78. štev. '¥ LJublfanl, nedelja 3.'aprila‘1921. Poštnina .plačana v gotovini. vnaatat*nm%t:- n Velja v Ljubljani i« £0 pošli: elfi leto pei Irta . četrt leta i£ aicsee K 350 — » 180 — . 90-- .. str— Za inozemstvo: celo lete pol ieža. iefri leta lis mesec K 480 — . „ 240 — 120— . * 40— WW rani 1111!? m m Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolar]« MrUetuo. . 2 dolatja '»Ji &i( li 1 mm *.. Jllbjj Sliok (iiostoi za «... za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Uptavni&tvo je na Merijinem trgu štev. “ 8. Teleion štev. 44. I U,WM»T| —n0tHK* UMUDVmS Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1'6Q K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankiraio. — —-...-in.,.,..................... Kokopisi se ne vračajo. ”--------------------------------■ 'V „ r Earlov povratek v Švico. Eveniuelna blokada Madžarske, Vojaška intervencija. Beograd, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Po dolgem posvetovanju z vladami male antante in ker je pri-, šla odločitev zaveznikov je naša vlada poslala madžarski vladi diploma-tično noto, kjer zahteva, da sc Karl odstrani iz Madžarske in da se ne vrne več. Kot jamstvo za to zahteva izvršitev trianonske mirovne pogodbe ter razorožitev, kar bi se moralo takoj pričeti. Ako se to ne bi zgodilo. bi nastopila z vojaško intervencijo. Dunaj, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Odpotovanje Karla, ki bi moral zapustiti Sobotišče že snoči, se je vslecl neznanih vzrokov odgodilo. Po eni versiji se bo ekskralj vrnil preko Italije, ki je v to že privolila, v Švico, po drugi verziji pa odpotuje naravnost v Španijo. Bern. 2. aprila. (Izvirno poročilo.) švicarski zvezni svet je v svoji včerajšnji seji sklenil* dovoliti raz-k ral ju zopetno bivanje na švicarskem ozemlju, proti obljubi, da ne bo zapustil Švice, predtio ne obvesti o svoji nameri zveznega sveta. Sklepalo se je tudi o eventuelni internaciji ekskralja, a o tem vprašanju še ni padla odločitev. Tudi kraj njegovega bivanja se bo šele določil. Dunaj, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Od dobro poučene sirar,! se javlja, da zapasti razkrafj Kart Madžarsko v prihodnjih 24 urali. Pristaši Karla se sicer trudijo, da bi Karl ostal preit o 5. april«, ko se sestane madžarska narodna skupščina na Madžarskem, da doseže, da M narodna skupščina priznala pravice Habsburžanov. Z ozirom na določene izjave antante se s tem ne moro računati, temveč |e Jutrišnji dan smatrati kot zadnji rok. Ura oapoto-vanja so še ni naznanila. Tozadevno *e že poroča, da se more z ozirom na to, da Je italijanski minister grof Sforza 1 uradno izjavil, da Italija ne bi delala težkoč glede eventualnega potovanja preko Italije., pričakovati, da Karl ne bo potoval preko Avstrije v Švico, temveč p roko severne Italije. Razen toga Je Sforza na koncu svojega govora izjavi!, da upa, da Jo to zadnjič, da Je imel ollcljelno opraviti s temi gospodi. Konec komuni stične vstaje v Nemčiji. I DU Berlin. 1. aprila. V skladišču Potsdamskega kolodvora so zasledili peklenski stroj. Uradniki so začutili vonj po tlenju, ki je prihajal Iz skladišča. Našli so zavoj, iz k ate-! rega je molela vžigalna vrvica. Zavoj je bil zavarovan za 4 tisoč mark. LDU Berlin, 2. aprila. Včeraj je nastopila policija iz Halleja in Eis- lebna proti ustašem, ki so se utrdili pri Bosenstedtu, in razpršila 500 mož broječo tolpo. Komunisti so izgubili 20 mrtvecev in ravno toliko ranjenih in ujetih. Na plenu so izgubili 4 strojnice, 150 pušk in mnogo streliva. Posebno uspešna akcija iz Morseburga je zajela 50 upornikov. VOJAŠKE PRIPRAVE PROTI MADŽARSKI. Beograd. 2. aprila. (Izvirno poročilo ) Ministrski predsednik Pašič je večkrat konferiral z zastopniki Italije. Češkoslovaške in Romunske glede Karlovega povratka na Madžarsko V mali antanti vlada popolno soglasje v tem, da pomenja povrnitev Karla na Madžarsko casus belil. Vojna konvencija med našo državo, Češkoslovaško, Italijo in Romunsko določa, s kolikimi divizijami morajo te države sodelovati pri morebitnih vojnih operacijah. Na včerajšnji seji je ministrski svet sklepal o potrebnih vojaških pripravah. Do definitivnega sklepa še ni prišlo. BLOKADA MADŽARSKE. LDU Nauen, 2. aprila. (Radio Grič.) Poslaniška konferenca je sprejela po Cambonu predlagano izjavo, da vrnitev Habsburžanov na Madžarsko krši temelje mirovnih pogodb. 'Češkoslovaška je izjavila, da Italija, in Jugoslavija pripravljata blokado proti Madžarski, ako bi Karl kljub vsem opominom vendar le ostal na Madžarskem. UENEŠ O KARLOVI PUSTOLOVŠČIN!. LDS) Prassa, 2. aprila. (Radio Grič.) V ?ona?u jo izjavi! dr. Beneš, da tragikomična svjajitura Karla tla&usburga, ak prani njim le malo nad 20 odstotkov pr« t blvalstva. Kako moremo napram raztr«. seitlni 20 odstotkom priznat) načelo lede. rnlistične narodnopolitične reprezentance? Ramotako ne, kakor si ne morem d predstavljati države brez terltorijalnostll Princip plemenske reprezentance eks* ponlra nujno, teritorilalno kompaktnost; v] tem slučaju pa se Hrvatje lahko sklicujejo le na banovinske županije kajti v Dalmaciji imajo unitaristični elementi premoč itt vrli lega spada ta dežela geografsko brez* dvomno k Bosni in ostalemu zaledju, Kaj drugega pomeni, boriti se za lede« rallstičifo državo, a na temelju majoritet« nega načela. Tako metodo bi razumelL Kakor pa se zaobrača hrvatska politika) danes, jo moramo Slovenci obsojati. TURŠKA ZMAGA NAD GRKI. LDU London, 2. aprila. Londonski poročevalec »Morning Poste« javlja iz Carigrada, da so Turki pri Eskikterju občutno porazili Grke in ujeli celo grško divizijo. GRŠKA ZMAGA NAD TURKI. LDU Pariz, 2. aprila. (Radio Grfč.) Po vesteh iz Carigrada Grki preganjajo sovražnika, ki sc umika z ijutfui odporom. Sod', se, da bodo Turki začeli protiofenzivo. Velika bitka se še tri začela, ker menda hočejo Turki napasti Grke šele tedaj, ko bodo zelo oddaljeni od svoje operacijske baze. j DELITEV GORENJE ŠLEZIJE ? i GOTOVA STVAR. Berlin, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Iz Breslaua se javlja, da so predhodno razprave medzavezniško komisijo v Opo-Uu o usodi Gorenje šlezije končane. Komisija je zavezniškim vladam predložila predloge, ki se zelo približujejo poljskim željam. Medzavezulška komisija Je po večini priznala kot upravičeno mejo ,kl jo j je označil Korlanty. Samo okraj Opolje in j okraj Olešno (Rozenberg) bi se priključila Nemčiji. Ako bi antantne vlade odločile v smislu teh predlogov, bi se skoraj vso go-ronje-šlezijsko industrijsko ozemlje priključilo Poljski. Te predloge je medzavez-nlška komisija v Opolju sprejela z veliko večino. i TROCKI KONCENTRIRA CETE. London, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Iz Helshigforsa Javljajo: Boljševiškl vojni svet v Moskvi Je sklenil koncentracijo čet na mejah Poljske, Romunije In v Kavkazu. Trocki je zahteval za to 4 milijone mož. PRIHODNJA KONFERENCA VRHOVNEGA SVETA. Pariz, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Ke*, , se je Briand vrnil v Pariz, se Javlja, dtf se bo prihodnja konferenca vrhovnega sveta vršila sredi aprila, in sicer v ItailJU Vzrok, da se bo vršila konferenca v Italiji, leži menda v tem, da Francozi nočejo povabiti Nemce v Pariz. Nemčija se bo pozvala, naj pošlje na to konferenco svo-i jo dclosacijo. KANDIDATNA LISTA JDS ZA -LJUBLJANO. Predvčerajšnjem se je sestavila kandidatna lista za občinske volitve 5 Za nosilca liste je bil proglašen po-* verjenik za pravosodje dr. Vladimit Ravnihar. Na listi se nahajajo na pr-« vih mestih tile kandidatje: FrancheN ti. dr. Triller, dr. Tičar, Jelačin ml% ing. Foerster, Frelih, dr. Puc, dr. Pe-. stotnik, Marn, Benkovič, Praprotnik, Turk, Bajželj, Jeršek, Janežič, Malenšek, Josip Kozak, Fr. Planin« šele Fr. Kavčič itd. BORZNA IN TRŽNA POROČILAi, 2. aprila. Valute In devize. Praga: marke 120.25, švic. franki 1306, lire 304, franc, franki 325.50, luuti 294, dolarji 73.25, dinarji 198.50, avstrijska krono 10.40, poljske marke 7.50. C u r 1 h : Berlin 9.25, Newyork 575* London 22.60, Pariz 40.30, Milim 23.60* Praga 7.70, Budimpešta 1-92 in po), Zagreb 4.15, Varšava 0.72, Dunaj 1.47 in pol, avstrijske krone 0.94. Dunaj: Borza zaprta. Zagreb: Borza zaprta. Šlezki jjleibiscit m soc. demokracija, ,!L?a.sIov uvodnemu članku v vče-•iiiT o (današnjem) »Slov. Naro- «• i lni?K Sal ga >e dr- °- RyhaX' in T?vtMf>,DnP0niin)’a- ker ie bil g-v X. sv°Je6ase marljiv sotrud- ! i • , NaJ0da«. priobčuje rade- \ o.je njegov članek, dasi se v njem baje opaža gotova tendenca V članku ni tendence, pač pa je dokazana resnica, za nekatere bridka resnica, da slovensko delavstvo spada v narodne, ne pa v internacionalne organizacijo in da je neodpustljiv greh predstavnikov JDS, da je ^ radi hipnih namišljenih strankarskih ozirov podpirala internacionalno soc. demokratsko stranko, naše narodno delavstvo, zlasti železničarje pa izročala na milost in nem.Uost dem, voditeljem. Dr. Rybar dokazuje pogubnost intemationnle soc. demokracije, kajti v slučaju konflikta med strankarskimi in narodnimi interesi zmaguje pri soc. demokratih nemško narodni fnteres. To potrjuje ne le plebiscit na Koroškem temveč tudi v Šleziji, kajti pri obeh se je izreklo^ delavstvo brez razlike narodnosti po večini za Nemčijo. Marksizem je podjarmil nemško delavstvo v političnem, strokovnem in zadružnem oziru. Močne organizacije nemške soc. organizacije so postale vzor vseh delavskih strank tudi pri drugih narodih. Slovanski delavci pa, s svoio veliko, sanjavo slovansko dušo se jim podrejajo in podvrgavajo. Škodljivost nem. socializma za slovanske narode so najprej spoznali Čehi. Ustanovili so si narodno socialistično stranko, ki jc s svojo agitacijo in svojimi organizacijami Širi-la narodno zavest med češkimi de-. lavci ter tako zrevolucijonirala češko ljudstvo proti avstro-ogrski monarhiji. ?n njeni pristaši so s svojim, narodni državi zvestim nastopom onemogočili uspeh zločinske komunistične revolte. V Sloveniji pa zavzemajo pred-stavitelji našega meščanstva skrajno sovražno stališče proti gibanju narodnega delavstva. Delavcem se je celo govorilo, da nimajo nič iskati v narodnih organizacijah temveč da spadajo v soc. dem. organizacije ali Pit k komunistom. Soc. demokratom sc je izročevalo najvažnejše državne fukcije, nar. zavedno delavstvo in uradništvo pa se je zapostavljalo samo zato, da se niso zamerili soc. demokratskim voditeljem, ki so jili iz hipnih strankarskih interesov rabili za zaveznike v boju proti drugi meščanski stranki. In vendar smo ravno na naše na-. rodno delavstvo lahko ponosni, ker j>redstavljajo najboljši najinteligent-nejši del našega proletariata. Mnogi so bili preganjani radi svojega narodnega prepričanja, a so raje žrtvovali svojo eksistenco, kot pa svoje prepričanje. Zato ne smemo dopustiti, da se proglasi narodnost za monopol le ene kaste in da se delavca žene v mtcrnacijonalizem. Kdor je v resnici naroden, mora imeti tudi socijalen čut, kajti narodnost ima za predi>ostavko eno socialno skupino tj. narod in narodni ideali se dado uresničiti le s sodelovanjem vseh delov naroda. Zato ne smemo od sodelovanja izključiti delavstva, ki predstavlja najmlajši in zato najsve-žejši in najagilnejši sloj vsakega, tudi našega naroda. Internacionalna solidarnost le enega razreda je utopija. Med internacionalo in narodnim načelom ni kompromisa, če se sklene je gnil in je v škodo enemu ali drugemu, nai vadno pa — obema. * Članek je prav poučen in le žal da ga radi pomanjkanja prostora no moremo priobčiti v .celoti. Opozarja*, mo pa vse, da si ga prečitajo v Slov. Narodu. Če pravi uredništvo Sloy. Naroda, da je v njem gotova tenden-i ca, je to res in sicer tendenca resnice, bridke resnice, ki si jo naj vzamejo, k srcu jedeesarski protektorji inter* nacijonalne soc. demokracije kajti že prihodnje obč. volitve bodo pokazale, da škoduje kompromis med interna* cijonalo in narod, načelom navadne: obema strankama; škodoval bo soc.; demokratom, ker so se zvezali s k a-, pitalastično JDS, in škodoval bo tu* di tem. ker protežirajo internacijo* nalce zatirajo pa nar. zavedno d e! a v* stvo in uradništvo. Delo ustavo tvornega odseka. Beograd, 1. aprila 1921. Na današnji 41. seji se je razpravljalo najprej o 42. členu. Po živahni debati se sprejme člen 42. z večino glasov takole: »Narodno skupščino sestavljajo podanci. katere voli narod po splošnem, enakem, neposrednem in tajnem glasovanju z zastopstvom manišin. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Če je plus v eni volilni edinici večji od 30.000. voli ta ostanek tudi enega ppslanca. Narodna skupščina se voli vsako četrto leto. Podrobnejše se odredi z zakonom.« člen o pomorstvu se glasi: »Pomorstvu in pomorskemu nbarstvu se s posebnim zakonom posveti posebna pozornost. Pozornost se posveti pomorcem Še v primeru onemoglosti. bolezni ali starosti.« Ta člen je bil soglasno sprejet z malimi izprernembami. Člen, ki govori o pravici delavcev do organizacij, se glasi: »Pravica delavcev do organizacij se odredi v posebnem zakonu. »Ta člen je sprejet z izpremembo. da se namesto izraza »se odredi« vstavi izraz »se regulira«. Člen o šerijatskih sodiščih se ni mogel staviti na dnevni red, ker članom odseka še ni bil predložen. Vendar pa se je po kratki debati sprejel v redakciji, ki jo je predlagal minister za konstituanto in ki se glasi: »V rodbinskih in nasledstvenih zadevah muslimanov razsojajo šerijat-ska sodišča.« Člen. ki govori o vojaških sodiščih se glasi: »Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodbe ne stoje pod vplivom nobene oblasti, ampak sodijo samo po zakonu. Sodniki vojaškega apelacijskega sodišča so stalni. Stalnost sodnikov prve stopnje se regulira v posebnem zakonu. Sodniki sodišč prve stopnje niso odgovorni za svoje sodno delovanje. Brez odobritve apelacijskega 6odišča se apelacijski sodniki ne morejo premestiti, če sami v to ne privolijo. ali pa na boljše mesto. Sodniki prve stopnje pa se morejo premestiti samo na podlagi zakona,« Člen je bil sprejet z večino glasov. Člen. ki govori o fevdalnih od-nošajih. sc glasi na predlog poslanca Juraja Demetroviča: »Fevdalni odnošaji se smatrajo za pravno ukinjene. in sicer po osvoboditvi izpod tuje oMasti. V kolikor so določila, ki govore o privatno-pravnih odnoša-jih, ki so bila določena že pred tem rokom, nepravilna, se imajo korigirati z zakonom. Kmetje (čivčije) kakor tudi poljedelci, ki obdelujejo zemljo, se smatrajo kot svobodni lastniki državne zemlje in morajo ostati nasledniki na svoji zemlji ter ne plačajo za to nikake odškodnine.« Razprava o tem predlogu se danes še ni končala. —★—• Govor dr, Rybara na manifestactiskem shodu NSS. Naše zborovanje se .vrši na predvečer onega dne. ko se bo na solnčrii obali našega Jadrana proslavljal eden največjih zločinov, ki se je kedaj izvršil na našem narodu. Državne oblasti in podivjane tolpe fašistov bodo silili naše ljudstvo, da sodeluje pri lažnji in zlaga- njegovo ožjo domovino in prosim Vas, da pošljemo danes, ko smo zbrani, tem našim rojakom, ki jih še danes tlači peta krivičnega tujca, tz tega manifestacijskega shoda NSS svoj najsrčnejši pozdrav. (Klici dol z Italijo!) Prepričan sem, da bo imelo naše narodno zavedno delavstvo vedno pred očmi sužnjost, ki se bo jutri proslavljala. Prepričan sem, da se bo naše narodno zavedno delavstvo vedno zavedalo tega. da Jugoslavija ni popolna, dokler niso združeni v eno:ni močni Jugoslaviji vsi naši rojaki, dokler ne bo popravljen zločin rapallski, dokler se ne priklopi svoji pravi domovini tudi naš Korotan in naše Primorje. Moral sem spregovorti te besede, ker mi srce ni dalo drugače. Dovolite. cenjeni zborovalci, da spregovorim sedaj še nekaj besed k dnevnemu redu. Prevrat je prinesel velikemu delu našega naroda politično osvobo-jenje in tega političnega osvoboje-nja je deležen tudi naš proletarijat. Zato osvobojenje so Srbi žrtvovali na sto tisoče svojih sinov, za to osvobojenje so najboljši možje vseh treh plemen živeli leta in leta v ječah. Vsled tega osvobojenja je zavladalo med našim ljudstvom veliko veselje. Da. rekel bi skoro nekoliko preveč veselja, ker se je preveč prepevalo in — popivalo. Moralo je priti streznenje. Dnevi veselja so morali miniti in. ko so minuli, je nastopilo razočaranje. Naše ljudstvo je pričakovalo, da bo živelo v Jugoslaviji kakor v raju in se v popolni svobodi in neodvisnosti neovirano razvijalo. Toda žalibog pri nas je nastal režim, katerega nas mora biti, odkrito povedano, STam. Pod tem režimom je hotel vsakdo hitro obogateti in v naši ljubljeni Jugoslaviji se je razcvelo veriženje tako v politiki. kot v trgovini. V Beogradu niso imeli in nimajo drugih skrbi, kot da pridejo posamezne osebe do časti in do politične moči. ali da rečem po domače in odkrito, do — korit. Dve leti smo gledali poslance, kako se v narodnem predstavništvu prepirajo, intrigirajo eden proti drugemu. edino v to svrtio. da neljubo in na poti iim stoječo osebo odrinejo In sedejo na njeno mesto samL Dve predstavništvo ni sklenilo niti enega zakona, o katerem bi bilo vreano govoriti. Ministri so vladali preko narodnega predstavništva in so kot desnoti izdajali odredbe, naredbe in uredbe, ne da bi vprašali pri tem narodno predstavništvo za njegovo mišljenje; drugi dan pa so jih zopet preklicevali. Posledica takega vladanja se je morala pokazati in se je pokazala — razmere so postajale z vsakim dnem slabše. Naša država, ki slovi po celem svetu kot ena najbogatejših zemelj, ki bi lahko bila žitnica mnogim drugim državam, v tej naši blagoslovljeni državi smo plačevali kruh dražje kot v banke-rotni Avstriji, ki mora preživljati poleg tega še dvainpolmiljonski Dunaj. To vladanje je zakrivilo, da so, medfem ko je v Banatu gnilo tisoče in tisoče vagonov žita, v Cmi gori umirali ljudje gladu. Vsled teh razmer je nezadovoljstvo v državi čimdalje bolj rastlo in rodilo je posledice. na katere smo mi pravočasno opozarjali. (Dalje prih.) Nemiri v Gornji Šleziji. Kakor poročajo iz Pariza, naraščajo zadnje dni nemiri v Gornji Sle-ziji. Ker je predsednik nemške plebiscitne komisije razglasil, da se priklopi vsa Gornja Šlezija Nemčiji ter da je ni moči. ki bi to preprečila, in ker so bile v Nemčiji radi tega velikanske manifestacije, so izbruhnili v poljskih središčih nemiri. V okraju Rvbnik so zaplenili velike množine nemškega orožja, v Glivicah (Gleiwitz) so pa odkrili tajno nemško organizacijo, iz česar se sklepa, da je bi zasnovan velik nemški načrt. Ta izzivanja so povzročila prt Poljakih nemire, posebno v krajih, kjer je bil plebiscit ljut in vroč. Dne 23. marca so bili v Bytomu (Beu-then) veliki spopadi. V nekaterih okrajih zahodne Šlezije so bile izobešene poljske zastave in je bila ogrožena nemška policija. Več nemških višjih funkcijonarjev v okraju Katovice (Katto\vitz) je prostovoljno zapustilo svoja mesta. Upravna komisija je razglasila preki sod v mestih in okolicah Bytoma, Katovic in Plesa. Predsednik poljske plebiscitne komisije poživlja svoje roja- Gospodarstvo. leti srno gledali borbo za ministrske j ke. naj bodo mirni in naj ne reagi-stolčke in v teh dveh letih narodno rajo na nemška Izzivanja. Razna poročila. Vrnitev ministrov. V Beograd so spel' ministri Svetozar PriMčevič, dr. Križman ta dr. Kukovec, ki so bik za praznike doma. Naši delegati za konferenco v Rimu. Doristitk »Novosti« javlja: Za mednarodno zavezniško konferenco, ki se bo v kratkem vršila v Rimu, da likvidira v>a vprašanja finančnega gospodarskega in pravnega značaja nasledstvenih držav, so z naše strani imenovani nastopni delegati: dr. Rybaer, dr. Zolger in dr. Ivo S pevec. Karel |e ostal — bedast »Samouprava« piše o povratku Kairla na Madžarsko med drugim: Zeto nas zanima povratek Kairla, ker kaže, da se tista politika, ki le stada naš narod toliko žrtev, še vedno nadaljuje. Ne moremo mislita, da trt neko-likoletno pregnanstvo bflo osvestilo Karla in Izpremenilo njegovo politiko. Vidi se, da je pri njem ostalo vse po starem. Treba je, da z največjo resnostjo motrimo razvoj dogodkov, ker so ljudje, kakor Frank, Sachs in dragi, zopet pričeli delovati. ni proslavi. Ne zamerite, cenjeni | Imamo upanie> da bo zna;la Pa5Keva i Ui'1“T"’xn ' K ' ■ — stnism I In da Je Izročil vso oblast jcanu, je po- Konicrcuca v Rim« preložena. Konferenca v Rimu ie preložena na 4. april, ker se do tedaj pričakuje prihod češkoslovaških zastopnikov. •k Dunaj prot! Karlu. Na seji dunajskega občinskega sveta Je župan Reumann podal izjavo, v kateri izreka občinski svet zveznega glavnega mesta svoje globoko ogorčenje o frivoJnern poizkusu bivšega cesarja Karla. Občinski svet pričakuje, da se bo proti pristašem načrtov Habsburžana, ki so naperjeni proti republiki, postopalo z brezobzirno strogostjo, da s« v bodočnosti preprečijo toki veleizdajalski poizkusi. Splošno ogorčenje na Dunaju zaradi veleizdajalske pustolovščine razkralja Karla in njegovih sokrivcev se more smatrati kot jasno znamenje, da je v srcih večine dunajskega prebivalstva republika globoko vkarentajena. Horthy ne odstopi. Vest, ki so Jo prinesli nekateri Inozemski Ust*, da je državni upravitelj Horthy podal ostavko zborovalci, da uhajajo na ta dan staremu primorskemu Slovencu misli v da zavarovati stališče, naših Interesov, ki Je v | polnoma Izmišljena. E. S. Thompson: Wiimipeški volk. (Dalje.) III. Živali sta se spopadli bliskoma. Oba sta šinila vsaksebi, toda nobeden ni zletel v zrak, kakor je prerokoval inozemec; narobe, belec se je prekucnil s strahovito rano v plečetu. Ako ne mrtev, je bil vsaj nesposoben za boj. Čez deset minut je dospel višnjevi na lice mesta. Tudi ta dvoboj je trajal le malo časa in se končal skoro prav tako nerazumljivo kakor prvi. Sivec je odskočil, njegova glava je za hip izginila v bliskovitem obratu. in višnjevec se je opotekel s krvavo lakotnico. Ker so~ ga lovci hujskali, je napadel še enkrat; toda uspeh je bila nova rana. ki mu je pregnala vso nadaljnjo bojaželjnost. Zdaj je prihitel pesar s štirimi svežimi, močnimi psi. Izpustili so jih, in možje so se pripravili, da bi končali volka s palicami in metalnimi zankami. Tedai oa ic mliahal do čil je na tla, prerinil se v krog ter ovil volku roke okrog vratu. Klical ga je svojega ljubčka in dragega volkca, volk pa je mahljal z repom in mu lizal obraz. Deček, ki so mu vrele solze po licih, se je nato obrnil k možem ter jih ozmerjal, zale a j da ravnajo tako neusmiljeno z »njegovim volkom«. Če bi jim bil rekel mož vse tisto, kar jim je brusil pogumni malček brez strahu v obraz, gotovo bi se bil kesal svoje predrznosti; ali ker jih je zmerjal deček, niso vedeli, kaj naj mu pravzaprav store, in so storili nazadnje najboljše, kar so mogli: smejali so se na vse grlo — ne sebi, Bog ne daj, to se le redko pripeti na svetu — marveč vsi skupaj so se smejali inozemcu, ki je napol dorasel volk ugnal njegovi neprekosljivi dogi v kozji rog. Jim pa je segel z malo, ne prav snažno ročico v svoj pristni deški žep, poiskal med zalogo kroglic, sladkorčkov, užigalic. nabojčkov za pištolico in drugo drobnjadjo konec vrvice tet oa orivezal volku okrog preriji majhen deček na poniju. Sko- | vratu. Nato, še vedno hlipaje, se je skobacal na ponija in odjahal domov^ od mož se je poslovil s krepko besedo, volka pa je odvedel s seboj. IV. V začetku druge zime je popadla malega Jima mrzlica. Žalostno Je tulil volk na dvorišču, ko se prijatelj cele dni ni oglasil pri njem; na dečkovo milo prošnjo so ga nazadnje spustili v bolniško sobo. Tu je stražil veliki divji pes — %&&& v°lk ni nič drugega — zvesto ob postelji svojega človeškega druga. Odkraja ni bila mrzlica bogve kako huda; nenadoma pa se je obrnilo na slabše, in tri dni pred božičem je bil Jimček mrtev. Nihče ga ni objokoval bridkeje od njegovega »ljubega volkca«. Velika siva žival je pretresljivo tulila med zvonenjem cerkvenih zvonov, ko je na božični večer sledila pogrebu na pokopališče pri St. Bonifacu. Volk se je kmalu vrnil na krčmarjevo dvorišče; ko pa so ga hoteli spet prikleniti, je skočil čez plot ter Izginil Uudetn izpred očk ŠE O NENARAVNIH NAZORIH O DRAGINJI IN DENARSTVU. Včeraj smo se bavili s člankom v »Trgovinskem Glasniku«, v katerem neki R. Vit razvija jako čudne narodno-gospodarske nazore o draginji, katero označuje kot znak ekonomskega zdravja. Ravno tako pravi o denarni Inflaciji, da je koristna, ako država najema pri Narodni banki posojila v obliki bankovev za investicijske svrhe. Proti tem nazorom smo navajali resne pomisleke. Danes prinesemo odgovor dr. Stojadinoviča na omenjeni članek, kateremu je dalo povod neko prejšnje predavanje omenjenega dr. Stojadinoviča. Dr. Stojadinovič izvaja sledeče: Smatram, da je nepretrgano na-tiskavanje bankovcev velika nesreča, katere bi se morala naša država rešiti za vsako ceno. V svojem predavanju sem omenil slučaje današnje Rusije in Avstrije, a mogel bi iz finančne zgodovine navesti še mnogo primerov, od katerih je posebno podučljiv oni John Law-a na Francoskem (John Law, po rojstvu Škot, glavni kontrolor francoskih financ, je prvi leta 1721. zasnoval emisijo bankovcev v velikem slogu, ki je končala s strašno katastrofo. — Op. ured.) Ker torej vem, da je natisko-vanje bankovcev jako polžka pot, na kateri se je težko ustaviti, sem predlagal namesto izposojevanja Pri Narodni banki drug način za pokrivanje državnih izdatkov: pobiranje in povečanje neposrednih davkov. Druga trditev R. Vita, da je draginja znak zdravja, je pa zares pre-smela. Cena gospodarskih dobrin ni nič drugega, nego njihova vrednost, izražena v denarju. Ako je na pr. količina dobrin, zmanjšana vsled \tojne, poplave, požara, manjšega proizvajanja itd., a je količina denarja ostala ista, se li more trditi, da pomenjajo cene, ki so vsled tega poskočile, ekonomsko zdravje? Gotovo ne! Vsled pomankanja dobrin mnogo ljudi ne bo moglo zadostiti svojim potrebam. Vzemimo drugi slučaj, da je namreč količin^ dobrin ostala ista. a da se je vsled natiskovanja bankovcev količina istih povečala. Je-li s tem povečano ekonomsko blagostanje? Gotovo ne! Ako bi bilo tako. bi Amerika, kjer so cene v zadnjih 4—5 mesecih padle za 20%, bila na najslabšem stališču. a Avstrija, kjer se je draginja povečala, na najboljšem stališču. Ekonomsko blagostanje v Avstriji bi bilo torej večje, nego v Ameriki. Toda — pravi R. Vit — vzeti je treba v obzir kupovno moč Občinstva. ki vsako količino zelenjave na beograjskem trgu lahko piača po 10 dinarjev, dočim gredo sarajevski prodajalci v zapor, ako zahtevajo za isto količino 2 in pol dinarja. To .ie jasen dokaz kupovne moči. pravi R. Vit. Ako mora beograjsko občinstvo, ki obstoja po večini iz uradništva in delavstva plačevati zelenjavo štiri- j krat dražje, nego njihovi kolegi v j Sarajevu, ne znači to. da so njihovi dohodki tudi štirikrat višji, temveč, da jih draginja v Beogradu bolj stiska. nego v Sarajevu? Ker so se življenske potrebščine danes približno desetkrat ( v kronskem področju okoli 40 krat! — Op. ur.) povišale, nego so bile pred vojno, dočim se dohodki niso povečali v tem razmerju, je draginja veliko zlo. Kar se tiče pokritja potreb države z natiskovanjem bankovcev, je res, da je isto mnogo lažje in ceneje. nego nalaganje novih davkov in najemanje posojil v inozemstvu ali v državi. Ako bi veljala teorija g. Vita, bi bila vsa ogromna finančna vprašanja na celem svetu naenkrat rešena. Francija rabi 40 milijard za obnovo svojih opustošenih krajev. Zakaj se muči toliko radi vojne odškodnine ter riskira eventuelno novo vojno z Nemčijo? Treba pognati samo stroj za tiskanje bankovcev in vprašanje je rešeno! Isto naj stori naša država, ki potrebuje kake 4 milijarde dinarjev za razne investicije. Ali naš finančni minister tega vendar ne napravi. Ne bilo bi mu tudi svetovati, da to stori. ;+ Ljubljanski trg. Trg j« bil pretečeni teden živahen, dede govejega mesa vladajo silne težave. Vsi goveji mesarji so sJden&l prenehati v soboto s sekanjem mesa, ker se jim ne dovoli povišanje cene, na drugi strani pa ne pripusti slabega blaga na trg. Nadalje Izjavljajo, da ne morejo kupiti primerne klavne živine, kor jim iz-voznJčarji toga no pripuste, vsled neprestanega navijanja cen žM teži. K stvari pripominjamo, da je dejanska položaj na živinskem trgu resnično za nakup kiavue živine za domači trg skrajno neugoden. Eksportne firme ne kažejo nikakega jed-notnega postopanja ta prav uikake tendence za pritiskanje žive cene navzdol, nasprotno hočejo z neprestanim navijanjem ta plačevanjem visokih cen brez posebnega ozira na dobiček, vsem drugim onemogočit! nakupovanje in izvažanje. S tem početjem so navili v ljubljanskem nakupovalnem področju močne cene, medtem, ko so druge pokrajine postopale racijonel-neje ta obdržale nižje cene. Tudi kvaliteta klavne živine se je poslabšala, ker se je vse boljše blago že Izvozilo. Ako se bo Izvoz vršil še nadalje v tej, v vseli ozirih svobodni obliki, bo domači trg po vsej deželi ostal prazen ali pa bo moral plačevati borendne cene za meso kg brezdvomno čez 40 K in pri tem izpostavljen še neprestano sleparjenju z mesom bolne in poginjene živine najsiabše kakovosti ter prl-kladanju prevelike množine kosti. Cena govejega mesa ostane 30 K I. vrste, 28 K II. vrste. Olede telečjega in svinjskega mesa se krije dnevno potrebo. Jajc je na trgu dovolj po 1.80 za kos. Moka se prodaja po 17.50 K kg št. 0 najboljše vrste. Sladkor v kockah se dobi že po 51 K kg. 4 Rešitev valutnega vprašanja v osvobojenem področju. Gospodarsko - finančni komite je sprejel ta potrdil določbe glede rešitve vprašanja valute na Sušaku in v onfh delta Dalmacije, ki jih morajo Italijani po določilih rapallske pogodbe izprazniti. Obenem je komite imenoval predsednike ta člane komisij, katerih je 20 in ki bodo takoj odpotovale na svoje mesto, kor se prične Izpraznitev že 4. aprila. 4- Betonsko okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino betonskega okroglega železa 8 do 22 mm močnega ta 10 do 13 milimetrov dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. 4- Iznajdba novih štedilnikov. Ruski inž en er Feodor Feodorovič Boga tir j e-v je izumil nove številnike in peči, ki izrabila-jo 97% toplote, dočim se pri navadnih Štedilnikih izkoristi le 5—10% toplote. Če se bodo ti štedilniki, ki veljajo 1200 K obnesli, bo pomenilo to veliko prihrano pri kurivu. Snuje se še konzorcij za tvornlco, ki bo te štedilnike Izdelavata. 4- Nova zadruga v Ljubljani. V za družni register se je vpisala Gospodarska preskrbovaloica. V načelstvu so: Fran Majcen, tajnik JDS, Luka SHa, blagajnik Tiskovne zadruge, Janko Žagar, korektor, Adolf Rabič, faktor, Iv. Naglič, urednik. 4- Novo domače podjetje. V Ljubljani se je ustanovila tvornica za kuverte in v to stroko spadajoče potrebščine. Lastnika sta Fr. Mulec ta drug. 4- Antomobllna zveza Celje-Vojnik*. Konlice oz. Dobrna. V Vojniku se je osnovala družba, ki uvede redne avtomobilne vožnje med Celjem in Konjicami. Družba razpolaga z dvomi avtomobili, kojih manjši bo vozil med CeJjem ta Dobrno, več# pa iz Celja čez Vojnik v Konjice. 4- Ljubomir St. Kosier: Jugolovanske novčarstvo. Narodno-gospodarski publicist Ljubomir St. Kosier, ravnatelj Hrv. sve-opče Kreditne banke, podružnice Karlo-vac, je napisal v hrvatskem jeziku strokovno delo »Jugoslovansko novčarstvo« (denarništvo), ki izide v založbi Jugoslovanskega kompasa v Zagrebu ter bo obsegala okrog 300 tiskanih strani. V kniigl bo prvič obrazloženo naše denarništvo kot celota, njegova organizacija in vloga v narodnem gospodarstvu SHS. Avtor s* obrača do vseh slovenskih denarnih zavodov s prošnjo, naj mu sporoča vse, kar mislijo, da bi bilo potrebno v knjigi na-vestL v '4- Češkoslovaški bankovci po 5090 K pridejo Iz prometa. Češkoslovaška vlada je odredila, da se SOOOkronski bankovci * datumom od 13. aprila 1919 vzamejo do 15. t m. iz prometa. 4- Padec cen v češkoslovaški steklarski Industriji Radi svetovne konkurence je padla izvozna cena za češkoslovaške steklene plošče od 65 na 30 do 35 K kvadratna plošča. 4- Nemški izvoz v Zedinjene države. V mesecu februarju je iznesel izvoz v Zedinjene države in Nemčijo skupno vrednost 4.95 milijonov dolarjev: izvoz iz Zedinjenih držav v Nemčijo pa 31.6 prod 185 milijonov dolarjev Istega meseca lanskega leta, 4- Zvišanje cen premoga v Nemčiji. Zveza lastnikov premogovnikov v Nauenu je sklenila zvišati cene premoga za 23 mark pri toni. Od teh 23 mark bi se odtegnilo pet mark za fond, ki bo skrbet za nabavo živil za delavce. 4- Posledice visokih cen papirja. Tokom zadnjih treh mesecev je prenehalo izhajati v Zedinjenih državah 300 dnevnikov ta 1200 tednikov radi previsokih cen papirja. Dnevne vesti. — S 1.1. m. Je poteklo prvo četrtletje in uljudno prosimo p. n. naročnike, ki jim je potekla naročnina, da io takoj obnovijo. »Jugoslavija« stane mesečno 30 K. Ostanite ji zvesti ter ji pridobivajte še novih naročnikov. »Jugoslavija« je danes najboljši slovenski dnevnik in potrudili se bomo, da ne ostane le na sedanji višini, temveč da se še spo-polni in zboljša. Kmalu se preseli »Jugoslavija« v svojo lastno tiskarno in tedaj ji bo mogoče, da bo izhajala obsežnejša, zanimivejša in še bolj vsestranska. — Nov slovenski list za Korošce. Na Dunaju je začel izhajati tednik »Koroški Slovenec«, ki ga tiska »IJ-dova Knihtiskarna«. Dunaj L. Mar-garetenplatz 7 ter velja za Jugoslavijo celoletno 15 din., polletno 8 dinarjev — V pozivu pravi uredništvo: »Od plebiscita naprej nismo imeli stalnega glasila, ki bi se zavzemalo za koristi koroških Slovencev in jim podajalo potrebnega pouka in razvedrila. »Koroški Slovenec« bo zastopal narodne in gospodarske koristi koroških Slovencev, s stvarno in prevdaruo pisavo bo razkrival krivice, ki se prizadevajo koroškim Slovencem.« — Na drugi strani prinaša prva številka novi volilni red za občinske volitve, ki se bodo vršile v bivšem glasovalnem ozemlju dne 24. t. m. Za podlistek ima Cankarjevega »Petra Klepca«. Novi list toplo priporočamo. — Popolni solnčni mrk. Kakor smo že poročali, bomo imeli dne 8. t. m. v naših krajih popolni solnčni mrk. ki ga ni bilo v Evropi že od 1. 1867. Viden bo solnčni mrk v celi Evropi, severni Afriki, severni Aziji do Kitajske. V Ljubljani se bo videl popoln solnčni mrk ob 9.52, v Mariboru 9.53. v Zagrebu 9.54 in v Beogradu 9 59 uri dopoldne. — Akademsko društvo »Triglav« ie razposlalo vabila za akademski ples, kii se vr*i 9. t. m. v Celju. One, ki vabila niso Prejeli, prosimo, da nam to »proste, ker vkljub vsemu prizadevanju ni brlo mogoče dobiti 'n vseh krajev naslovov. — Reklamacije naj se naslovijo za bivšo Kranjsko: Mag. pharm. C. Maver, lekarna Sušnik, Ljubljana; za bivšo Štajersko: med. Ludovik Černe, Celje, Ljubljanska cesta; za Zajrreb: akad. društvo »Triglav« Zagreb, univerza. Zali te vam se bode takoj in radevolje ustreglo. — Obenem prosimo vse one, ki so sprejeli h. Celja nabiralne pole, da pospešilo nabiranje in nabrano čim prej odpošljejo na nasiov: Dr. Milko Hrašovec, Celje. — Karel je jim Se vedno pri srcih. Po deželi je še zelo mnogo preprostih ljudi, katerim sta Franc Jožef in Karel še vedno nekaj vzvišenega. Toda kdo bi zameril tem p-riprosti« ljudem, katerim so to pe-tollzje pred Habsburžani cepili od rane mladosti v duše in ki sami v svoji pripro-Stosti niso mogli o tem soditi objektivno. Da pa se dobijo pri nas še Inteligentni, ali vsaj takozvano inteligentni, ljudje, ki slepo obožujejo Karla, je pa res žalostno. / Zlasti med duhovništvom je še mnogo habsburških petolizcev. Tako Je poslal le dni župnik iz St Jcderti nad Laškim brA-tovski skiadnicl v Trbovlje neko ura-dno potrdilo na razglednici s sliko bivšfga cesarja Karla. Eventuelni izgovor, da je naredil v naglici, ali slično, pač za inteligentnega človeka ne more veljati. — Prošnje za oprostitev vojaščine. Ker predlagajo županstva nezadostno kv>l-kovane in opremljene prošnje za oprosti*, tev vojaščine ter jih pošiljajo tudi na nepristojna mesta, objavlja ljubljanska pu-kovska okružna komanda: I. Vsaka vloga mora biti kolckovana z 2 dinarjema, priloga pa z 1 dinarjem. 11. Prošnje za opro- stitev od vojaške službe morajo imeti sledeče priloge: 1. Družinski list reklanii- rančev-ili starišev, v katerem se morajo navesti tudi vsi rodbinski člani. 2. Uradno Potrdilo davčnega urada, koliko neposrednega davka plačuje reklamiranec ozir. oče njegov ali mati. 3. Če ima reklamiranec w-a*ile brate, se mora priložiti za te njese UVerenie služ*>ene dobe. IH. Prjš-naravnost°raj° pos,ati potam županstva no komando0 l3ubliaT,sko Pevsko okruž- ie t^akL NTSek? ln tudi v Cerknici V T '° budje, da ni dobiti tobaka, medtem, ko ta ^ j is m . • “ Ka -Je vendaT v Ljubljani v izobilju. Dvojno je mogoče: ali ga dotične trafike res ne dobijo, ali pa ga dražje prodajajo »kontrabant*n)etn«l Opozarjamo na to finančno stražo. — Za okrajnega ^glavarja v Logatcu je imenovan Vinko Boršti, or, dosodaj v Kočevju. — Službo primarih-okulista razpisne zdravstveni odsek v splošni ljubljanski bolnici. — Umrl Je g. Otmar Thaler, dijak 5. dr. realke po dolat in mučni bolezni. Trup- lo se prepelje v njegov rojstni kraj 2e-leznisS, kjer se vrši pogreb v ponddjek ob 5. uri popoldne. — Izobraževalno društvo »Žirovnikov zbore v Št. Vidu nad Ljubljano ima občni zbor v torek 5. t m. ob 8. zvečer v ljudski šoH (pevska soba IV. a razred — pritličje). — Med vožnjo okraden. Dne 29. m. m. je bito v večernem vlaku med Zagrebom in Zidanem mostom poljskemu trgovcu Fr. Staszaku sledeče pokradeno: rjava suknja iz angleškega blaga, srebrna cigaretna doza z nomogramom F. S., 1400 dinarjev, 80 lir, bančni ček in razna trgovska pisma. — Notarsko mesto v Kozjem je razpisano do 17. aprila. Ljubljana, = Ljubljana brez govejega mesa. Ker je nastopilo na ljubljanskem trgu vsled brezvestnega izvoza živine občutno pomanjkanje govejega mesa, niso včeraj ljubljanski mesarji v znak protesta proti oderuškim iz-vozničarjem prodajali govedine. Občinstvo je radi tega oblegalo proda ialce telečjega, prašičjega in koz-ličjega mesa, ki so "imeli čez glavo oosla Samo na stojnici »Vnovčeval-nice« se je prodajalo nekaj malega govejega mesa. za katero so se gospodinje skoraj steple. — Skrajni čas je že bil, da je vlada prepovedala izvoz mesa ter preprečila oderu-štvo izvozničarjev, ki so zalagali Avstrijo in Trst, na domače potrebe pa se niso ozirali. = Kandidatna lista Narodne socialistične stranke za mesto Ljubljana je končnoveljavno določena. Nosilec liste je dr. Tone Jamar, zdravnik v Ljubljani, znan vsled svojih superarbitracij v korist Janezov v Judenburgu. Celotno listo NSS objavimo v prihodnji številki. = Redek jubilej. Josip Lapajnar, mizar pri tvrdki Naglas, je praznoval 1. t. m. 40-letnlco. odkar dela pri tej tvrdki. Jubilant je lansko leto že obhajal tudi 40-letnico kot ognjema sec. = Vstopnice za koncert Mire Costaperarla. Marije Schweleerj9ve In Larise Vasilijevo se začno prodajati v torek 5. t. m. v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. — Požar na sredi ulice. Pred sinočnjim se je zvrnil nekemu vozniku v Škof-li ulicd blizu kavarne Krapš velik voz sena, Ker ni bilo pomoči pri roki, da bi dvignil voz, so ga pustSi tako ležati čez noč. Ponoči okoli 3. ure zjutraj pa je začelo seno nenadoma goreti. Stanovalci po hišah na obeh straneh ulice so jeli preplašeni vstajati, da vidijo, odkod prihaja silen žar, ker so plameni švigali do vrha liiS. Prihitela je požarna bramba in s pomočjo občinstva pogasila ogenj. Poslopje se ni nobeno vžgalo, rešili so celo voz. Kakor sodijo, je moral kedo nalašč zapa-titi seno. — Tujski promet. Kot že poročano, se je ustanovil v ministrstvu trgovine in Industrije odsek za pospeševanje tujskega prometa. Odsek se bo razširil v samostojni državna urad, kateri bo prevzel organizacijske posle celotnega tujskega prometa v naš.’ državi. Delo odseka bo torej začasno obstojalo poleg notranje ureditve predvsem v tem, da zbere ves materijaJ, na podlagi katerega bo razvidno na ena strani stanje in kapaciteta prometnih naprav, na drugi pa intenziteta tujskega prometa samega. Na tej bazi bodo mogoči definitivni sklepi o bodoči enotni ureditvi tega važnega gospodarskega vprašanja v naši državi. Do tedaj pa bodo morale tujsko-prometne organizacije še delovati po lastnem preudarku z dosedanjimi razpoložljivimi močmi in sredstvi. — Mlada pustolovka. Mlada lahkoživa Ljubljančanka Josipina Prepeluh si je zaželela elegantno obleko. Sla je k manufaik-tuinemu trgovcu Hrastniku ter mn rekla, da ji Je blago priporočila njegova za.ro-čerka. Predstavila se nm je kot gdč. Pisarski tz Dolenjske ceste. Trgovec ji je seveda verjel ter radevoljno odmeril za 1439 K finega blaiga. Vzela je zavoj ter dejala. da bo že »čez par dni« plačala. Veliko pa je bilo trgovčevo začudenje, ko mn je zaročenka na njegovo vprašanje odgovorila, da ona ni nobeni priporočila blaga ter da sploh nobene Pisanski ne pozna. Po opisu pa je kmalu spoznala gcHJufico, katero so potem policijski organi v kavir-ni aretirali, ravno ko Je dobro Jedla in pila. — Promenadni koncert se vriši danes v Zvezdi ob pol 12. do pol 13 y p.rjd pg. rijalnega Saveza. Svlra godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. Ker gre čisti izkupiček v prid dijaškemu Ferijalnemu Savezu, prosimo cc-njeno občinstvo, da se koncerta polnoštevilno udeleži. — Nov odvetnik v Lhibijanl. V imenik odvetnikov v Ljubljani jo vpisan dr. Al. Vrtačnik« 1 — Tatvina v hotelu štrukelj. Trgovec Fr. Dular Iz Rožne doJ. je zvečer 25. t m. m. pustil svoj zaklenjeni kovček v gostilniških prostorih hotela Štrukelj. Ponoči ;e nekdo vlomil v kovček ter vzel razno pristno in imitirano nakitje, kakor broške, uhane, verižice, prave in neprave korale itd. v skupni vrednosti 7500 K. — Policijska kronika. Včeraj je podala policija 27 poročal, In sicer 15 zaradi cestno policijskega reda, 6 zaradi pasjega kontumaca, 1 zaradi pijanosti ki 5 raznih poročil. — Društvo »Kralnlscher LehrervereUi« v Ljubljani je uradno razpuščeno, ker njegov namen ni v soglasju z državnimi interesd (a tudi članov nima več.) Maribor. Nemci nočejo več plačevati deficitov demokratskih dnevnikov in zato je moral poseben demokratski konzorcij prevzeti dnevnik »Tabor« v Mariboru, sicer bi bg list mirno v Gospodu zaspal. Ker se p« bližajo občinske valitve, so sklenili demo-kratje, da se mora »Taboru« življenje p>-daljšati vsaj za par tednov ter so ustanovil: konzorcij, ki bo odslej plačeval deficit. Doslej je izdajala »Tabor« družba Mariborska tiskarna, ki izdaja tudi »Mar-burger Zeitung«, ki je radi obilice oglasov aktivna, a neboglenček »Tabor« nikakor ni mogel priti na zeleno vejico. Mariborski Nemci, zavezniki slovenskih demokratov, ki so člani družbe Mariborska tiskarna, so opetovano zahtevali, da mora ptrenehiti dnevnik »Tabor«, ker ne marajo zanj več plačevati deficita. Slovenski demokrati so mirili svoje nemške solastnike Mariborske tiskarne, a končno so se vendarle morali udaU pritisku g«. Sclierbauma L dr. — la tako je prevzel »Tabor« poseben demokratski konzorcij. Kako velika bo požrtvovalnost tega in koliko časa bo trajala, bomo videli. Rop v kolodvorski menjalnici Ilujgi-ran? O zagonetnem ropu v kolodvorski menjalnici, o katerem stno že včeraj poročali, se še doznava, da v zadevo zapleteni uradnik ni bil Rudolf Gnus, marveč Henrik Scheidbach. Njegove izpovedi vedno botj in bolj kažejo, da je bfl rop alf dogovorjen, ali pa celo fingiran. V bližini službujoči stražnik ni nikogar opazil v okolici menjalnice. Pač pa je postal pozoren, ko ie videl, da je Scheidbach večkrat pogledal iz urada na peron. Dalje se je izkazalo, da je bilo nemogoče, zvezati mu noge z vojaškim pasom, roke pa z navadno servijeto tako, da nc bi bil mogel pravočasno skočiti za dozdevnimi napadale; in klicati na pomoč. Končno se tudi nasprotuje njegova izpovedba, v kateri je enkrat trdil, da so napadalci govorlii hrvatsko. Tega dejstva tudi odcolnost ne more ovreči, da je v tukajšnjih večernih listih od sobote razpisana nagrada deset tisoč kron za onega, ki bi mogel dati natančnejše podatke, oziroma prijeU roparje. Vse kaže, da je bil Scheidbach popolnoma upravičeno aretiran in da se bo njegova krivda kmalu dognala. Nove napisne tablice. Tukajšnji trgovci, ki še vedno niso nadomestili napisnih tablic, ki so bile dne 13. oktobra t. 1. pri demonstraciji nekoliko »preurejene«, so dobili sedaj od policijskega komlsarijata nalog, da to čimprej store. Tngovec s konfekcijskim blagom Peter Ferner si je hotel ohraniti spomin na oni dan ter je dal napisno tablico fotografirati pri fotograiu Meyerju. Policija pa je ploščo zaplenila. Nadebudul fantič. V petek popoldn* je nek 7 letni deček ponujal peku Crepln-ku srebrno žensko uro z verižico v nakup. Ko pa je hotel pek poklicati stražnika, jo je deček urnih krač pobrisaJ, uro pa pustil Črepinku, ki jo je Izročil orožniški postaji v Prešernovi ulici, kjer je lastniku na razpolago. Veselica v Kapli. V nedeljo se vtS v Kapli, ki nam je po odločitvi vedeposlanj-Sce konference končnoveljavno prisojena, veselica, pri kateri se ustanovi podružnica Jugoslovanske Matice. Občni zbor gostilničarsko zadruge se vrši prihodnji četrtek, dne 7. aprila ob dveh popoldne na Rotovškem trgu 2. Cel^e. S tožbo grozijo bivši policaji -in 1’ivši oskrbnik mesta Celja Derganz mestni upravi, če se jim ne zvišajo draginjske doklade. Ti ljudje, kateri so bili svoj čas vedno v prvih vrstah pri napadih in pobojih na Slovence v Celju, postajajo predrzni, uasiravno jih pustijo, da mirno v našem mestu vživajo svoj pokoj in vlečejo pokojnine. Zadovoljni naj bodo. da lahko žive pri nas in da jih ne spodijo v »obljubljeno deželo«, kamor bi že davno spadali. Občinske volitve r celjskem političnem okraju sc vrše: v sodnem okraju Gornjigrad 4. maja, Šmarje 7. maja, Ceije 10. maja, Laško 12. maja. Zamenjava 80 - kronskih bankovcev. Celjski davčni urad nujno vabi vse one stranice, ki so svoječasno izročile uradu 80 kronske bankovce v zamenjavo, da sl pridejo po denar s potrdili, katere so pri oddali prejele. Celjska podružnica Kola Jugoslovanskih sester se je ustanovil* v Celju. Za pred- sodnioo je izvoljena gospa Marica doktor Sernečeva. Celjska policija je aretirala neko Angelo Kurnik tz Trbovelj radi prepovedane vrnitve v mesto. — Radi tatvine je b3 aretiran Matevž Prlvšek iz Celja. Na vesti ima tudi več goljufij po raznih gostilnah. V Celje se presoli v treh mesecih odvetnik dr. Al. Rakun iz Sevnice. Koroško, Napadalca na dekana Llmpla je Izsledila državna policija v Celovcu v osebi lesnega delavca iz Svetne vasi, 461etnega Janeza Erschena (Eržena). Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je imelo prejšnji mesec občni zbor v Celovcu. Za predsednika je bil Izvoljen posestnik Kradger iz Globasnice. Društvo otvori svoje tajništvo za stranke. Občinskih volitev dne 24. t. m. se udeleži tudi slovenska stranka ter se že vrše živahne priprave. Enakopravnost. Mal! posestnik M Mu škof na Proboju, ki ne prideluje dovolj živeža, Je že neštetokrat prosil pri apro-vizacijl v Zitari vasi za moko. Pri apro-v+zaoijl pa so ga vsakokrat zavrnili bi mo dali razumeti, da zato ne dobi moke, ket Je Slovenec. Primorje. V Jugoslaviji bi radi ostali. Ko je zasedla italijanska vojska Dalmacijo, so jo italijanaški uradniki navdušeno sprejeli. Vedno in povsod so kazali svoje strupeno sovraštvo proti našemu ljudstvu ter proklinjali in se norčevali iz JugoslavU. Dve leti je trajala njihova »gloria«, sedaj pa je prišel tuš. Italijanska vojska odhaja in njim se prav nič ne ljubi iti službovat v Sicilijo ali Kalabrijo. Iz Savlov so mahoma postali Pavli in zopet gorijo za — »inaledetto« Jugoslavijo. Toda ljudstvo odločno zahteva. da ti ljudje ne ostanejo v svojih službah ter se poženejo k materi Italiji, za katero so se tako ogrevali. Dvojna pravica. V Biležu pri Grgarju so lami laški vojaki ustrelili nekega kmeta. Sedaj so bfli kaznovanj na par let, toda kazen bodo morali nastopiti le, ako še kaj podobnega zakrivijo. Promoviral je na padovski univerzi odvetniški kandidat Viktor Devetak. Zoper plese so upravičeno nastopili Slovenski časopisi, ker res ne kaže kulturnega pojmovanja; ako se vsaka kulturna prireditev, koncert a H tera, konča s plesom. To je posledica italijanske »kulture«. Šport in iuristika, Nogomet. Danes ob 16. se vrši na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom tekina Ilirija : Kombinirano moštvo LNP .Garderoba kornb. moštva pri Petanu, v garderobi je biti ob pol 16. Oprema, izvzemši svitrov, lastna, hlačke bele. Kapitan moštva Bregar H. V garderobo naj pridejo razen žc nominiranih igralcev kot rezerva še Zorner (Jadran), Roeman (Hermes), Kotnik (Sparta). — Jutri ob 16. uri igra rezerva Ilirije proti Hermesu. Blagajna se otvori ob pol 16. Športni prostor v Celju. Športni klub v Celju namerava preurediti Glazijo v moderen športni prostor po načrtu inž. Bloudeka. Mestna občina je v to svrfao že ponovno obljubila subvencijo, a ostalo je samo pri obljubah. Žalostno je, kako malo smisla imajo nuši ljudje za šport, kateremu posvečajo drugi kulturni narodi naj večjo pažnjo. Dočam žrtvujejo celjski Nemci za svoj klub ogromne vsote, smatra slovenska javnost šport še vedno samo kot nepotreben luksus. Cc ne bo občina priskočila klubu na pomoč, bo moral svojo namero opustiti, kar bi mu veliko škodovalo, ker se nahaja še ravno v najlepšem razvoju. Gledališče in glasba. Zveza slovonsklh pevskih društev je pred vojno obstojala le še na papirju. Le ob važnih narodnih slavnostih so stopili pevci vseh ljubljanskih zborov v Krog in so zabučali katero naših narodnih himen. Drugače pa je vsako društvo zase, nekatero več, nekatero manj uspešno gojilo petje. Vsem je pa manjkalo smlsJa za skupne nastope in za koncert, na katerih hi posamezna društva med seboj tekmovala. Zveza ni mogla delovati, kor se poedlna društva niso hotela zanjo brigati. V zadnjem času sc Je nekoliko preokreni-lo na boljše. Stara »Zveza« je pokopana, sni tj e se nova, pripravljalna dela vodt ravnatelj konservatorija g. Matej Hubad In upati je, da se bodo društva zavedala svojih dolžnosti, kar bo le njim v korist, saj se čuje, da bo vlada Zvezi naklonita primerno podporo, da bo mogla uspešno delovati. S veselili pesmi Emila Adamiča za mo£Ui zbor bo v prodaji začetkom prihod- [ niesa tedna, ko dosp£ Izdaja iz tiskanm, opozarjamo ob tej priliki vse založike, da bo na4 list prinašal priporočila za nov« knjig« in muzikalije le, če dobi uredništva 1 izvod izdaje v oceno. Znanost in umetnost. »Novi Rod«. Vsebina marčeve številke: Igo Oruden: Pustov pogreb. — Fraa Bevk: Lovec zajček. — K. Širok: Trt ptičke. — Cv. Golar: Bj, hej! — Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. — Multatuh-Ločnikar: Pravljica o japonskem kamnoseku. — Rutar-Simonov: Naši pradedi pod Franki. — Slika. — Zvonimir Kosem: Domotožje. — Pouk ta zabava. — Kotiček malih. — Novi rod stane letos 13 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ul. Roggc.o Manna, št. 20. I. Mali oglasi. Pre*€§a s@: TRGOVSKA HIŠA enonadstropna na vogalu z velikim vrtom. Vpraiša se Gajeva uillca 15 v trgovini Maribor. 561; DVA LEPA AILADA PSIČKA se ceno proda. Nasdov v upravi. 562 PRODA SE po ceaii 120 kg bodeče pocinkane 2 ma močne žice, (Staheldraht). Kje pove uprava »Jugoslavije*. So4 FOTO - APARAT 9 X 12 tnalo rabljen skoro nov. Ogleda se T upravi »Jugoslavije«. 564 POSESTVO 10U0 oralov veliko v Slavoniji In sicer 2S0 oralov njiv, travnikov ta vinograda ostalo gozdovi na posestvu premog in porcelen-ska zemlja. Cena 11,000.000 K Potem prt Maribora posestva do 100 oralov, htSe, vile, gostilne z 00 oralov posestva. Graf. ščlna z 40 oralov posestva se prodajo po« tom pisarne nepremičnin, ZagorskL Maribor, Barvarska ulica 3. HISA V KAMNIKU dvonadstropna, pripravna za trgovino S4 bode prodajala dne 6. aprila 1921 ob 10, url na licu mesta v Kamniku na Sutni št, 15 potom prostovoljne sodne dražbe. ~i Z hišo ie združena »planinska pravica«. Izklicna zen a 100.000 K. Družbeni pogoji so na upogied pri notarju v Kamniku g, dr. Fran Horvatu in pri notarju v Ljubljani g. Mate Hafnerju. 554 ODDAJA TRGOVINE AU DRUŽABNI. ST V O. — Trgovska hiša, velika razsežnost, najboljša točka. — Trgovska hiša z lokalom, delavnicami, tudi z opravo in stroji. — Enonadstropna hiša, lepa lesa, s 3 stanovanji bi vrtom. Priložnostni nakup: 2 enonadstropni moderni hi« s trgovskimi lokali, za vsak obrat 450.000 K. — Posestvo v bližini mesta, lepa gosposka hiša. — Kmečko posestvo, dobro sadje, v vinsktm kraju. Gostilniško posestvo — prima. — Reaiitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. Znamka za od-Kovori 567 KARBIDNI GORILCI najboljše znamke došJL Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 555 RADI POVEČANJA TOVARNE se takoj proda parno lokomobilo ca 25 HP. znamke Lanz. Nadalje drobtini stroj (Ras-pelmaschine) — drobi 3000 kg na uro. Ogleda se na Mirni. Brata Kolenc, parna žaga na Mirni. 545 PES (Doberman) izredno lep, plemenite pasme z rodbinsko listino (Stammbaimi) 14 mesecev star. Na željo tudi psica-sestra. Pogačarjev trg 3, II. nadstr. levo od 10. do 12. ure. 556 PIANINO skoro nov. Vprašati na upravništvo »Jugoslavija« y Mariboru. 5^0 Kupi SENA EN VAGON govejega sladkega. Oskrbništvo grada Co-dedijo, Ljubljana. 553 POZOR! Veliko zalogo ovsa za izvoz. Ponudbe z ceno franco vagon, kakor hitro mogoče na Karol Pinlč, Gorica via Stretta, [talija. 555 KUPI SE GONILNI JERMEN 8—11 cm širok že rabljeij. Proda se Škripec (Flaschenzcug) Ludvik Ileršič, Ahac-Ijeva cesta 10. DVA URADNIKA zamenjata prijazno sobo s separatnim vhodom v središču mesta, z istotako na Rimski, Bleiweisovl ali Tržaški cesti. — Plačata do 500 K mesečno. — Ponudbe pod »Soba« na upravo »Jugoslavije«. MLAJŠI PODJETEN TRGOVEC Išče lokal v prometnem kraju bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Lokal« poštno ležoče, Ljubljana, Gl. p. ZAMENJA SE STANOVANJE S HRANO, Povpraša se v upravi »Jugoslavije«, t Stran 4. i. n i i n..«* A. K. Green: Nevestina skrivnost. ; (Dalje.) Ne ustrašite se preveč! je opomnil doktor Kamcron gospo, ko je razvezala hčeri pajčolan. Toda pogled, ki se je nudil ženi, je bil oča-r ujoč. Kako divno! je vzkliknila gospa Grctorexova s ponosno radostjo; res, tvoja ničeinurnost je bila uspešna v tem slučaju; vedela si, da se storiš neodoljivo. Ne morem se tl načuditi, dete moje; takoj pokličem očeta. Odhitela je, in Genovefa se je spustila na stol, z očividnim izrazom olajšanja in veselega zadoščenja. Soprog je smehljaje gledal nanjo. Toda večer je potekel manj prijetno. nego bi si bil človek mislil po tem ugodnem začetku. Najsi je bila gospa Oretorexova še tako zadovoljna s hčerino vnanjo pojavo, v njenem vedenju jo je vznemirjalo marsikaj. Genovefa je bila preveč molčečna, in kadar je govorila, se ni spuščala v to, kar je zanimalo mater. Ni je izpraševala niti o domačih zadevah, niti o nekaterih važnih izpre-tnembah, ki so se bile izvršile medtem glede služinčadi. Tudi novica, da je Klara Footova na povratku Iz Evrope, jo je pustila docela hladno. Da, izjavila je celo, da hoče prekiniti vsakatero občevanje s svojo prijateljico izza mladih let, ker je zvedela o Klari stvari, ki ji nikakor niso po- godu. Ta napoved je bila gospe Gre- torexovi zelo nevšečna, zlasti ker Genovefa ni hotela povedati ničesar natančnejšega o vzroku, zakaj misli tako nenadoma končati staro prijateljstvo. Nazadnje jo je mati povabila, naj gre ž njo v sobo, kjer.Je prebivala dekle, češ. da je ostalo v nji vse tako, kakor je pustila, in bo lehko sama razpolagala s svojimi stvarmi. Toda Genovefa je odločno zavrnila njeno željo. Nocoj se čutim res preveč utrujeno, je dejala; saj utegneva še ka-terikrat, kadar ne bom tako izmučena od dolge železniške vožnje. Gospa Gretorexova ni bila vajena, da bi ji ugovarjali; videč, da jo je spravila v slabo voljo, je povzela Genovefa s tisto ljubko prijaznostjo, ki je dajala celo njenim muham nekaj prikupljivega: Oprosti, mama, saj vem, da me je možiček prehudo razvadil, ko je delal vse po moji volji. To se mora nehati, drugače postanem vse preveč sebična. Slišiš Valter? Kameron se ji je nasmehnil ter se spustil v razgovor s tastom. Gospa Grelorexova se je zdela potolažena; jela je vpraševati o veselicah, na katerih sta bila v Washingtonu. Skaljeno soglasje je bilo popravljeno, in na Genovefino sobo so pri tem pozabili. Prvo, kar je slišal drugo jutro Kameron iz ženinih ust, je bila želja, da bi se preselita takoj v svoje lastno stanovanje, ne meneč se za male neudobnosti, ki si jih nakapljeta s tem. Soprog ji je pritrdil, in Geno- vesa je dosegla, da je bila selitev še tisti dan. Doktorju se je nehote laskalo, da fi je njegova družba ljubša od sleherne druge, in tako je mlada žena s prijaznim slovesom, a po vsem videzu brez obžalovanja osta-vila kraj svojih dekliških let. Ko je stopil Kameron drugo jutro po selitvi v skupno sobo, je našel ženo pri časopisu. Njen pogled je begal s tesnobno napetostjo po stolpcih in roke so ji drgetale od nervoznega razburjenja. Kaj ti je, Genovefa? je vprašal. Ali iščeš česa posebnega? Spustila je list na kolena. O ne, je odgovorila brezbrižno, čitala sem kar tako. iz dolgega časa. Napravljen si, kakor vidim; mari misliš kam iti? Doktor se je pomudil. Oh. je dejal, da bi te mogel pojmiti in razumeti! Časih mi je, kakor bi ležale milje med nama. Ne, ne, je šepnila nežno, obje-maje ga z obema rokama. Kako se more mučiti takšen mož s tako praznimi izmišljotinami? In ljubeče je skrila obraz na njegovih prsih. Drugi dan jo je našel spet pri časopisu; topot mu je povedala, česa išče. O aretaciji doktorja Moleswortha ni nobenega poročila; ali takšnih stvari ne objavljajo? Seveda jih; že sam sem se čudil. V bolnici, kjer zdravim tisti slučaj, o katerem je onikrat govoril z mano, ne vedo o njem ničesar; tudi tega ne slišim, da bi bil v zaporu ali pod policijskim nadzorstvom. Moral bom Iti pogledat v njegovo stanovanje. To mu bo pač v veliko tolažbo, je rekla Genovefa. Irt tako je pozvonil doktor Kameron lepega jutra pri gospe 01neyevl, da bi povprašal, kaj je z Moleswor-tom. Rekli so mu. da je doktor bolan in sprejema le nekatere paciente. Kameron mu je poslal svojo posetnico in nestrpno čakal odgovora.^ Služkinja ga je povabila noter, rekoč, da je doktor vesel njegovega prihoda. Molesworth je ležal v svoji mračni sobi na zofi; nedaleč od njega je sedel majhen možic neznatne vna-njosti, ves zarit v roman iz poso-jalne knjižnice. Kakor hitro je služkinja zaprla vrata za seboj, je skočil Molesworth na noge. Gotovo mi prinašate novic o najini bolnici, je vzkliknil. Kako ji je? Dobro, se je glasil odgovor, toda strežajka maje z glavo pri sleherni kapljici zdravila. Odslovite tisto strežajko in vzemite drugo; zaradi babje neumnosti ne sme trpeti uspeh. Kameron je pokimal v znak soglasja in se radovedno ozrl na tovariša. Slišim, da ste bolni? Srdit smehljaj je zletel po Mo-les\vorthovem obličju. Kakor vidite, imam strežaja, je odgovoril ter značilno pokazal z očmi na nemo prikazen v kotu. Ali je kaj upanja, da bo vaša bolezen kmalu pri kraju? je vprašal Kameron sočutno. To se ne da reči z gotovostjo, Je odgovoril tovariš; doslej še manjka prave diagnoze. Ali naj vam zapišem kako zdra-. vilo? Hvala. Mogoče lehko storim za vas kaj drugega? Ne, hvala — vi ne. Govoril je toplo in mehko. Kameron ga je motril z odkritim so-» eutjem. Veseli me, da se počutite vsaj razmeroma dobro, je dejal resnobno. Z ženo sva bila že v velikih skrbeli radi vas. Zelo sem hvaležen gospe soprogi za njeno zanimanje, je rekel M(^ lesworth malone svečano in z glo** bokim priklonom. Kameron se je obrnil k vratom. Ako se ne motim, je vzkliknil Molesworth, spremljaje ga do praga, vam je bil tisti dan, ki je pelini! mene v pogubo, začetek najpopolnejše sreče. Kamero:iove oči so se jasno za« svetile. Da, je rekel, to je resnica. Na Moleswort!iovih ustnicah je zaigral smehljaj, ki je nekam čudno dirnjl gosta. Želim vam sreče, je zamrmral. Nato je rahlo zaprl vrata za iijmi. EDJNI SLOVEiNSKI DNEVNIK, KIPOROCA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE ..JUGOSLAVIJA". ClTAJTE JO! NAROČAJTE JO! Ceno se proda aoelilenaki aparat z obsežnim innleri-jaloni; kandelabri, medeni lestenci z približno 100 svetilkami po sto metrov ccvi, masivna hrastova garnitura ra večjo gostilno, kredenca omarica x velikim ogledalom, dre manjSi omarici in omarica *a led. ,HOTEL TOPLICE* Bled. Bila s Mii prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslov« pod ,600.000* na anon-?.no ekspedicijo Al. MateHž, Ljbljana. Pclrcgumijaitl obrotl za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Koieia Avtomobili najceneje. i. Goreč, Ljubljana. Gosposvetska cei-ta 14. sluge tekača sprejme,BALKAN' Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. miška zaloga šivalnih slteie« STSES: Isng Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 .. v vseh opremah, materija! In livrčba pretiveina, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse sisteme, Iste) Olje na drobno in na debelo. Obv@stilo. ObveS c± ts co o M a £ n <5 ® u ® £ S £ .- > o « E3 « ca bf) « g 3 m C 03 t> .O O 00 Maribor bilančnik, popolnoma samostojna, izvežbana moč z* stalno službo se išče. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in zahtevki na Poštni predal št. 88 Ljublj sr@dai® fea a Rafoijiv les letošnje seec spodaj navedenih vrst se poljubno prodaja in sicer: Revir: Kočevje .... Grčarica .... Glažuta............. Podpreska . . . Ravne .............. J »TJC ^BBBBBISB!&ig£BEflBeBflBBBKBE5i3 B • S 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „ M O T O R “ upravniŠlvo »Jugoslavije EnBSBMMR&nMSMHMHEiMHMIlK Bukve Hoje 800 m3 1100 m* 2400 „ 2100 „ 2000 „ 2100 , 1900 „ 3000 , 300 „ 500 „ 1600 „ 2600 „ 6-100 ■5000 » 1000 „ ■ V 2000 „ Poljane .... Oferte se prosijo do 20. aprila t. 3. na podpisani gozdni urad, kateri daje tudi pobližje informacije. Karl a Auersperga gozdni urad Kočevje. m mn mm M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martiny. - Aulo-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljub-Centrala: Ijana, Rimska cesta 2. - Prevozno T. ... T.. , v;odifit,e za prevoz blaga celih va- Liubliana, Rimska 1 * , . J i _ gonov na vse ki-aje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobHov. cesta 2. Podružnice: Ljubljana, Maribor, Beograd, Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9, Knez Mihaj!ova tel. št. 470. tel. št. 133. ul. 3. | Tiskovine vseli vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno Zvezna 1 V v Llubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravmstvo „Jugop!avije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mcriboiu, Glavni trg; v !8 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. rnmBmnmMtttnm-aaart at-x.Mmur-T?te*mr*:,ataeišamaxB vrne Odgovorni urednik Anion Pesek *aN6««rj u a Tiska »Učiteljska tiskasna« v Ljubljani