40. štev. V UubUani. sobota 22. oktobra 1921. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni doin, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru. Posamezna Steoiliia stane H 1*60. Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77. Naročnina: Mesečna G 1 m Glasilo NSS v Jugo?’ iji. Cene oglasom v »Novi Pravdi": Računimo za enostolpno petit vrsto, ki je 3 mm debela. 1) Pri malih oglasih (do 10 petit vrst ali 30 mm) stane prostor za eno tako vrstico 2 krone (12 din.) 2) Pri večjih oglasih (do 20 petit vrst ali 60 mm) stane prostor za eno tako vrstico 3 krone 3 4 din.) . 3) Pri velikih oglasih (to je preko 20 petit vrst) pa stane prostor za eno petit vrstico 4 krone (1 din.) 4) Poslana in reklamne notice se računajo po 8 kron (2 din.) za petit vrsto. Velikanske sleparije. Izdajalsko početje demokratov in radikalov. Omnium Serbe je naziv čedni družbi, ki vznemirja sedaj vso jugo- j slovansko javnost. Pašičev sin, ve- ! rižnik, čegar edina zasluga je, da je i njegov oče ministrski predsednik in najbogatejši človek Jugoslavije ustanavlja v družbi z nekaterimi jugoslovanskimi in francoskimi veleve-rižniki s pomočjo države velikansko tovarno za orožje. Gre se za več sto milijonov. Lumparija tiči v tem, da Hočejo delomržneži ogoljufati državo za stotine milijonov in jej naprtiti staro in neporabno francosko orožje, municijo in stroje. Profit nameravajo čedni tiči spraviti sami v žep. To je korito za radikalske potepuhe; da bi pa iz zavisti demo-kratarski apaši preveč ne kričali, se jim namerava dodeliti tudi slična družba za izkoriščanje države, la bi se imenovala: Omnium Yougosla-ve. Ker bo oskrboval Pašičev sinček naše vojake s zarjavelim francoskimi puškami, bodo liberalni di-žavotvorneži izropali državne šume v Slavoniji. Tu ima svoje umazane prste vmes demokratar Petrič. Račun je zelo enostaven: Petrič hoče iz državnih šum hrastovih in bukovih hlodov za železniške pragove in bi plačal državi za ta les skupaj 96 milijonov kron. Takoj nato pa namerava prodati te prage državnim železnicam in bi morala država plačati za svoj lastni les 360 milijonov kron tako, da bi »zaslužil« Petrič, dobri prijatelj dr. Kukovca in Žerjava, pri tej državotvorni kupčiji nič manj nego 234 milijonov K. Ce uganjajo lumparije možje' pri vladni mizi in na parlamentarnih klopeh, si dovolijo lahko isto tudi banke, verižniki in Židje. To smo doživeli pred nekoliko dnevi pri velikanskem valutnem tihotapstvu na ljubljanski pošti, ki je tem groznejše, ker je vzela to gorostasno lumparijo vlada pod lastno zaščito. Vlada je izdala še nedavno naredbo, da je najstrožje prepovedan izvoz valut, ker to silno povzroča draginjo. Kazen za valutno tihotapstvo je zaplemba vsega zaplenjenega denarja in še občutna zaporna kazen. Ljubljanska pošta je zaplenila 235 denarnih pisem polnih tujih valut v vrednosti ene milijarde kron. Mesto da bi. vlada kot to zakon predpisuje, ves denar v korist države zaplenila in tihotapce (demokratske in židovske bankirje) poslala na ričet, je vlada sama kršila zakon in zaplenjeni denar vrnila tihotapcem. Koliko so ti plačali uslugo demokratskim posredovalcem, še ni znano; vsekako pa toliko, da bosta »Jutro« ip »Pon-deljek« lahko še precej dolgo zobala iz tihotapskega korita. Zanimivo pri stvari je tudi dejstvo, da so imeli tihotapci preje v rokah oprostilne odloke ministrstva nego poštna direkcija, od katere so ošabno terjali valute nazaj. Da v domovini pod vodstvom državotvornih tihotapcev ne moremo brez škandalov živeti, je naravno; žalostno pa je, da smo zanesli te državotvorne metode tudi v inozemstvo in začeli zlorabiti poslaništva za tihotapske posle. To smo ravnokar doživeli na. Dunaju. Tam sta policija in financa zaplenila tri kovčeke z valutami, zlatim in srebrnim denarjem. Na kovčekih so bili pečati jugoslovanskega poslaništva, da bi se jih smatralo kot diplomatsko po-šiljatev. Lastnik teh mnogobrojnill milijonov je baje nek uradnik dunajske srbske bančne podružnice. Zanimivo pa je, kako so prišli uradni pečati našega diplomatskega zastopstva s tako lahkoto v roke valutnega tihotapca? Koliko je plačal za diplomatsko pečatenje? Slep pa je, kdor še ne uvidi, da mora zločinsko početje državotvornih zločincev privesti državo na rob propada in da so danes edino le demokratje in radikali krivi te strahotne mizerije in velikanske nezadovoljnosti v kateri plava vse prebivalstvo cele države. Protest N. S. S. proti draginji in korupciji. Shod NSS v Ljubljani, prenapolnjena dvorana. Stotine ljudi odhaja, ker ni več prostora. Enotna fronta delavstva z inteligenco. Splošno soglasje z obrambno politiko NSS proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Shod NSS, ki se je vršil prošli petek v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani pomeni naravnost impozantno zaupnico ljubljanskega prebivalstva Narodno-socijalistični stranki in njeni dosedanji nekompromisni načelni in neupogljivo na stališču obrambe delavskega ljudstva stoječi politiki. Že četrt ure pred napovedanim začetkom shoda je bila dvorana nabito polna. Govornika, ki sta prišla deset minut pred na- povedano otvoritvijo, sta se komaj pririnila na govorniško mesto. Točno ob poi 8. je R. Juvan otvo-ril shod, pozdravil vse navzoče, ter podal v kratkem nagovoru vzroke, ki so prisilili Narodno-socijalistično stranko k sklicanju protestnega shoda proti, vslcd napačnega gospodarjenja v državi vedno bolj rastoči draginji in korupciji, ki se razširja po naši državi. Kot prvi govornik je nastopil Fakin Zorko, načelstveni tajnik NSS, ki je v stvarnem govoru, na podlagi narodno-ekonomskih zakonov podal zbranim zborovalcem točno sliko narodno-dr-žavnega gospodarstva pri nas. Pokazal je pota, katera bi moralo iti naše državno gospodarstvo preko vseh stran-karsko-osebnih interesov, da bi dvignilo našo valuto in mednarodno zaupanje do naše države in s tem splošno blagostanje v naši državi. Med drugim je izvajal: Vedno rastoča draginja in v zvezi ■/. njo vedno slabše gmotno stanje vsakega posameznika izmed nas, je od NSS, kol zastopnice interesov našega delavnega ljudstva, lako inanuelnega kot duševnega, zahtevala da skliče javen protesten shod proti vsem onim faktorjem, ki so to stanje v naš. državi predvsem zakrivili. Kdor ima priliko spoznati se z razmerami v naši ožji domovini, kdor ima priliko prepotovati naše večje in manjše kraje, ta bo povsod naletel na tožbo o neznosni draginji, ki tlači cele skupine v največjo bedo in pomanjkanje, deloma že naravnost v glado-vanje. Ta enotnost po vsej naši domovini je jasen dokaz, kako upravičena je pritožba proti res delavno ljudstvo naravnost ubijajoči draginji. Oni krogi, |ovdarjaI pomembnost skupnega delovanja vsega delavnega ljudstva proti kapitalističnim izkoriščevalcem in pozival na skupen nastop v gospodarskih vprašanjih. Pozval je zborovalce, da naj ne pripuste, da bi reakcijonarna JDS še kedaj dobila ljubljansko občino in Slovenijo v svoje roke. Predsednik Juvan se je nato vsem navzočim zborovalcem za njihovo pa- 235 denarnih pisem bankirjem-tihotapcem vrnjenih. Ce govorimo o denarnih pismih, si navaden človek to ne bo tolmačil, kot bogve kako veliko zlo. Ce bo pa pomislil, da so bila to bankirska, si bo tudi takoj predstavljal večjo vrednost. Kadar pa bo slišal, dp se je telefonično zahtevalo pomoči za milijonske svote, ki so bile na ljubljanski pošti po 25. sept. 1921, ko je stopila prepoved valut in deviz v veljavo, čisto slučajno zadržana in sicer lepo število 235, in da so bila ta od iste vlade, ki je prepoved izdala, ne zapljenjcna, o ne,! bankirjem, — menda so to patrioti prvega razreda — slepoudano vrnjena, ta si bo tudi napravil svojo sodbo, ki jo bo sankcijo-niral pri prihodnjih volitvah. Te banke so pristnega »slovanskega« izvora, last obrezanih Židov, kot je a la »Kreuzcr« ctc. in kristal jugoslovanstva -pa je »Serbische National-.bank« . . . Ni naš namen, da brskamo v ta gnoj in nesnago: hočemo le priložiti temu škandalu nepriliko malega človeka, — naše rojakinje, — ki se je svojo mladost trudila in ubijala v Ameriki, da je prišla do malega zneska, ki bi ji naj olajšal stara leta. Kakor mnogo drugih rojakov, tako je prignalo tudi Ivano Šaus ljubezen do rodne zemlje nazaj, da preživi stara leta v svoji domovini. Kupila je hišo od gospodarja nemškega mišljenja v Ljubljani. A razmere in vedno naraščajoča draginja so jo prisilile, da je mogla znova nazaj v Ameriko, kjer ima še eno malo posestvo s hčerjo. V aprilu mesecu t. 1. je odšla z ameriškim denarjem 900 dolarjev na pot in ker ni zaupala denarja drugim rokam, ga je nesla s seboj. Na tihotapstvo ni niti od daleč mislila, ker si z denarjem ni nameravala svojega premoženja povečati in ji tudi ni moglo v glavo, da bi ji mogel kdo denar, ki ga je prinesla s seboj,-odvzeti, ker je bila pač prepričana, da gre s svojim zaslužkom kamor hoče. Na Vrhniki pa so jo prijeli iu zaplenili ves denar iu ne samo to: tri mesece je imela upraviteljica hiše neprestano pota in sitnosti. Advokati so zastavil »vse svoje moči«, da rešijo ta zne- deputacijo ogrskega državnega zbora, glede nagodbe, to je medsebojne realne zveze. Sporazum z Madžari j^ bil nemogoč. Sedaj so se pokazali Madžari mojstre, kako obravnavati romantično politiko Hrvatov. Cesar je pozval hrvatski sabor, da pošlje odposlance na državni zbor v Pešto, s čemer bi se priznali kot del Ogrske. Sabor je odgovoril, da tega ne more, ker še ni urejeno državnopravno razmerje med Hrvatsko in Ogrsko, ki je bilo po mnenju Hrvatov prekinjeno z vojnimi dogodki I. 1848. Sledili so udarci. Dne 25. maja 1867 je bil sabor kratkomalo razpuščen, oktroiran nov volilni red, povečano število virilistov, število voljenih poslancev pa znižano — in pri novih volitvah so imeli unionisti, t. j. madžaroni absolutno večino v saboru, ter sklenili nato 1. 1868 tako nagodbo 7. Madžari, kakor so želeli in zahtevali slednji. Nastopil je čas najhujših represalij zoper Hrvate. Velika notranjepolitična kriza v zljivo prisotnost zahvalil ter sijajno uspeli shod med splošnim navdušenjem za NSS in ostrimi protesti proti izkoriščevalcem naše države in s tem našega delavnega ljudstva zaključil. * Shod NSS je pokazal, da se je tej stranki posrečilo združenje naše inteligence z najpriprostejšim proletariatom. Ovratnik poleg odprte in zamazane delavske srajce, uradniška žena poleg žene delavca, to je jasen dokaz, da NSS polagoma doseza svoj cilj in združuje v borbi za svoje pravice vse delavno ljudstvo, ki živi od dela svojih rok in svojega uma. Ni daleč več čas, "4co bo NSS dosegla med našim občinstvom ono upoštevanje, ki ga radi svojega pozitivnega dela zasluži. sek, ker ni bilo tu slabega namena, pa razven ogromnih stroškov -10.000 K, ni dosegla ničesar. Koliko stroškov mora faktično tudi plačati, ker je prosila za zmanjšanje stroškov, danes ne morem povedati, ker procesa nisem mogel zasledovati. Mislim pa da tudi tu ne bo dosti dosegla, ker o zavodu za obubožane advokate še nisem nikoli ničesar čul. To je le en slučaj; prepričan pa sem,'da je sličnih še mnogo, mnogo, ker je uprava brezmiselna in ni zmožna, da gleda na posledice. Kajti to je nad vse slaba propaganda za inozemstvo, prav posebno za Ameriko, kjer je večinska naša inteligenca delavec. Vprašanje je sedaj le, je li vlada pripravljena popraviti te krivice; kajti s tem momentom, ko je tihotapcem, ki so imeli ta dobri namen, da ubogate sami sebe, — je postala z vsemi nared-bami to krivica, ki se jo mora popraviti. Zaplenite denar 235 pisem, kar Vam je to danes nemogoče, ali vrnite tudi revežu njegove žulje. I{. Internadionala in Slovenci. Stališče malih narodov v svetovni politiki je začelo dobivati novo lice. Cas pred svetovno vojno je bil malini narodom vse prej kot prijazen. Različni pisatelji so obdelovali vprašanje malih narodov in prihajali do zaključka, da jim je usojena smrt, ki se je na noben način ne ubranijo. Odpor proti nujni smeri razvoja so razglašali kot prazen nespameten, ter so samo obžalovali sile, ki gredo na ta način v gotovo izgubo. Kakor združevanje veli kega kapitala onemogoča mala podjetja — tako so primerjali, tako združeni veliki narodi onemogočajo neodvisno samostojnost malih narodov, in kakor razumen mali srednji podjetnik rajši sklene pravočasno prijateljsko zvezo z velikim kapitalom in se rajše zadovolji s par delnicami akcijske družbe, kot da bi utonil v brezupnem konkurenčnem boju, tako naj bi mali narodi rajše pravočasno poiskali spojitve, gospodarske in prosvetne, z velikimi narodi kot pa šli v brezupen boj za individualnost. Ta misel je izvrstno služila agitaciji mednarodne socijalnc demokracije. Mnogo razumnih ljudi se je iz Avstriji 1. 1870—71, pomeni zadnji poskus federalizacije monarhije, pri katerem naj bi se ustreglo tudi Hrvatom. Ta načrt je bil naperjen zoper Madžare in dualizem, zato so se mu v Pesti upirali z vsemi silami. Na Hrvatskem je zavladal nov kurz; imenovan je bil nov ban in pri novih volitvah je dobila narodna stranka, ki ni priznala naredbe, večino. Toda ogrska vlada ni marala sklicati sabora; odgodila ga je trikrat. O priliki zadnje odgoditve 20. septembra 1871 je izdala hrvatska vlada plameneč proglas na narod, v katerem se izjavlja, da se nagodba ne more smatrati za veljavno. Tri tedne nato je začel N. Evgen Kvaternik, ki je pripadal Starčevičevi stranki, svoje fantastično podjetje, vsled svoje romantične nature in pa v napačni domnevi, da bo splošna nezadovoljnost povzročila, da bo šel ves narod v boj za njim. Ostal je seveda osamljen; z maloštevilnimi prijatelji in pristaši je dije 10. oktobra 1871 pri Rakovici padel. teh razlogov odločilo za internffcijo-nalo, ki bi se sicer nikdar ne bili. Zlasti pri malih narodih. Ko pa je bila socijalna demokracija v živem razvoju in krepki rasti prisiljena svoje mrtve nauke spravljati v sklad z dejanskim razvojem, je moralo tudi v njej narodno vprašanje iskati nove rešitve. V naši monarhiji je vsled njenega značaja kot države narodov prišlo najprej do težav. V stalnih ostrih narodnih bojih, ki so bili nujna posledica dualističoe nadvlade nemštva in madžarstva, je morala mternaeiio-nalna misel, in njena moč. pri sociial-njh demokratih naše monarhije prestati odločilno preizkušnjo. Prestala jo je slabo. Karl Mann priznava v prvi letošnji številki socijalnodemokratične-ga mesečnika »Der Ivampf« v uvodniku, da so bile vse socijalno demokratične stranke, ki so dobile zastopstvo v našem državnem zboru, narodne ne pa mternacijonalne. Priznava, da so se nemški socijalni demukratje bali sklepov, ki bi povečali srd nemških meščanskih strank, češki in poljski socijalni demokratje pa so prišli p kaši v ‘•svoje narodne klube. Pokazalo se je, da kri ni voda, da ima narodno stališče večjo družilno silo kot skupni razredni boj delavstva proti meščanskim strankam. Pri nas Slovencih se to vprašanje še ni rešilo, ker so bili naši socijalni deniokratje dozdaj še vedno za tako odločitev prešibki. — Med svetovno vojno sc je to vprašanje rešilo v velikem na svetovni po-zornici ravno tako, kot se prej v naši monarhiji v malem. Pokazalo se je, da so koristi industrijalnega delavstva veliko ožje spojene s koristmi narodnih industrij kot skupne koristi v razrednem boju vsega delavstva celega sveta. Socijalni deniokratje vseh vojujočih držav so izjavili, da sc bije boj za boljšo ali slabšo njihovo bodočnost in so z enakim navdušenjem hiteli na bojišče kot navdušeni narodnjaki. Nemški socijalni demokratje so delavsKim masam napovedali, da bodo prisiljeni kot sužnji iti s trebuhom za kruhom po svetu, če se Angležem posreči uničiti nemško industrijo. Angleški delavec je brez obotavljanja pograbil zagotovilo angleških državnikov, da bo vsak Anglež bolj bogat, če bo Nemčija tepena. — Internacijonala je šla med nerabno šaro. Dolgotrajna vojna je oslabila sile, ki so v začetku dajale hrano bojnemu razpoloženju. Na mesto surovega oboroževanja brezobzirnega nacijonaliz-ma je zmagalo načelo samoodločbe narodov, ki služi v prvi vrsti malim narodom. Svet je izprevidel, da človeštvo ne l)o našlo rešitve na ta način, da bi si veliki svetovni narodi razdelili male narode kot plen, da jih v miru po vojni lepo prebavijo, da ni nujno za nadaljni razvoj, da mali narodi izginejo v žrelu razširjajočih se svetovnih narodov in da izgine popolnoma njihova osebnost. Našel se je drug ključ iz zagate, malim narodom naj se da samoodločba, »sami naj si volijo vero in postave«, svobodni naj mesto suženjstva iščejo prijateljskih zvez s sosedi. Samo ob sebi je umevno, da morajo mali narodi to nepričakovano rešitev svetovne politike po vseh svojih močeh izrabiti. Pred svetovno vojno s< bili mali narodi stvar, predmet svetovne politike, samoodločba jih napravlja za osebe, samostojne sograditclje svetovne politike. Kclor bo priliko zamudil, bi sam pričal, da še ni vreden postati sotvoritelj svetovne politike. V odločilnem boju za samoodločbo narodov mali narodi še veliko težje prenašamo delitev bojnih vrst kot preje. Preje smo zamerili slovenskim so-cijalnim demokratom, da so hodili v politiki svoja pota, da so bili edini v državi, ki so dosledno vztrajali na in-ternacijonali. Smatrali smo za narodno krivico, da so ravno socijalni demokratje najšibkejšega našega naroda iskali rajši skupnosti z nemškimi so-drugi kot s strankami lastnega naroda, danes jim pa moramo še bolj zameriti, ko je socijalna demokracija celega sveta zavzela narodno stališče, da naši socijalni demokratje še vedno smatrajo za važnejšo nalogo, čuvati svojo strankarsko individualnonost kot v strnjeni črti vršiti boj za našo samoodločbo. Širite „Novo Pravdo"! Zemlja, delo in kapital. Poleg dela in kapitala tvori zemlja narodno premoženje. Danes si slcoro ne moremo misliti koščka zemlje, ki bi ne bil v lastnini posameznika ali družabne celote. Nekdaj ni bilo tako. Minevala so dolga tisočletja mladostne dobe človeškega rodu, ko zemlja se ni bila nikogar last. Narodom pr-votnil^Jtulturnili stopenj: lovcu in ribiču ni bilo do zemlje. Prvi megleni pojem o lastnini zemlje je nastal pri pastirju, ki je vsadil in negoval sebi v korist prvo kulturno rastlino. Prvotni pojem lastnine pa vsekakor ni bil pojem zasebne lastnine, marveč pojem skupne lastnine, ker v tistih časih posameznik zasebne lastnine se ne hi mogel braniti proti drugim. Družine, rodovi, narodi so zasedli gotove dele zemlje in jih zamenjali z drugimi, če niso več vstrezali njihovim potrebam. Zasebna, lastnina do zemlje se je mogla razviti šele potem, ko so dobili posamezni rodovi ali narodi stalne meje svojih držav. Od tistega časa naprej je imela zemlja velik narodnogospodarski pomen, ugled obdelovanja zemlje pa ni bil vselej ve-Tjavi zemlje primeren. Lastninske pravice do zemlje so se v zadnjih dvatisoe letih čudovito spreminjale. Malo da ne pri vsakem narodu so bile drugačne. Dajali so jo v najem knezom in drugim cerkvenim ali posvetnim veljakom, ti pa zopet v podnajem. Obdelovatelj zemlje ni bil jirost državljan, ni bil lastnik zemlje, on je tlačani). Drugod so bili lastniki zemlje veleposestniki; kmet je tlačanih Zopet drugod je bila zemlja last posameznih družin, zadrug; člani družine so bili solastniki . .. Kmet še ni dolgo časa prost državljan, neomejen lastnik zemlje, bo j>a to odslej gotovo vedno ostal. Zato pa se jrač vsakemu zdi nerazumljivo, da sc je našel tekom ruske revolucije ruski državljan, ki resno goyori o tem, da se mora vsa ruska zemlja razlastiti in postati skupna last. Demokratizem, ki ustvarja osebno prostost, prostost lastnine, naj bi prostost ubijal! Baš svetovna vojska je dognala, da zemlja, da kmetski stan mr-pre-nese več okov robstva. Svetovna voj-. ska je namreč poleg drugih zanimivosti prinesla tudi nekako monopoliziranje poljskih pridelkov. Kako slabo se je obnesla ta uresnitev prostosti prometa s poljskimi pridelki, skušamo na lastnem telesu. Zato pa tudi danes z večjim prepričanjem lahko trhlimo, da bo v demokratični., državi kmet prost gospod na lastni zemlji. Pomen zemlje se bo v demokratični državi dvignil. Kmet ne bo le na volilnih shodih, ampak tudi v resnici enakovreden član človeške družbe. Kmetsko delo bo častno delo. Gotovo pa bo demokratizem zahteval tudi nekatere spremembe glede latninskih razmer do zemlje. Izginila bodo graščinska veleposestva, ti zgodovinski spomeniki iz dobe tlačanstva. Da pa ne nastanejo nova veleposestva, treba bo določiti največji obseg posameznega posestva. Zdrav kmetski stan je namreč mogoč le tam, kjer ni ne veleposestev, latifundij — pa tudi ne preveč na drobno razkosanih zemljišč. Nasprotno je pa zopel v interesu zdravega delavskega stanu, da se isti naveže na zemljo. Pa ne samo za delavca, tudi za obrtnika in meščana, bi bilo bolje, če bi imel lastno hišico "in poleg iste oral zemlje. Poleg stanovskega poklica bi se pečal z vrtnarstvom, čebelorejo ali rejo malih živali. Pri teh postranskih opravilih bi mu pomagala družinica. Na ta način bi si preskrbel večino lastne prehrane sam. Bil bi znatno bolj prost in neodvisen, znatno bolj — srečen. Vzajemno bi se pa s tem tudi socijalno težišče najlažje prevalilo od kapitala na zemljo. Ideja je gotovo lepa in demokratična, treba jo je le izvršiti. Kako idealen načrt bi se dal v tem oziru izdelati za bodočo Ljubljano, ki ima proti jugu obširno barje, proti severu pa obširno savsko ravnino . . . Na eni strani zdrav, krepak kmetski stan, na drugi strani pa zadovoljen delavec, obrtnik, meščan: in vse po zaslugi demokratične razdelitve lastnine do zemlje . . . Čebelarstvo M narodnem gospodarstvu. Pomen čebelarstva v narodnem gospodarstvu je mnogostranski, zato v splošnem tudi premalo znan in premalo vpoštevan. Znano je pač, da čebelarstvo daje med in vosek in omogočuje trgovino z živimi čebelami. Da je pa veče gospodarske važnosti kakor med in vosek in trgovina s čebelami ono pospeševanje sad-jereje in kmetijstva, katero povzročajo drobne čebelice kot oplojevalke sadnega drevja, bele detelje, esparzete, maka in drugih kulturnih rastlin, je že manj znano. Še manj znana je ona stran čebelarstva, ki posega v zdravstvo. Nadalje se vse premalo vpošteva vzgojevalni in etični pomen čebelarstva, sicer bi bil pouk v čebelarstvu že davno vpeljan v vseh ljudskih šolah po deželi in poleg vsake ljudske šole bi stal vzoren čebelnjak. Nov pomen čebelarstva so našli sedanji izredni časi v preskrbi neštevilnih invalidov. Vzrokov dovolj, da se tudi širša javnost zanima za čebelarstvo. Jem bolj, ker je čebelarstvo za nas Slovence nekaj izvirno domačega, pa tudi zalo, ker so vse one strani čebelarstva, ki posegajo v narodno gospodarstvo, splošno zanimive..Končno pa tudi zato, ker se je na tem narodnogospodarskem polju pri nas dosedaj veliko grešilo ni je prav sedanja doba, ko stopamo na plan kot svoboden narod, najbolj pripravna, da si temeljito izprašamo vest, obžalujemo vse gospodarske grehe m si ustvarimo podrobne načrte in solidno podlago za neodvisno, srečno in ugledno bodočnost. S čebelarstvom si lahko ustvarimo mogočno panogo našega narodnega gospodarstva in vir velikega bogastva. Dodati hočem kratek pregled narodnogospodarske vloge čeOelarstva. Se poprej pa nekaj splošnih opazk. Čebelarstvo je gotovo najstarejša gospodarska panoga. Vsi znani narodi so se pečali s čebelarstvom. Grki in Rimljani so' gojili in opevali čebelico. Nam Slovencem pa gre zasluga, da smo prvi odkrili znanstveno biologijo čebele in položili s tem temelj za modelno čebelarstvo. Cesarica Marija Terezija je ustanovila leta 1771 na Dunaju prvo čebelarsko šolo in Slovenec Anton Janša, doma iz Zabreznice na Gorenjskem, je poučeval prvi na tej čebelarski šoli. In kar je učil Anton Janša pred 150 leti, tvori še danes podlago čebelarski vedi. Umestno je, da to poudarim, posebno v teh zanimivih dneh, ko sili vsepovsod na dan prepričanje, da je prava kultura vse kaj drugega, kakor pa izum novih morilnih sredstev. Ce so moji biologično-naravoslovni sklepi pravilni, pa ni slučaj, da so Slovenci prvi odkrili znanstveno biologijo čebele. Po mojem mnenju so se namreč izmed vseh indogermanskih narodov baš Slovenci najbolj intenzivno bavili s čebelarstvom, živeli s čebelico v najožjem stiku. Sklepam pa to iz sledeče okolnosti. Izmed vseh znanih krajevnih čebelnih pasem je kranjska čebela najbolj krotka; velikq bolj krotka kakor recimo južno živeča ciperska ali afriška pasma ali kakor severno živeča nemška pasma. Če bi odločevali le vremenski in podnebni momenti, bi bila bolj na severu živeča nemška čebela manj dražljiva. Treba torej nekako vpoštevati tudi zgodovin-sko-biologični moment; razmerje človeka do čebele, čim več se bavimo z divjimi živalmi, tim prej se iste udo-mače, čim lepše ravnamo z njimi, tim bolj postanejo krotke. Res, da bi v tej kratki dobi, v kateri bivajo Slovenci na sedanjih tleh, narava čebele ne bi mogla bistveno spremeniti. Nasprotno je pa tudi verjeno, da so Slovenci prinesli svojo udomačeno čebelico iz svoje stare domovine na svoj dom. Na gorkem vzhodu je bil stari dom naših dedov in na gorkem vzhodu je prvotna domovina čebelice, ki si' je osvojila s svojo pridnostjo in svojim čudovitim in vzornim družabnim in družinskim življenjem srca naroda celega sveta. Naši dedje pa so bili posebno naklonjeni, čebelar iz Istre in Dalmacije je še danes prepričan, da bi bilo sramotno zanj, če hi prodajal čebelice kot navadno blago, pa da bi taka kupčija prinesla nesrečo njemu in njegovi hiši. Tako tesno sta spojena v slovenski in slovanski duši usoda človeka in usoda tovarišice: čebelice . . . Zdravstvo. Spanje je za vsakogar neobhodno potrebno. Spanje nas okrepi in osveži po vsakdanjem delu ter nam daje novih moči. Nespavanje utruja in ubija telo in dušo, draži živce, povzroča slabo voljo in jemlje veselje do vsakega dela. Človek skoraj lažje prenaša lakoto nego čezmerno bdenje. Ako si kradete čas spanja, si kradete s tem življenje in hitite smrti v naročje. — Spanje mora biti redno in mirno, ako hočemo, da nam koristi. — Dnevno spanje nikdar toliko ne izda kakor nočno. Majhni otroci morajo spati vso noč in še precejšen del dneva. Saj pravi prislovica, da »rastejo v spanju«. Mladina od desetih let naprej naj spi naj-manje K) ur. Leže naj zvečer pozimi ob 8., poleti uh 9., po novi uredbi časa ob 10. Odraslim ljudem zadošča 7 do 8 ur spanja. Slabotni, malokrvni ljudje pa naj spe 9 ur na dan in naj tudi po obedu ležejo za kake pol ure. Spavaj v hiši v postelji in ne na tleh. Velike vrednosti in velike koristi je, da ima vsaka oseba zase posteljo, če le mogoče, naj otroci ne spe pri odraslih. Otrok, ki leži navadno nižje od matere, vdihava porabljeni in pokvarjeni zrak, ki ga izdihava mati, ter sope izpariva-nje materinskega telesa, kar je škodljivo. Koliko je mater, ki imajo v sebi kali jetike ali kake druge nalezljive bolezni, za kar niti same ne vedo, in jih prenesejo na ta način na svoje otroke. Ležišče naj bo bolj trdo nego mehko, odeja pa lahka. Ponoči ne imej zavezane glave. Pokrij si noge, glavo pa imej prosto. Dobro je, da si zvečer, preden ležeš spat, umiješ roke, obraz in noge ter si očediš zobe. Nobena stvar tako ne pospeši zdravja, kakor snažnost. Preobleci tudi košuljo. »Snaga je pol blaga.« Čistota nepo-pisno dobro de človeku, Zdi se, da sobice bolj prijazno sije, da je soba prijaznejša in da so ljudje vse bolj zado-voljnejši taip, kjer je doma snaga. In nasprotno. Kako neprijetno je človeku na umazanem prostoru in koliko škode povzroči nesnažnost! Vzemi katerokoli stvar, pa jo deni na nečist kraj, kmalu je bo konec. Še železo ni tako trdo, da bi ga rja ne mogla razjesti. V prvi vrsti pa kvari nesnažnost tudi človeško’ zdravje. Marsikatera mati niti ne sluti, koliko škoduje otroškemu telesu s tem, da ga pušča umazanega, neumitega, mokrega. Največ bolezni na koži, v drevesih, na prsih, v grlu, na kosteh izvira pri otrokih le iz nesnage. Človek bi lahko rekel, da bi ostala polovica otrok več živih in zdravih, ako bi jih imele njih matere vedno snažne. Razun tega pa so umazani, nepočesani otroci s svečo pod nosom tudi jako ostudni in se gabijo vsakomur. Pa tudi odraslemu človeku je snaga pol zdravja in pol življenja; zato mora dobra gospodinja vedno skrbeti, da je v prvi vrsti sama umita in čedno napravljena ter da so vsi členi njene družine snažni, umiti in okopani. Potem bo manje bolezni. Iz stranke. Našim zaupnikom! Število naročnikov na naš list se množi, vendar pa ga moramo še bolj razširiti, ker to za-htevajo interesi stranke. Zato uvažuj-te naš klic ter organizirajte in nam vsak teden pošiljajte novih naročnikov. Opozarjajte ljudi, da najde vsakdo zaslombo v našem listu. Upoštevali bomo vsako pritožbo in vsako prošnjo. Le pošiljajte nam take snovi. Naši klici ne bodo zaman, dosedaj gluha ušesa so dobila sluh! —• Strah jili je onih, ker se naše vrste tako zelo množe. Zato samozavestno na delo! Podpirajte nas vsaj z naročniki! Jesenice-Fužine. Z veseljem moramo poročati, da deluje naš kraj v. vso vnemo. Naše delo hočemo pa na vsak način še razširiti in smo v ta namen sklenili sklicati čimpreje občni zbor. Občni zbor se bo vršil najbrže že 5. novembra v društveni sobi pri M. \ erglesu na Savi. Vsekakor vam pa še enkrat o tem sporočimo. Razveseljivo je pa, da se bo drugi dan, t. j. 6. novembra vršil ustanovni občni zbor NSZ za Dobrovo pri Bledu. Postojanko za postojanko si pridobiva \rSZ in prepričani smo, da mora tako dobra organizacija kot je ravno NSZ povsod dobiti močne zaslombe. Mi delamo in želimo, da bi ves naš delavni svet delal v to, da bodi enkrat vsak delavec organiziran in si potem v močni organizaciji poiščemo svojih pravic. Da pa pridemo enkrat do tega, je potrebno — delo. V organizaciji je spas! K. Log pri Brezovici. Po nekolikem odmoru se tudi mi zopet oglašamo. Naj v prvi vrsti povemo, da politična žilica naših samostojnežev še ne more mirovati. Imamo pa take samostojnejše, ki drugim delajo — ergo — so samostojni hlapci. Ti samostojni, vsaj eden izmed njih si je izmislil novo rovarenje proti našim pristašem. Tako je n. pr. obdolžil nekega našega pristaša, da krmi živino s takozvano »misco«, češ, ko se živino pozneje proda, je čisto'gotovo, da mora ta poginiti, s tem oškoduje seve kupca. Povemo gospodu samostojnežu samo ono: naj nikar ne rovari s tako nespametnimi Sredstvi in naj raje sam po-vžije nekoliko »misce«, da mu bo po-Jitična žilica dala mir. Drugače pri nas vse po starem. Naše vrste se vidno širijo, ker uvidevamo,' da smo si izbrali za, svojo stranko, res pravo 111 odločno zaščitilico delavstva in malega kmeta — sploh malega ljudstva v splošnem. Naj pri tej priliki povemo vsem našim prijateljem, ki so nam hoteli uničiti obč. svet, da imamo zagotovilo, da je obč. svet pravilno izvoljen in bo kot tak tudi deloval. Tako torej tudi tukaj za enkrat ne bo iz vs*ega kričanja — nič. V. Kamnik. Sporočamo vam tužno vest, da je neumorni odbornik Narodne Socijalne Zveze tov. Ivan Lavrič, delavec v smodnišnici, po mučni bolezni umrl. Pokojnik je bil vesten m vztrajen delavec, toliko v narodnem kot svojem delu. Podružnica NSZ v Kamniku ga ohrani v blagem spominu. Njegovi tugujoči rodbini naše iskreno sožalje. V. Hoče pri Mariboru. Zdi se nam potrebno, da. vam tudi iz našega kraja pošljemo par vrstic. Tukajšnja podružnica Nar. Soc. Zveze kaj pridu > deluje. Po precejšnjem času smo se odločili, da priredimo v najkrajšem •času javen shod NSZ, da zopet enkrat javno pokažemo uspehe svojega delovanja in si pridobimo novih resnih delavcev. Naše delavstvo se je v zadnjem času precej zbegalo, so pa za to krive neznosne politične prilike, ki vladajo v naši zemlji. Prepričani smo, da se vrne vsem onim, ki šo nekoliko popustili, zopet narodna zavest in se /. vnemo poprimejo dela v naši NSZ, zaščitnici delavstva in proletarcev. Vabimo že v naprej, da se vsak delavec udeleži našega shoda, ki se bo naj-brže vršil že 30. t. m. Tovariši, na novo in vztrajno delo! Prevalje. Dovolite, gospod urednik, da se tudi s le strani naše domovine enkrat oglasimo. , Pri nas se rapidno jiiri misel narodnih socijalistov in kma-Ju bo prišel dan, da bom« vse, kar še diha v nemškem duhu, prelevili in jm dokazali, da je pač čas, da se iznebijo — švabskega duha. V kratkem se vrši pri nas občni zbor, na katerem se misl.i organizirati NSS, ker. z dnem postajajo večje zahteve. Y Guštanju na primer bo kmalu precej trdna niša trdnjavica in sc bo v najkrajšem času vršil ustanovni občni zbor NSS. Tako, vidite, gospod urednik, da tudi Prevaljčani ne držimo role križem; mi delamo trdno prepričani, da bo naša setev enkrat obrodila -— naša ideja — ideja narodnega socijalizma mora zmagati. V to nam pa pomagaj naša trdna slovenska zavest-! Kr. Dopisi. Gornja Radgona. 2e dolgo sc nisem oglasil, ker vedno opazujem gibanje strank. Tukaj v Gornji Radgoni so tri stranke. Jaz kakor Primorec se vedno prizadevam, da bi jih spravil v eno pravo ujedinjeno stranko, kakor smo mi Primorci. Pravijo nam, da smo mi zavedni; zakaj ne bi bili tudi vi ravno tukaj ob meji? Pa jim ne gre v glavo. Jaz se toliko trudim, da jih imam privezane in ujedinjene pri »Jugoslovanski matici«, kjer jih ne pustim pri miru. Vsak nameščenec v državni ali zasebni službi, ki je na novo došel v donijo Radgono, mora biti pri »Jugoslovanski matici«, ker ga toliko časa nadlegujem, dokler ga imamo kot člana »Jugoslovanske matice«. Nekateri me imenujejo fašista; toda naj me imenujejo kakor hočejo, samo da plačujejo. Ko je bila Vsta-novljena »Nova Pravda« sem agitiral, ker sem narodni socijalist. Sedaj, ko nabiram tudi za »Jugoslovansko matico« članarino, me imenujejo fašista. Odkar sem nabiral za »Novo Pravdo«, se me pa kar bojijo, da sem komunist. Nekdo od demokratov mi je rekel, da sem komunist, nakar sem mil odgovoril; če sem jaz komunist, ste vi o . . . Kaj pa mu naj sicer odgovorim. Pri občinskih volitvah smo jih rešili, da smo jim pomagali; zdaj pa nas imenujejo komuniste. Mi narodni socijalisti smo vedno enaki že 10 let. Pred ustrojenjem Jugoslavije smo bili ravno isti, ker mi smo narodni, pravični in državni. Ne poznano dnizega in jaz sc jih ne bom ustrašil. Se jih nisem ustrašil, ko sem čital »Edinost«, pa še mani zdaj, ko či-tam »Novo Pravdo«, ker vem in sem prepričali, da piše pravico in se ne zgubi časa zastonj. A. G. Gornja Radgona. Tukaj smo imeli prireditev in tombolo v gostilni »Karbaš« v prid »Jugoslovanski matici« z vilikim uspehom. Čistega dohodka je bilo v prid »Jugoslovanski matici« 9113:40 kron. V tako malem trgu, kot je Gornja Radgona, je to velikega pomena. S tem lahko pokažemo, da tukaj ob meji smo dobro zjedinjeni; s tem pa tudi pokažemo, da srno dobra straža ob meji proti Nemcem. Ce bomo tako napredovali, bomo lithko ponosni tukajšnji obmejni Slovenci. Pi j tem objavim tudi lep pozdrav in nagovor občinstvu gospoda Karla Mavriča, nadučitelja iz Gornje Radgone, in zahvalo vsem, ki so sodelovali in darovali v prid »Jugoslovanske matice«. — Zdravo in s spoštovanjem A. G. Usoda državnih vpokojencev. Vpoko-jencem iz po Italiji in Avstriji zasedenega ozemlja, ki so optirali za državljanstvo Jugoslavije se od raznih občin noče podeliti domovinske pravice češ, da imajo tako majhno pokojnino, da se ne morejo z njo preživljati. To in pa dejstvo, da pokojnina nekdanjega državnega uslužbenca ni nikak sigurni dohodek, ampak se v kazenskem zakonu predvidenih slučajih lahko izgubi, opravičuje v visoki meri sum, da bo padel nekoč vpokojenec občini v breme. Pisec teh vrstic ki je vpokojenec, je vložil že pred tremi meseci opcijo za državljanstvo, ni pa kljub urgenci še do danes prejel tozadevnega dekreta, dočiin se pri dobro situiranih ljudeh, četudi niso slovenske narodnosti kakor sem jaz, ta zadeva mnogo hitreje rešuje. Pa to še ni dovolj. Za hrbtom optantov se uprizarjajo od strani birokratskih duš na nesramen način poizvedbe kako življenje vodi dotičnik, posebno če ni žen- skam nevaren in če ne berači. Kaj praviš, vkfda k temu, ki odmerjaš vpokojencem pokojnine in kaj praviš k temu »Jugoslovanska matica«, ki vabiš slovenska piščeta iz Primorja in Koroške pod svoje okrikljc hoteč jiii rešiti — zatiranja. Ljubljana. V nedeljo sem opazoval, kako so se pomikale po Aleksandrovi cesti v Ljubljani proti »Narodnemu domu« prav sumljive eksistence. Potuhnjeni obrazi poleg tolstih lic, krivonogi Židje, debelotrebušni postopači, očitni verižniki poleg notoričnih defraudantov, tihotapci z valutami, krivopri-sežniki; sploh ves cvet zločinstva med Savo in Dravo si je dal menda tega dne rendes vous. Ljudje so strmeli v to čudno, družbo in si dolgo časa niso bili na jasnem kako in kaj, ter so ugibali, če se ne gre morda zopet za kako novo lumparijo, kakršnih doživljamo zadnje dneve na tucate. Nekdo izmed opazovalcev je takoj tekel po državnega pravdnika, da zagrabi to d nihal In flagranti iu jo postavi v kriminal; toda g. državni pravdnik je odšel žalibog na lov in je s tem ugodno priliko zamudil. Drug hudomušne/ je prav umestno pripomnil, da se baš sedaj nudi prilika, da se splošni mizeriji napravi z enim mahom konec s tem, da se te povzročitelje vsega zla, ki baš onečaščajo lepo Aleksandrovo cesto, kratkomalo pobesi po kandelabrili in telegrafskih drogovih, ker 'potem sc bodo ostali lopovi gotovo premislili delavnim ljudem očitno krasti denar iz žepa. ?.c precej časa sem opazoval ta apašovski kongres in taval v nejasnosti, ko mi nek pristopivši JDS-esar šepne sramežljivo na uho, da slavi njegova stranka svoj veliki dan. Med tem pa sta dve opazovalki ob pogledu na poosebljeno zločinstvo padli v nezavest in jih je moralo reš. društvo odvesti v bolnico potem,, ko jima je nek znan konjederec nudil prvo zdravnikovo pomoč. Listnica uredništva. Tov. A. G. v Gornji Radgoni. Dopise smo prejeli in jih po večini priobčujemo v današnji številki. Vaša pritožba'glede nerednega dostavljanja našega lista je upravičena in prosimo, da nam tudi bodoče slučaje pri-i javite in to tem bolj, ker sc pritožbe od vseh strani množe. Stvari bomo skušali priti na sled. Naša stvar je trdna in dobra: zato imamo pa tudi obilo sovražnikov, ki nam skušajo ob vsaki priliki metati polena pod noge. Škodovati nam sploh ne morejo več, ker se našg organizacije in naši listi od dne do dne širijo. Pošljite še večkrat kak dopis in svetujte vsem tovarišem, da zlasti bližajoči se zimski čas izrabijo za delo v organizaciji in za stranko. Pozdrav! Tov. A. P. — Zaplana. Zahvaljujemo se za Vaše dopise, kojih enega priobčujemo v današnji številki. Vaši naSveti so zelo umestni in se bodo odslej po možnosti redno upoštevali zlasti, ker je to že obseženo v programu našega lista, ki se sedaj preustroji. Prosimo pa, da se saini tudi prav pogosto oglasite s prispevki. Pozdrav! Listnica npravništva. Vplačevanje s položnicami »Narodnega socijalista«, čekovni račun št. 11. 169 je za »Novo Pravdo« neveljavno, ker smo ta račun pri čekovnem uradu vkinili. Kdor ima še kako tako položnico, naj jo uniči. — Za plačevanje za »Novo Pravdo« pa naj se vsakdo posluži takih položnic z njenim imenom in številko 11.914. Ljubljana, dne 19. oktobra 1921. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos. Alojzij Šinigoj Ljubljana, Sv. Florjana ulica 17. trgovina z mešanim blagom. Vino, žganje, moka, riž, kava, olje itd. se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Najsolidneie cene! Tožna postrežba! /Tm« piO * vseh vrst * CIRSL SITAR LJUBLJANA VELIKA IZBIRA OTROŠKIH VOZIČKOV DVOKOLES IN ŠIVALNIH STROJEV PO [ENI: F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme se v polno popravo zn einnjlirunjo z ognjem in ‘po-niklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. „Tribuna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška costa. riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk — FRANJO STIKLER Restavracija juž. kolodvor Maribor. S Ljubljana Mestni trg ^ štev. 25, I. n- Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne . edino le na domačo tvrdko ==--■■. Tone Malgaj 13—14 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska uliea št. 6. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—15 IH. l&TRIIi Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470, Podružnici: Maribor Jurčičeva ulica št. 9, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8 Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti in Dolnji Lendavi obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun V II D Z 10 Wi čistili brez odbitka rentnega davka. - ==r=== Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad lZ8.DQa.DQ0 K. Neposredno pod državnim nadzorstvom. 3 CZ