veliki al majhani mlekarnici. Takuo so padle majhane mlekarnice ena za drugo, zak obedan jim ni dajau pomoči, njeso mogle uzdaržat. Začela se je špekulacija s ku-povanjam an plačevanjam mljeka, ko so ga muorali prodajati an ga še prodajajo videmskemu konzorciju. Pla-čjevali so jim ga malo. An litro mineralne vode košta na doplih kot an litro mljeka.
škoda, da so šle takuo slabo končavat naše mlekarnice. To škodo spoznavajo naši kumetje tudi na tem, da ser an maslo, ki ga muorajo sada kupovat po butigah, košta puno vič, kot kadar so ga sami pardjelali. Mlekar-niški predjelki pa so bli Sigurno buojš, ku tiste, ki ga sada kupujejo po butigah. Edina mlekarnica, ki je še uzdaržala u rečanski dolini, je tista u Gorenji Mjersi pod Sv. Ljenartom.
Pred kratkem so se zbrali zadružniki (soci), nardili njih ratinga an sklenili, da se splačja, če je potrjeba tudi stisnit zobe, mlekarnico še naprej obdaržat, za interes usjeh. Obnovili so nov
konsej. Spet je biu imenovan za predsednika Ciril Ošnjak iz Ošnjega, kumet star 71 ljet, ki je biu že vič-krat predsednik mlekarniš-kega konsej a, narbuj tard, da se z mlekarnico gre na prej. Za sekretarja pa je biu spet imenovan dinamičen Renzo Višin.
U mlekarnici predelujejo sada parbližno 13 kvintalu mljeka, tuo je mljeko iz usjeh vasi Sv. Ljenarta pa tudi iz nekaterih vasi garmi-škega komuna. Mlekar je Angelo Cisilino, ki djela tle že 11 ljet. Kumetje ga imajo radi, ker se lepuo spozna na svoj mištjer, tuo se pravi, da jim djela dobro blaguo, do-bar ser. Napravi do 18 brusov, form sjera, (okuole 120 kg.), a ko je star mjesec dni, je že ves razprodan.
Željeli smo se pogovarjati tudi s sekretarjam R. Vi-sinijem. Uprašali smo ga, kakuo gleda na mlekarnico, al je pozitivno, da obstoja, al imajo judje, kumetje, zadružniki od tega interes. Njega odgovor je biu pozitiven. Jau nam je, da so šli do sada kar dobro naprej. Uprašali smo ga tudi, kakuo gleda za naprej. Jau je: «Do sada smo šli naprej an uzdar-žali tudi zatuo, ker smo dobivali kontribut od dežele (regiona) za prevoz mljeka. Kontribut, ki ga daje dežela za prevoz, doseže 60% na celotne prevozniške stroške (spese). Vidimo pa, kakuo gredo reči. Dežela je začela marsikaj rjezati s škarjami, ker ni denarja an ne more usega plačjevat. Če bojo znižali kontribut za prevoz mljeka, bo huda predla tudi naši mlekarnici.
Naši komuni njeso nikdar imjeli «debelih krav», a smo usedno njeki napravli po naših dolinah. Sada pa se kažejo ljeta «suhih, madlih krau», je zaključu R. Višin.
Tajšno je njegovo gledanje, ne samuo na mlekarnico, pač pa tudi na druge reči, ki se tičejo naše ekono-
mije. Al bo imeu ražon? Tisti, ki bo živeu, bo videu.
Mi želimo, da bi se mlekarnica u Sv. Ljenartu ohranila an dobro prosperirala, saj je ostala edina na oze-mju štirih komunov:	Sv.
Ljenarta, Srednjega, Dreke an Grmeka. Vemo pa, da njena ohranitev ne bo odvisna, ne bo dipendla samuo od djela an dobre voje kumetov, zadružnikov (sociu). Absolutno ne bo smjela zrna-njkat pomuoč od dežele an drugih oblasti.
KRAVAR
TISTI, KI NE ČAKAJO, DA BO PADALA MANA IZ NEBES, SE SAMI POMAGAJO
An djelovac iz Kravarja, Predan Zanet — Uršen —, ki je tudi komunski konselier u Sv. Ljenartu, se je naveli-ču čakat, da postrojejo kompetentne oblasti vodovod (akvedot), ki je biu že pre-vič ca j ta suh.
«Voda ne manjka u studencu, je pomislu Uršni Zanet. Zatuo je bluo čudno, da so jo muorli vozit z av-tocisternami vasnjanam su-datje iz Čedada. Pogledu je lepuo uso vodovodno napravo an ušafu prestor, kjer je lor pušču vodo, ki se je zgu-bjala u njeki prepad.
Popravu je use potrjebno an hitro postroju, kar je bluo za postrojit. Sada voda u Kravarju teče normalno. Ni bluo potrjeba velikih stroškov, ni bluo potrjeba dost denarja. Zadostovala je dobra volja Zaneta Uršnega. Tudi prevoz vode z avtoci-sternami iz Čedada je puno koštu.
Kravarčani so Zanetu hvaležni, lahko pa bi mu ble tudi komunske an druge o-blasti.
SOVODNJE
Fabio Pagon, sin Franca in Giuliette Pagon, se je ope-ku s kropan. Otrok, ki je biu rekoveriran u čedadski špi-tau, je zaleteu nehote u mater, ki je imjela u rokah lo-nac urjele uode. Zgodilo se je u saboto 19. aprila zvečer. Srečno, da še ni paršlo do buj hude nasreče, saj mje-dihi pravijo, da bo Fabio preča ozdraveu.
Malemu Fabiu želimo, da bi zarjes hitro ozdraveu.
VELESLALOM NA MATAJURJU
U nedjejo, 13. aprila, je organiziru «SCI-CLUB» iz nediških dolin veleslalom samuo za smučarje (šijato-rje) iz beneških vasi. Za veleslalom se je bluo upisalo 54, večina mladih judi.
Tekma (gara) se je varši-la brez obednih incidentov an ljepa ura je partegnila u Matajur puno judi, posebno jubiteljev tega zimskega športa.
Parve tri mjesta so zasedli:
Faustin Zuanella u času: 1° 8.3;
Mario Quarina u času: 1° 10. 40;
Giorgio Podorieszach u času: P 10. 42.
Organizacije, ustanove an posamezniki so dali na razpolago šijatorjem puno lje-pih kop.
Joško Kukovac iz Mašer, predsednik beneškega planinskega (alpinističnega) društva je podelil pokale «Novega Matajurja», Kulturnega društva «Ivan Trinko»
SPJETAR
IMENOVANO VODSTVO (DIRETTIVO) ŠUOLSKEGA INŠTITUTA
Pred kratkem se je zbrau konsej špjetarskega učiteljišča (Istituto Magistrale), da bi imenovau nove kole-gialne organe. Za predsednika je biu imenovan dr. Ber-gomas, za podpredsednika Valentina Jussa, za sekretarja pa Sergio Tomat.
Izvršni odbor (giunta esecutiva) bo takole sestavljen:
Predsednik ravnatelj prof. Giovanni Battista Passoni; člani prof. Sergio Tomat za učitelje; Giuseppe Lauretig za starše; Livio Begnach za šuolarje; Enore Fiore za neu-čitelje; Vittoria Prapotnich sekretarka.
Konsej je pregledu prošnje, ki so jih napravli sveti šuolskih razredov an je pregledu šuolsko hišo, ki je bla huduo poškodovana od zadnje slabe ure.
ATUCA
Dežela (Region) je dala špjetarskemu komunu 14 milijonu lir za zgraditev novega vodovoda, ker jim ob najmanjši suši zmanjkuje voda. Za ta vodovod bi morali črpati, uzeti vodo od vodovoda iz Bare. U teli vasi pa so protestirali, zak se bojijo, da bojo potle pa oni ostali brez vode. Kakuo se bo rješu tale problem, je šele veliko uprašanje.
an Zveze beneških emigrantov iz Čedada.
U nedjejo, 20. aprila, pa se je varšila na Matajurju druga kompetitivna smučarska tekma (fondo) 7,5 km.
Gare se je udeležilo 20 smučarjev. Na parvo mje-sto se je plasiral: Martina Luciano iz Tolmezza, ki je napravu 7,5 u 38 minutah an 36 sekund; Drugo mjesto je zasedu Juretig Silvano iz Marsina u 41,36; Trečji: Bordon Claudio iz Špjetra u 45, 48.
Pokal Uzdruženja športnih društev Slovencev v Italiji je dobiu Renato Qualizza iz Špjetra, ki je paršu parvi med kategorijo starejših.
PODBARNAS
Gian Franco Martinig iz Gabrovce je paršu stanuvat u našo vas, kadar se je po-ročiu. Sada je še bui veseu, ker mu je narastla družina.
Njega ženi Danieli se je rodila u čedadskem špitalu, u torek 15. aprila, adna ljepa čičica. Dala sta ji ime Paola.
Mali Paoli želimo puno sreče u življenju, ki ga ima pred sabo.
Podbonesec
Mariu Maršielu iz Podbo-nesca se je popuznilo na mokri poti takuo, da je pa-du na tla an se udaru u čelo, a rana ni bila takuo velika, saj je kmalu ozdraveu.
DREKA
POSTROJLI BODO ŠUOLO
PAR SV. ŠTOBLANKU
Glih ob ejesti par Sv. Što-blanku je velika šuola, ki je bila zazidana preoa po drugi uejski. Koštala je puno milijonu lir, a sada je že po-trjebna postrojitve, posebno kar se tiče notranjosti. Napraviti bo trjeba tudi centralno ogrevanje. Na zadnjem komunskem konseju je biu spar jet proračun (pre-ventiu) za postrojitev te šuole.
KRAS
U soboto, 19. aprila, sta se poročila u naši ejerkvi (Device Marije na Krasu) Trusgnach Jolanda Marija iz Trušnjega stara 20 ljet an Furlan Gian Mario iz Čedada, star 26 ljet. Za tole par-ložnost se je zbralo okuole noviču puno žlahte an par-j atei ju. Usi pravijo, da so imjeli ljep an velik ojcet.
GRMEK
HOSTNE
SPET JE ZVON
ŽALOSTNO ZAZVONIU
U srjedo, 16. aprila, je umaru u čedadskem špitalu Ciril Floriancig — Ualacu — Star je biu 65 ljet.
Rajnik Ciril je puno pre-tarpeu zavojo boljezni, ki jo je ušafu tu uejski. Puno ljet je gledu dobit penzion, a so njegove prošnje zmjeraj zavračali.
Glih no malo cajta pred njegovo smartjo je paršu dekret, ki mu je dau pravico do penziona, a na žalost zaharbtna smart mu ga ni pustila uživat.
Pogreb rajnkega Cirila je biu na Ljesah u četartak 17. aprila.
OGLAS
Iščem 4 natakarje oz. natakarice in 2 strežaja oz. strežajki za Nemčijo. Dobra plača, obvezno italijansko državljanstvo in znanje slovenščine. Telefonirati Trst 51283.
V PETEK 16. MAJA V PODBONESCU
Študijski center «Nediža» zaključuje 2. ciklus «Bene-čanskih kulturnih dnevov».
DR. MARIO PACOR Direktor Inštituta za zgodovino Rezistente v Novari Srečanje Slovencev in Italijanov v osvobodilnem gibanju
VENERDÌ 16 MAGGIO A PULFERO
Il centro di studi «Nediža» concluderà il II. ciclo degli «Incontri Culturali 1974-1975».
DR. MARIO PACOR
Direttore del l’Istituto per la Storia della Resistenza di
Novara
Incontro fra Sloveni e Italiani nella Lotta di Liberazione
Faustin Zuanella iz Matajurja. Slika je bila posneta pred nekaj leti
Na sliki mlekarnica v Gorenji Mjersi
Ciril Oinjak, predsednik mlekarnice v Sv. Ljenartu an njega nevuod Vaško