PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrini svet skupščine občine Ljubljana Vlč - Rudnik je na 160. seji dne 27. 12. 1989 obravnaval gradivo Drobno gospodarstvo - stanje in gibanja v letu 1989 in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine občine v obravnavo In sprejem. IZVRŠNI SVET DROBNO GOSPODARSTVO - stanje in gibanja v letu 1989 Na področju osebnega dela drobnega gospodarstva je bilo v letošnjem letu ustanovljenih 182 obrtnih delavnic (ob 150 odja-vah) tako, da je število obrtnih delavnic v občini 1.652 ali 32 obrtnih delavnic več kot koncem lanskega leta. Ocenjujemo, da se bo do konca leta to število povečalo za cca 15 do 20 obrato-valnic. V osebnem delu drobnega gospodarstva je skupaj z nosilci dejavnosti zaposlenih 3.163 delavcev. 1. Gibanje enot smostojnega osebnega dela po značilnih sku-pinahvčasuod 1/1 do 15/12-1989 ter stanje na dan 31.12.1988 in 15.12.1989 po skupnem številu obratovalnic v značilnih skupinah. Itivilo iipnlMih Itivilo obntovalnic, ki iiposlujtjo dtllvci tttvito Ikuptj tiiosl. od 0-10 in vil itanjf na din (brn nnilca obrti) 31.I2.1W9 tS.12.19S9 31.12.88 1S.12.1W 0 »77 1.132 1 2St 1(0 29« ItO 2 ' „ 140 I4S 210 m 3 10« 12 327 211 « 4i « m m i 42 M 210 120 i .17 I« 102 114 7 9 13 43 1J5 • ' 7 t S6 48 » ¦ ! I 4! 7! 10 i« «1 12 12 171 180 IttO 1531 leto »tevilo obratovalnic itevilo zaposlenih 1. 1 31.12.67 1.603 1.688 1,06 31.12.88 1.620 1.680 1,04 15.12.89 " 1.652 1.531 0,92 Po podatkih na dan 15.12.1989 je na področju drobnega gospodarstva registriranih 1.652 enot samostojnega osebnega dela s skupaj 1.531 zaposlenimi delavci. Pregled gibanj po posameznih panogah oziroma značilnih skupinah kaže, da se je največ občanov odločalo za avtoprevoz-ništvo (kamor smo vključili tako prevoz tovora, kot prevoz oseb). Če bi v tabeli ločeno prikazali avtotaksi in prevoz blaga bi ugoto-vili, da smo v letošnjem letu največji porast dosegli na področju dejavnosti trgovine na drobno in v intelektualnih dejavnostih.De-javnosti iz področja izdelave in popravil kovinskih predmetov, ki so bile vse do lani na prvem mestu po številu obratovalnic, so v letošnjem letu šele na četrtem mestu. Ocenjujemo, da je vzrok za tako veliko število novih trgovcev in svetovalcev posluh družbenopolitične skupnosti, saj je bilo inte-resentom omogočeno, da brez posebnih težav in dolgotrajnih upravnih postopkov odpirajo tovrstne zmogljivosti v posameznih delih stanovanjskih in gospodarskih objektov, medtem ko je vzrok velikega števila novih avtoprevoznikov znan že nekaj let. To so relativno nizka sredstva, potrebna za nabavo osnovnega sred-stva (največkrat je to staro vozilo) brez posebnih zagonskih stroškov za pričetek delovanja. V tabeli prikazan interes za odpiranje novih gostinskih obratov ne pomeni hkrati tudi povečanja števila gostinskih obratov s pre-težnim delom ponudbe hrane (gostilne). V treh primerih gre sicer za ustanovitev gostilne, vendar le za zamenjavo nosilca obrti, šest pa je novih okrepčevalnic. Kljub temu, da število klasičnih gostiln stagnira, je vendarle treba ugotoviti, da je zaznan določen premik tudi na področju gostinske dejavnosti vrste okrepčevalnic v smi-slu specializacije in opremeljenosti (gostinska dejavnost vrste bifejev je bila s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah praviji nika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in storitvah v gostinskih obratih, letos odpravljena). Kot že vsa leta tega sredneročja je bilo tudi letos največ odjav v avtoprevozniški dejavnosti (35) ter na področju kovinske prede-lave (24), kjer odjavljajo zlasti dejavnosti kovinske galanterije oziroma drobnih kovinskih predmetov, pa tudi stavbne obrti.Zna-čilno skupino izdelovanja in popravljanja raznovrstnih predmetov ni mogoče identificirati z nekim skupnim pomenom. Največje število obrtnikov (48) je obrt odjavilo zaradi pomanj-kanja dela in upokojitve (39). Zaradi zaposlitve v OZD je obrt odjavilo 23 obrtnikov, sledijo preselitve v drugo občino, vstop in izstop v skupno obratovalnico, nekaj odjav pa je brez navedbe vzroka. Le v petih primerih so obrtniki kot vzrok odjave navedli previsoke davčne obveznosti. 2. Pregled obratovalniG na dan 31.12.1988 in 15.12.1989 po številu zaposlenih tnieilni ikuplnt 1/1 do I3.I2.IW prijivl odjivi Itivlla obntpvilnic 31.12.1« 13.11.8' 1. iilil.priti.il tniii . I - 19 20 2. udil. .n mr.k»ii»kili ndilto. 21 2« 217 2B4 3. ildll.i« popf.lltkUotlk. prHtt« ( <'•; i ' 1* S .: ! \,, ' ': 61 70 I. ulil.in popr.l.iini« ndllkov 10 1! 117 113 5. ildll.in popr. tikitilnik lldllkiv ' '. ' 11 ' ¦.'•.." * • '! *• 6. ndll.prtdi. II utnji in |«l ¦ 1 - " " 7. udd.llvlllhh proilvolov 2 - ¦ ¦.-¦;- : 13 15 B. lldfl.m popr. rlinovritnih prouvodov 13 20 »¦ ¦ ¦ |75 ltg ». llivbm obM 1« jndb.iltirul 13 20 , 2« 212 10. osibni itontvi |» itoril»i gotpotinj. 7 * •-.... 101 m 11. intnmjt !3 I! » « 12. gntinitra 9 4 » " 13. ivtoprevoi in ivtotikii 33 33 366 364 1*. prodlji n* drobno 24 2 17 39 182 150 1.620 1.652 Čeprav število obratovalnic narašča (v povprečju sicer le za 1-2% letno) pa zadnja štiri oz. tri leta konstantno pada število zaposlenih (od leta 1986 - 1,1 delavca na obratovalnico, leta 1987 - 1,05, 1988 - 1,04, 1989 - 0,92 ), prav tako pa tudi število obratovalnic brez zaposlenih delavcev. V času od 31.12.1988 do 15.12.1989 se je število zaposlenih v enotah samostojnega osebnega dela drobnega gospodarstva zmanjšalo za 149 delavcev. Največ odjav je bilo pri tistih obrtni-kih, ki zaposljujejo enega oz. tri delavce. Glavni vzrok za prekini-tev delovnega razmerja so bistveno zmanjšan obseg dela in visoke obveznosti zdravstvenega in soicalnega zavarovanja. V drobno gospodarstvo združenega dela se v občini vključuje 17 OZD in zadrug s 649 zaposlenimi delavci ( v to število ni vključenih 46 malih podjetij, ki so bila ustanovljenja v letošnjem letu do 30.novembra). Proces hitrejšega razvoja gospodarstva je dobil nov zagon z uveljavitivjo Zakona o podjetjih. V občini je zaznan intenziven proces ustanavljanja novih majhnih podjetij. V letošnjem letu je bilo ustanovljenih 46 oz. je v postopku ustanavljanja nadaljnih 195 novih podjetij v družbeni, zasebni in mešani lastnini. Glede na vrsto kapitala kaže, da je trenutno najbolj mikavno zasebno podjetje, d.o.o. Sicer je res da, največje število novih podjetij predstavljajo dejavnosti trgovine, finančno tehnične in poslovne storitve ter računalniškega in drugega intelektualnega svetovanja, vendar pa med njimi že najdemo tudi prve male produkcijske enote, ki zaposljujejo visoko izobražen kader s proizvodnjo, ki je rezultat njihovih lastnih inovacij. UGOTOVITVE: Glede na izkušnje in rezultate pri razvoju drobnega gospodar-stva je mogoče zaključiti, da je občinska razvojna politika oz. odnos občine do zasebne iniciative in podjetništva, pomembno vplivala na razvoj tega dela gospodarstva, ki se kaže: - v opredeljanih ciljih razvoja v družbenem planu in letnih resolucijah (drobno gospodarstvo eden temeljnih nosilcev raz-voja v občini) - v opredeljevanju območij za potrebe drobnega gospodarstva in načinu zagotavljnaja poslovnih prostorov (CDG I, CDG II, Plutalova cona, Koprska, najemni poslovni prostori) <>*-* V davčni politikf (na področ/u davkov oz. davčinth obveznosti smo v občini storili vse, kar se je dalo v okviru veljavnega republiškega zakona storiti) - v postopkih za pridobitev najrazličnejših dovoljenj za oprav-Ijanje obrtne dejavnosti (poenostavljeni in skrajšani postopki) - v ustanovitvi Podjetniško inovacijskega centra PIC. Ob tem je bila zastavljena tudi močna propagandna akcija, ki naj bi spodbudila in popularizirala podjetništvo: »iščemo mlade podjetne Ijudi«. Bila je ugodno sprejeta kot izziv današnjega časa za pogumne podjetne Ijudi, ki jih druži znanje. PIC je opravičil pričakovanja in z rezultati dokazal utemeljenost ustanovitve, predvsem z ustanovitvijo 16 novih podjetij oz. enot drobnega gospodarstva, pred ustanovitvijo (podatki s konca leta 1989) je še nadaljnjih 20 enot, še bolj pa s svojo pionirsko vlogo animatorja novih podjetnikov in nudenjem brezplačnega krat-kega svetovanja obiskovalcem - novim potencialnim nosilcem dejavnosti. Finančno poslovanje PIC v letu 1989 je bilo uspešno. - v naraščanju vseh vrst obrtnih dejavnosti in - v naraščanju malih podjetij drobnega gospodarstva - Kljub nekaterim dvomom, kritikam oz. pripombam ocenju-jemo kot uspešna prizadevanja v zvezi s prenovo Eipprove ulice. Storjen je bistven korak naprej v pogojih življenja na sami ulici, v samem izgledu in tudi v zvezi s krepitvijo dejavnosti drobnega gospodarstva v tem predelu. Ulica Ima bistveno lepši in bolj urejen videz, večina objektov je v zaključni fazi prenove. Kaže, da bo dosežen cilj oživitve ulice v smislu bogatitve turistične ponudbe z ohranitvijo starega koncepta zgradb in ulične ureditve kot protiuteži soseski trnovskih blokov, z vzpostavitvijo zanimive trgovsko - gostinske turistične ponudbe in nekaterih drugih dejavnosti v okviru drobnega gospodarstva. - Izvršni svet je sprejel opredelitev, da bo poslovne prostore v družbeni lasti, ki se bodo sprostili oz. bodo neustrezno izrab-Ijeni, odprodal kupcem za dejavnosti, ki bodo ustrezale namemb-nostim lokalov, pridobljena sredstva pa bodo uporabljena namensko za nakup novih oz. drugih poslovnih prostorov. Cilj je smotrnejša izraba obstoječih prostorov in povečanja fonda poslovnih prostorov nasploh, kar ima seveda tudi nujno posle-dico zvečanja obsega dejavnosti drobnega gospodarstva. Največjo rast število zasebne obrti v letošnjem letu ugotav-Ijamo: na področju trgovine na drobno na področju intelektualnih dejavnosti sledi prevoz blaga in avtotaksi storitev, kjer je tudi največ odjav. Na področju trgovine na drobno prednjači trgovina z živili, kjer smo zaradi posebnega tretmana te dejavnosti (poenostavljeni in pospešeni postopki) In seveda ob realizaciji izgradnje trgovin OZD, zmanjšali deficit neto prodajne mreže osnovne preskrbe v občini. Na področju intelektualnih dejavnosti so predvsem zanimive tiste storitve, ki so bile do nedavnega izključna domena raznih institucij (zelo odmaknjene od občanov, predvsem pa drage) in pa, recimo jim, kar mejne dejavnosti, ki bodo ob spremenjeni zakonski regulativi (nov zakon o obrti) verjetno prešle v negospo-darsko sfero. Z zakonom dana možnost za večje zaposlovanje pri nosilcih samostojnega osebnega dela ni uresničena. Več kot polovica obrtnih delavnic nima nobenega delavca, največ samostojnih obrtnikov pa zaposluje enega do dva delavca.Vzrok za tako majhen obseg zaposlovanje je predvsem zelo visoka stopnja rizika in relativno šibka ekonomska motivacija za večje zaposlo-vanje. Kot že napisano smo na področju davčnih obveznosti v občini storili vse kar se je dalo v okviru veljavnega republiškega zakona in dogovora storiti. Vendar pa bi bilo potrebno celoten davčni sistem nekako na novo postaviti. Ob tem imamo v mislih sprosti-tev možnosti pavšalov, pa tudi olajšave za zaposlovanje tehnolo-ških in ekonomskih viškov, ki jih je danes in tudi v bližnji prihod-nosti v stanju angažirati oz. zaposliti drobno gospodarstvo. Po sprejetju zakona o podjetjih (SFRJ 77/88) z novelo (SFRJ 40/ 89) je zaznan intenziven proces ustanavljanja novih majhnih podjetij tako družbenih kot zasebnih in mešanih. Kot ustanovitelji se v pretežni meri pojavljajo podjetni mladi strokovni kadri, ki svojih zamisli niso uspeli oz. mogli uresničiti v obstoječih podjet-jih ali pa njihovo delo ni bilo ustrezno nagrajevano, pa tudi taki (področje dejavnosti 070), ki v svoji lastni firmi vidijo garancijo za dobro naložen kapital. Težko je napovedati, kako se bo to podjetništvo v občini razvijalo. Dejstvo pa je, da se nekaj glede tega vendarle premika.