OGLAŠAJTE V najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds y^XXIX.—LETO XXIX. Stavka v klavnicah ^6sta Clevelanda ne ^ dosti prizadela CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 17, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 12 se poroča, Cleveland $ Kakor klavniških delav-pri velikih klavniških druž-, , J Chicagu ne bo dosti pri- , ^ ■ Clevelandske klavnice ti J niso prizadete, ker klavniški delavci ne padajo chicaški uniji in mesto samo za polovico mesa, ki ga Webuje, odvisno na uvoz od nI zunaj. ^ so na retin zaloge rib, ku- da w ^ da ni vzroka, nie ' občutilo pomanjka-ve^' bi se stavka pre- vprisSli 1 naval na prodajalne, nih A stavke električ- v. CbvdMidu, je S S"* ineh. Electric "ghouse. Vcerai i« x; varnami r T w- PikpfA • okrog dva tisoč k tw- drab ato-tarnamdrugimi to- elektrii^l'- ^ se izdelujejo "Cm predmeti. POMOČ ZA JUGOSLAVIJO v tovar-in West- ^^eriški učenjaki I Moskovski •konferenci washin %ki GTON, 13. januarja uče- \ ----'' J"'" Mladi ameriški polju atomske energi- je, j^j - ------ ----- nedavno zbrali v fe koVj jj' ameriških znanstveni-kovgu^^^jo mnenje, da mos-»v,- . ^krenca treh zuna-da fgg. ^'^^Gtrov sicer ni uspela, ske kontrole atom. tejjijj . da je pa navzlic v pravo smer. nam hodi", je dejal Wk J j 'Sginbothan, predsed-komiteja likov ameriških znanstve-"^^0 zm"% pogajanj z Rusijo stališ«^ ^ mnogo prej, to-^^^zela je trenotno <^®žela, je prav raz- J^dal previ JUGOSLAVIJA DOBILA ZASTOPSTVO V EKO- , . . , , . NOMSKEM SVETU u.N.o Kriminalcev objav LONDON, 15. januarja. — Včerj je Jugoslavija dobila zastopstvo v ekonomskem in socialnem svetu organizacije Združenih narodov. Izvoljena je bila kot osemnajsta članica omenjenega sveta za dobo enega leta, potem ko je Nova Zelandija po dvakratnem neodločilnem glasovanju stopila iz tekme. Delegacija Nove Zelandije je za to dobila laskavo priznanje Imena 42 vojnih kriminalcev obja Ijena v Jugoslaviji BELGRAD, 14. januarja. — Včeraj je jugoslovanska komisija za vojno zločinstvo objavila seznam, v katerem je 27 Nemcev in 15 Hrvatov pregla-šenih za vojne zločince, ki se jih drži odgovornim za smrt 40,000 Jugoslovanv. Na čelu seznamu hrvaških vojnih zločincev stoji dr. Ante od strani Zed. držav, Britanije' Pavelič, in z njim vred so ob- Konferenca v Beli hiši išče formulo za odvrnitev stavke v industriji jekla Ako se formula najde, obstoji upanje, da bo služila za bazo sprave v drugih mezdnih sporih Iz Washingtona se poroča, da sta se na poziv predsed-in Jugoslavije, in zagotovljeno: toženi člani njegovega kabine-j ^ika Trumana sestala v Beli hiši predsednik CIO unije Slika predstavlja Mrs. Eleanor Roosevelt, častno predsednico Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč, ko sprejema dar dveh new-yorških otrok, za otroke v Jugoslaviji. Slika je bila vzeta v uradu odbora, predno je Mrs. Roosevelt odpotovala v London kot delegatinja Zed. držav na zborovanju organizacije Združenih narodov. ji je bilo, da bo dobila enega iz med triletnih terminov, čim postane prihodnjo jesen eden izpraznjen. Enoletni termin v svetu bodo imele poleg Jugoslavije tudi Zed. države, Ukrajina, Grčija, Lebanon in Colombia. da po vedno njegovem r^cveč v " ' pripisujemo ^ostim takozvanim ta j- 111)% ; J ^ ------- --o ^tojugkg ^^^^Uske produkcije Pa za Z.^^^^Gije. "Mnogo hru llJainej. f.(^^jal. "Nikdo ne ! ^Ve y ^ prisiliti Zedinjene dr-iif' nekaj, kar tega" bi __________J, ^tegniio škoditi. Razven skrivnosti, ki se ti-Sije, atomske ener- ijif, ^ selna, da bi bilo ko- . , »nente naložiti vse doku- nadete, dobile največ podpore. Rdeči križ Slovenije se zahvaljuje (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Urad ZOJSA iz New Yorka je SANS-u izročil naslednja pisma iz stare domovine, ki vsebujejo hvaležnost naših rojakov za prejete relifne potrebščine. Te so bile poslane v Jugoslavijo brez označbe, v katerih pokrajinah naj bodo razdeljene, ker smo bili prepričani, da bodo nove jugoslovanske oblasti vso našo pomoč pravilno in pošteno razdelile med najpotrebnejše izmed potrebnimi, pa naj bi to bili Srbi, Hrvati, Makedonci ali Slovenci, katoličani, pravoslavni ali muslimani, pripadniki katerekoli politične stranke, vsi oni, ki so ostali v opustošeni in oropani stari domovini ter potrebujejo naše pomoči. --- Smatrali smo, in očividno pravilno, da je osvobodilna borba Jugoslavije tako zvarila jeklo bratstva in edinosti narodov nam predrage stare domovine, da bi bilo nebratsko in ne humanitarno zbirati relifne potrebščine med ameriškimi Slovenci izključno le za Slovence, ko bi morda kateri drugi Jugoslovani bili bolj potrebni prve pomoči. Zavedali smo se tudi, da če bi vsaka ameriška skupina jugoslovanskega porekla nabirala le za svoje rojake v scementiralo v bratski borbi, v kateri je preteklo morje srčne krvi. Vsa tu priobčena pisma nosijo uradni pečat glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. # * * IZ ORMOŠKEGA OKRAJA: "Našim rojakom v Ameriki! "Dne 2. avgusta 1945 je bilo potom Rdečega križa poslanih 18 paketov raznega blaga za naše revčke. Rekli so nam ,da je Nasi fantje-vojaki Danes zjutraj je dospel domov, častno odpuščen od, vojakov Cpl. Stanley Ivančič, sin Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61 St. Nazadnje se je nahajal v Okinawi, na Pacifiku. Njegov brat Ray se pa še vedno nahaja V Nemčiji. # Po dve in pol leta službi z tretjo infanterijsko divizijo, se je 18. novembra vrnil domov Capt. Frank E. Morell, sin Mr. in Mrs.. Frank Mai'tU, 838 Craneing Rd., Wickliffe, O. Udeležil se je bojev v severni Afriki, Italiji, na Anzio, v Franciji, Nemčiji in Avstriji. Dobil je pet bojnih zvezd in odlikovanje za udeležbo v boju na D-Day, bronasto zvezdo, predsedniško ci-tacijo in odlikovanje francoske vlade. Njegov dopust se konča 11. februarja, nato se bo vrnil na svoje bivše delo pri A. W. Hecker Co. ta. Komisija pravi, da so obtoženci med drugim odgovorni za po-kolj 7,000 Židov, ki so bili umorjeni v koncentracijskem taboru v bližini Belgrada. Trije madžarski vojni kriminalci izročeni Jugoslaviji Iz Budimpešte se poroča, da so bili Jugoslaviji izročeni. trije madžarski kolaboratorji z na-ciji, ki bodo ppsajeni na zatožno klop radi pokolja 4,000 Židov in Srbov v Novem Sadu. Jugoslaviji izročeni so bili general Grassy, stotnik Zoeldy in Mihael Nagy, bivši župan v Novem sadu. Prva dva sta bila že od ljudskega sodišča v Budimpešti obsojena na smrt. NADALJNI VOJAŠKI PROTESTI PREPOVEDANI BERLIN, 16. januarja.—Gen. Joseph McNary, poveljnik ameriških okupacijskih čet V Nemčiji, je danes prepovedal obdr-žavanje vsakih nadaljnih demonstracij od strani ameriških vojakov in poveljnikom naročil, da v tej zvezi podvzamejo vse korake, ki se jim zde potrebni. jeklarskih delavcev Philip Murray in predsednik U. S. Steel korporacije Benjamin Fairless, v nadi, da se najde formula, ki bi preprečila stavko jeklarskih delavcev, ki je bila zadnjo soboto odložena za teden dni. , Danes zjutraj se poroča, da*---- medtem ko do snoči konferenca uro, U. S. Steel Co. je ponudila še'ni prinesla definitivnega re- 15c zvišanja na uro. zultata, pa obstoji možnost, da se to zpd. danes. V nasprot- telefonskih centra! nem slučaju bo predsednik Tru-1 rtian predložil svoj lastni načrti Telefonska postrežba sirom za izravnavo mezdnega spora, j dežele je postala zopet normal-i Uradni krogi niso izgubili j na, potem ko so se piketne stra-Ufanja, da bo konferenca v Be-1 že od unije telefonskih tehni-11 hiši producirala formulo, ki kov umaknile izpred telefon-bo služila kot baza za rešitev skih central. Stavka telefonskih NE BO SEJE Člane Mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se opozarja, da se ne bo vršila nocoj seja zaradi obiska delegacijo Jugoslovanskega rdečega križa. nlezdnih sporov v obče. Odobritev višje cene za jeklo odvisno od sprave Vlada je dala jasno razumeti, da je sicer pripravljena dovoliti zvišanje cen jeklu za $4.00 pri toni, da pa bo zvišanje odobrila tedaj, ako bo industrija jekla dosegla spravo z unijo glede mezdnega spora. Vlada ni pripravljena riskirati položaja, katerem bi se zvišanje cen odobrilo, nakar bi navzlic temu prišlo do stavke, nakar bi industrija mogla zahtevati dodatno zvišanje. Unija, ki je prvotno zahtevala, da se mezde zvišajo za $2.00, na dan, je naznanila, da je pri volji sprejeti kompromis, glasom katerega bi se delavske mezde zvišale za 19 centov in pol na Nekaj važnih podatkov o vojnih žrtvah Slovenije Dr. Robert Neubaur nam je podal nekaj statističnih podatkov glede Slovenije in Primorske, kar je bilo ugotovljeno po civilnih oblasteh do koncem septembra 1945. Iz cele Slovenije, vštevši Pri-' V Sloveniji je popolnoma poru- . . J . bilo to blago zbrano in semkaj ! morsko, je bilo tekom vojne od . ... «cQao. 41 - ""J"■ skn domov:. Amerike. Nekateri 1941 do konca vojne 194S od- m, nekatere pokrajme, ki »o bile L.; .............5. pdjanih v intemacijska tabo-: J^Soslavijo. V osvobodilni borbi najmanj pri- železniški voz. '^anipiv,- • J"" Paketno ™"'®trstvo postopalo je dejal, da medtem, ko bi bili skrajno po trebni kraji do malega zapo-stavljani in pozabljeni, -"vj m • ' ' Vsa poročila, ki prihajajo v Hvalil je j Ameriko, bodisi uradna ali semL katerega je osebna od strani oseb, ki so bile McMabonladežne naše relifne pomoči iz kosi blaga so novi, drugi pa že ponošeni, vendar nam je vse dobrodošlo. "To blago smo razdelili v najbolj opustošene kraje našega ormoškega okraja, to je k sv. Bol-fenku in sv. Miklavžu. "Da SI bodo naši rojaki v Ameriki lahko ustvarili sliko _ %v ^ zahteva usta.I^^^^JhkeTu^tavljajo, da so Slo- »ašega veselja, ki so nam ga ' Jtomisije sorazmerno prejeli več po- vrste za i znanstveniki po-bodo tudi podpi-Orodno sodelovanje z ''eni onemogočeno, n delo na znan- to neokrnjeno — tevajo interesi člo-" splošnega miru. moči na podlagi potrebe, nujnosti in pravične razdelitve Titovih oblasti nego pa so ameriški Slovenci prispevali. To je nepo-bitno dejstvo in ga omenjamo iz i ^ razloga, ker se med nami še ved-! no nahajajo taki sebičneži, ki bi pomagali le Slovencem, o nujni potrebi pomoči drugih Jugoslovanov pa ne marajo slišati. Vsled tega se je SANS vedno držal nepristranosti in apeliral je padlo v Sloveniji 4,213 dru- Stavka ^čer , nadaljuje ^upan Burke z le-k "potoval v Nashville, j za pomoč najpotrebnejšim, brez h ^ j® govoril z George >razlike na narodnost. To je bilo j^arsitijj ^""edsednikom unije' saj malo priznanje od naše stra- priredili s to pošiljko, na kratko opišemo razmere, v katerih živimo. "Vsa štiri leta nemške okupacije smo Slovenci mnogo trpeli. Mnogo naših družin je bilo že v začetku leta 1941 izšel jeznih v Hrvatsko in Srbijo, odkoder so nam pošiljale žalostna pisma o njihovem trpljenju. Ti ljudje so se deloma že vrnili, deloma pa se še vračajo goli in bosi in nekateri tudi sestradani. Mnogo naših bratov in sester je bilo za časa okupacije postreljenih — kot talci, tisoče in tisoče jih je padlo v borbi osvobodilne .^°J"'kov, da bi se ni, da se strinjamo z nerazruš-U^^te proti okupatorju. Druži-Usta ' ki je 5. janu-1 Ijivim bratstvom in edinostjo in I dnevn-k^ izdajanje angleš-j enakopravnostjo narodov Jugo-doa ^ Glevelandu. Ce i slavije, ki se je porodilo v borbi Sel. ni znano. |za svobodo in demokracijo in ne, ki so ostale na svojih mestih, so bile izkoriščane in iz-mozgavane. (Nadaljevanje na 4. strani) rišča v Italijo in Nemčijo sku- v. , v . ™. . - ^ , zinskih očetov. Ti so bih ozenje- paj 188,298 Slovencev; od teh -i in očetie otrok Skunai ie oa- je bilo 61,320 Primorcev in Kra-: u k- ai + b- •i ' dlo v borbi Slovencev tekom soycev\ . I vojne 38,397, od teh je bilo 10, Izracnnah so. da je b.lo tem p^i^^^cev in Krašovcev. ljudem odvzeta svoboda, na pod-, septembra 1945 leta lag. povprečnega zapora v tabo-; ,,d„o pogrešanih 68,- nach n.e manj kot 3,551370 gg, Slovencev, od tega je bilo mesecev časa. Pomislite, koliko ^ pn^orcev in Krašovcev. energije se je v tem času izgu- ^ ^e ni bilo ugotovlje-bilo po zaslugi okupatorjev. | „o, ali so še kje živi ali so padli i V borbah. I Ob istem času je bilo v Slo-jveniji 8,655 družin žrtev vojne. Iker so družinski očetje padli ali pa se jih še pogreša in se ne, če so še živi kje ali ne Socialno težko ogroženih otrok v Sloveniji je bilo 246,000, vštevši Primorsko Število popolnih invalidov, to V PETEK 18. januarja zve- j je, da so možje in fantje izgubili čer pa bo skupna priredi-j nogo, roko ali še huje, znaša v te v Progresivnih Slovenk i Sloveniji skupaj 9,640. Od teh in Slovenske ženske zveze je 1.705 tako obupno poškodo-V Slovenskem narodnem do-' vanih, da so prisiljeni živeti sa mu na St. Clair Ave., kjer, mo v invalidnih zavodih, bo govorila o doprinosu j Te številke prikazujejo sta-žensk ga. Nada Krajgher-■ nje Slovencev ob koncu meseca jeva. [septembra 1945 leta. Priredbe tekom obiska delegacije Rdečega križa iz Jugoslavije V ČETRTEK 17. JANUARJA, ob sedmih zvečer bo pred-vanje filmov in govori v S. D. Domu na Waterloo Rd., pod avspicijo podružnice št. 48 SANSa tehničnih delavcev se nadaljuje, toda unija telefonskih operatorjev bo čakala glede nadaljne akcije do konca 30-dnevnega premirja, ki je bilo odrejeno, ko je dežela stala pred popolno paralizo telefonskega prometa. Edino mesto, v katerem se položaj še ni izravnal, je Washington, kjer obstoji privaten spor med telefonskimi operatorji in lokalno telefonsko družbo. Kongres, ki se je v ponedeljek Vrnil s počitnic, utegne v teku prihodnjih dni vzeti v pretres zakonski načrt, glasom katerega bi se unijam, ki bi kršile kontraktne protistavkovne določbe, naložilo težke kazni. Tak drastičen zakon zagovarja zlasti kongresnik May iz Kentucky, ki je predsednik vojaškega od-,seka. Novi grobovi DOENITZ UKAZAL POBITJE MORNARJEV NUERNBERG, 15. januarja. Prosekucija je danes obtožila nemškega admirala Doenitza, JOHN KLEMENC Po večletni bolezni je preminil v bolnišnici John Klemene, je po odredbi Hitlerja ukazal star 54 let, vdovec, in preje sta- posadkam nemških podmornic, nujoč na 1215 E. 60 St. Doma je | uničijo ne samo vse zavez-)il iz Rakitnika pod Postojno, niške ladje, temveč tudi njih kjer zapušča več sester in so- moštvo. rodnikov. Zapušča brata Fran- Mr. in POROKE Mrs. Anton Tavzel, ka, bivajočega v Pennsylvaniji, in nečakinjo Jennie Bostanik, rojeno Skerl, ki bo prišla iz 1^615 Lakeport Ave., naznanja-Dearbom, Mich., da uredi za po-1 da se bosta poročila v soboto greb. Pogreb se bo vršil iz Jos.! 19- januarja njiju hčerka Fran-Žele in sinovi pogrebnega zavo-! ^^^s in Mr. Joseph (Patsy) Krall, da. Čas še ni bil določen. Po- j sin Mrs. Rose Krall, 1270 E. kojni je bil član društva Vodni- 1^3 St. Poroka se bo vršila ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete; poročna slavnost pa zvečer v Slovenskem domu kov venec št. 147 SNPJ. * FRANK ZAVIRŠEK r. .... 1 T71 „ 1, Ina Holmes Ave. Novoporočen- Danes zjutraj je umrl Franki . . ^ I cema nase čestitke Žaviršek, p. d. Kus, star 85 let. Stanoval je na 1374 E. 40 St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Mrs. Roosevelt obišče Rusijo v soboto se bosta poročila v I cerkvi sv. Alojzija, 10932 St. j Clair Ave., Miss Jean Helen I Marsič, hčerka Mr. in Mrs. Jer-I ry Marsič iz Chisholm, Minn., in I Mr. Stanley V. Race, sin Mr. in i Mrs. John Race, 1114 E. 77 St. I Poroka se bo vršila ob 10. uri LONDON, 15. januarja. —| zjutraj in sorodniki ter prijate-Mrs. Eleanor je danes izjavila, ijj go vabljeni, da se udeležijo, da se bo enkrat po zaključku čestitamo! zborovanje organizacije Združe- j - nih narodov podala' na obisk v' VILE ROJENICE Rusijo, toda rekla je, da na-1 Dne 5. januarja so se vile ro-tančno še ne more reči, kdaj bo jenice zglasile pri družini Mr. odpotovala tjakaj. ! in Mrs. Lewis C. Stavanja, v At- Pričakuje se, da jo bodo dolž- lanta. Ga., in pustile krepkega nosti kot delegatinje na zboro- sinčka Lewis Jr. Mladi oče je vanju Združenih narodov drža- sin poznane družine Mr. in Mrs. le v Londonu še najmanj šest ^ Louis Stavanja, 18218 Notting-tednov. ham Rd. Čestitamo! STkAN 2___._ ^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) ----------------------------------------------------------$7.00 For Half Year—(Za pol leta)----------------------------------------- 4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) ----------------------------------------2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) ------------------------------------------$8.00 For Half Year—(Za pol leta) -------------------------------------------4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece)----------------------------------- 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)--------$9.00 For Half Year—(Za pol leta)------------------------------------------------ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. ENAKOPRAVNOST 17. januarjar J w.J KDO ZASTOPA AMERIKO V JUGOVZHODNI EVROPI? Zna li predsednik Truman? Ve državni tajnik Byrnes? Ta članek je spisal LOUIS ADAMIČ in je objavljen v angleščini v njegovi publikaciji T & T (izdaja za januar-februar). Slovenski prevod je preskrbel tajnik SANSa z Adamičevim dovoljenjem. I. Ta tri vprašanja so važna. Zadenejo več nego samo jugovzhodno Evropo. To ozemlje s svojimi pol tucata državami slučajno meji na sovjetsko Rusijo. Ali posedujejo naši ameriški zastopniki v teh državah tak karakter, men-taliteto in tak vpogled, da delajo naravno za dobro razmerje z narodi in novimi vladami teh držav—in z njihovim sosedom—velikanom bolj proti vzhodu—ali ravno narobe? Odgovor na to je: ravno narobe. Ameriški diplomatski in vojaški zastopniki v jugovzhodni Evropi se delijo v dve vrsti: (1) v tiste, ki so se zadnja leta izkazali nesposobne za bolj zaželjiva in po ugledu važnejša mesta in so bili "spravljeni s pota" z nastavljanjem v jugovzhodne evropske dežele, in (2) oni, ki so tam službovali pred 1939 in so "poučeni" o tedanjih zadevah teh dežel, ki pa niso več take—če so sploh kdaj bile take. V prvo skupino spadajo skoraj vsi vojaški imenovan-ci; v drugo pa precej našega političnega in diplomatskega osobja. Toda poglejmo bolj natančno. V zavezniškem oblastnem svetu (Allied Control Council), za jugovzhodno Evropo zastopajo Ameriko trije gene rali; general major William S. Key v Budapešti, general major John A. Orane v Zofiji in brigadni general Court land V. Schuyler v Bukarešti. Key in Schuyler nimata niti aktivnega vojaškega rekorda v drugi svetovni vojni niti političnih ali diplomatičnih izkušenj; nekam ju je bilo treba "spraviti," pa sta bila poslana na Ogrsko in v Romuni jo. Crane je bil v akciji v severni Afriki in Italiji; radi staranja pa je dobil svojo sedanjo službo v Bolgariji. Vsi trije oficirji imajo naslednje skupne lastnosti; o diplomaciji in politiki, ki ni predvojnega tipa in orientacije, do malega nimajo pojma; tekoča balkanska politika jim je toliko poznana kot španska vas; vsi so amerikanski patrioti ultra konservativnega kalibra. Črtijo Rusijo in Ruse. Sledijo britanskim smernicam za vzhodno Evropo izza leta 1941-42 in ne opažajo, da se je ta britanska "linija" pričela že spreminjati. Sovraštvo do Rusije je neprikrita lastnost večine ameriških vojaških atašejev in drugih vojaških zastopnikov v jugovzhodni Evropi. Vsi dejansko nasprotujejo levičarstvu — oziroma kar oni smatrajo za levičarstvo, kar pa navadno vključuje vse, kar jim ni všec. Tega se pa niso nalezli v sedanjih službah; to so prinesli seboj; baš radi te lastnosti so nekateri bili nastavljeni na ta mesta. Nimajo zmožnosti premotriti razvojev na Balkanu in v sosednih državah količkaj objektivno ali z zgodovinske perspektive. Naštejmo nekaj imen: Major Caleb Gates, ataše pri ameriškem poslaništvu v Belgradu, je bil odločno proti partizanom, a za četnike, še predno je odšel v Jugoslavijo, "da objektivno presodi položaj." Isto velja za stotnika Johna Bakelessa in majorja Andreja Kobala, ki sta oba v Zofiji. Kot bivši urednik revije The Living Age (predno je ta mesečnik postal glasilo japonskih vohunov v Združenih državah), je bil Bake-less zaupni prijatelj macedonskega bandita in fašističnega agenta Vanče Mihajlova. Kobal, rojen Slovenec (bivši časnikar), poročen s Srbkinjo—je tovariš članov osobja bivše jugoslovanske ambasade pod poslanikom Konstantinom Fotičem; P'otic je bratranec proslulega kvizlinga Ncdiča v . Belgradu; in s temi v zvezi je bil Kobal odkrit Mihajlovi-čevec od 1941 in osebna centrala v vojnem departmentu za četniško trditev. Stotnik Jadwin v Bukarešti se je postavljal, da je bil tja poslan, ker črti Ruse, in nič se ne boji ta iakt prikri- vati. Stotnik McNeil v Atenah je osebno nasprotnik levi-čarstva, toda javno se vendar pravilno obnaša. Stotnik Thomas Stefan v Tirani, Albanija, je menda edini ameriški vojaški ataše na Balkanu, ki nekoliko simpatizira z ta-mošnjo ljudsko vstajo. Izmed ameriških diplomatskih zastopnikov je veleposlanik Lincoln MacVeagh v Atenah, bivši newyorški založnik in neke vrste liberalec, postal zadnja leta ostro pro-tilevičarski, dasiravno je največkrat pokazal precej dobro in dozdevno pravilno stališče. Ernest Jacobs v Tirani, ki je precej let služboval na daljnem Vzhodu in v Kairu, in Harry Fultz, ki je bil preje z neko angleško šolo v Albaniji, sta dobro informirana in vzdržujeta prijazne odnosa je z Hodžijevo vlado. Poglavitna ameriška politično-diplomatska zastopnika v Zofiji in Bukarešti sta po vrsti Maynard Barnes in Burton Barry. Barnes je udobno služboval v Bolgariji pri pred-vojr\p fašističnih in na videz fašističnih režimih. Barry je bil v fašistični Turčiji do osvoboditve Romunije. Oba sta patriotična Amerikanca, toda polna starinskih idej, mrtvih faktov, nezmožna prilagoditi se socialno-političnim spremembam, ki so se pojavile—ki so se morale pojaviti na Balkanu. Strašno nasprotujeta sedanjosti in delata na vse kriplje, da bi zaobrnila tok časa. Bledita pred bodočnostjo in se je strašita. Patalogično divje sta proti Rusiji, zlasti Barnes, ki si ne more pomagati, da bi ne bruhnil nezapis-Ijivo opazko, kadar koli bi pogledal skozi okno svojega stanovanja v Zofiji in zazrl rusko uniformo. Barnes ni samo glavni ameriški zastopnik v Bolgariji, temveč je tudi simbol preobratnega pokreta v deželi, kojega cilj je povratek starega režima. Manj izrazito velja to tudi za Barry j a. V njunih uradnih in osebnih odnošajih z ljudmi v glavnih mestih sta oba Barnes in Barry naklonjena skupinam takozvane "opozicije," ki vključuje par dostojnih posameznikov z p^redvojnimi političnimi rekordi, večinoma pa sestoji z futilitarijancev (nepridipravov) in idealogično bankrotnih fašističnih privržencev, ko jih dobroznani rekord je antisovjetizem in ko jih edina vidna bodočnost je povezana z njihovim najbolj priljubljenim pogovornim predmetom—vojna med Anglo-Amerikanci in Sovjeti. To je važno, kajti novi voditelji v Bolgariji in Romuniji ter ruski opazovalci v teh deželah le s težavo razlikujejo med Barnes-Barry j evo barvo antirusizma in med barvo, ki jo kaže bivše fašistično vodstvo, ki tudi računa na novo svetovno vojno. Ker se pajdašita skoraj izključno z proti ruskimi elementi, se naša politično diplomatska zastopnika istovetita z nazadnjaškimi desničarji in fašističnimi stru-jami. Barnes je krut človek; nekaj njegovih osebnih prijateljev izza predvojne dobe je bilo sojenih in usmrčenih od nove vlade radi kolaboracije z Nemci. Njegova navzočnost v Zofiji mora biti z vidika ruskih opazovalcev živa priča o ameriškem antirusizmu, o možnosti naših sovražnih odnošajev napram sovjetski Zvezi. Ali predsednik Truman, o katerem bi rekel, da je človek dobrih namenov—ve o tem? Možnosti so, da ne. Ali se državnemu tajniku By mesu o "tem kaj sanja? Tel-Aviv: najnena-vadnejša mestna občina na svetu tovi in sadovniki, ki dajejo mestu lice kakega cvetočega kalifornijskega mesteca. V resnici je ta podobnost med novim mestom v starodavnem svetu in poltniml letovišči ob-kalif orni j - --: ski ii floridski obali kaj živo Ker je Srednji vzhod na toč- podčrtana v enakosti podnebja, ki, kjer se križajo važne sve- v peščenosti ozemlja, v sličnosti tovne prometne zveze, in ker j'i prodov, (beaches), katere obli-obenem kraj, kjer je vznikla re-' va in izmiva toplo in solnčno ligija treh glavnih veroizpove- i vodovje morja. V tem krasnem dan j krščanstva, židovstva in in živahnem kraju živi okrog mohamedanstva — je torej vse 150,000 Židov, ki si tu mimo kar se v tej deželi dogaja bolj: služijo svoj vsakdanji kruh in ali manj pomembno za ostali ^ gredo dnevno po svojih poslih, svet. Vsekakor pa vesti od tam-' vzdržujoč in razvijajop razne in-kaj ne prinešajo javnosti slike, | du^rije. Ker prihajajo iz vseh ki bi odražala pravo ozadje raz- i mogočih dežel, je mogoče reči, v o j a dogodkov n a Srednjem da predstavljajo eno najbolj ko-vzhodu. Kar pa v tem pogledu | zmopolitanskih skupin prebival-pogrešamo v naslovnih straneh' stva na svetu. Kot jezik stopa dnevnikov, nam podaja v svoji i v mestu v ospredje moderna he-nedavni izdaji publikacija Na-! brejščina, ki nadomešča nem-tional Geographic ^ciety, vjško židovščino. Sliši pa se tudi Washingtonu, D. C., Ifo opisuje j jezike dežel, iz katerih razni eno najnenavadnejših mestnih prebivalci mesta prihajajo, kot občin na svetu — moderno me-! arabsko, angleško, turško, itd. sto Tel-Aviv, v Palestini. I židovski narodni sklad je dal Beseda Tel-Aviv pomeni "po-j na razpolago prvo gmotno pomladni grič" in mesto, ki nosi to | moč, ki je omogočila počete k poetsko ime leži blizu osred- grajenja in razvitja tega moder-nje točke palestinske sredozem- nega židovskega mesta. To je bi-ske obale, med mestom Jaffa (svetopisemsko ime Joppa) ter izvirom reke Yarkon. Mesto je lo v letu 1909. Tel-Aviv je spočetka napredoval le počani; tekom prve svetovne vojne je nje-staro komaj 37 let ter je bilo j gova porast docela zaostala, ker započeto v času, ko so židje, ki: je turška vlada odredila izpraz-so živeli v arabsko upravljanem nitev Jaffe in Tel-Aviva. Prebivalstvo se je razpršilo ■ na vse strani in tako se nadaljne raz- va mesta sestoji iz mestnega sveta, ki šteje 15 članov. Župana in podžupana izvoli mestni svet iz svoje srede. Prebivalstvo mesta je tekom razvojnih let tako napredovalo, da je Tel-Aviv štel že leta 1941 skoro toliko duš kot stoletje stari Jeruzalem. Sedanje prebivalstvo se šteje na okrog 200,000 ako se vključi prebivalstvo predmestij nekdanjega predmestja vrtov. Ta nova predmestja so obljudena po večini z novimi naseljenci, katerih je prihajalo zadnja leta toliko, da je postalo stanovanjsko vprašanje resen problem, kateremu se je skušalo odpomoči z grajenjem predmestnih četrti. Palestinski židje so od vsega začetka pokazali prav tako neustrašeno in vztrajno voljo do pijonirstva, kot stari ameriški naseljenci. Iz tega razloga je tudi razumljivo, da so pri grajenju mesta pomagali vsi, študentje, uradniki, mladina in ženske ter vsi mogoči poklici, ki so mogli kaj doprinesti k zgradbi modernega mesta Židov v Palestini. Stanovanjske hiše kot poslovne in slične stavbe so bile vse zgrajene v modernem slogu in na modern način. Najbolj privlačne za oko, so nekatere javne stavbe, kot mestni muzej, število gledališč, umetniški in glazbeni centri ter majhne zoološke vrte. Poleg teh je najti v Tel-Avitu tudi moderno mestno bolnišnico, štadion za športne igre in tekme ter prvovrstne šole. Tel-Aviv se preživlja s trgovino in industrijo, radi česar je v trgovini na debelo celo živah nejši nego stara Jaffa. Iz Tel A viva se izvaža največji palestinski pridelek — citronsko sadje. To sadje se prideluje v pa su ob obrežju in pred vojno se je od tu dovažalo v evropske dežele ogromne količine pomeranč in drugega citronskega sadja. Kot vodilno industrijsko mesto v tem predelju, izdeluje Tel Aviv precej kremenčeve opeke za gradbeno uporabo. Manjše tvornice izdelujejo pohištvo, tekstilno blago, čevlje, cigarete itd. Tekom vojne je industrija seveda izdelovala predvsem blago za vojne potrebe. V mirni do bi je bil vsako leto prirejen ta kozvani Levant Fair, torej le-vantski semenj, ki je bil za pre bivalstvo velik dogodek in praznik obenem. Pristaniške naprave vključujejo tudi manjši nasip zgrajen v letu 1936 v svrho izlaganja dovoženega blaga in materijala ter izkrcanja potnikov iz manjših ladij. Večje ladje morajo pristati malo dalje Stran od ob režja. Pred to zadnjo vojno je bilo najti na trgu v Tel-Avivu najrazličnejše izdelke in predmete iz evropskih dežel ter od drugod Parobrodne družbe so tudi ogla šale cene za potovanja v Evropo in Ameriko. Tekom vojne je bil Tel-Aviv dokaj priljubljeno središče, kjer so ameriški vojaki prebili svoje dopuste, tekom katerih so se prepričali, da inaa mesto mnogo zabavnih in raz; vedrilnih središč in lokalov, ki sličijo do pičice ameriškim. V srcu mesta je najti nočne klube ter kavarne na pločnikih, kot poleti v New Yorku. Razna za bavišča je seveda najti tudi ob obali, kjer so tudi moderna plesišča z jazz godbo. Na produ je videti moške, ženske in otro ke, ki se v kopalnih oblekah solnčijo na pesku — nekaj, če sar pred porastkom Tel-Aviva v moderno kozmopolitansko mesto ni bilo videti v teh krajih . . Bilo je v januarju, 1943, ko je Tel-Aviv dobil program za povojno gradbeno razvitje. Ta program vključuje $20,000,000, ki bodo potrošeni za gradnjo stanovanjskih hiš, za nove šole ter za parke. >0<>0<><>000000<>00<>000000<><><><><><><><> je obiskal vlade vseh skih držav. Sedaj je na p°^' mov in je možno, da nas ^ deljo poseti. Prihodnji slovanski se vrši spomladi, najbrže v Yorku, kjer se bo vzslo J , jem Madison Square Gai"" ta namen. sem le na kratko iz delovaor t le ^ ■ / 19^ Slovenci združeni z ostali#' Tu nekaj prizorov organizacije. Kdor zaveda, kako važno je, se f vani, naj samo pomisli j,;; zote, ki jih je preživel rod doma, ker ni imel nikoder. Samo moč v vseh bo preprečila sličn® zovitosti v bodočnosti. Žal, da imamo poleg te ditve, še nekaj drugih ob času. Toda dovolj nas povsod napolnimo dvoranc-^^. pripomnim, da Ameriški si" jif ski kongres sodeluje z v smernicah ameriških vanov. Na primer akcija . britev sklada za UNRRA. nastopijo '".f 1 w)' ki'^ v nedeljo pevske in plesne skupin^, do marsikoga prijetno ^ dile. Zato si r-czervirajtc za posot k bratom Slov«''" jt Slovenski narodni dom Clair Ave. M. I. I/' JANUARY 14 31 T^t Nottofial for / Januarja, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. TEREZA ETIEME JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Toda nihče ne ve ničesar o otroku! Nobenu človeška duša!" ]e mrmral pred se. Dopoldne je spisal kopico pi- Potem je bil naenkrat J'trujen, videl je črne, prazne u nje v zraku, zamižal je in ^ ® pred se, glavo naslonjeno v obe roki. Istega dne se je domislil Gott-''led neke druge važne zadeve, ° ateri se je hotel pogovoriti s erezo. Povedati ji je hotel, da natančno preštudiral njen ro- M ga je riedmrno ^ neki ženevski genealog, češ, to naročil Anton Jakob, anani so bili našteti v tem gdmm&u ^ ktajL D. 131& 2? stoletja se je Eti-^ Nataniel grof Mariano pro-nih ^ ^^slovel zaradi neskonč-fi z vladajočimi ško- joi je poročil Lucijo vni, J ' Amadeusa VIII. ti ^^^ojskega. Bili pa so onV,- • ]^&jbolj neusmiljeni Uudi, Mkor jih je Stoletja je Šport najljubši srefn Terezin oče je v ne- zdai ^ '^^ključju moril — in Tereza sama . . . s se je dolgo opletal zakliZ P"šel do le % , ; "3- ]e morila Tereza orodje. On je boko skr,v temni, glo- biia n ^ v ^^Son. Prav zares je tla Jau kajti umor Anto- ZaraH- ? ^^^o njegovo delo. je Ter občutka je dejal, da rad h "Gdolžna in to bi ji Če gg Povedal bi ji tudi, dom. Leonida tako nena--—v hiši. Sklenil je, s i/ ž ,f| / ef i;^' si"' glf ti*! i«': f! if tt' jI X':. 5»' if cia S3 bo o tej stvari kasneje enkrat pogovoril z njo. Tereza je bila njegova edina zaupnica. Njej se je lahko izpovedal vseh svojih misli. Spočetka mu je pogosto prepovedovala, da bi govoril o umoru; zdaj pa ni nič več ugovarjala; da, celo z zanim&njem ga je poslušala in si prizadevala, da bi ga potolažila. Celo uro je spet ležal na svoji postelji in strmel v strop. Ko se je Gottfried nekega večera odpravil na prvo sejo — (medtem so ga izvolili v občinski svet), mu je trzljaj sprele-tel obraz. "Sprejel sem to izvolitev, da ne bi vzbudil suma," je rekel Te-rezi. "Verjami mi pa, prav nič me ne mika, da bi šel tja. To ni strah, samo živci so. O ko bi se le mogel enkrat pošteno naspati." Iznenada se je spremenil Te-rezin izraz. Potegnila ga je nazaj v sobo, zaprla vrata in za trenutek strmela vanj. "Gottfried, Gottfried!" je trdo spregovorila. "To se mora končati. N e prenesem več. Strašno je! Končati se mora!" "Vem, vem, toda kaj naj storim?" "Voyons! Bodi mož! Vzravnaj ramena! Pokoplji vso to zoprno preteklost! Mene poglej! Komaj nekaj tednov imam do poroda^ sama se dovolj bojim. Toda ali se m a r plazim okoli ko ubog grešnik? Saj lahko vendar samo umrem ali živim. Poftiisli, kaj si ti meni. To življenje v Gamu ne bo večno trajalo; kmalu se bo bistveno spremenilo. Kakor hitro bo otrok rojen, odpotujem in daleč od tod se bova sešla ter začela novo življenje. Naj ti vendar vsak kandelaber ne prežene spanja! Resnično, Gottfried, ne prenesem več tvojega večnega strahu, ne morem." Bledega obraza se je zasukala in korakala po sobi sem in tja. Gottfried je ihtel in gledal nekoliko zaprepaščeno. "Toda, toda," je jecljal, "saj ne delam drugega, kakor sebi dokazujem, da si ti nedolžna: Da te ne bo ogrožala nobena nevarnost, ko se bo nad menoj sprostila katastrofa." "To je nemogoče! Nikdar ne boš dokazal moje nedolžnosti! Prazni strahovi! Tega tudi nočem. Nobene razbremenitve ne potrebujem. Tisočkrat sem že povedala, da je bila vse moja jasna volja. Hotela sem to! Hotela!" "Gotovo," je mračno odvrnil, "saj to je uganka. To te razbremenjuje. Ti si hotela po me-' ni, za mene. Ti nisi bolj kriva, kakor je krivo umora orožje v morilčevi roki." "Dobro," je rekla, "če si hočeš domišljati, si pač domiš-Ijuj! Toda glej, da te ne bo premagalo!" "Da me ne bo premagalo? Toda ljuba Tereza, razumi me vendar enkrat. Če bi le priznala, da imam prav, potem, mislim, bi spet lahko spal. Čutim to! Čutim!" "Nespameten si, nikdar te nisem videla bolj nespametnega." Nenadoma se je zrušila pred njim na-kolena in skrila obraz k njegovim tresočim se nogam. "Ah, Gottfried, ljubim te!" ' je rekla sunkovito. "Ne muči me neprestano z mojim deja-! njem. Vem, vem, ljubil si svojega očeta. Nemara si mislil takrat, da ljubiš mene bolj od njega. Nemara ... Oh! Nikdar ne boš vedel, kaj sem pretrpela, dokler se nazadnje ni moralo zgoditi! Nikdar! In vse je bilo za- man! Ti nisi tisti kakor nekoč. Gottfried, ti me sovražiš!" Gottfried jo je težko dvignil. "Sebe sovražim!" ji je zamolklo zahlipnil v uho. Za trenutek je povesila glavo na njegovo ramo; nato je izvlekla robec. (Dalje prihodnjič) MESTNE NOVICE dar za otroke Mr. in Mrs. Frank Kaučič, Pawnee Ave., sta darovala $10 za "baby shower," in sicer $5 mesto venca za pokojnega Ludvik Znidaršiča, ter $5 mesto venca za pokojnega Peter Malo-vašiča. Dar sta oddala krožku št. 3 Progresivnim Slovenkam. zadušnica V petek 18. januarja se bo ob 8:30 uri zjutraj brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., za pokojnega Louis Moze, v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. seja s. n. čitalnice V nedeljo 20. januarja 1946 se vrši redna seja Slovenske narodne čitalnice v njenih prostorih, 6417 St. Clair Ave. Priče-tek točno ob 9:30 dopoldne. Odborniki, člani in društveni zastopniki so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeleže. Kuhi in gospodinje soglašajo — PLINSKA PEC J« najboljša priprava za kuho kdaj zglajena! So VAŽNI VZROKI ZA TAKO OGROMEN GLAS ZAUPANJA: Moderne plinske peči so brezmadežno čiste, seveda, kot so tudi popolnoma avtomatične, z "po uri-kontrolirani-kuhi," ako tako želite, toda čudovito učinkovita metoda z nizkim plamenom za kuho s plinom je tisto, ki zasigura natančne rezultate—tako lahko—in pridobi srce gospodinje. Preko vsake druge metode avtomatične kuhe, ima moderna plinska pečica izključno prednost avtomatično predane toplote. Temperature se same regulirajo, da odgovarjajo natančnim predpisom pečice, enakomerno in stalno—ne po presledkih ali nerodnosti. draženje brez kajenja je še ena ekskluzivna posebnost, ki jo dobi edinole pri moderni plinski peči—ki je mogoče ® plamensko metodo kuhe. Plamen uniči paro praženja. Izberite vašo novo plinsko peč izmed mnogih krasnih modelov, ki so sedaj na ogled pri vašemu prodajalcu, in postavite jo v vašo kuhinjo, kjer jo želite imeti—moderne ' , plinske peči ne potrebujejo nobene napeljave cevi za uhajajoči plin. / THE east OHIO GAS COMPANY seja cerkniškega jezera štev. 59 sdz Člani in članice društva Cerkniško jezero, št. 59 SDZ se opozarjajo, da se nocoj vrši zelo važna društvena seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Volilo se bo delegata za konvencijo SDZ, ki še vrši letos v Lorainu, Ohio. Podani bodo letni računi in na dnevnem redu so še druge važne stvari. tednov Kristina Bregant, žena Franka Bieganta, ki boleha že več kot devet let za sladkorno boleznijo. Sin Frank se je vrnil od vojakov, kjer je služil skoraj štiri leta, drugi sin Edwin pa je še na Guamu, toda ga pričakujejo domov.—Leo Koshak, ki je bil 16. decembra težko poškodovan v avtni koliziji v bližini mesta, je podlegel poškodbam v bolnišnici. Zapušča ženo in štiri sinove.—John Rozman je 27. decembra v krogu svojih sinov in hčera, vnukov in pravnukov praznoval visoko starost 90 let. —Častno so bili odpuščeni iz oborožene sile; Albert Lončarič in John Chokel, sinova družine Joseph Chokel, v vojni čez tri leta; John Kegel ml., v armadi tri leta in služil v Indiji in Burmi; John C. Evanich, služil pri mornarici, zdaj pa že nadaljuje študije na univerzi Marquette. Chicago. — Na novega leta dan je umrla po kratki bolezni žena Andreva Tomažica, stara 65 let, rojena Debelak in doma iz Prestranka pri Postojni, od koder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Poleg moža zapušča hčer Julijo, por. Pintar, sina, ki se je te dni vrnil od vojakov, tri vnuke in sestro. — Na južni strani mesta v Homewoodu je 17. decembra umrl John Stritar, star 64 let, rojen v Ljubljani in v Ameriki 44 let. V PuU-manu zapušča dva sinova in hčer. V HomeWoodu je živel zadnjih 15 let in vodil trgovino. Chicago. — Joseph Kuhel, stric Mirka Kuhlja, se nahaja v bolnišnici South' Shore, kjer je zadnji četrtek' srečno prestal težko operacijo na želodcu. Scranton, Pa. — Tukaj je umrl Frank Iganc, str 68 let in rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v Ameriko pred 43 let-ti. Hutchinson, Pa. — Častno je bil odpuščen iz armade Melvin Juvan, v službi 35 mesecev. Po treh mesecih vežbanja je bil po- slan v Afriko, se bojeval v Siciliji in Italiji, po porazu Nemčije pa je bil poslan na Filipine, od koder se je vrnil domov k staršem. — V civilno življenje se je vrnil tudi Albin Vrtačnik, ki je bil čez tri leta v vojni. Zadnje čase se je nahajal v Indiji, od koder se je vrnil domov s častnim odpustom. . Infantile {[paralysis Tht Noticnoi Foundation for Infontiie Porolysts Za delavce Tht Noticnoi Foundation for Infontiie Porolysts . NE ZAMUDITE le prilike kupiti suknje na ČISTILNI RAZPRODAJI pri Anzlovar's Dept. Store 6202 St. Clair Ave. 1220 ADDISON RD., hiša za 2 družini, 12 sdb; se lahko takoj selite. Takoj $5,-200, ostalo na odplačila. Ne zamudite te ugodne prilike. Za nadaljne informacije pokličite HE 6054, po 6. uri zv. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. novi uradniki Društvo Waterloo Camp, št. 281 WOW, je izvolilo sledeče" uradnike za leto 1946: Predsednik George Turek, 16011 Waterloo Rd., tajnik John Cič, 491 E. 152 St., blagajnik John Intihar. Društvo zboruje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 8. uri zvečer. Društvo dobro napreduje in se priporoča za nove člane: Poslopja naprodaj 1 — 40x60 čevljev iz cementnih blokov 1 — 40x80 čevljev iz cementnih blokov. Oba poslopja sta primerna za "machine shop" ali popravljalnico. Za nadaljne informacije pokličete BLISS RD. COAL & SUPPLY CO., 22290 Lakeland Blvd. KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 Mali oglasi OHIO ELECTRIC SEWER CLEANING CO. Inštaliramo vodovodne cevi brez kopanja Prevzamemo kontrakte 2427 Woodhill Rd. CE 3145 Hiša naprodaj 8 sob; hrastovi podi -v celi hiši; trden "driveway;" garaža; na 8307 Decker Ave. Pokliče se naj EN 4494, ali pa se zglasite na 7511 Cornelia Ave. Išče se dekle za lahka hišna opravila; stanovanje s 3 sobami; 3 osebe v družini. Želi se, da bi ostala 3 večere. Pokličite PO 1701. ROKOBORBA I i Nocoj se bo v Centralni oro-' žarni vršila zopet velika predstava v rokotaoroi. Glavni spoprijem bo med Whipper Billy Watson iz Canade in Bob "Strangler" Wagner. Ta dva ro-kobarca sta se že enkrat preje spoprijela in Watson je zmagal, kar ni bilo po volji Wagnerja, ki je vprašal za zopetni spopri-I jem. j Druga tekma bo med Fred 1 Von Schacht iz Milwaukee, Wis., In Frank Taylorjem iz Toledo, O. Prvi je prvi profesijonalni rokoborec, ki je stopil v armado, pri kateri je služil 18 mesecev. V eni izmed hudih bitk bo nastopil Fred Bozic, Slovenec, ko se bo spoprijel z Židom Dave Levin iz Brooklyna, N. Y., ki jc bivši šampijon. Poleg teh tekem, bodo preiskusili svojo spretnost tudi drugi rokoborci. Vesti iz življenja ameriških Slovencev New York. — Dne 24. decem-mra jc v Woodsidu, L., I. umrla Agii#s Yurkas, stara 77 let in doma iz Rakovccv pri Brežicah. Zapušča moža. Latrobe, Pa.—Častno sta bila odpuščena iz armade Stanley Ban in Frank Klopchar. Milwaukee, Wis.'—V sanatori-ju Saci'cd Heart ac nahaja žo več THE MAY CO S BASEMENT m Pisane obleke v velikih merah, 38 do 44! Počutili se boste in izgledali boste- prav lepo v tej liCni-kot-bucika obleki z gumbi spredaj. V percale in secrsucker blagu, rdeče ali modre barve, z dvomi lepimi žepi In prijelnifti ovratnikonl. \ ličneuniforme Se operejo, z gumbi spredaj! Idealna obleka za delavke v bolnišnici, služkinje, tovarniške delavke, strežnice in gospodinje! Z gumbi spredaj in spretnim žepom—samo v čisto beli barvi. More od 14 do 44 za dpklcin in žene. STRAIN 4 ENAKOPRAVNOST 17. januarja,. Rdeči križ Slovenije se zahvaljuje (Nadaljevanje s 1. strani) "Šest tednov pred osvoboditvijo naše domovine je ležala v krajih Središče, Salovci, Loper-šiče, Vuzmetinci, Zasavei, Ilo-vec, Kajzar, Vinski vrh, Kog, Vodranci, Lanca vas vojska, ki je požgala vse domove, ljudi raz-gnala po svetu in jim medtem zaplenila vse, kar so doma pustili ali imeli eventualno skrito pred sovražnikom. Približno 4,000 ljudi (v teh krajih) je brez strehe, brez vsake obleke, obutve in potrebne hrane. Ker je celotna država zelo veliko trpela ves čas okupacije in so drugi kraji naše države še mnogo več pretrpeli, ne moremo prositi pomoči v lastni državi v toliki meri, kakor bi bilo potrebno. Naši kraji, čeprav so vsi trpeli, pomagajo prostovoljno s hrano, z obleko pa ne morejo veliko, ker vsa štiri leta okupacije nismo veliko dobili. "Prav toplo se zahvaljujemo za poslane stvari in prosimo, če je mogoče, da se še spomnite na naše opustošene kraje in nam pomagate še s kakšnimi darili. Vse nam pride prav, bodisi obleka, hrana ali sanitetni material. Mnogo smo pretrpeli v dobi okupacije, globoke rane nam je prizadel sovražnik. Teh ran ne bo mogoče tako kmalu zaceliti, čeprav smo se z vsemi našimi silami vrgli na delo. "Vsem našim rojakom pošiljamo iskrene pozdrave iz "ormoškega kraja." »v $ "Rdeči križ Slovenije okrožni odbor Maribor. Rdeči križ Slovenije glavni, odbor, št. 116/0 Ljubljana 21. avgusta 1945 "Maribor 4. sept. 1945. "Dragi naši rojaki! "Neizmerno nas je razveselilo, ko je tovariš ravnatelj vstopil v razred s poročilom: "Moji mladi tovariši, danes je zopet prišla ... !" Niti zgovoril ni, ko smo mi že vedeli kaj je s tem rečeno. Naši Slovenci onkraj morja so nam zopet poslali dobrote. Za te, kakor prejšnje, ki smo jih prejeli pred enim mesecem, se vam najiskreneje zahvaljujemo! "Zares otroško smo se razveselili, čeprav je naša povprečna starost 20 let. Toda ni se temu buditi. V naši stari Jugoslaviji smo imeli vseh dobrot dovolj, medtem ko zadnja leta niti mislili nismo na čokolado, bonbone in drugo, ker nam je glavna misel bila, kje dobiti kruh. Toda nekako je kljub temu šlo, saj je bil producent naš slovenski kmet. "Smo učiteljski kandidatje — osemdeset po številu. Nahajamo se v učiteljskem tečaju v Mariboru v internatu. Vzgajamo se v duhu novega časa in nas še samo šest tednov loči od resnega, težkega toda najlepšega dela! Veselimo se že teg% trenutka, ko bomo s ponosom stopili med naše malčke, kjer bomo nosili ime pomožnega slovenskega učitelja. Res samo pomožnega, toda ne čutimo se zato manj vrednega od ostalih, ker smo za življenje ravno tako podkovani kot oni. Saj so med nami tudi sami taki, ki so si v narodni osvobodilni borbi ilegalno ali legalno zaslužili to čast. Kar nam pa še manjka na izobrazbenem polju, bomo pa skušali čimpreje to vrzel izpopolniti in tako tudi v tem postopati enakovredni ostalim. "Po štirih letih težkih preizkušenj, bodisi v borbi, ki je bila v planinah (Pohorje, Kozjak), katere neposredno obkrožajo naš slovenski Maribor, ali pa po drugih duševnih mukah Slovencev, ki so ostali doma, smo postali na svoji zemlji svoj gospod! Maribor, ki se je zadnja leta pred vojno moderniziral in razširjal, je postal mesto ruševin. Hudo nam je v srcu, če po- gledamo na te razvaline, katere nas prisiljeno spominjajo naših ljudi, ki so bili pod njimi ali so še morda zakopani, vendar se zavedamo, da drugače ni bilo mogoče. "Toda naš Maribor že vstaja iz ruševin. Na vseh koncih in krajih je naša mladina, kakor tudi starejši, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine, udarniško na delu. Tako upamo, da bo v doglednem času zgrajen. Ne bo zgrajen samo na zunaj, zgrajen bo tudi na znotraj, saj je to naloga nas bodočih učiteljev. Z trdno voljo hočemo doseči, da bo Maribor zares trden branik na naši severni meji, katerega ne bo nikoli več teptala tujčeva noga. "Mnogo se vas spominjajo ter prisrčno pozdravljajo kandidatje učiteljskega tečaja iz sobe št. 3 "Prešeren Ciril, Lenka Reš, Kopše Anka, Polegeg Dora, Mo-horko Amalija, Milena Šetina, Marica Veber in Jurgec Zofka." » * * "Maribor 14. avg. 1945. "Okrožnemu odboru osvobodilne fronte — odseku (Rdečega križa); "Mladinski dom v Gregorčičevi ulici 18 se prav iskreno zahvaljuje R. K. za poslane mu darove in obljublja, da se bo v vsem in vsekakor izkazal vrednega zaupanja, ki ga stavi O.F. Slovenije prav v mladinske domove. "Smrt fašizmu — svobodo narodu! "Za upraviteljstvo — (podpis nečitljiv). "Za prefekta — (podpis nečitljiv)" "Dobila sva drugi dom, vaša pomoč je velika. Hoču, da ostanem do bar Jugosloven. "Zavišič Vladimir i Mira Za-višič". (To sta najbrže dve hrvatski siroti, ki sta dobili zavetišče in "drugi dom" v mladinskem domu v Mariboru. MGK). "Vrnili sva se iz pregnanstva, objele so naju roke slovenske zemlje; sva, in ostaneva zavedni Slovenki. "Irena Kragelj in Metka Kragelj." Iz urada EKONOMATA VOJNE BOLNICE v Mariboru je pisala 14. avgusta t. 1. namestna komisarka Tatjana Kumik sledeče pismo (podpisana ekonoma in upravnika nista čitljiva): "Prenehali smo močiti jeklo v človeški krvi. "Novih ran ne seka skozi s smrtno grozo nasičeni zrak in liki ognjenih jezikov podeči se svinec. "Grom, ki je bruhal pošastno smrt iz topovskih žrel, ne stiska več naših duš in ne plaši nedolžnega otroka, ki se nahaja nekje daleč od vsega tega groznega dogajanja — še ves čist in neomadeževan s kleto mislijo ubijanja človeka in brata! "Otrok nedolžni, kakor od nebeške glorije obsijan in obvarovan, si stal ob veletoku krvi in gnusa, ki se je valil od daleč nekje mimo tebe in izginjal daleč za teboj, in se nisi zavedal, da je morda tudi kri tvoje matere, tvojega očeta ali bratca ali sestrice poslednjič vzvalovila in se zopet potapljala ter končno izginila v onih temnih globoči-nah nenasitne struge, ki se je tako globoko zarezala v našo drago zemljo. "Dete, borba je končana! "Končana? "Ne. — "Danes bijemo drugo borbo, borbo za obstanek in življenje onih, ki jim je usoda naklonila ono čast, čast borca-ranjenca, ki je s svojo srčno krvjo napolnjeval tisto strugo, ki pa je obenem preprečeval, da bi se struga ne zajedla pregloboko in ne odvalila v svojih razpenje-nih valovih vse tiste dragocene krvi, slovenske krvi, iz katere si bil tudi ti, otrok nedolžni, porojen! "V tej borbi nismo sami, nismo slabi! V tej borbi so nam pristopili na pomoč vsi, pač vsi oni, ki se zavedajo svojih dolžnosti, kakor so se jih borci-ra-njenci. "Danes, otrok moj, se je usta-vil na našem dvorišču avtomobil z prispevki iz Amerike! "Stric iz Amerike, bi dejal! "Veliko dobrega in lepega je poslal stric iz Amerike! "Morda je med temi dobrota-, mi nekaj za tvojega očka ali bratca, ki ležita morda v naši bolnišnici! "Premajhen si in nebogljen, da bi se ti zahvalil v imenu naših očetov in bratov, ki leže ranjeni v naši bolnišnici, za to veliko ljubezen in priznanje pa izrekamo mi namesto tebe našo najprisrčnejšo zahvalo za vse prispevke iz daljne, pa po srcu vendarle tako bližnje velike Amerike! "Smrt fašizmu — svobodo narodu!" » * v Drugo pismo iz mariborske učiteljske šole, datirano 9. avgusta 1945, se glasi: "Našim bratom in sestram v Ameriki! "Zdaj, ko je nad našo ljubo domovino zasijalo solnce zlate svobode, zdaj, ko smo se vrnili iz bojev, internacij in zaporov,, zdaj, ko si ustvarjamo novo in lepšo bodočnost, se spominjamo tudi vas, vas bratov in sester, tam daleč v tuji deželi, preko sinjega oceana. "Sprejeli smo vašo pošiljko. Veseli smo bili, da ste se spomnili na nas. Za to vaše delo smo vam zelo hvaležni. Posebno nam je to koristilo, ker v naši opu-stošeni domovini še ni vsega, kar bi si srce zaželelo. Kruti nemški okupator, ki je dolga štiri leta mučil in uničeval naš živelj, je pustil v nas grozne spomine. Ko so nas naši borci-par-tizani osvobodili, niso našli ničesar, s čemer bi nas lahko ekonomsko podprli. Vse zaloge jedil so bile prazne, narod pa lačen. Lahko si mislite, da nam ni bilo vseeno. Treba je bilo začeti znova. Takrat so nam priskočili na pomoč naši zavezniki, ki so nas podprli z živili in s tem olajšali našemu narodu težke trenutke. Zdaj se je že znatna zboljšalo. "Nemški zločinci so zapirali zavedne in poštene Slovence v mrzle in temne zapore, jih pošiljali v grozna koncentracijska taborišča, kjer so jih na nečloveški način mučili in uničevali. Mnogi so pomrli tam daleč v tujini, drugi pa, katerim je bila sreča.mila, se vračajo izmučeni in bledi nazaj v domače dobrave. Spoznali so, da je res domo- 8017ND SYSTEM oruooB om outdook PoMbnl popust za druitvs B, J, Radio Service ms E. 4B St — HEnd. SKS Oglašajte v - - -Enakopravnosti vina tista, ki vsakega potolaži, kakor je rekel nekoč naš veliki Cankar; 'O, domovina, ti si kakor zdravje!' "Pošiljali so nas na težka dela v Nemčijo, potujčevali so nas, mladino so le v nemških šolah vzgajali v strogem nacističnem duhu in ji vcepljali v njihove majhne glavice zavest, da smo Slovenci manjvredni in podobno. Grozni so bili ti dnevi in — nihče si jih ne želi več nazaj. "Medtem pa so se naši partizani borili za nas v temnih gozdovih, p o hribih i n dolinah. Kovali so načrte za lepšo bodočnost in se junaško borili proti sovražnikom. Nečloveške in nepopisne so bile njih muke in napori, posebno kadar so bili lačni in prezebli. Pomagale pa so jim tudi Amerika, Anglija in Sovjetska zveza, ki so jim z letali prinašali živila in obleke in jim s tem omilili njihove težke trenutke. Bilo jih je mnogo, ki so pustili svoje mlado življenje v borbah, ki so se žrtvovali za domovino in nas . . . "Vse se bo povrnilo in popravilo, le njih, ki so padli, nikoli več ne bo. Ohranili pa bomo njih spomin in nadaljevali delo pri obnovi porušene domovine. Naš Maribor je zaživel novo življenje. Ko so prikorakaU k nam hrabri borci-partizani in so nad mestom zaplapolale slovenske zastave s peterokrako zvezdo, je bilo naše veselje nepopisno. Skoraj verjeti nismo mogli, da je tudi za naš teptani in izmučeni slovenski narod prostora pod svobodnim solncem. "Sicer je Maribor od letalskih napadov zelo porušen, a že delajo prostovoljni udarniki na teh ruševinah, da se čimprej vse uredi in se življenje normalizira, "Me mlade dijakinje in dijaki obiskujemo učiteljsko šolo in naša naloga je, da ta študij čimprej končamo in postanemo učitelji. Pohiteli bomo med veselo, nedolžno slovensko mladino, ki nas težko pričakuje, da ji iztrebimo še zadnje sledove nacizma. Iz te mladine mora iziti močan, pošten in ponosen slovenski narod, ki bo vreden naslednik naših borcev in njih nepozabnih žrtev. "V jasnih in svetlih dneh zlate svobode bomo vsak po svojih močeh pomagali pri obnovi naše domovine, da bomo močni, složni in da bomo junaško pregnali vsakega, ki bi še kdaj koli stegoval svojo pohlepno roko po naši s krvjo namočeni zemlji. "Zahvaljujem se vam v imenu učiteljske šole za vašo pošilj- ko ter vas iskreno pozdravljam." Mirko G. Kuhel, tajnik. - ............^ A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči ROSE QUEEN . . . Patricia Auman, 1", Pasadena, Calif., who is serving as queen of the Pasadena Tournament of Roses. A student of Pasadena junior college, she is ma,-joring in dramatics. V BLAG SP0;MIN DEVETE OBLETTNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Victor Opaskar ki je nas tako nepričakovano zapustil dne 16. .januarja 1937. Priljubljeni soprog in dragi oče, Nekoli ne boš pozabljen od nas! Prenaglo Tvoje blage skrbne roke io bile za vedno sklenjene, veseli se v nebeških višavah in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: AGNES OPASKAR, soproga; ALINA RICHTER, hči; VICTOR, sin. Cleveland, O. 16. jan. 1946. RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10.30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 S+. Clair Ave. — EN 0282 I Jet Propelled Plane Establishes New World's Record * Kupujte vojne bonde! ZAVESE Tu si lahko izberete šnekoli vrste zaves, kaW imamo v zalogi nad 300 različnih vzore«' Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishing! 7110 St. Clair Ave. ENdicott 051 Vprašajte za Jennie Hrovat Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOčNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. Domači mali oglas GOSTILNA jBwt3ian6W6K.%x«K«3S3e«X3aa830t3ac? Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd St. Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim 2GANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost Frank Mihčie Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Rupnik Cafe Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik is John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 5379 St. Clair Ave. Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 3.30 zj. AVTOMOBILSK' POSTREŽBA feP RE NU AUTO BOD^ 982 East 152nd St Popravimo vaš avto barvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in je. — Welding! . J. POZNIK — M. GLenviUe 3830 ELYRIA AUTO WELDING Joe Mrhar, lastnfl' Towing, Parts, Batteries, ^ | Body Fenders 6815—31 SUPERIOR ' ENdicott 9361 Modema slovenska popi*" PRODAJAMO TUDI NOV«^ AVTOMOBILE IN Superior Body & Popravimo ogrodje in f®" Prvovrstno delo- Frank Cvelbaf 6605 St. Clair Ave. E. Gist St Gatitf Frank Rich, Se priporočamo za popray^^^ i vanje vašega avtomobila In dobro. CVETUČARf! GAY INN Frank in Emily Svig.l 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. Slovenska cvetlic*^ Sfelercit Jf 15302 Waterloo IVanhoe 0195. )BOi——jiocao^^^ RAZNO soc aoi JANSA'S CAFE 1297 E. 55 St. Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2:00 zj. — Se priporočamo za obisk. Radiophoto of Jet propelled plane, piloted by Capt* H. J. Wilson, which set a new world's speed record of •M M P H., topping the recognized mark of 4W.2 held by Germany. Captain Wilson is shown getting *^to Us British Gloster meteor aircraft "Britannia," for four runs necessary for the record. y CARLSON'S Hl-SPr SERVICE 905 East 185th PREJE STOPAR'S m Ml imamo avto-rack; ' pravo za mazanje avtoo)"'' garantirano. Se priporoiaio*/ JIM OKOl^, Slovenski krojo^ ^ čistilnica ženskega in ^ oblačila 6906 ST. CLAIR Se priporoča^^^ POZORi-, > HISNl GOSPODA^V^ Kadar potrebujete poP^gi vaših poslopjih, pri atrehk ali foraezih, zglaslte ae LEO LADIBA ^ ' t 1336 E. 65th St. HEndet»^ Frank Realtor — Broker's Ako želite kupiti ^1» dom, se zglasite pri meO'' Tinko in Frances Udovich vam in zadovoljiva posluga* ^ p postrežeta z najboljšo pijačo in pri- «f pinir Avp grizkom. Vsako soboto igra godba. 4"""« "t. L/iair Ave, CARL'S CAFE 1301 E. 54th Si. Ples in domača zabava vsak petek, soboto in nedeljo Se priporočamo za obisk Mr. & Mrs. Matt Paliska Mr. & Mrs. Frank Bubnič FRENCHY'S CAFE 317 E. 200 St. vogal Fuller Ave. Odprto do 2.30 ure zjutraj