Političen list za slovenski narod.
r« p«M rrejeau Talja: Z» oelo lete predolacu 15 fld., pol leta 8 fld., m šetn leta
i M en mesec 1 fld. 40 kr. T atelalatra«!]! |ir«J«Hu TelJA: Za oelo leto 13 fld., za pol leta « fld., xa četrt leta I gl«^ M en aieeec 1 fl4. V LJubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Poeameine številke veljajo 7 kr. Maieinin« prq«aa ej^ravaiMve (admisiMracija) in akq>edieija, Semeniške nliee št. 2, II., 28.
Natnanil« (igrati) m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsU: 8 kr., de »e tiska enkrat: 12 kr oe se tuka dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Kokopiii te ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Bemeniskih ulicah h. it. 2, I., 17.
Iihaja Tiak daa, iavzemii nedelje in prainike, ob »',6. uri popoludne.
I&tev. 13e.
7 Ljubljani, v torek 17. junija 1890.
Letnik: XrVTlT.
Nemški ,,scl1lllvereill^
II.
Voditelji tega društva eo s političnimi izjavami sicer jako previdni, vendar kažejo dejanja politične namene. Tako je dr. Magg pri občnem zboru na Dnnaji izrekel upanje, da se bode edinost, ki se kaže oa podlagi nemškega ,schulvereina", razširila tudi na politično polje. To so dovolj odkritosrčne besede. Dr. Prix, sedanji župan dunajski, je naglašal, da hoče .schulverein" braniti in utrjevati le nemški narod v Avstriji ter mu v šoli podajati sredstva, da si ohrani svoj jezik in individualnost, kjer bi mu pretila nevarnost od drugih narodov.
Najvažnejši sklep dunajskega zbora je bil, naj bi se vse podružnice po posameznih deželah shajale po zastopnikih k posvetovanjem. Tako bi se oživljalo in širilo navdušenje za narodno stvar. Vsled tega pa so podružnice dobile agitatorski značaj.
Jeden prvih takih shodov je bil dne 12. oktobra 1887 v Mariboru za Spodnje Štajersko. Tud tukaj je dr. Weitlof ponavljal, da društvo dela le za narodno stvar; zapisnikar graškega nemškega društva, profesor Hofmann-Wellhof, pa je mačko izpustil iz vreče, rekoč: „Oživljenje in ojačenje narodne zavednosti Nemcev ua Štajerskem je namen nemškega društva. To pa se ne more doseči le s političnim delovanjem, temveč le z narodno vzgojo širokih plastij naroda." Nato je pozdravil nemški ^schnlverein" kot dragega zaveznika nemškemu društvu, ker nemške može in žene navdaje 8 prepričanjem, da jo le v samoobrambi in delu zagotovljena bodočnost, in ker je že toliko oživilo narodno zavest Nemcev po vseh pokrajinah, kar bi bilo le na političnem polju nemogoče.
Dn6 9. junija 1889 so zborovali v Fursten-feldu. Tu je dr. Eraus katolike naravnost imenoval
»zavedne nasprotnike narodnosti iz časov Lutra in I Melanhtona". In vendar je malo pozneje dostavil: j „Lahko je vsakdo član »schulvereina" in konservativno voli." Ni li to ironija?
Na shodu v Znojmu dne 8. aprila 1889 je poslanec Haase izražal upanje, da bode podružnični shod pospeševal narodno šolo. Dr. Weitlof je t svojem govoru protestoval proti verski šoli, in Liech-j tensteinov predlog imenoval »frivolen in drzen na-^ pad proti zakladu", katerega ima avstrijsko prebivalstvo v sedanji šoli. V drugih govorih so govorniki naglašali potrebo, da se ne pusti iz vida češka, klerikalna in antisemitska agitacija, ki na vse strani škodi nemški šoli. Tako se glasi poročilo, katero je odobrilo vodstvo.
Dn6 11. decembra 1887 je bil shod v Celovcu. Poslanec Dumreicher je tožil v svojem govoru, da se del Nemcev druži s klerikalci, »kar more škoditi pridobljenim vspehom na šolskem polju." Dr. Stein-! vvender in znani Dobernig sta naravnost napadala ' katoliško duhovščino.
Dne 14. oktobra 1888 je bil shod v Beljaku. Dr. Luggin iz Celovca je napadal duhovščino kot »črno gardo". To je dokaz, da je društvo politično in ne deluje v spravljivem smislu.
Dne 29. junija 1889 je bil shod v Budejevicah na češkem. Dr. Weitlof je priporočal narodno delo v družini in izven družine. O narodnostni spravi je rekel: »Cemu prepir v domači deželi? Z Italijani ua južnem Tirolskem smo se pogodili, akoravno so temu nasprotovali vladni organi. S tem visoko omikanim narodom je bila sprava lahka, ker ne išče svojih dokazov v polenih in kamenju, kakor drugi narodi. Pa tudi ti priznajo, da smo mi Nemci najboljši branitelji pridobitev svobode. Omenim dr. I Gregra, ki je prisegal neki družbi, da me ne po-I zdravlja iz narodnih ozirov. Gregr je rekel, da ni
tako neumen, da ne bi spoznal zaslug Nemcev z ozirom na ljudsko šolo."
Dne 25. avgusta 1889 je bil shod v Rohrbachu, ravno med volitvami v gorenje - avstrijski deželni zbor.
Dne 2. decembra 1889 je imela shod dunajska podružnica, ki šteje do 13.000 udov, od katerih pa sta bila navzoča le dva člana. To je govoril dr. Pichler v napitnici na dame: »Nemčija je želela najlepše, gospodstvo nad vsem krščanskim ljudstvom, služila je najlepši ideji, prostosti vesti; vdrugič je premagala Rim, sedaj z orožjem duha, ter se po-vspela do prve države sveta. In vendar se je vedno klanjal visoki duh nežni milini ženski. 2ene imajo nalogo, da otroke vzgajajo za narod" itd.
Občnega zbora v Karlovih Varih dne 8. septembra 1889 so se vdeležili tudi zastopniki iz »rajha" kot »vojaški pooblaščenci pri velikem vojaškem ogledu". Tu 80 govorniki priporočali .schulverein" kot zbirališče vseh Nemcev, katerim je narodna dolžnost svetejša in višja, kakor politična in verska dnevna vprašanja. Torej so poudarjali narodno dolžnost tudi proti svojemu prepričanja, proti pravici in resnici. Sklepali so tudi, da bodo imenovali nadzornike za posamezne podružnice, ki naj bi posredovali med temi in glavnim vodstvom.
Iz tega moremo sklepati, da je »schulverein" po svojem delovanji in organizaciji politično društvo, nevarno našemu narodu v narodnem in verskem oziru. Vsled tega smo in ostanemo odločni njegovi nasprotniki.
81(iipno pastirslio pismo o ljudski šoli.
(Konec.)
Ko pa zahtevamo katoliške šole, ne segamo ne na stareje podlage, niti ne poudarjamo potrebe kake
LISTEK.
Tajni družabnik gospoda Eobrča.
Pripovedčica iz pisarniškega zakotja. Češki spisal Ig. Herrmann; poslovenil J. Barle.
(Dalje.)
Nekega pomladanskega jutra, ko je odklenil gospod Kobrč miznico svoje črvive mize in vzel turško vrečico z duhanom. čudom se je začudil iu pretipaval in potehtaval vrečico. Potem se je sklonil doli k odprti mizici, pregledal ključavnico, zaklenil in odklenil dvakrat na praznem, spuknil ključ, pregledal ga, vtaknil ga zopet v ključavnico, zaprl miznico, zaklenil in zopet odklenil, — vse je šlo, kakor da bi namazal.
In vendar bi prisegel gospod Kobrč, da je njegova turška vrečica z duhanom danes laglja in praznejša, kakor je bila sinoči, ko je pred odhodom iz kanclije razprostrl na starih »Pražskjch Novinach" zamotek vojaškega in dva zamotka prostega duhana, in da je imel lepega posla, da je vse to namečkal v vrečico. In potem ni več kadil, — in ponoči ga tudi ni bilo tukaj, — in sedaj se je dotaknil vrečice prvikrat, — in vendar je vzeto iz vrečice. Morda se mu pa le zdi tako I In miznica je na ključ.
Zrl je gospod Kobrč še nekoliko trenutkov na vrečico, kakor da pričakuje, da pregovori ta nema
stvar in razsveth nerazrešivo uganko, — vendar vrečica je molčala.
„Kuri6s politik", — mrmljal je med zobmi gospod Kobrč, mej katerimi si čital tudi vest o »zobu časa", katerega pa za pravo ni bilo tamkaj.
»Kurios politik", — ponavljal je, vstajal z vrečico v roki, in se podal v drugo sobo, v kateri je sedel slični preiskovalec in učenjak, kakor on sam, namreč gospod oficijal Najman. Stopal je po-tihoma, po prstih, da ne moti gospoda Najmana v delu. Gospod Najman presipaval je namreč baš zalogo »šnofanca" iz papirnatega zavitka v tabačnico, katero je pozabil sinoči v kancliji.
»Povem jim, gospod oficijal," — nagovoril je gospod Kobrč poslujočega uradnika, — »tukaj se krade!"
Nagovorjeni obrnil je hitro glavo h glasniku strašne vesti, vzdignil z jedno roko tobačnico, a z drugo zavitek, in rekel začudeno:
»I kaj vendar pripovedujejo?"
»Nil, krade se," — dejal je gospod Kobrč, vidno vznemirjen, ip dodal: — »Ia še celo pod ključavnico!"
»A frlluchtl" — vskliknil je gospod Najman in odskočil s stola od mize. — »Kakov je ta šment?"
»Nekdo kadi z menoj iz moje vrečice!" — tolmačil je gospod Kobrč srdito. — »Sinoči natlačil sem jo kakor bučo, — a sedaj šumi in skače kakor škrbetaljka. In miznica je na ključi To je škoda!"
,In kdo bi pa bil to?" — govoril je gospod Najman s tresočim glasom, kakor da govorita o umorstvu. — »Kaj mislijo?"
Gospod Kobrč potresaval je z vrečico in odgovoril:
»Tega sam ne v^m, kaj da mislim. Ce bi morda oni — tega — nekoga--"
»Bog obvari, gospod kancli^t, jaz ne vem ničesar!" — branil se je vestni oticijal. — »Morda Oni na koga sumnjajo?"
Gospod Kobrč pogledal je nekako čudno olici-jala in dejal:
»Tega baš ne! Gospod »rehnungsfirer" kadi ogerskega s trikraljevim, — ta ne pojde na mojega vojaškega pomešanega s prostim. Gospod Kohout kupuje »krul" in ga meša z letinskim; — ta tudi ne. Morda Kjsela, dijurnist? Nii, ta se ne bi usc-dil, a moral bi čez tri sobe. In kje bi vzel ključek?"
»Tedaj so se morali motiti!" — dejal je gc« spod olicijal, globoko se oddehnivši; a poznalo se je, kako mu je olehčalo, ker je našel morda rešenje zagonetne »tatvine". Ker tatvina, — in tukaj v uradu, bila bi mu grozna misel. To je stvar za kriminal I
»Da ne znam, da je tako, ne bi govoril," — branil se je gospod Kodrč. — »Nekdo kadi z me-, noj, in sedaj sem se spomnil, da to ni prvikrat. Opazil sem že večkrat nekaj tacega, ali se nisem usojal, dokler tega ne premislim. Ali danes se ne motim. Včeraj vročica toiiko da se ni razletela, —

nove, ker menimo, da je moremo zahtevati tudi na podlagi obstoječih postav. Že povod k našemu postopanju nas odveie vsakega zagovora proti sumni-čenju, kakor da bi hoteli zopet uvesti razmere one ddbe, katera ni imela v rokah sredstev sedanjega časa. Vladi Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, državnemu zboru predložiti nekatere premembe sedanjih šolskih postav. Narejene izkušnje, strokovnjaške sodbe, mnogo-stransko izražene želje so namreč vlado napotile, da je začela premišljevati, če ni potrebno pretresati šolske postave. Ali s tem ni bila tudi nam škofom dana prilika, vdeležiti se tega pretresanja? Tudi mi imamo dvajsetletno izkušnjo z novo šolo, tudi mi mislimo, da smo upravičeni izreči strokovnjaško sodbo na polju, ki obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slišimo glasove in nujne želje svojih vernikov, ki se združujejo z našimi. Bi-li ne smeli pri tej priliki spraviti v razgovor svojih izkušenj, svoje sodbe, svojih in Vaših želja? In ako dano priliko v to porabimo, ali zaslužimo potem očitanje, da nepremišljeno razburjamo duhove?
Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliški shod pri svojih posvetovanjih in sklepih, da „se more šolsko vprašanje vsestransko in temeljito rešiti le po postavodajalnem potu." Ta misel vodila je tudi nas. Mi se hočemo poslužiti le pravice, katero ima vsak državljan, in nastopiti le pot, katero nam je odkazala postava. Pretehtali smo torej od c. kr. vlade nasvetovane premembe šolskih postav, a prepričali smo se, da se ne ozirajo na vse izkušnje in strokovnjaške sodbe, in da ne ustrezajo Vašim in našim željam. Zato smo si šteli v svojo dolžnost predlagati, naj se premembe vrše v širjem obsegu, da se tako zadosti pravičnim zahtevam.
Je-li to kaj čudnega? Ali pa, so-li naši nasveti pretirani, brezmerni, kakor pravijo? Kaj pa terjamo z Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za katoliške otroke napravijo katoliške šole; da v njih poučujejo verni katoliški učitelji ter oskrbujejo vzgojo in pouk po naukih naše sv. vere. Tudi postava sama pravi, da je namen šole ta, da se vzgo-jujejo otroci nravno-versko. Ce hočejo imeti te besede kak pomen, ne povedo nič drugega, kot to, da mora šola na otroke vseskozi vplivati nravno-versko, da mora biti učitelj sam nravno-versk, da mora imeti svojo nalogo in učiteljsko svojo dolžnost zi nravno-versko; zadnjič, da morajo tudi knjige, ki se rabijo v šoli, služiti nravno-verski vzgoji. Tudi šolski red, pridejan k šolski postavi, priznava kot vodilno načelo za pouk, da morajo biti posamezni predmeti mej seboj v jed notni zvezi. To pa ni nič drugega, kakor da mora biti tudi veronank z drugimi učnimi predmeti v tesni in stalni zvezi, in da se veronauku pri drugem pouku nikakor ne sme nasprotovati.
A, je li tudi v resnici tako, kakor postava in šolski red ukazujeta? Le ob kratkem hočemo opisati pravo stanje naše sedanje šole. Veronauk ni vo-
dilni temelj in vodilno pravilo naše sedanje ljudske šole, ampak le eden izmed mnogih učnih predmetov, in še to brez potrebnega števila učnih ur. Drugi predmeti so brez vsake zveze z vero-naukom in se žal pogosto lahko obravnavajo na tak način, ki ne pospešuje nravno-verske vzgoje. Verska vzgoja šolske mladine je omejena na tako pičlo mero pobožnih vaj, da se v otroških srcih ne more vzbuditi gorak verski čut. Veronauk iu pobožne verske vaje niso pridržane neoviranemu cerkvenemu vodstvu, ampak podredjene so svetni oblasti kot zadnji odločilni razsodnici. Na izobraževanje učiteljev nima cerkev rekli bi nikakega vphva, pri njihovem nastavljanju pa je čisto izključena; in tako se zgodi, da su katoliški otroci pogosto poučujejo in vzgajajo tudi od oseb, katere so katoliški veri ali tuje ali sovražne, in katerim je torej nemogoče, da bi katoliško vzgojevale.
Lahko bi ta opis še nadaljevali, toda rečeno zadostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so napravile take šolske razmere. Spoštovanje do cerkve, ljubezen do vere, pojavi verskega življenja se zgubljajo bolj in bolj; domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in površnost, zaničevanje vsake božje in človeške veljave pa silovito raste. Ali se bomo temu čudili in je-li drugače mogoče, če se sicer katehet trudi po dve uri na teden, da polaga otrokom na srce strah božji in vero na resnice od Boga razodete, in da jim vceplja krščansko čednost, če pa se nasproti v več kot dvajsetih šolskih urah na teden more vplivati na otroke tako, da se versko spoznanje in versko življenje ne le ne okrepi, marveč — bodi-si brez namena, bodi-si z namenom — omaje? A, preljubi v Gospodu, svoje notranje žalosti pri teh razmerah ne moremo popolno in jasno izreči; nečemo vračati trdih besed, ki padajo z one strani čez nas in našo zvesto duhovščino; preveč spoštovanja imamo do Vaših otrok, kakor da bi hoteli rušiti v njihovih srcih veljavo njihovih učiteljev. A to ste iz naših besed pač povzeli: mi ne moremo dati katoliškim starišem poroštva, da se bodo njihovi otroci vzgojevali katoliško v ljudski šoli, kakeršna je sedaj in prav tako malo Vam moremo reči, da smete v tem oziru biti mirni zaradi težke vestne dolžnosti in težke svoje odgovornosti pred Bogom.
Naj nas sicer dolže, da nameravamo ljudsko omiko nazaj potisniti, veronauk na škodo drugega pouka razširiti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdolževanje lahko odgovorimo. Ne, motite se, porečemo svojim nasprotnikom prosto in odkrito: le naredite otroke tako modre, tako učene, tako zvedene, kakor je le hočete in morete; samo naredite je tudi bogaboječe in verne, pobožne in krepostne. Nočemo kratiti njihove izomike, njihovih vednostij: česar se bojimo, je njihova polovičarska izomika brez verske podlage, katera je stori le prevzetne, domišljave, ošabne in nezadovoljne. Zato terjamo katoliško šolo, ki nam edina daje poroštvo, da bode mladina dobila nravno-versko vzgojo, in
po kateri edini bodo otroci zmožni, da porabijo svoje znanje zares v korist sebi in bližnjemu, in tako, kakor je primerno njihovemu časnemn in večnemu namenu
Mi terjamo pa katoliško šolo tudi v imenu svobode, ustavno nam zagotovljene za našo vest. Olan XIV. temeljne državne postave z dn^ 21. decembra 1867. se glasi: .Popolna prostost vere in vesti je vsakemu zagotovljena." Se-li ta prostost po sedanji ljudski šoli varuje in brani? Katoliški stariši so prisiljeni svoje otroke zaupati šolam, v katerih se katoliška vera popolno prezira, izvzemši nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi učni predmeti izrečno razglašeni kot popolno neodvisni od vsacega cerkvenega vpliva, kar se zdi žal skoraj kakor povabilo, naj se pouk uravna tako, da se s tem še bolj oslabi že sicer tako majhni vpliv svete cerkve na otroke, in da se razodete resnice božje izpodrivajo iz srca in življenja. Ne, ne brezverska (brezconfessionelna) in ne medverska (interconfes-sionelna) šola, (ki ob jednem hoče vstreči vsem veram skupaj), se ne strinja z načelom, priznava-jočim svobodo vere in vesti; kakor obstoji razna veroizpovedanja jedno zraven drugega in kakor jih postava priznava prav po razločilnih njihovih posebnostih, tako to načelo dosledno zahteva tudi šolo zraven šole, razno po raznih veroizpovedanjih. Združiti vse v jedno šolo nasprotuje pravno vsem vero-izpovedanjem. Vsakemu dati svoje, se more le tedaj, ako se ločijo in vravnajo posebne šole za posebna veroizpovedanja. Ali ni tedaj s strani političnih strank neznosno trinoštvo, sihti otroke k pouku, ki nasprotuje verskim načelom in verskemu prepričanju njihovih starišev? Ali pa naj le nevera uživa prostost, da se more vera in bogočastje pobijati in izpodrivati?
Mi zahtevamo le pravo prostost tudi za vero in bogočastje, in ne moremo umeti tistih, ki prostost in svobodnostne naprave tako visoko cenijo ter s tako lepimi govori proslavljajo, ki se pa le tedaj ne morejo povzdigniti do tega visokega stališča, ampak precej padejo nazaj na nizko polje prenapetosti in zatiranja, kadar se grč za vero in bogočastje. Zato kličemo vsem možem cele Avstrije, ki zares ljubijo svobodo: Nikar ne pridržujte še dalje katohškim starišem pravice, da dado svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepričanju! Nikar ne zatirajte svobode s tem, da jo pustite hirati neveri na ljubo!
Mi zahtevamo katoliško šolo za katoliške otroke! Culi ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je zaradi tega očitalo, da zahtevamo, naj se povsod napravijo le katoliške šole. Nam je li pač treba zagovarjati se proti temu očitanju? Mi smo katoliški škofje, mi zastopamo pravice katoliške cerkve; mi razpravljamo želje katoliških starišev; smo li kot katoliški škofje tudi poklicani in upravičeni, zastopati terjatve in želje svojih nekatoliških sodržavljanov? in ali ni z druge strani jasno, da se verske šole ne morejo napraviti samo za katoličane, da se ne bi ustanovile ob jednem tndi za nekatoličane ?
a danes, stresel bi vdnjo še celi zamotek. Nekdo mi hodi vdnjo. Vendar pod ključavnico, to je, to. Pod ključavnico!"
.Povem jim," — svetoval je gospod oficijal, da dokonča neugodno stvar, — .naj samo pazijo. Stvar se mora rešiti!"
In obrnil se je po tem izbornem, uprav poh-cajskem nasveta hitro k mizi in hitel stresati .šno-fanec" iz zavitka v tobačnico.
Gospod Kobrč pogledal je, stojč nad gospodom Kajmanom, z višine na ostriženo glavo oficijalovo, a ne bi bil mogel izpoznati iz tega pogleda, je li je napolnjen zaradi darovanega nasveta s čuvstvom hvaležnosti, ali pa, je li govori v duhu: — .To sem tudi sam znal, da moram paziti!"
Glasno je pa rekel gospod Kobrč:
.Ne bodem miroval, dokler stvari ne rešim."
Popoldne, ko je gospod Kobrč korakal v urad, požečkal ga je v nosu znan duhanski duh, s katerim je bil napolnjen ves hodnik pred kanclijo. Nju-škal je, njuškal, naposled je stal in mrmljal med zobmi:
.Evo, ta duh---!' —
V tem trenotku odprla so se stranska vrata sobice, v kateri je bilo skladišče razne stare, kan-clijske šare, in izišel je na hodnik stari, kanclijski einga Brk, kateremu so pa v celem uradu rekali le na Kratko: .Johan". Ta gospod .Tohan kadil je iz kratke žepne pipe s porcelanovo glavico in spuščal iz ust strašne, neznansko oblačne dime.
Gospod Kobrč je zanjuškal, zanjuškal drugič, in zroč jezno na Johana, rekel naglo:
.Hdncajte, to se prileže po obedu, kaj? Pa imajo nekakov dober dubdn!"
In mislil je, da gleda Johana s svojim naj-ostrejšim, zbadajočim pogledom.
Gospod Johan vzel je iz levega kotička svojih ust zaslinjeni naustnik pipe in odvrnil dobrodušno: .Kaj še, gospod kanclist, dober duhdn ! Kadim razrezane čike, katere poberem tu pa tam za gospodi. Ejej, takovega, kakor Oni, takovega ne premorem. D4te vse ššmbraj! To je drugačen duh, kadar začno Oni!"
Na takov odgovor ni bil pripravljen Kobrč. Premagan in zmešan od mirnega pogleda Johano-vega, na katerega licu je odseval izraz najmirnejše vesti, odšel je v pisarno in se vsedel k svojim tajin-stvenim polam. Napolnil je sadrovko, zapalil; a ko so se pokazali prvi oblački dima, zanjuškal je zopet in zopet, in mrmljal sam s seboj:
.Krasno! Hm, to je baš isti duh! Kaj pa, ko
bi vendarle Johan---"
Vstal je, koračil v sosedno sobo, in sklonivšt se h gospodu Najmanu, potreptal ga po ramenu: .Kaj pravijo, gospod oficijal? Kaj bi ne mogel biti Johan?"
.Kaj pravijo?" — obrnil je glavo gospod Naj-man, kateri se je vsakikrat grozno prestrašil, ko ga je kdo ogovoril.
.Nu, kako je s tem duhanom, kateri se mi suši v vrečici? Kaj bi ne mogel biti on?"
„Hm, hm," — odgovoril je Najman, zelo iz-nenaden. — .Saj je zaprisežen. Imamo ga že trideset let.---"
.Lepo," — govoril je gospod Kobrč počasi dalje, — .to je vse lepo. Vendar kadi tamkaj zunaj, kakor ognjenik Etna; a duh je baš, kakor od mojega dubana. Skoro bi mislil, da bi morda
on---"
.Ojčj, to je težka stvar!", — prigovarjal je oficijal v grozni zadregi. — .To je strašno težka stvar, okriviti koga. Jaz ne bi rekel za tega Johana. To bi bila predrznost, hoditi pod ključavnico."
.Seveda, da bi bila," — pritrjeval je gospod Kobrč. — .Vendar nekdo mi tjakaj hodi, to je jasno, kakor beh dan!"
.Jaz ne odgovarjam za to," — umikal se je oficijal, kateri se je bal zamere, kakor ognja. — .Vendar, ako mislijo, jaz bi na Njihovem mestu povedal to gospodu cesarskemu svetovalcu. Da se to preišče!"
Gospod Kobrč odšel je brez odgovora v svojo sobo, vsedel se na mesto in začel poslovati. Vendar posloval je raztreseno. Ni mogel pozabiti duban-skega duha, kateri mu je zlezel na hodniku v nos« niči. Ko bi vendar ta Johan--!"
(Konec sledi.)
Zasbiti bi bil marsikdo rad videl, naj bi se bili ozirali tudi ua druga vprašanja, ki se stikajo 8 šolskim postavodajalstvom. Mi nismo vnemami nasproti tem vprašanjem in nočemo prezirati pri nobenem lastne mu upravičenosti, toda ne mešamo jih v naše čisto cerkvene terjatve. Mi sledimo opo> minu našega božjega učitelja: .Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to vam bo privrženo",') in se držimo kot škofje katoliške cerkve načela, katero uči svetovni apostol: „Tu ni Juda, ne Grka, ampak vsi so eno v Kristusu Jezusu."') Mi smo zastopniki cerkve in moramo politiko prepustiti onim, ki so v to poklicani. Imamo pa to jedino prošnjo do Vas: naj gredo Vaši nazori iu želje in napori v posvetnih stvareh še tako daleč narazen, dragi katoliški kristjani, nikar ne spravljajte zaradi tega v nevarnost verske vzgoje svojih otrok 1 Tega Vas prosimo pri Vaši ljubezni do Vaših otrok, pri ljubezni do Vaše cerkve, pri ljubezni do Vaše domovine!
Glejte, preljubi v Gospodu, to so pojasnila in opomini, katere smo Vam hoteli za sedaj dati glede ljudske šole. Mi moramo tako govoriti pri svojem izveličanju! K temu nas veže opomin apostolov: .Zarotim te pred Bogom in .Jezusom Kristusom, ki bode sodil žive in mrtve; oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali nepriložno; prepričuj, prdsi, svari z vso potrpežljivostjo in modrostjo ; ker prišel bode čas, ko zdravega nauka ne bodo trpeli, temveč izbirali si bodo po svojih željah učitelje, ki ušesa ščegečejo; in odvračali bodo ušesa od resnice ter se bodo obračali k basnim. Ti pa čuj, vse pretrpi, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj svojo službo."') Naša sveta služba zahteva, ne molčati, kjer je dolžnost govoriti, in to dolžnost nam nakladajo nevarnosti, ki prete sv. veri. Mi dvigamo svoje roke proti nebesom ter spričujemo pred Bogom in vsem svetom: Mi nečemo in ne moremo mirno gledati, ko peša verski čut, ko prooadajo pobožni nravi, ko izginjajo najdražji, najnepr cenljiveji zakladi v avstrijskem katoliškem ljudstvi !
Pa tudi Vi, preljubi v Cospodu, morate izpolniti resno dolžnost; Vi morate sodelovati, da dospete do tega namena, do katoliških šol za svoje katoliške otroke. „To se dd le po pcstavodajalnem potu doseči", tako se je izrekel lanski katoliški shod in je dostavil vroč opomin na vse katoliške državljane, „naj izpolnjujejo svojo volilno dolžnost, naj se vdeležujejo volitev v postavodajalne skupščine ter naj delujejo na to, da bodo le taki možje izvoljeni, ki dado dovolj poroštva, da bodo svojo moč zastavili za versko šolo".
Nič druzega ni treba, kot da Vas spomnimo na ta opomin; temu opominu nam ni treba ničesar dostavljati. Le ravnajte se po njem! Postavite skrb za srečo svojih otrok pred vse druge ozire in bodite edini, da izvolite le take zanesljive katoliške može v svoje zastope, ki si bodo šteli v svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, z vsemi močmi delati na to, da se vresniči v šoli nravno-verska vzgoja.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in občestvo svetega Duba bodi z Vami vsemi! Amen.
Dano binkoštno nedeljo v letu zveli-čanja 1890.
(Sledi 35 podpisov.)
') Mat. 6, 33.
») Gal. 3, Is.
') II. Tim. 4. 1-5._
Politični pregled.
v Ljubljani, 17. junija. ]^otraii|« dežele.
Zahvalno pismo kneza Windischgrm»a, Imenovani knez je poslal, kakor se poroča 15. t. m. it Prage, zahvalno pismo mestnemu zastopu v Ta-havi, ker mu je bil poslal omenjeni zastop pri-znalno adreso. V pismu pravi knez Windischgratz, da je osnova mirovnega sporazumenja med obema narodoma češke dežele velikega pomena in vredna marsikatere žrtve Sprava je pa po knezovem mnenji le tedaj mogoča, ako bodo stori i merodajni faktorji vse, kar bo mogoče v čast tega namena. Pričeti mir se bo bržkone tudi kmalu uresničil ter blagodejno vplival na deželne razmere.
Zavarovanje bolnih delavcev na Ogerskem. Kakor se poroča iz Budimpešte, končala so se v soboto posvetovanja o zakonu, kateri naj se osnuje za bolne delavce. Može, ki so se posvetovali o nameravanem zakonu, sklical je kupčijski minister. Na podlagi posvetovanj izdelal se bode nov načrt z ozirom na to vprašanje. V jesenskem zasedanji dr-
žavnega zbora utegne priti ta načrt kakor tudi načrt zakona o nedeljskem počitku, ki je že predlagan v zbornici, v postavodajalno razpravo.
Tnai^e driare.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča dne 14. t. m. .Taterlandu": Bolgarska sinoda še ni sklepčna, ker se hoče tudi metropolit varnski, Simon, postaviti na stališče oponentov Klementa in Konštantina. Ako ne bo tukaj nikakih vspehov, čakati bo moralo niže duhovništvo še mnogo časa, predno se mu zboljša njegovo stanje in cerkvena vprašanja ostala bodo dotlč nerešena, dokler jih ne reši država sama. Ljudstvo je pa sploh zelo mlačno, kar se tiče cerkvenih zadev.
Busija, Poročalo se je že večkrat, kako strogo postopa ruska vlada proti židovom. Vsakdo pa lahko v^, da je njeno postopanje proti židovstvu povsem opravičeno. Kakor samoješči plevel, izčrpa ^izvoljeno" ljudstvo vse narodove moči, ob njih se živi in redi, a poleg tega hoče še zapovedovati, kakor gospod hlapcem. Kakor pišejo listi, pokazali so židovi ruski zopet nedavno to svojo lastnost. Pred več leti namreč je prestopila mlada Židinja v mesteci Lohojsku na Litvanskem h krščanstvu. Njeni nekdanji soverniki so jo pa hoteli šiloma odtrgati krščanstvu in dobiti za svoje veroizpovedanje. Zaradi te predrzne židovske lastnosti prišlo je do prepira in tepeža med nekaterimi židovskimi in ruskimi družinami. Nato so pa pokazali Rusi, kdo je v deželi gospodar. Zbralo se je mnogo ruskega vernega ljudstva, napalo židovske go.stilnice, prodajalnice, skladišča ter so pokončali vse njihove zaloge. Predrzni in samopašni židje so gledali potem z razbitimi glavami razbito svoje imetje.
Francija. Francoska vlada je sklenila pripoznati brazilijsko republiko, ker je brazilijska vlada pripoznala odlok mednarodnega sodišča o ozemlji, za katero ste bili v prepiru francoska Gnjana in Brazilija. Nadalje je pripoznala brazilijska vlada tudi odlok, da se odpravi carina za izvažanje kavčuka in odobrila vprašanje glede ua tujce. Predsednik francoski republiki, Carnot, bode sprejel oficijelno brazilijskega poslanca Itajubo. — Kakor je videti, zgodilo se je to pripoznanje bolj s stališča kupčijskih in trgovinskih zadev, kakor mejnarodnega priiva.
Italija. V italijanski zbornici je bil zadnje dni zopet zabučal vihar posebno proti Crispiju. Pri jako živahni razpravi o vojnem proračunu opomnil je d' Atco, da se mora vlada koj preosnovati, ker se je tudi predrugačila splošna politika v prostih deželah. Dasiravno je izpremenila Crispijeva vlada že dvakrat vnanjo politiko in petkrat svoj finančni program, vendar ima Crispi še zdaj v rokah veslo italijanske države in ni še spoznal, da mu je že čas umakniti se z mesta. Italijanska vnanja politika izpremenila se je posebno, kar se tiče Francije. Razmere med Italijo in Francijo so se pač zboljšale, a še bolj bi se bile, da je na Crispijevem mestu drugi državnik. Njegov odstop ne bi zrušil trodržavne zveze, ki obstaje še zdaj, četudi je odstopil knez Bismarck sam, kateri je splel to zvezo. To je govornik vrgel v oči, misleč si: I)ixi et salvavi animam meam ter glasoval potem vse jedno za vojni proračun. — Italijanski kralj Humbert baje namerava sprejeti ime cesarja Erjtriie, t. j. vzhodno-afriško naselbinsko ozemlje.
Nemčija. »Hamburger Nachrichten", znano Bismarckovo glasilo, prinesle so pretekli teden članek, kateri pojašnjeva, kako potrebna je za Nemčijo zveza z avstrijsko-ogersko državo. Zagotavlja pa se ob jednem tudi, da se bo ta zveza prihodnje leto gotovo ponovila, ko preteče namreč imenovane zaveze pogodba. Italija pa težko, da vstopi v trodržavne zvezo; kajti v tej državi se Čuje zmerom glasnejša opozicija proti Avstriji. Prav za prav pa tudi ni nič kaj naravna ta vez med avstrijsko in italijansko državo. Gotovo ruši italijansko-avstrijsko zvezo najbolj postopanje italijanske vlade proti svetemu Očetu.
Švica. Na predlog zaveznega sveta izrazil se je stanovski in narodni svet, da se uvede zavarovanje za bolnike in ponesrečence. Predlog se bode moral predložiti še ljudskemu glasovanju.
Belgija, Kakor se poroča dne 16. t. m. iz Bruselja, imenoval je belgijski kralj Leopold II. Stanleyja za generalnega guvernerja Kongo-državi. Si.anley nastopi to častno mesto dne 1. januvarija 1891. leta.
Turčija. V Stari Srbiji divjajo Arnavtje (mo-hamedanski Albanci) še vedno proti tamošnjim kristijanom. Že zopet 80 jih prepodili iz mnogih sel, poropali, kar so dobili po njih kočah. Vsled teh strašnih krivic obrniti se hočejo kristijanje naravnost do najviše turške oblasti v Carjigradu.
Izvirni dopisi.
Iz ljubljanske okolice, 15. junija. Ni več daleč dan, ko bodete v Ljubljani slovesno otvorili vodovod ter pili posavsko vodo. Kakor se čuje, nameravajo mestni zastopniki še mnogo lepega in dobrega za olepšavo mesta. To je vse dobro in lepo, ali za davkoplačevalca je to prehudo. Popolnoma prav imajo tisti, ki trdijo, da v Ljubljani prav nič ni treba deželnega gledališča; in jat le ne razumem.
zakaj se je nekaterim ta stavba obesila na srčmi žilo. Za kmeta, ki plačuje davke z žuljavimi rokami, je gledališče beseda, katere se ustraši, kadar se še le zmiče z jezika, kakor samega hudobca. Vse le kmet in kmet! Na tega se naposled vse zvrača in nihče ga ne vidi. Vi, gospodje ljubljanski, zidajte si deset gledališč, a nas pustite v miru z Vašim zimskim razveseljevanjem.
Rad bi kmetskim poslancem rekel katero na uho. Njihova dolžnost je, da se ustavijo večjim tro-škom. Tedaj, ko so dovolili onih 190.000 gld., smo še molčali; če pa bode treba deželi, kakor se govori, plačevati na leto nad 10.000 gld. za vzdržavanje predstav, poslopja itd., potem bodemo mi davkoplačevalci po celi deželi pričeli odločno agitacijo proti vsem poslancem, ako bodo dovolili to svoto na leto. Ce imate Vi, gospodje v Ljubljani, svoje ljubljence, katerim bi zopet radi pripravili kako službico, dobro, storite to, pa plačujte iz svojih žepov, ne iz deželnih. In govori se že, da nekdo čaka na tako mesto. „Nur nobel, so lang' esgeht!" Kmet pa strada, da se ga Bog usmili. Ce pa se kdo kje oglasi za kako podporo, mora se skoro po „vseh štirih" plaziti in klobuk stiskati.
Ce ste Ljubljančanje tako napredni, zakaj pa si ne naredite konjske železnice (tramvaja), ki bi se gotovo dobro obrestovala in bi ustrezala prometu? Izpeljala naj bi se od južnega kolodvora na jedno stran po dunajski cesti, ob „Zvezdi" in realki, Kri-žanski trg, Cojzov graben na sv. Jakoba trg; na drugo stran pa po Resljevi cesti na cesarja Franca Jožefa trg, odkoder naj bi bil jeden tir po poljanski cesti do klavnice, drugi pa po glavnem in starem trgu, Florijanskih ulicah, karlovski cesti do mostu. S tem bi bilo ustreženo tudi deželanom, ki dohajajo v mesto.
Iz Št. Petra na Notranjskem, 15. junija. V Ljubljani kaj marno skrbite za deželno gledališče, akoravno se Vam ni treba bati, da se bode zmočil zid brez strehe. Mi pa smo bolj počasni. Že tri mesece imamo vsled viharja odkrit zvonik, pa nam ne prihaja resno na misel, da bi mu dali nov klobuk. Kakor so sploh tukajšnje razmere, bojim se, da bomo imeli še sitnosti za potrebni denar. Po mojem mnenju bilo bi najboljše, ko bi se obrnili na razue dobrotnike, da bi vrgli skupaj za nujno popravo, j Ali kako mislite ukreniti, da se nam ne bodo ljudje posmehovali?
Dnevne novice.
(Zanimiva razsodba.) Nedavno je bila zanimiva obravnava pred upravnim sodiščem pod predsedstvom grofa Belcredija. Stvar je naslednja: Leta 1888 je dobil v Pulju rojeni Henrik Polla ukaz od okr. glavarstva, naj pusti svojega I. 1885. rojenega sina krstiti. Tega Polla ni hotel storiti, izstopil je s svojo ženo iz katoliške vere ter se izjavil za brezverca. V pritožbi proti ministerstvu za uk in bogočastje je naglašal, da je sin tudi brezverec in ni še dovolj star, da bi si sam izvolil vero. Pred upravnim sodiščem je zastopal ministerstvo podtajnik dr. pl. Alpenburg ter poudarjal, da je otrok katoliške vere, ker sta bila ob njegovem rojstvu oče in mati katoličana. Skliceval se je tudi na razsodbi upravnega sodišča 1. 1869. in 1. 1877. v enakih slučajih. Po kratkem posvetovanju je upravno sodišče zavrglo pritožbo Henrika Polle.
(Grof Hartenan v Zagreba.) Kakor čitamo v „Obzoru", pripeljal se je minolo nedeljo v Zagreb bivši bolgarski knez Battenberg, sedaj grof Hartenau, s svojo soprogo, bivšo operno pevko Loisinger. Nastanil se je ,pri avstrijskem čaru". Celi dan je hodil po Zagrebu in ogledaval mesto. Ku je zagledal nekaj bolgarskih dijakov, katere je poznal že v Bolgariji, ustavil jih je ter se ž njimi prav pri-jazno razgovarjal v bolgarskem jeziku o lepem vtisu Zagreba. Sliši se, da misli kupiti v Hrvaški večje posestvo, želeč stanovati bližje Bolgariji. Sicer pa o politiki noče govoriti.
(V učiteljski tečaj) za deško ročno delo na Dunaji so doslej sprejeti s Kranjskega gg. učitelji: H. Likar iz Grahovega, J. Reich z Vinice, V. Ribnikar iz Dol. Logatca, Franc Trost z Iga in J. Ž i rovu i k iz Bef^unj.
(Koncert v redatni dvorani.) V četrtek priredi v redutni dvorani koncert pianistinja gospodičina Natalija Pitipj, ki je t dobrim vspehom koncer-tovala po raznih grških in dalmatinskih mestih. Pri koncertu bodo sodelovale tndi nekatere tukajšnja moči. Program priobčimo jutri.
(Ix Ribnice) se nampcroča: Naša lepa župnijska eerkev bo po trudu neumorno delavnega velečast. g. častnega ilanonika in viteza Fran-Josipovega reda Martina Skubica dobila zopet novo olepšavo. Že pred leti je slikal presbiterij umrši Wolf, sedaj pride na vrsto povprečna ladija. Minoli teden je prišel iz Kamnika dobro znani slikar g. J. Koželj. Načrt kaže, da je g. umetnik strokovnjak v romanski orna-mentiki. Prepričani smo, da bode delo dovršil na občno zadovoljnost.
(Rateče na Gorenjskem) spadajo pričenši s 15. dnem t. m. k pošti v Kranjski Gori in ne več v Beli Peči.
(Is Moravč) nam piše neki posestnik: Dne 4. t. m. sem čital v »Domoljubu" št. 11., naj bi se cesta čez Prevoje na Moravče ugodno preložila in tako pot v Ljubljano okrajšala. Temu dostavim, naj bi se tudi spravilo v stran kamenje, katero so že lansko leto napeljali za šolskim vrtom na cesto. Toda se ne more odtekati in dela strugo po sredi ceste.
(^arijsko narodno bralno draštvo) priredi slavnost v prostorih g. Frana Potokar-ja na Sapu po domače pri Kozini v nedeljo dne 22. junija 1890 ob 4. uri popoldne. Vspored: 1. Sprejem tujih gostov in društev v Šmariji ob Vs^- ir' popoldne. 2. Pozdrav došlib gostov na kraju svečanosti točno ob 4. uri. 3. Spohr: »Cvetica", poje gospodičina Pavla Sawa s spremljevanjem na harmoniju. 4. Slavnostni govor. 5. Kocijančič: »Oblačku", poje moški zbor z bariton-solo. 6. S. Gregorčič: »Kmetski hiši", deklamacija, govori učenka Josipina Potokar. 7. Volarič: »Slovan na dan", poje mešani zbor. 8. Abt: »Le plakaj", poje gospodičina Pavla Suwa. 9. Hajdrih: »Jadransko morje", moški zbor. 10. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 11. Igra. 12. Prosta zabava. — Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr., z družino 40 kr. — Preplačila se hvaležno vsprejmo.
(»Slovenski Pravnik') ima v svoji 6. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. K.: Ako se vložita istočasno prošnja za odpis in prošnja za vknjižbo zastavne pravice, kako je postopati glede prednosti? 2. Dr. K.: Ovira li zabeležba nameravanega odpisa parcel po smislu § 3. zak. z dne 6. febr. 1869 drž. zak. eksekucijo gledč teh parcel v iztirjanje pozneje zastavno-pravnih vknjiženih tirjatev in za kohko časa? 3. A. Lubec: Dobitkovina in kmetijske žage. 4. Dr. Fr. Zupanec: Iz sodno-zdravniške prakse. 5. Iz pravodne prakse. 6. Iz upravne prakse. 7. Književna poročila. 8. Drobne vesti.
(»Učiteljski TovariS") ima v zadnji številki naslednjo vsebino: Prof. Orožen: O zemljepisnem pouku. — V. Bibnikar: Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah. — J. Likar: Spisje na jednorazrednici. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Dopisi.
Telegrami.
Dunaj, 17. junija. Uradni list poroča: Davčni višji nadzornilc Verderber v Ljubljani je dobil povodom svojega urairovljenja Franc-Josipov red. Dalje je objavil postavo o vravnavi razmer med državo in gališko zemljiško odvezo.
Praga, 16. junija. Povodom poroke nad-vojvodinje ilarije Valerije je industrijec Alojzij Oliva daroval dve hiši za vzgojevalnico sirot.
Peterburg, 16. junija. Mednarodni kaz-nilniški kongres je bil včeraj v navzočnosti cesarskega dvora slovesno otvorjen.
Sofija, 16. junija. Ministra Stransky in Salabašev sta dala ostavki. Ministerski predsednik Stambulov je prevzel vnanje stvari, Živkov tinanco.
Rim, 16. junija. Kraljevič se je danes vrnil s potovanja.
Berolin, 17. junija. Vojaška komisija državnega zbora je sprejela prvi paragraf, ki določa do 31. marca 1894. leta 486.983 mož za mirovno dobo s 17 proti 11 glasovom, celo postavo pa je sprejela s 16 proti 12 glasovom.
Umrli bo:
14.	junija. Marija Kos, delavčeva hoi, 4 leta, Streliške ulice 11, jetika. — Lorenc Tičar, delavčev sin, 10 mesecev, (»pekarska cesta 35, katar v črevih. — Jožef Galovic, koejaž, 47 let. Dunajska cesta 22, vsled tura na jetrih.
15.	junija. Ivan Berce, črevljar, 59 let. Ulite na Grad 13, kap.
v bolnišnici:
14. Junija. Andrej Zorman, gostač, 56 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
]>una|Hka borza.
(Telegrafično poročilo.) 17. junija.
Papirna renU h% po 100 gL (« 16* davka) 88	gld. 90	kr.
Srebrna , 5>,', » 100 » » 16% „ 89	„	65	»
5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	55	»
Papirna renU, davka prosU......101	„	30	»
Akcije avstr.-ogerske banke...... 967	„	—	„
Kreditne akcije .......... 302	„	75	»
London • ■ •..........117	»	15	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	32",„
(Jesarski oekini...........5	»	55	„
Nemške marke ..........57	.	GO	„
a (S	Cas	Stanje		Veter	Vreme	s"
opazovanja		zrakomara v mm	toplonom p« Caliija			h'
16	7. u. ijut. 2. n. pop. 1 9. a. zvee.	7392 7385 739 1	16-8 21-2 12-2	si. j vzh. si. vzh.	oblačno jasno	0-00
Srednja temperatura 16-7* za I ?" pod normalom.
(20-16)
Karola (iiaDija ulogo umetaljne vezenine in tkanine priporočata
Felliigei I Hassinger
Dunaj, I., Seilergasse IO,:Gfittweigerh«f
▼eleiastiti duhov^^ini Icaltor:
bandera, baldahine,
mašne plašče, dalmatike, pluviale,
VBlume monitrance,
kelihe, kadilnice,
altame tvetllnice, svete kipe, križeva pota,
t>o3ye |frol>e, oerkrene leatenoe od
stekla in medi,
vsakovrstne oblike in zloga.
Ka zahtevanje poiiljajo se paramenti na ogled.
Skoro 100 let imajoči »loveč obstanek naše ustanovitve jamči zanesljivost naše tvrdke. IluBtrovane cenike pošiljava brezplačno in franko."Vfl
(St. 4508)
Kranjski deželni odbor razpisuje občen natečaj za
grad^]o bogenšperške deželne ceste
po deželnega stavbinskega urada načrtu v kosu: del A profil O do 54, to je od bogen-šperškega gradu do prvega razpotja pod Kamenom, v dolžini 1620 m s stavbinskimi troški 12.000 gl.,
in sicer pripada:
1.	na napravo cestnega temelja .... 7970 gld. — kr.
2.	na napravo vosnega tiru...... 1233 „ — „
3.	na napravo objektov in kamenenih po-
itavkov............. 693 „ 39 „
4.	na napravo držajev........ 1722 „ — „
5.	na reiijo in gramoz........ 381 „ 61 „
Ta gradnja se bode oddala proti plačila po enotnih cenah za zvriena dela le enemu gplavnemn po^etniko. Vse podatke, ki se dostajejo zgradbe, sosebno načrte, splošne in posebne gradbene pogoje in proračune videti je lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani v Gosposkih ulicah št. 2 (deželni dvorec) v 2. nadstropji.
Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, kolekovane s kolkom 50 kr. in imeti na zavitku napis: „ponudba za gradnjo Bogenšperške deželne ceste, del A, profil O do 54" ter priloženo tudi 5%no varščino prej navedene zgradbene svote in v katerih je s številkami in besedami razločno zapisati, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma za koliko odstotkov manj ali več, vložiti je do
cliie 30. jiuiija. t. 1.
opoludne ob I2ih pri vložnem zapisniku podpisanega deželnega odbora. Dovoljeno pa je varščino poprej vložiti pri deželni blagajnici proti pokladnemu listu, katerega je ponudbi priložiti.
V ponudbah morajo biti poleg dneva svojeročni podpis krstnega imena in priimka, pristavljen stan ali opravilo ter bivališče ponudnikovo in tudi izrečna izjava, da so mu znani vsi gori omenjeni podatki in določila za ponujena dela in da se pravnoobvezno podvrže s tem ustanovljenim pogojem.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati izmed ponudnikov po svojem mnenji katerega koli, ne glede na popust, in sme po okolnosti razpisati nov natečaj. Oziral se pa bode le na pismene, v določenem roku vložene ponudbe.
Glede varščine opozarjajo se ponudniki posebej na splošne pogoje.
0<l (leželiiejL^a ocll>oi-a lii-aiijsltej^a.
v LJUBLJANI, 14. junija 1890.
(3-1)
OLJNATB BAR
komitariiklli pu^lcah po pol In Jeden kilo
l>i-ipoi'oea iiajoeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firncža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.