Leto LXIX», št. 10 Ljubljana, torek 14. jamarja 103» Cest Di» i.- Iznaja vpsJc dan popoldne, izvzemšl nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafljm ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanaka e, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon at_ OA; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora m« Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam it. 10.351. Slabi izgledi za uspeh posredovalne akcije Vatikana V londonskih krogih smatrajo najnovejše posredovalne poskuse za novo intrigo, ki naj bi oživela propadli Laval • Hoarejev predlog London, 14. januarja, r. Vestfi o novih 3>oskusih za mirno rešitev itaJijansko-abesinskega spora sprejemajo v angleških krogih z velikim nezaupanjem. Le tisk skrajne desnice se ogreva za te poskuse in jim pripisuje veliko važnost. »Daily Express« zatrjuje, da bo predsednik belgijske vlade po izrecni želji l>elgijskega kralja ponovno odpoto-vaj v London, da pridobi Baldwina za najnovejši posredovalni načrt, za kate-rega se zlasti zavzemata Vatikan in belgijski kralj. Pacifistični tisk pa nasprotno vso to akcijo v naprej obsoja. Liberalni »News Chronicle« piše med drugim: Skovana je nova zarota, da bi dobil g. Mussolini nagrado za s\ j j napad na Ahesinijo. Z načrtom Laval-Hoare tega niso mogli doseči, zato pa skušajo sedaj t novo akcijo, da bi s pomočjo mašinerije Društva narodov dosegli isti cilj. List razlaga nato že znani načrt, po katerem naj bi Belgija 20. januarja v do-go\oru z Vatikanom predlagala Društvu narodov, da odpošlje v Abesinijo poseb-iv> preiskovalno komisijo, da preišče način bojevanja. Njen pravi rilj pa naj bi bil »dosega mini«. Komisija naj bi se-sth\ila predloge za socialne in gospodarske reforme v Abesiniji. Po informacijah lista, naj bi ta komisija razen tega izvedla še neke vrste plebiscit v onih krajih, ki so jih doslej okupirali Italijani. Člani komisije naj bi vprašali poglavarje posameznih plemen, predvsem ^besinske dezerter je v Ogadenu in Tigre ji. ali žele ostati pod Rimom ali pod Addis A bebo. Ni dvoma, da bi se vsi ti plačanci izjavili za Italijo. Na koncu list pravi, da se za Belgijo skrivata Musso- lini in T^aval, ki hoče tokrat pretihotapiti propadli pariški predlog preko Društva narodov. Interesantno stališče zavzema v tej stvari »Times«. Njegov pariški dopisnik govori o težavni poti do miru in pravi med drugim: Naj si bo razočaranje Italijanov zaradi neuspehov še toliko, ni verjetno, da je že tako veliko, da bi Rim pristal na razgovore o mirovnih predlogih, s katerimi bi soglašala Društvo narodov in Abesinija. V merodajnih krogih mislijo, da italijanska kampanja v Abesiniji kljub mršavim uspehom še ni prišla tako daleč, da bi se moglo računat: na popuščanje Mu*soIinija. Na drugi strani pa je abesinski cesar še vedno gospodar nad tolikim ozemljem svoje države, da ni pričakovali, da bi on popustil in pristal celo na koncesije napadalcu. Zaradi tega je najbolj točno naziranje. da se položaj po propadu pariških predlogov doslej ni v ničemer spremenil. Glede vesti, da bo Belgija predlagala Društvu narodov, naj pošlje komisijo v Abesinijo, izraža list dvome, da bi to uspelo in dokazuje, da bi bilo to v nasprotju s paktom Društva narodov, ker je Belgija članica odbora osemnajstorice, ki vodi vso akcijo za izvajanje sankcij. V nekaterih krogih celo opozarjajo na to, da je bil tudi prvi belgijski predlog, po katerem sta dobili Francija in Anglija mandat, da sestavita predloge za mirno rešitev abesinskega konflikta, v nasprotju s palrtom Društva narodov ter da je zaradi tega treba enkrat za vselej zavrniti vse take poskuse zakulisnega reševanja sporov, za katere je merodajno edino Društvo narodov. Nespremenjen položaj na abesinskih bojiščih Na severni fronti napadajo Abesinci, na južni fronti pa pripravljajo ofenzivo Italijan? London. 14. jan. AA. Reuter poroča: I jimi odredbami zadušen in je bilo ob tej Med tem ko se pričakuje ofenziva genera- " nriiiki fw> zarotnikov obešenih la G-razinija na jugu, se nadaljujejo boji na severni fronti. V sektorju Makaie abe-srnsike čete inicijativno napadajo in poskušajo prodreti skozi prve italijanske vrste. Po vesteh iz Eritreje so Italijani v krvavih borbah odbili več abesinskih napadov v pokrajini Tembijen južno od Mahate. Ob tej priliki je italijansko lahko topništvo v zvezi z letalstvom zadalo Abe-«mrem velike izgube. Neki oddelek italijanske vojske, ki je vršil izvidniško službo jjžno od Makaie. je naletel na neko abe-sinako kolono, ki je prenašalo živež. Po RraLki krvavi bitlki so Italijani deloma pobili deloma pa ujeli abesiiiske vojake, ki so spremljali kolono. Ves transport živeža so Italijani zajeli. V Eritreji tudi krožijo glasovi, da se je del abesinske vojske uprl proti svojim poveljnikom zapadno od Makaie; upor pa je bil z najstrož- priliki 50 zarotnikov obešenih Brzojavke iz Addis Abebe poročajo da ni bilo nobenih žrtev ob priliki bombardiranja Dabata od strani italijanskih letal. Dabat leži približno 120 km severno od jezera Tsana. Reuterjev dopisnik poroča iz Mogadiscia da jc pričakovati na južni fronti važne dogodke in da se vsak trenotek pričakuje začetek Grazianijeva ofenzive. Italijani ne morajo objaviti cilja svojega pohoda, vendar pa se ve. da je najkrajši in najlažja pot v smeri proti Djidjigi in Hararju ob reki Fadan in Djerer čez Dagabur na desnem krilu Italijanov. Zdi se, da gre sedanja italijanska linija od Valade na skrajnem levem krilu preko Damota na skrajnem desnem krilu prehajajoč Vadu-nadan in gre nato proti severu čez Ger-logubi k Ualuaiit Po mnenju nemškega generalnega štaba je Italija vojno v Abesiniji že izgubila London, 14. januarja, r. Diplomatski urednik »News Chroniclea« doznava, da je nemški generalni štab predložil Hitlerju obširno poročilo, v katerem razlaga svoje mnenje o italijansko-abesinski vojni. V svojem poročilu prihaja nemški generalni štab do zaključka, da je Mus-solini vojno v vzhodni Afriki že izgubil. Poročilo so sestavili najboljši nemški strokovnjaki na osnovi podatkov, Jd so jih zbrali odposlanci nemškega generalnega štaba na licu mesta na abesinskih bojiščih. Zaradi tega neuspeha Italije v Abesiniji so po informacijah lista v nemških krogih vedno manj razpoloženi za sodelovanje z Mnssofinijem. Kako so Abesinci prišli do tankov London. 14. januarja, r. IiNS poroča, da j€ 1600 mož brojeći oddelek Italijanov pri Endi Splas«" doživel strahovit poraz. Abesinske čete so nap.ad.le italijanski oddeJek iz zasede ter £a popolnoma unkjrle. Pri tem je padlo 800 Italijanov Vseh 10 tankov, It", so opremljali italijanski oddelek, je P**Ho v roke Abesincev, Poročevalec *Xews Chronicla-c v abesmskem glavnem stanu poroda o uničenju tega italijanskega oddelka na podlagi zasliševanja itali-jansStlb ujetnikov naslednje podrobnost1: Ttali.ia.Tisk; oddelek je na svojem prodiranju korakal Po Deki đoBpi. K3job -var- nostnim odredbami je poveljnik oddelka -prepozno u videl, da je sv0je čete zavedel v zasedo- V tesnem vhodu v dolino «o A'be»"nci. ko «o zadnje za ščitnice Italijanov pasiraJe dolino, z velikimi skalami zaprle prehod. Obenem so z bližnjih višin otvortli strahovit ogenj iz strojnic. Italijani sc zaradi strmih višin niso mogli brani*', proti abesinskim strojnicam. Učinek tega nenadnega obstreljevanja je bil strahoten. Polovica italijanske pehote* ki je korakala, ne da bi se od strani za-sčv tila, je t kratkem času padla. Ostali so se v paniki razbežali, da bi na« H zaklone. Abesinci so italijanske tanke vneti l>od ogec; avojih etrojnic. Večina tankov je kmalu postala nesposobna za nadaljni boi-Ko so Abesinc* ustavili streljanje, so se s. fanatično besnostjo vrgli na ItaJijame, ki se niso mogli več braniti. Pr'šlo je do boja od moža do moža. Le okrog 100 Italijanov jo pobegnilo. Abesinci so zaplenili vse tanke, ki so jih odpeljali v Desde «in uvrstili v poseben oddelek tankov, ki se je sestavil na povelje abasinsfcega cesarja in ki bo sodeloval v nadaljnih bojih na strani Abesincev. Ranjeni švedski zdravnik umrl Addi> Abeba. 14 januarja. AA. Abesinsk* prestomica je dane*, pod gioboknii vtisom vesti o smrti s>ved-skega zdiravnika dr. Lund-strOma. ki je podlegel ranam, dobljenim med bombardiranjem bolnice bedake misije pr.i Dolu. Na vseh javnih poslovi in e*o razobešene zastave Rdečega križa na pol dmojia. Službi božji za r >koj pokojnika tO prisostvovali člani cesarske roubine, člani vlade in (fipfanat-skejiu zbora. Pri pogrebu je govoril dr, Brown. deleget niednarodneha Rdečega. krUa. ki je med drn-grm hvalil požrtvovalnost članov Rdeiv^a krfcža in dejal, da je tsnirt švedskega zdravnika zadela ne samo Švedsko, temveč vse organizacije Rdečega križci. 10.000 dezerterjev iz Južne Tirolske London, 14. januarja. AA. Sncčnji »K ven ing Standard« prinaša poročilo posebnega dopisnika iz Innsbrucka. Njegov dopisnik Greece trdi, da je kljub ponovnim demantijem italijanskih oblasti točno, da mnogi italijanski vojni obvezniki nemčke narodnosti beže iz Južne Ti- rolske v Avstrijo. Greece trdi. da mu je profesor na vseučilišču v Innsbrucku dr. Reuss, prvak južnotirol>kih Nemcev izja\il, da je od začetka vojne v vzhodni Afriki pobegnilo v Avstrijo 10.000 Nemcev iz Južno Tirolske. pred novimi težavami Laval Danes se zopet sestane francoski parlament v znaku nove ofenzive levičarjev proti Lavalu jPariz, 14. jan. AA. Ministrski predsednik l^aval je obvestil včeraj popoldrr* predsednika republike Debruna o političnem položaju v zvezi z današnjim sestankom parlamenta. Gdavno politično vprašanje v sedanjem položaju je datum, kdaj se bodo vršile nove volitve. Mišljenje parlamentarnih krogov je razdeljeno. Nekateri žele, da bi se volitve pospešile, drugi pa zahtevajo, da naj se volitve vrše v predpisanem času. Dasi je Laval ocividno naklonjen čimprejšnjemu razpisu volitev, je vendarle verjetno, da bo vlada proučila stališče posameznih strank in šele nato sprejela končni sklep. To proučevanje bo vsekakor trajalo nekaj dni. Iz okolice predsednika vlade se izve, da bo Laval na današnji seji ministrskega sveta predlagal^ da naj se nove volitve vrše 22. in 29. marca. V parlamentarnih krogih se govori, da današnja seja vlade ne bo imela večjega značaja, temv^ da bodo važnejše odločitve padle šele na četrtkovi seji. Nekateri politiki trde, da bo v četrtek predložena v parlamentu interpelacija o splošiii politiki vlade, Laval pa bo zahteval, da naj se diskusija o tej interpelaciji odloži in bo zahteval zaupnico proti debati o tej interpelaciji. Dan za razpravo o interpelacijah bo v petek dopoldne. Mogoče bo interpelacija radikamosocialističnega poslanca Gernuta o ligah izzvala politično debato. vendar je verjetneje, da bo parlament dal prednost poljedelski politiki vlade in tozadevnim interpelacijam, katerih je vloženo 31. Nato bo parlament obravnaval vprašanje volilne reforme. Več poslancev pripravlja predlog, da naj se dan novih volitev odredi čim prej, verjetno že ob koncu meseca marca, da bi se novi parlament sestal že aprila. \vstrija išče zavetje v Pragi jt»raga, 14. januarja, v. Tukajšnji politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem prihod avstrijskega zveznega kancelar ja Schuschnigga, ki bo posetil Prago v četrtek 16. t. m. Praški obisk ima namen potrditi da se Avstrija ne strinja z re\izionistično politiko Madžarske kljub tesnim diplomatskim odnosa jem med obema državama. Glavni vzrok potovanja avstrijskega kamcelarja v čeikoslovaško pre-stolico pa je skrb za bodočnost Avstrije, ki spoznava, da minevajo časi, ko je bdela nad njeno usodo fašistična Italija s svojo močno armado na avstrijski meji pod Brenerjem. Avstrijci imajo dovolj prilike, da se lahko informirajo o pravem stanju prilik v Italiji ter o resničnem razpoloženju italijanskih množic. To pa je tako, da mislijo danes avstrijski državniki, da Je treba nujno it kat i novih poti za zavarovanje pred nemško nevarnostjo za primer kakih zapetljajev v Italiji, ki bo imela tekom prihodnjih mesecev najbrže sama s seboj toliko posla, da ne bo mogla več brigati za usodo avstrijskih prijateljev. V koliko bodo praški krogi lahko ustregli željam avstrijskih klerikalcev, ki iščejo danes zaščite za svoj režim v Pragi, bo pokazala bližnja bodočnost. Vsekakor so na delu zelo vplivne sile, da ne bi odšel kancelar Schuschnigg praznih rok iz Prage. Posebno, živo so na delu češki klerikalci^ ki poskušajo pomagati avstrijskim kolegom, kolikor je to pač v njihovi moči. Gotovo povsem neosnovane pa so nade tistih dunajskih krogov^ ki spravljajo obisk kancelarja Schuschnigga v zvezo z eventualno spremembo stališča čsSR v vprašanju habsburške restavracije. V tem pogledu ni mogoč noben kompromis, pa če bi ga dunajski diplomati tudi še tako dobro maskirali. Izjava finančnega ministra Zagreb. 14. januarja. O prilik j svojega bivanja v Zagirebu je stopil finančni minister g. Dušan Letka v stike s tukajšnjimi go-spodarekimi krojri ter jim pojasnil razna sk-tuelna gospodarska in fjnančaa vprašanja. V z uredbo o 'izdaji državnih bonov do zneska 500,000.000 je finančni minister izjavil, da se bo aaoelo vpisovanje teb bonov ob koncu 'tega ali v začetim prihodnjega meseca. To pa ne v celotnem znesku, marveč samo po potrebah državne blagajne. Dosedanji odziv finančnih krogov po mnenju ministra v polm meri opravičuje nado. da se bo vp'e tefi bonov izvršil s&adko in da bo nsš denarni trrex. 20 km od Tukere-si. ubitih 200 osob. Tam je v noči na petek zemlja zasula s kamenjem 40 hiš. Plaz zemlje je bil 12 m debel. Včeraj je drug velik plaz zemlje Ln kamenja zasulo vas Igag. vendar pa se je prebivalstvo pravočasno rešilo. Mesta Pinzon. A Ihan in Guai-tarila so popolnoma porušena. Tam jc bilo mrtvih 50 oseb. Po ruševinah razkopava mnogo otrok, ki so v katastrofi izgubili starše in ki sedaj nimajo niti skorje kruha. Velike množine zemlje in kamenja, ki so zasule poti, zelo ovirajo pomolio akcijo. Vulkan M on te Mamzano šp vedno bruha. Ptice, kf lete nad žrelom, popadajo mrtve, zastrupljene od plinov. Amerikanci na umiku Netv York, 14. januarja, o. Senator Kaj, predsednik odbora z*i rwidzorr>tvo natJ: absolutne nevtra-lnortti Zcdin jemh držav ter je odločno proti temu, da se razširjaj > sankcije proti Italiji s prepovedjo izvoza petroleja. Italiju bi v tem pnsneru lahko upravičeno očitala Zcdinjenrm državam, da so kršile svojo nevtralnost. Ameriška vlad-.i mora v vseh takih primerih strogo čuvati svojo nevtralnost, rianri v pri menih. kjer ni neposredno prizadeta korist Amerike. Senator Ncv pn tem «vo>em stališču ni osamljen. Tudi senator Borah je «tega mnenja ter zastopa stališče, da more Amerika tudi še nadalje strogo braniti načelo svobode mor.ia. ter nastopiti proti vsakemu omejevanj« tradicionalne pravice, da more tudi v primeru vojne vzdrževati trgovraske zveze z vsemi državami brez rairlike, aJš so udeležene pri kaki vojni ali ne. Nihče nima pravice ovirati ameriške trgovine, najmanj pa ameriška vlada sama. Mednarodni ukrepi proti zeneva, 14. jan. AA. Hava* poroča: Odbor za pobijanje terorizma bo pnedloAi' verjetno svetu dva načrta mednarodne Pogodbe. Prvi nacrt bo predlaaal poenotenje državnih zakonodaj za Pobijanje t«, rorizinia. drugi najert pa bo procllB(gB.l nata-novttev mednarotmeSa kaiseonke^a sodišča Benzin iz premoga Praga, 14. jan. AA. Te dni bo otv0rjeaa nova čečkoaJovadkn tovarna trevCnaes Den'-,na. ki ae dala iz preonoCt. Tovarna je '..»»a osnovana & holandpkim m čeAk-n-llovašlum kapitalom. Chicago, la. jan. AA. Havaa porooa: V teku nekega pro**e«a je neki ne^t^>v - • ni odvotnfk med raxprav0 ubil ouvetnika. svojega nasprotnika s štrikan rx revolverja. Na to Je izstrelil dva, strela na pned-sednika sodoHca, vendar Pa sa ni Aa V . Nato se je hot^l morilec wbrtl, pa &o to preprečili Huda avtomobilska nesreča Berttn. 14. ja*n. UtNIB poroča: V Sptoe. iui ae je pnvrnil avtob>u«, na katerem y*> bilo 40 potnikov, ki ao se peljali na p*o-slavo saarakega plebiscita. 7 potnikov ,-> hudo ranjenih, 12 pa lažje. Vremenska poročila Vremensko poročilo Jugoslovenskega /.inisko - športnega «aveza in Zveze za lu)*kj promet z dne 14. januarja 196r? Bistrica-Boli. jenero jo stanju danes: 1 C, pooblačilo se je, visoka megla. Katere - Planica po stanju daines: —2C, barometer pada, pooblačilo S3 je. mirno, 10 rm srenja. Kranjska gora po stanju danes: —2 C, barom rt.t pada. pooblačilo se je, mirno. 10 rm srrmi«. Vrši*. Krnica iu Tamar po stanju danes: 30 cm srenja. Dom SK Ilirije v Planici, dn^ 13. jan.: 0C, 20 cm srenja, 3 rm nov m i snega. Smuka ugodna. Stanifeva knfm stanju 13. ja::.: sne<»a ?> ni. 30 cm prsiča. vrenij jasno, okoli koče sne<$ malo -pihin, hoja prav dobra. Smuka idealna. ^n^ti Rovt. dne 13. jan.: —4C. r-ieela. sn^ži. v.»-ter sev^ro^hodni. na 40 eni podlagi 10 rm pršica. Smuka prnv do^'^a. Poharje po stanj* 18. jan.: K«fa na Penku: —\C, ja*no. drobno med^, rm sne«za. Smukn prav dobra. SeBJorje> dani: —o C. iasno. l^hk i magffeft, mirno r\n rjo cm podlagi 28 rm su^e£?a sne«a. Smnka prav dobra, i Borzna poročila. Corih, 14. januarja. Beograd 7.—. Pari^ 20.28, London 1530, Nrw York SO»i.oS, Bru«ey 52.—, Mrlan 24.50. Madrid 42.1a, AnmftMam 20&98. borite US Dunaj ***>. praca 12.14, Varaa««. 3u*a- Na lorsko dne smo pogledali Prodavanje prof. dr. KuSčerja pod okriljem ljudske univerze Ljubljana, 14. januarja. Vsaka uašu sezona predavanj je skoraj prebogata; dišimo koliko predavanj, da ne znamo več ceniti predavanja, k je v resnici dogodek za naše razmere. Eno takšnih pre-irtak> ocenjenih predavanj je bilo anodi na ljudski univerzi v Delavski zbornici. Predaval je prof. dr. L. Kuščer o življenju na morskem dmj. I>r. K iisčer je strokovnjak, vendar ni predaval ©uho kakor predavajo nekateri znanstveniki, temveč nam je veste prikazal prave senzacije .rz življenja na morskem dnu, ki ga doslej kljub vsemu znan-sLvenemu razi sita van ju mamo pozna«. Niti strokovnjaki, ki se bavijo s pnonJSevanjetn živalstva na morskem dnu. nimajo v ? 5-neni Se povsem jasne sivke o cuJežih. ki so bili skriti človeškim očem. dokler se ni spustil v bati sloni na morsko dmo Američan Beebe. ki je dosegel največjo globino 023 m. Predavanje je bilo tako ilu~d \it: ■ ■: •-. da nismo mogli želeti bolj n^zorne^a. Nošičio dobrih slik nam je pokazalo, ce-ar b: ne mogel razložiti dovolj jasno predavatelj. Sama bes*»da pa tudi ne mere nikdar i n ter pričarata pred oci poslušalcev čeprav bi imeli najnujnejšo domišljijo, Cudovilili živ ! , živečih v brozdan jih globinah morja. Znanstveno obvladanje predmeta ter poznavanje psihologijo poslušalcev dovolj osi osoblja predavatelja, da v lahkotni kramljaori nhllVi vodi laika varno v območje najtež;.'h zman-stven-iih vprašanj. Predavatelj nam je pa P•>-kazal v glavnem vse velike i rave za raz-iskavanje morskega dna v velikih . • wiah 'z batisfere ter s&-mo raziskava n: * spre tu leor dober radijski poročevalec, ki ana K»vo iti zanimivo prepovedovali, kar zirrma vse. Tako smo tako rekoč mlmosrcde zvedeli marsikaj, cesar bi si najbrž ne pridobili lak j kmalu niii v znanstveni!* publikacijah. Sprevideli smo pa tudi, da gledamo m tako avano amerćško civilizacijo in ameriške podvige preveč zviška ter ne znamo ceni!i veliko po-žrbvovalnosti ameriških etaokovmjakov. Daleč pa tudi zaostajamo za ameriško javnostjo v tem. kako zna ceniti enamstveno delo. Če so v Ameriki znanstveniki mnogo bolj popularni kakor pri nas. to no škoduje znan ' • temveč j> cflo koristi. Znanstvena društva imajo namreč veliko raslomho \ javnosti, iiii?-nešteto podrirateljev ter prijateiiev in zalo tudi vprav bajna denarna sredšdva. Kak r je vse velikopotezna v Ameriki, je in 'i ve- j 3ikor.etez.uo delo »nansbvenikov raziskovalcev, »ki jih »ie ovirajo nkdar denarne tež-ker-e. To smo lahko ftpo?iiiali po teredno ; i' i -tem in silno dragem pr.rpoavljakieni d slu, ki je bilo potrebno za spšišcanje v morske iriobine, ki jih človek dotlej še ni dosegel. P°ebe je avv let razistovaJ živalstvo m •-skesa dna ter natančno preiak«] ogromno površino dina; dolga leta «=r> d'\rgali btn'o iz merskih globin okrog (1000 m) in v labora- toriju ptei»kovaH živatstvo, ki so ga privlekli na površje. Raziskovalec je hotel temeljito poznati živalstvo, preden bi se sp'istil na dno, da bi lahko opazoval živali neposredno na dnu « tem večjim znanstvenim uspehom. Zavedal se je pa. da kljub vsemu prouče-v i ii zgoraj ne more nihče vedeti, kakšno je v resnici življenje tam. kamor še človek ni predrl. To pa, kar Je videl na lastne oči v morskih srlobinah iz tesne kovinske krogle, je p-esegalo vsako domišljijo. Fantastičan i. j m i o 7.1 vi jen ju na morskem dnu so mnogo premalo fantastični. Slike so nam pokazale cudovdSca, ki jih je odkril raziskovalec v mer-kih L'iobinah, in že slike same na sebi so zbujale presenečenje, kakor da so le plod razdražene doni siji je. Toia verjeti moramo, saj gre ■ za znanstveno delo. Kajaan niiveiši so svetilni organi živali, ki žive v morskih grbinah, kamor ver ne prodre sončna svet-* ba. Živali so sve":ka'o v redovit! Avetlob* ■'. ••Vaziv iz bajk. Nekateri pojavi so raziskovalca vprav prestrašili, dokler si jih nri vedel razlagati. T^ko je n. pr. neki rak bruhal sftao -vetiebno snov. podobno, kakor Sj n;' i sipa Srodio, da se v nii skrije. Rak pa 7. močno svetlobo straši sivo je sovražnike. Tudi na dnu monja je ostra borba za samo obrano med živalmi. I »i narava je oprenFla živali zi ■/. i vi jenjsko borbo s fantastičnim orožjem, čudovi&tmi svetlobnimi organi, ne-nava miana Mp:iVka-mi, ogromnimi zreti, veli-k:M»i ali pertafcopskhni očmi. z nevarnimi če-.r tmif barvno svetlečimi se organi M. Si ša ču-lovitejja ribiča. '/.: i }.-■ neki hunvoristi?nj Bst glede na to v'"- • ''Je pripomni, da ie raziskovalec odkril kem .'n:i pTifltnega ribiča, popolnoma taksnega, fca8cr§ne poznamo sicer, samo i k ni ne!, da b; z njimi kazal, kako velike rbe so mu u Šle. P ' tavanje je bilo tako zanimivo, da so poslušalci "odklonili predlog, naj bi ga pro-«ia :;!r,\i prekinil Ln nadaljeval drur/ič. ko je traja«lo •• ►recej cez odmerjeni oas. V/!ra ;ai; eo, ! i |>reda cenc medu še kolikor to»ik<> stalne, manjka le kontrola me^u, ki se razpecava po trgovinah iu na trgu. Spričo tega se bo v tekočem letu ustanovila pri podraži ci kontrolna stanica medu. Prirejala pa se bodo zimski in letni strokovni tečaji. BJagaj-'** k g> šetina Jože je navedga ubili. Kolikor so je moglo dosadaj ugotoviti, so se se-firti že v četrtek okoli 15. popoldne pred hišo posestnice L#ize Firbas v Jiršovciii fantje Kari Zajko iz Trnovske vasi, ter Jožef Nerat in Franc Potočnik iz Vinta-rovcev. Vsi so bili že nekoliko vinjeni in nenadoma So se. spopad1!:. Zajk0 je vrgel v Nerata dolg kuhinjski nož in ga rani; na vratu, nakar sta planila nanj Nerat ni Potočnik ter ga začela pretepati s topim predimetom. da je na mestu izdihnil. Oba Nerata hi Potočnika so orožniki aretirali in jih privedli v ptujske sodne zapore. Sodna komisija bo dognala vzrok pretepa 'In pa vzrok smrti. Zajkota, ki leži v mrtvašnici pri Sv. Urbanu. — Težka nezgoda. Viničar Anton Ma-tečko iz Janžkega vrha je bil z drugimi delavci zaposlen v gozdu p«*1. podiranju drevja. Nenadoma Pa Se je Podrl hrast nanj in ga pokopal pod seboj. Potegni M So ga izpod drevesa s polomljenmii udi Bil je tako poškodovan, da mu je na nogi zlomljena kost naravnost predrla kožo^ prepeljan je bil v bolnico. Največja filmska ekspedicija v črni kontinent! PRIDE! KINO UNION Prek® Ahesinije v najtemnejšo notranjost Afrike! BABOONA Krdela slonov, levov, pavianov, nosorogov! Med pritlikavci! Z letalom v kraje, kamor doslej še ni stopila človeška noga! PRIDE! KINO UNION i ■ --- Martina ©gsrevea nt vsš međ žlviml Ob kritičnih trenutkih je vodil vse .Ljubljana. 1L januarja.. V Slov Konjicah jc preminul v nedeljo nestor svoiega kraja in okraja Martin Ogorevc. Pokojnik je rojen is iT v sotnci«h Pišecah v plipro^ri kmečki hišici. Zaradi njegove Csifedtte bistroumnost *o ga starši namenili trgovskemti poklicu. Po izpolnjeni učni in sotrudnišk-i dobi je pridi-:: 42__H ^___^ ^ škem srezn. Ogromne so V2e njegove uia-terijadse žrtve za narodno napredno stvar. Slovence ii Konjic v svoj gostoljubni vinograd. Tu jih je bodril z ognjevito besedo in izTe toim gostuljubjem. Odlično se je udejstvoval pokojni tltdi v napredno poetičnem delu. še Pod Av- ■i €9 Kino UNION Šlager sezone! iiiiiimiimi* u ii r---------------1-------~'~ prevzel mesto potnika pri vc:rlvrdki 1. C. iMaTe.T v Ljubljani^ V tem svojstrvp je prq-Potova! fin do potankestj SPoSUal vs0 S-lp ^enijo. Mte 1 pri-paiiniki naše najstar« generacijo najbrže ne i>> najti nikogar Več. ki bi pozna; v podrobnome svojo domovino tako natančno kaJior po;- jnj 0% - Mmm Koniic kn j retc žedavno pred vonj0 se le naselil v Ko-njicau kot samostojen trgovec. Vešč. skromen iu izredno marljiv je svojo trg a»ao dvignil do najugodnejšega s'^aiij.i, saj je bil veJe.trgovec za ves konjički srez. Tedanje Konjice *o statistično IzkaZOva okoli 1-00 Menicev in sam<» okoli 200 rf.o vencev. Vzlic teonu je blagopokojni stal dosledno in neomajno na čistem slovenskem naprodnem stališču. Na njegovi trgovin', se je v onih težkih Časih ;unosno blestel napis: -Pri južnem Sok »ln . Kakor je bil neizprosno natančen in varčen pri svojem poslu in v svojem gospodarstvu, tako jo bil s'.rokogruden iu darežljiv zi napredno-s!ovcnske zadeve. Že v svoji mladosti se je trdno zasidral v napredno smer. Bil je član prvega nega Sokola in od tedaj nepretrgoma do svoje OTwti Bil je soustanovitelj c* t sinite v Konjicah ter njen član in odbornik a0 njene fuzije s sokolskim društvom v Ko-ujicah, tel se je iz\*ršila pred nekaj leti; On je ustanavljal in soustanavijal mnogobrojna naeijonalna, gospodarska in kulturna udruženja v Konjicah in v konji- strKJo je bii član odt>ora Pri drugostopni OaVčni upravi v Gradcu, Dokaj let je opravljal posle načelnika ■ cerkveno^khri-nega odhora konjiškega V Jugoslaviji ji-bil nepretrgoma odbornik in svetova les i inskega e'ii>era, kraJeVneSa šolskega ti Okrajne hranilnice v Konjicah. i PRIDE! Krištolič 79 Kenda 9 let Maribor. januarja Razprava proti Kendi, Kri51ofiča in Wolt-ondu je trajala včeraj vse dopoldne deloma po]X)ldne. Najprej je bil za?li?an, kakor smo že poročali Krištofič, nato pa Wolf0nd, ki se je moral zagovarjati zaradi ponarejenih podpisov na menicah. Zatrjeval je, da mu je te menice predložil pokojni Žunko-vič in da ni vadel, da so ix>dpi?i falsificirani. Tretji je prišel na VTSto Kenda, ki je podrobno opisal kako so ustanavljali zadruge in kako je šel posel od rok. S pokojnim Zunkovif-em je sklenil pogodbo, po kateri je sprejemal za svoje delo 2500 Din mesečno i u od začetka tudi IjOVo čistega dobička od vseh sklenjenih kupčij. Ker je sla kupčija v klasje, je sam znižal provizijo na 12°,0 Nato je bil zaslišan odvetnik dr. Šnudel kot upravitelj koiikurzne mase in izvedenec. Razprava, ki je bila ob 12.30 prikinje-na, se je ob 15. nadaljevala. Po govoru državnega tožilca Severja sta govorila še za- Kino UNION šiager sezone! Pri belem konjičku I Konjicah ter takorekoč v sen nacijoiialno-iia>prednili udru- J^cstgiliiiee ,.bstoječ>ii ženj. & svojo izredno stro>kovno sposobnostjo, marljivostjo in varčnostjo si je ustvaril zelo ugoden gospodarski položaj. Vc ino pa je delil uspehe svojega truda potrebnim. Legendarna je njegova :;pa ga je za>del po prevratu, ko mu |e umrl prvorojenec g. Pavel, ki je bil njegov poseben ponos in nada^ S pokojujm g. Ogorevcem se je po^H4 a'l kre.uek ste^ber-nosilec konjiške naro^i-ne naprednosti. Ob njegovem mrtvaškem odru žalujo polejg težko prizadetih njegovih svojcev tudi velik krog njegovih zvestih prijateljev. Bodi mu lahka -zemlja! Zatiranje i etike v rudarskih revirjih Trbovlje, 13. januarja. Kolike važnosti je za zatiranje jetike v rudarskih revirjih trboveljski protituber-kulozni dispanzer: se najbolje vidi iz tega da je bilo lani v tem dispanzerju zdravniško pregledanih in zdravljenih nič manj kot 1957 ljudi. Seveda se ne more reči, da so bili vsi ti ljudje na jetiki bolni, teda dejstvo je, da so se bodisi čutili sami bolni ali pa da so postali dispanzerskemu nadzornemu o sob j u ali pa zdravnikom sumljivi in so bili pozvani k pregledu. 2e dejstvo, da se vrsi nad prebivalstvom v revirjih sadaj s strani PT dispanzerja stalna kontrola glede j etičnih obolenj, vpliva pomirjevalno na ostalo prebivalstvo zlasti pa na starše, ki so prejšnja leta shrtili nevarnost, ki preti s te strani njihovim otrokom, pa si niso mogli poma- gati. Sedaj pa se borba proti tej ljudski kugi sistematično vodi, bolnike se dovaja v dispanzer, jih navaja k pravilnemu življenju v kolikor je to mogoče lažje bolne se sistematično zdravi, težje slučaje pa izločuje in izolira od zdravih, sploh se vodi o jetiki v revirjih točno evidenco, žal. da. primanjkuje dispanzerju potrebnih sredstev, saj že sedaj z sedanjimi skromnimi sredstvi vrši skoro čudeže. Tako je lani od 1957 preiskanih ugotovil pri 398 moških in 240 ženskah jetiko, od tega zopet je imelo 147 moških in 126 žensk odprto jetiko. 98 moških in 50 žensk je imelo drugo bolezen, pri 202 moških in 218 ženskah pa je bil pregled negativen. Vendar pa moramo naglasiti, da pomeni že število 638 tuberkuloznih odnosno 273 bolnikov z odprto tuberkulozo število, ki daje misliti. Te nesrečnike je treba ozdraviti, toda za zdravljenje in sicer uspešno zdravljenje je treba predvsem sredstev. To vpra- go \ omika dr. Rapotec in dr. Faninger. nato pa je predsednik senata dr. Tombak razglasil obsodbo. Ignac Krištofič je bil obsojen na 7 let robije. Franc Kenda pa na 9 let robij?. Ker sta se morala zaradi afere »Edinosti« zagovarjati že pred sodiščem v Zagrebu in sta — Na zadnji živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 105 volov, 174 krav, 11 bikov, 34 juncev, 53 telet, 196 konjev in 18 žrebet. Skupaj je bilo prignanih 593 glav, prodanih pa je bilo 139 glav. Cena volom je bila 2.50 do 3.25. krave Po 1 do 2.25, biki 2 do 2.25, junei 2 do 2.50, teleta 2 do 3.50 Diu Za kg žive teže. Konji so Se prodajali p0 200 do 300 Din Za komad, žrebeta pa po 500 do 1500 Din za komad. Na sviujski sejem je bilo pvi'pc-ljanih 224 riicev, prodanih pa je bilo vsega s:umo 62 rilcev. Prasci stari od 6 do. 12 tedn0v so se prodajali pQ 60 do 120 Din za komad, pršutarj.'. po 4.25 do 4.50, đebeIe svi njt' po 5 do 5.50 in plemenske svinje Po 425 d0 4.50 Din Za kg žive teže. — Rdeči petelin nad vasjo Sp. Ja'b-lene pri Cirkovcih. Vas Spodnje Jablane je danes okoli polnoči zadel hud udarec, zoreti je za<'C'la na gospodarskem Poslopju posestnika Štefana Ekarta. Zarad«; močnega v^tra, pa t=e f* ogenj razširil še na sosednja gospodarska Poslopja posestnikov Peršuha Frabca in Kovačeca Franca. Vsem trem so poslopja pogorela do tal. Zgorelo je tudi mnogo slame iu sena, Kovačevu pa vsi vozovi, gospo-darski etro-ji in orodje. Skupna škoda se cen: nad 100.000 Din Kako jc ogenj nastal sc ne ve, sumi pa se, da če bil podtaknjen. — Prepir pri kartah. V nedeljo zvečer se je v neki gostilni na Bregu pri Ptuju zbrala manjša družba ki je vrgla karte. Pri igranju pa je med njuni prišlo do spora in že se je v rokah nekega igralca zabliskal nož, s katerim je sunil v obraz Maruše a F"ranca iz Dražene ev in sicer tako PRIDE! Kino UNION Šlager sezone! Pri belem konjičku] bilo tam pred leti obsojena, bo Krištofič odsedel samo Š3 tri leta. Kenda pa 5 let robije. Oba sta bila tudi obsojena na trajno izgubo častnih pravic, dočim je bil \Voi-fond oproščen. Tudi Krištofič je bil v drugi točki glede ponarejanja menic oproščen. Državni tožilec ie zaradi tega vložil priziv. Krištofič je bil s kaznijo zadovoljen, dočim si je Kenda izprosil večdnevni rok za premislek. Pro?il je tudi. Če sme kazen presedeti v Lepoglavi. Zborovanje dolenjskih čebelarjev Novo mesto 14. januarja. Pred dnevi se je vršilo zborovanje dolenjskih čebelarjev ki ga je otvoril in vodil predseduj k g. ing. Ur bas. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. V. Lilija, posnemamo, da je bila čebelarska podružnica v preteklem letu precej delovna. V kratkem razdobju je ustanovila v svojem pol-ročju 4 podružnice in to v »"rni Peci, šanarjeti, Trebnjem in Žužemberku. Sedaj se snujeta podružnici tudi v št. Petru in št. Jerneju. S Pomočjo Kmetijske šole na Grmu je podružnica piv redila dva strokovna tečaja, ki sta ga ob dc*ri zasedbi vodila strok, učitelj Kmetijske šole na Grmu g. Karel Vrisk in tajnik g. L>«ja Razen teh tečajev pa je bilo prirejenih strokovnih predavanj, v Brusnicah. Preč ni. Stop>čah. št. Jpmpju in v Mirni peč! Podružnica Je ureJia in postaviia 6VoJ močno, da mu je lice prebodel do ustne dupline. Moža so odpeljali v bolnico. — Prva redna seja novega občinskega sveta, se je vršila te dni pod predsedstvom predsednika g. dr. Rema Alojzija. Navzoči so bili vsi občinski svetniki. Iz odsesko- — O uboju Karla Zajka v Jiršovcih še doznavamo, da sta ga napadalca Nerat in Potočnik tako obdelala, da je tmel pokojni tudi več reber zlomljenih. Ko sta ga na tleh lelečnega obdelovala, Ju je milo prosil, naj ga pustita vsaj pri življenju, pa v razjarjeiiosti nista hotela slišati njegove prošnje. Zajko kakor tudi oba napadalca so poročeni. Nerat in potoonik sedita v ptujskih sodnih zaporih. Invalidi so zborovali Novo me>to, 13. januarja V sejni dvorani mestnega magistrata se je vršilo v uedcljo dopoldne zborovanje vojnih invalidov. Ob lepi udeležbi je občili zbor otvoril s pozdravnim nagovorom ob navzočnosti ban. svetnika g. D. Veb'eta. predsednik organizacije g. Ivan Robas. V svojem poročilu predsednik omenil delovanje odbora v preteklem letu in poudarjal, da se ni moglo doseči zboljšanje invalidskega zbora, akoravno delujejo na to vsi krajevni odbori v državi kakor tudi središčni in oblastni odt>ori. Kljub temu se »ikon, ki bi se moral izpremeniti v prilog invalidov, ne popravi. Našteval je krivice, ki jih s tom trpe vojne žrtve in vdove. Vzpodbujal je zbrano članstvo k skupuamu in še vztraj-nejšemu delu. Vsi invalidi, vdove in sirota naj se organizirajo, ker le v močni organizaciji je pričakovati zboljšanje položaja invalidov. Za pomoč |e naprosil tudi navzočega banovinskoga svetnika in mu predoči I vso mizerijo vojnih žrtev, katerim organizacija ne more pomagati, ker je društvena blc.iiajna prazna. Poročilo ostalih funkcionarjev so bila v*c-ta na znanja iu so ztM>ravalci dali staremu odboru razrešnico. K besedi se je javil ban. s% etnik g. Veble in omenil, da sam vidi krivice, ki se gode vojnim žrtvam z zakonom iz 1. 1929. Tudi ou je vzpodbujal članstvo k združitvi v močno organizacijo. Omenil je tudi. da je Cul, da pride v letošnj mu zasedanju narodne skupščine na vrsto tudi invalidski zakon. Obenem pa je obljubil, da bo vsako vojno žrtev podpiral z nasveti in sploh kar bo v njegovi moči. Za preds?d-nika ie bil izvoljen ponovno g. Ivan Robas. KOLEDAR Danes: Torek, 14. januarja katoličani: Hilarii DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mladost za denar Kino Ideal: Tarzan nenstraSni Kino Sloga: Dantejev pekel Kino Union: Mala mamica Kino Šiška: Nj. Vis. Postrcšček Ljubljanski klub predavanje g. dr, EJgon S tare ta o analizi strukture Češkoslovaško jugo^laveaiakih gospodarskih stikov in možnosti njihove poglobitve ob 19.30 Udruženje jtigoslovenskih inženjerjjev m arhitektov, predavanje dr. ini. Miroslav Kasala ob 20. v društvenem lokahi SFD: predavanje dr. Mihe Potx>čnJka ob 20. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20_ Gartue, Moste — Zaloška cesta. Nase gledališče DRAMA Torek, 14. januarja: Siromakovo jagnje. C. Sreda. 15. januarja: Kako zabogatiš. Red Sreda Četrtek, 16. januarja: zaprto (generalka) Petek, 17. januarja: Pesem s cesta. Premiera. Proslava 35 letnice umetniškega delovanja Josipa GradiSa - Daneša. Izven. Pesem s ceste je drama ljudi, ki živi . v predmestju. Trije brezposelni muzikanti: z vsemi darovi narave obdarjeni cigan Miško, življenjski filozof in cheplinski človek s toplim srcam Krištof, ter od vseh najbolj zavrženi Kari žive v prijateljstvu. Vsi za enega, eden za vse. Ko pridejo slučajno do denarja, pa odpove v ognju življenja najmanj preizkušeni Miško. Zapustiti hoče oba prijatelja in svojo življenjsko družico Ano, kateri se ponudita Krištof in Kari za moža. To vrne Mišku ravnovesje. Taka jo kratka vsebina izredno učinkovitega dela, ki bo imelo premiero v petek 17. t. m. v drami. Premiera bo obenem proslava 9&-letnice umetniškega udejstvovanja Josipa GradiŠa - Daneša, OPERA Torjrk. 14. januarja: Carmen. Red B. Gostuje dr. Adrian. Sreda, 15. januarja: Prasnientani grad. \. Četrtek, 16. januarja: Salome. Red Četrtek. Petek, 17. januarja: zaprto. Stric Kastelic predava o smučanju To vamri jc bilo zabaven večer v četrtek v restavraciji >-Pri levu«. Prostorni salon je bil nabito poln smučarjev in planincev, ki so prišli, da čnjejo g. Antona Ka&telica, po dcm.iče »planinskega strica« o njegovih ve- PRIDE! Kino UNION Šlager sezone! Pri belem konjičku | vin poročil sledi, da se je gostilničarju Kropfu priznala krajevna potreba gostilne. Dodeli se stanovanje ravnatelju meščanske šole. Plenum je odobril znatno znižanje najemnin v mestnih hišah. Gospodarsko obrtnemu razstavnemu odboru v Ptuju se je naklonila podpora v znesku Din 4.000. V kuratorij obrtne nadaljevalne šole je bil izvoljen predsednik g. dr. Remec in m. s. Sirec Franc Športnemu klubu >Drava« se je črtala najemnina. Tvrdki Ferdinand Pihler iz Ljubljane so se dodelili primerni prostori za ustanovitev tklanice v bivši dominikanski vojašnici in sicer za dobo 5 let brezplačno pod pogojem, da tvrdka izvrši nekatere adaptacije na svoje stroške, v domovinsko zvezo sta bila sprejeta mestni predsednik g. dr. Remec in Josip Kaisersberger. Potrdili so se tudi sklepi ubožnega sveta. solih in žilos-tnih dogodivščinah na Sffnuki, Gegavi stric je povedel zbrano družbo v planinski svet od >hnarnc gore preko Katarine in Krvavca v carstvo očaka Triglava, kjer je doživel najlepše trenutke bele opojnositi. Zbrani poslušalci so pazljivo sledi': "jl-p vciJ "»redavanju, ki ga je le tu pa tam prekinil vesel smeh. Polni dve uri je zabaval stric smučarje in vmes je zapel kako planinsko, zbrana garda pa za njim. V znak priznanja so mu hva'ežni poslušalci poklonili lepo diplomo, brhka pa lovorjev venec. Škoda da sta dve uri prisrčne zabave tako naglo minili. Splošna želja je. da bi nam stric kaj kmalu zopet predaval o smučar-stvu zn «dovo i7c uMe Hiial a* »diagrame«, za katero so se navzoči kar pulili in če sJu-eajno ni bilo vizitke ali papirja pri roki se je podpisal kaT v »puderdozo« TaVfh prijetnih večerov si želimo še več! — Smučar. DNEVNE VESTI — Anketa o Po'o*aju teKstiinlh ln rudarskih delavcev ter siužincadi. 26 in ZI. t. m. bo v Beogradu kongres Delavskih zbornic, o&enean se pa bodo vršile tri posebne ankete, 23. L m. bo anketa o zašc>-ti služinčadi, 24. t m. anketa o položaju dedavcev v tekstilni industriji, 25. t. m. pa anketa 0 položaju rudarjev. DeJavsKe. zaorniee so pit pravile za te ankete obširno gradivo. Na anketah bodo sodelovaje tudi delavske in meščanske sindikalne organizacije po svo-h delegatih. Ljubljansko Delavsko zbornico bodo zastopali gg S^dej. Uratnlk, Juvan ln najbrž u 31-dr. Bohinjc. Kakor druge Delavske zbornice je tudi ljubljanska pripravila za kongres in za vse te ankete mnogo gradiva. Pred kongresom r>elavskib zbornic bo seja centralnega taju štv^ na katerih bo določen dnevni ml kongresa. Na tej seji se bo razpravlalo o ostavki centralnega taj-njka Delavskih zbornic dir. zivka Topa-o-viča. KINO SLOGA _Telefon ?7—30_ Danes ob 16.. 19.15 iu 21.15 uri Premiera grandioznega veleliluia Dantejev pekel Po Dantejevem nesmrtnem delu -Interno:. Nad 5000 sodelujočih. Film strahu in groz?! Muke ln trpljenje pogubljenih dus! Največji film sezone! — Kmečka zaščita In inozemci. Zadnje čase je bilo sproženo vprašanje ali so deležni kmetske zaščite tudi. tuji oržavija ni, če imajo v naši državi zemljiško posest in će izpolnjujejo vse pogoje, Pod fca-tes« m: so naši državljani deležni te zaščite. Mnenja so v tem pogk^chi deljena. Trgovinsko ministrstvo je bilo že naproše-no, da uredi to vprašane s posebnion pravilnikom. Najbrže tuji državljan*: v naši državj ne bodo vživali kmetske zaščite. — Gradnja transKontinentaln© ceste. Na vprašanje novinarjev kako je z gr.ul-njo mt-lnai'odno transkontlnentne ceste« ki bo vo-< la skozi našo drž a v o. Je minister ja1' nih del Kožu.1 v Subotiei odgovoril, da bo ta cesta dograjena «lo oktobra. Pri nas se bo začela graditi v začetku marca, ker je Mauttarska svoj del do naše meje že dogradita O kuluku je minister izjavi!, da se mora ves v ta namcn zbrani denar porabiti izključno za javna dela in da bo hvaležen vsakomur kdor mu sporoči kakršnokoli" nereetaosti pri uprav-J.ianju tega denarja. — Xe pretiravajmo! V današnji -politiki^ je priobčen dolg članek o Mariboru pod naslovom ^Maribor metropola tihotapcev in pustolovcev«?. Nekaj resnice je res na tem, da gre mnogo tihotapskega blaga skozi Maribor kakor ga gre čez druga obmejna meS'i, da bi bil pa baš naš lepi Maribor prestolica tihotapcev in pustolovcev se nam zdi močno pretirano. Fozabiti ne smemo, da gredo naši listi tudi v inozemstvo in da bodo dobili ljudje tam kaj čudne pojmo o naših razmerah, če jih bomo tako opisovali. — Kenkurzi in pri>i!»:c poravnave. Društvo indusitrijcp-v in vele^rgovcen? v Ljubljani objavlja m 8as od 11. do 31. decemb'a 1935 sfođedo statistiko (številke v oklepa jw t^e nanašajo na isto rf-obo lanskeua le>t^"). Ottvtjš^eml konkurzi v dravski banovin? _ (*2), v savek'i 1 (4). v drinski — (1). v zelrfki — (1). v du-navaki 1 (21. v l£rtfcannsW 1. v vardarski — (5), Beourad. Zemun. Pančevo 1 (3), R*i7Tlns?«ne psisatSO peravna-vp irvem toHJLiaraa v dravski banovini 6 (1), v ESflPGtai 4 (2). v vrbi^k5 1, v prim^nskv 1. v dnin^ki 1 (t), v dunavski 4 (1), v moravski 1. Beograd. Zemun. Bao* ce\x>— (2). Končana :kr>Tvkuirana posto^ainja v v.i banovini — (2). v savski 6 (ti) v *B> ba«.ki t (1). v pr.imo>r«s!ki 1 (1). v danski 2. v zetski 1 (1). v dunavski 4 (4). v awanakq 2, v vaiv*-1 rsiki 1 (2>, Beograd. Zemun. Prvn-čevo 1 (2). Potrjene oraVme p-vivnave v dravski 3 (4V v ea'-ski 1 (4), v vrba-nki- 1. v primorski — (3). v drinski 1 (1), v zeUki — (1). v ddLnav«ik: — (4), v voMa-nafcj — (1), Beosrad, Zemun. Pancev© 2 (2). — Slovenci v Ameriki. V Cleveianriu je zadela na božični dan srčna kap Franca Tomšiča, ko se ie vračal iz cerkve. Pokojnik je bil doma iz vasi Zverče, fara Hinje, kjer je bil rojen pred 64 leti. V Ameriko je prišel pred 35 leti. V Rockfordu so našli zmrznjenega Matevža škrinjariu. \a glavi Je imel £lo!>oko rano, kar je pričalo, da je bil ubit. Policija domneva, da so »a roparji ubili in oropali. Njecovi prijatelji pripovedujejo, da j* bil namenjen tez praznike k svoji sestri v Jolietu. V Calumettu je umrl Jo.-ip Gorše, star 66 let doma nekje od Črnomlja. Zapustil je ženo in 11 odraslih otrok. Farmerja Alojzija Laknerja. ki je imel farmo 9-> milj od Puebla je zadela srčna kap. Pokojnik je bil star 53 let iu doma z Dolenjskega zapustil je ženo in 12 otrok. V Soudanu je umrla Barbara Plantan. rojena Bajuk. stai a 54 let. Zapustila je 9 otrok. J — Tabele za dimenzioniranje betonskih I in armirano betonskih konstrukcij po švicarskih normah iz 1. 1935.. ki so z odlokom gradbenega ministrstva (MG br. 34S91 z dne 16 novembra 1935) uvedene tudi pri nas, so pravkar izišlo izpod peresa inž. M. Vrečka, docenta univerze v Beogradu, in so po vs?h knjigarnah na prodaj — Vreme. Vremenska napoved prava, da bo oblačno in spremen I javo vreme. Danes je postalo nekoliko hladneje in morda bomo le doživeli konec deževja -sredi zime Včeraj je pri nas nekoliko deževalo, v Rogaški Slatini je snežilo, v Zagrebu in Beogradu so imeli tudi dež Najvišja temperatura je znašala v j Splitu 13. v Skopi ju 8. v RbsaJ^ Slatini in Beogradu 6. v Ljubljani o v Mariboru. Za- j grebu Lo Sarajevu 4 stopinje Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9 temoera-tura ie j znašala 2 stopinj. — Vlomilec filozof. V stanovanje neka j Dušana VincMca v Osijeku ie bilo lani 1 decembra vlomi jeno m je vlomilec odn^el 12.000 Din Vlomil je kliučavničarsik; rx>močnik G juro Rihter. k so ea v soboto zasačili v Zagrebu Na policiji je pridal da ie [ ros vlomil v Osijeku, do ie pa porabil denar 1 za knjige, ki so jih naŠ4i pri njem. >io* pravi, da studira filozof.jo in ker nima denarja za knjige, ga je moral ukrasti. — Pretresljiva družinska tragedija. V Sivcu je doletela ugledno rodbino Franje Wolfa VVeitera teika tragedija. 2ena mu je porodila hčerko, pa je na porodu umrla, živela sta v najlepši sloe-i in ženina smrt je moža talio potrla, da se je obesil Pred ^ti-r»:nu dnevi je umrl prvi Wolfov otrok včeraj dopoldne pa še dragi. Tako so v 14 dneh umrli vsi štirje člani nesrečne dđružme. — Samomor * troj nega stavca. Včeraj zjutraj si je končal i Sarajevu življenje strojni stavec Ludvik Juhand uslužbeo v bafcfcr-ni Bosanske pošte Doma je bil iz Zagreba. — Moža hofe ubiti. Včeraj «o orožniki v Virov fcioi aretirali Draenco Majčec '« Turali ovca, ki je pred doeva dnevoma streljala na svojesra spečega moža rn ca teiko^ ranila. Priznala je. da je hotela moža ubiti že pred pol leta, Še prodno se ie ločila od njega S seJciro je prižla v sobo. kjer ie spal. pa je ropot moža zbudil. V temi ni OfMatfL da ima žena v rokah sek ro. ki jo je žena brž skrila in potolažila moža. da je zopet zaspal. Iz Liubliane —lj Neodgovorni električni števci. Meščani uživajo čast, da uporabljajo električne števce, ki so last mestne občine ljubljanske. Za to čast pa morajo plačevati najemnino za števce. Stroški za popravilo gredo na račun mestne občine in se najbrž renti rajo, saj najemnine nanc-sejo precej, zlasti če še upoštevamo, da električni tok v Ljubljani ni baš poceni. Toda nad vsem tem se ne pritožuje nihče, saj so Ljubljančani vzor potrpežljivosti. Včasih se kdo pritoži samo zaradi tega ker mora plačati mnogo več toka, kakor ga je porabil, ker je tok uhajal skozi pokvarjeni Števec, števec je neodgovoren, neodgovorna je pa tudi mestna občina, zato je treba račun poravnati brez par-dona, sicer ti odklopijo tok. Toda vsa čast upravi, ki dovoli, da lahko plačuje* po višji sili porabljeni tok v obrokih! Kaj še hočete več? TELEFON 22-21 Frančiška Gaal v najlepši in najnovejši svoji veseloigri, s katero si je trajno osvojila srca filmske publike Mala mamica Danes ob 16. 19.15 in 21.15 —lj Mestna cgrevainlea letošnjo zimo nima toliko gostov, kakor sicer, kadar je zima ostra. Pred božičnimi prazniki se je zbralo v prostorih ogrevaLnic? do 30 brezdomcev, zdaj pa jih imajo tam le 18. So to sami revni ljubljanski brezposelneži, ki so našli v poletju zaslužka povečini zunaj na deželi, na zimo pa so jo prima-hali spet v mesto nazaj. Med njimi niso le navadni delavci, marveč povečini obrtniki, ki ne najdejo zaposlitve pri mojstrih. Gosti ogrevalnice dobivajo na magistratu tudi hrano in sicer iz Delavskega doma. — lj Barometer ki napoveduje vreme za (eden tlni naprej. V zvezdi imamo zna menilo meteorološko postajo ki nekak.-no središče družabnega življenja naših upokojencev. Sicer pa ludi meščani v splošnem zelo Časte vreir.en-ko hiMco ter ji brezpogojno zaupajo Vselej, ko jih ?krbi. kakaao bo vreme, čredo v Zvezdo, kjer prouče natančno oba barometra in toplomer. PrejŠnie čase so se zanašali tudi na aparat, ki kaže vlažnoit zraka. Zdaj je pa še posebna t;ne-ča okrog vremenske hišice, kajti meteorološka postaja se je modernizirala. Barometer, ki riše sam diagram zračnega tlaka po papirju, navitem na valjar ima že za ves teden naprej zacrtano črto. ker papirja ne nu njavajo, to se je izkazalo zpIo praktično, ker naši proutovalci vremena lahko prouče hkrati stanie haromstra za leden naprej in nazaj ter jim ni tieba hod^i vsak dan v Zvezdo. Vsaj ne tvegajo da bi nalezli nahod. —lj Slaba kupč;ja z drvmi. Ker preživljamo letošnje zimo brez mraza, tudi ni nikake kupčije z drvmi. Ižanci in Polhov-grajci, ki pripeljejo navadno največ drv v mesto, se bridko pritožujejo, da morajo oddajati drva napo! zastonj in ne vedo, če imajo plačano deio, drva sama ali le vožnjo. —lj Predavanje droštva »Pravnik«. V Četrtek. 16. januarja 1.1. ob 18. priredi društvo /Pravnik v justicni palači dvorana št. 79. predavanje. Predaval bo g. namest. viš. tir/.av. tožilca in privatni docent dr. Avgust Mundat »Pojam poskusa v najnovejši zakonodaji s posebnim ozirom na nemško narodno socialno pravom. Vabimo vse čla ne in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čem večjem številu udeleže. Odbor. —Ij Na prihodnjem komornem koncertu, ki bo v petek, dne 17 t. m. ob 20. v Filhar-monični dvorani bo izvajal znani praški kvartet (Svejda. Berber, Cemy in Večlomov) dva godalna kvarteta in sicer Mozartovega v c-duru. IV godalni kvartet L M. šker-janca in Sukov klavirski kvintet, slednjega s sodelovanjem pianista Janka Ravnika. Umetniške vrline Praškega kvarteta so priznane po celi Evropi saj ie stalno na koncertnih turnejah in uživa povsod največji ugled. Ker je petkov koncert edini njihov koncert v letošnji sezoni, še posetej opozarjamo na njega. Opozarjamo pa tudi na dejstvo, da izvajajo Skerjancev godalni kvartet, ki se bo ob tej priliki prvič javno izvajal. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice — lj Pevski ibor Glasbene Malice ima izjemoma vajo (masto v torek) šele v sredo ob 1820 ženski ob 20 uri moški zbor, v petek ob 20. uri pa ves mešani zbor. Odbor. —lj D. Esperantska društvo v Ljubljani je spremenilo svoj prostor tako da ima odslej sestanke in nadaljevalni tečai vsak petek od pol 20 dal»e t lovski soN hotela »Metropol*.. Prav Jako naj se vsi dopisi naslavljajo na: D FUneranisko društvu — Ljubljana — hotel -bi!ega deževja Sava močno na-ras.la ponekod je celo prestopila strugo V ponedeljek pa se je pričela motna voda že čistih' in vračati v strugo. Iz Stične — Uspeh Višnjar.ov v Ivančni gorici. To nedeljo je gostoval v Sokolskem dotna v Ivančni gorici dramatski odsek Sokol društva iz Višnje gore — s štir.dejaukc -Divji in nedeljsls' lovci«. Igra sicer nima globje Ideje, je pa ena izmed onih. ki našemu po leželskemu ljudstvu pač najbolj Pi* JaJo. Igralci so odigrali sv0je v!oge *obče nia.v dobro in številno občinstvQ ni š led i'o z aplavzom Poaefeao W. Fab jan je bil v aekaterih pr zorih na zgledni višinj» *e v zadnjem dejanju je neko.-ik0 prptira-va\ Gostovanje Višnjanov v Ivančni gorici je imelo nedvomno lep moralni uspeh in bo gotovo pripomoglo k tesnej&rm prijateljskim odnošajem med Višnjo go-ro in Ivančno gor c0. kar je <>ač zasluga obeh sokolskih društev: — Kovaški mojster g. Rome, ki ga je ularil konj s kopitom v trebuh, da so ga morali nemudoma prepeljati v ljubljansko bo.'a»co. je že izven nevarnosti. Našemu vrlemu obrtniku želimo, da bi se knaiu vrnil med nas. — Delitev obč/ne Stične? Ker je 2edpž obč'ne Stične oddaljen Pol ure od kolodvora Stična in glavnega prometnega križišča, se občanj bivših občin Hudo. Gorenja vas in Muljava r/kakor ne morejo sprijazniti s sedanjim stanjem. Prošnjo za odcepitev je podpisalo prek0 80% pre- I ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4.. 7. in 9.15 uri Največji karakterni igralec sveta H A R K Y B A II R v velefilmu MLADOST ZA DENAR Artistične produkcije iz največjih pariških Mu^ik — Hala Premiera! Prvič v Ljubljani!__Popolnoma novo' PREMIER NI KINO bivaJstva ki želi samostojno občino s sedežem pri kolodvoru Poslani so biii na bansko upravo tudi vsi potrebni načrt* Kdor pozna krajevne razmere naše obči ne, mora pač reči, da »o želje ljudstva re& vredne upoštevanja- Banska uprava je la sto-rila Potrebne korake, da se ljudstvu ustreže. Iz Trbovelj — Obup mladega a«?K|eia Kakor je n»s list že včeraj kratko Poročal, je v uede Ijo okrog y^l. ure opoldne skoč^a z mostu pri kolodvoru v Trbovljah v Savo neka ženska. Sedaj se je ugoto**lo, da je bila obupanka IS letna Brglez Zofija, hčerka rudarja iz žabje vasi. Nesrečno deku je bolehalo na vodenjci in Je bila po vse; prilik* bolezen tudi vzrok njenega obupnega dejanja Pred mesocem dni je ne-srečnici umrla mati in ko je v nedelj0 do-poldne doma rekla, da gre k maši in tu > na grob matere, da taan prižge svečo, domačini na njej niso opazili nobenega znaka razburjenja a1? posebne potrtost*. Zato je ubogega očeta, brate ln sestre, ki jih je šele pred kratkim zadel tako krut uda rec, ko 6o izgubili najdražje, ženo in ma ter, tem bolj potrla vest. da Je Zn> ja skočila v Savo Po zadnjih vesteh so nesrečno utopljenko pri Zidanem mostu že našli. Težko priza>de>' rudarjevi družini naše Sožalje. Iz Maribora — Nameščenci in name^fenke. V BotrteJc 16. t. m. bo ob ?0. veliko javno zborovanje privatnih namešfenc?v v dvorani pri Novem svetne v Jurčičevi ulici. Poročali bodo tudi delegati iz Ljubljane. — Kočijazu so suknjo ukradli. Včeraj ie neznani dol^oprstnež ukradel kočijazu Francu Raku z voza še skoraj nov zimski plašč. Kak je svojo nesrečo položil policiji. — Roko mu je razmesarilo. V nedeljo dopoldne je v Ribnici na Pohorju 10 letni posestniški sin Anton Knauer s slamorez-nico pripravljal krmo za živino. Nesrečno naključje je hotelo, da je deček prišel z desno roko med nože slamor?znice, ki so mu roko nevarno razmesarili. Mladega poškodovanca so odpreniili v mariborsko bolnico. — V telovadnice zbor! Sokolsko druSUo Maribor - matica ojfrozarja stojo izvršujoče članstvo, da je začela 13. *. m. redna telovadba vseh oddelkov K polnoštevilni udeležbi poziva narelstvo. — Deklica — tatica - beračica. Policiji dela 15 letna Jožefa B. iz Radvanja velike prp-glavce. Že Čestokrat so jo zasačili, da se je vozila na ukradenem kolesu. Caprav Itko mlada, je ukradla že okoli 5 koles. Včeraj pa so deklico ponovno prijeli. Tokrat pa ne zaradi tatvine marveč zaradi beračenja. Kakor izgleda, bo dekleta težko spraviti nazaj na pravo pot. — Krčevinski Sokoli so zborovali. Preteklo nedeljo je bil v krčevinski šoli redni letni občni zbor sokola Maribor III. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, udeležil pa se ga je tudi zastopnik mariborska mestne policije Po izčrpnih poročilih, ki so pokazala velike uspehe sokolske vzgoje, je bil pri volitvah izvoljen prof. Struna zaila rosto, Jaki pa za pod-tarosto. FILM SENZACIJE IN NAPETOSTI Tarzan neustrašni POPOLNOMA NOVO. NEKAJ ZA VAS. ^Paramcuntov zvo^čni tednik!« »MIKI V AFRIKI«! _ Plesni vefer Katje Delakove. ki bo v sredo. 15. t. m. obeta postati za Maribor prava senzacija, tako po svojem mnogovrstnem sporedu, kot tudi .po sodelujočih. Po leg odlične umetnice Delakove same. nastopijo namreč še švicarska plesalka S. We-r.er, plesalec mednarodnega slovesa Kr. Berger in plesna skupina K. Delakove. Pri klavirju virtuoz Mirko Trost, ki odsvira tudi samostojno klavirsko točko. Bloki ne veljajo. _ Poziv. Radi dokončne odmere skupnega in >|)lošr,t'«:a davka na poslovni promet in davka za luksuz za leto 1995 morajo vložil: letno prijavo (o celotnem prometu 1. 1985) tudi podjetja (obrati, |*oklici), ki so v letu 1M6 plačevali davek na poslovni promet ali davek na luksus — po knjigi opravljanega prometa ali po poslovnih knjigah (knjigaši) — mesečno ali četrtletno. Prijavo je vložiti do najkasneje 31. januarja 1936 pristojni davčni upravi, sicer se plača kot kasen 3* o dokončno odmerjenega letnega davka, oziroma, če se prijave ne vloži na pismen opomin v 8 dneh, se plafča kot kazen 10° o davka. _ Opozorilo davčne uprave. Opozarjamo, da je dne 15. januarja llUV. zadnji dan za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse za dobo 193tf-1940. Kdor predloži prijavo Šele po 15. januarju 193t> (pa pred izvršeno odmero) mora vseh pet let plačevati dvojni znesek dopolnilne takse. Dno 15. januarja 193b* ie tudi zadnji Čas za plačilo takse za reklame in za biljarde ter laks.- po tp 37. prip. 1 za otvorjene in tekoče račune. SOKOL — Sokol Ljubljana - Vič sklicuje v petek 17. t. m. ob *JO. v sejni sobi Sokolskega doma članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste, za redni občni zbor v nedeljo 19. t. m., ki bo ob 10. v dvorani Sokol, doma. Bratje in s?stre, udeležit.* se polnoSte-vilno članskega sestanka in občnega zbora. Zdravo! — Sokol Ljubljana II ponovno opozarja vse članstvo na redni občni zbor, ki bo v sol>oto 18. t. m. ob pol JO. v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Prosimo, da se članstvo občnega zbora udeleži v čim več-iNarodac 328 SOSTANOVALKO sprejmem Gosposka ulica, g. Doktoric 3, III. 390 OBČINA SISKA štev. 25 36. RAZGLAS! Ribolov v občinskem ribniku na >Jami« v Zg. siški, pare. štev. 36 k. o. Zg. Šiška se bo oddal na javni dražbi v najem za dobo 5 let v nedeljo dne 19. januarja 1936. popoldan ob 4. uri v občinski pisarni v Zg. Šiški. Pogoji so v občinski nišami na vpogled. OBČINA ŠIŠKA imirrtiTiilH liiiiil Kij BI MORAM VEDETI VSAKA MLADENKA Nasvet neke matere »Nikar ne obupavaj«, sem dejala, »kaj takega se primerjava mnogim dekli- w cam. Stvar pa same cesto poslabšajo, ko počenjajo, -ar ni dobro«. Vedela ie, da tam uganila vzrok njenega obupavanja. Občutila ja kakor da bi bila aavriena. ker ie imela temno in ovenelo kožo z razširjenimi znojni-cami h) eaiedalcL Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako. da bo Vaša koža postala bala, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem m cenenem načina. Uporabliait" vtalco Hitro pred pudranfem kremo Tokalon. bele barv« (m mastna). Njen« dragocen« testa tv«. ki čistija osvežujejo tor napenjajo kota, «'čra-kujejo naravnost magično tudi na najgrio polt. ?e v 3 dneh bost« navdušeni nad svojo dražestjo. Ta enostavni recept j« prmeeel ssaofsm mladenkam olajšanj« in srečo _ kar v« večina mat«r. Poizkusite kremo Tokalon. bela barve Đom slepih^ posrečilo otvoriti lansko leto dom za starejše slepe v škof ji Loki. V ta dom se sprejemajo starejši slepi proti zelo zmerni mesečni pristojbini, ki je za revne slepe prav minimalna. Zavod za šoloobvezne slepe, ki je v Kočevju, more zdaj radi pomanjkanja prostorov sprojeti samo -tO gojencev. Letošnje letn je radi tega ostalo brez pouka 16 lahko poslužuje pri izobrazbi gojencev. Iz zdravstvenih razlogov mora imeti zavod v bližini bolnico z dobro organiziranim očesnim oddelkom. V naši državi sta še dve šoli za slepe ena je v Zagrebu, druga pa v Zemunu. Le naša slovenska šola je v tako nepriklad-nem kraju. Zanimalo bo gotovo marsikoga kako se šolajo naši slepi otroci v Kočevju. Vsak šoloobvezen otrok dovrši v zavodu najprvo osnovno šolo. Nato pa se prevede v kožarsko delavnico, kjer se uči košarske obrti. Dekleta se uče iz košarstva le fi-nejših del ter se radi tega izobražujejo tudi v ženskih ročnih delih. Vsem gojencem zavoda se pa nudi pouk v glasbi. V zavodu se poučuje: klavir, harmonij, citre, vijolina in čelo. Gojenci imajo svoj pevski in olramatični zbor. Prirejajo igre in glasbene produkcije. Nastopili so pa tudi že v ljubljanskem radiu. Nov način namakanja suhe zemlje Temelj je omrežje prekopov, po katerih se pretaka voda ob namakalnih ceveh Po vsem svetu govore zdaj o namakanju puščav in nerodovitne zemlje. Vodno gospodarstvo je postalo ena najmodernejših gonilnih sil moderne tehnike, ker vse kaže, da je vode na zemlji vedno manj. Največ se dela na tem polju v sovjetski Rusiji. To je razumljivo, če pomislimo, da zavzemajo suhi kraji v Rusiji 12.000.000 ha in da bi se na tem ogromnem zemljišču lahko lepo razvijalo poljedelstvo. Padavin je bilo v teh krajih v letih 1892 do 1927 povprečno 280 mm na leto. Silna vročina, solmce in topli vetrovi pa pomagajo, da padavine hitro izhlape, tako da rastline ne dobe vode, da bi mogle rasti. Ogromne ravnine so na mnogih krajih pokrite skoraj vse leto z ožga- no stepno travo in so za poljedelstvo praktično brez pomena. V teh krajih so preizkusili že mnogo načinov namakanja. Dosedanje naprave so zadostovale samo za majhna gospodarstva, in na manjših zemljiščih. Za veKka zemljišča suhih krajev je bilo trena mnogo naprav. Poleg tega so dosedanji načini namakanja neprimerni, ker porabijo mnogo gonilne sile, ki jo je težko dobiti, zaležejo pa malo. Samo za prenašanje cevi in strojev je treba mnogo ljudi, za izdelovanje cevi se rabi mnogo kovine, v prometu se izgubi mnogo energije, intenzivnost namakanja je majhna Za velike gospodarske enote torej ta način namakanja ni priporočljiv. Zato iščejo v Rusiji Lion Feuchtwagner: 128 Zid Suss Roman — Zakaj greni življenje nam m sebi Suss? Saj je vendar jasno, da mora na krvniškam vozu naravnost v pekel. Nikar naj ne jemlje s seboj toliko bremen. Prizna naj vse kakor se spodobi. Siiss se >e smehljal, govoril je z njim v istem tonu in slednjič je menil da ga ne morejo obesiti višje nego na vešala. Igral se je s tem suhoparnim neotesan-cem, zdaj pa zdaj mu je vrgel grižljaj* da je tajni svetnik že mislil, da ga ima v pesteh, toda Siiss se mu ie zopet izmuznil, prijazno nasmejan in pustH ga je stati široko odprtih ust. Tudi drugi so poskušali svojo srečo na prebrisanem grešniku. Posečali so ga vedno pogosteje, ga opazovalnemu prigovarjali zlepa in grozili. Siiss, čigar gotovost ni več izvirala iz tega sveta se je iz njih skoraj norčeval, bil ;e poln porogljive, zaničujoče vzvišenosti. Na svoj prooes je gledal z drugega sveta, kakor iz poznejšega stoletja* v duhu so ga zabavali gospodje, njihove posebnosti, njihovi triki in zvijače, s katerimi so ga skušali ujeti. Ubožci! Kako se trudijo, pehajo in pote. Kako vohajo in brskajo, kako buljijo z očmi na pot, o kateri mislijo, da vodi navzgor. KarLera! Karijera! In kako so radovedni, kako ga opazujejo začudeno in brez najmanjšega žarka svetlobe, kako ga love v mreže brez vsakega čuta, kako topo vohajo okrog njega. Dva ali trije so kazali dobro voljo "in med dolgo preiskavo so se skoraj nagibali k temu možu. ki je bil sioer podlež, toda zaradi njegovega prodornega razuma in krepke duševnosti je bil nekaj neobičajnega in dražečega. Siiss je opazoval skoraj z nežno porogljivostjo, kako sta prihajala tudi oba tajnika, mlada, zvita, ambiciiozna, da bi na njem poskusila svojo srečo in spretnost. Revčka omejena! Dovoli jima je, da sta zlezla nanj kakor ščeneta. potem ju je pa rahlo in brezbrižno brcnil od sebe. Vsi ti možje so bili srednje nadareni. Srednje nadarjen je bil tudi tainik Johsnn Krištof Pflug, gonilna sila preiskovalne komisije. Njemu je bila pa mržnja do Židov razbistrila razum in ga napravila iznajdljivega. Ta koščeni, pskri, strupeni nova pota. Sobo zemljo je treba namakati enostavno, poceni hitro in učinkovito. Akademija znanosti Vladimirja Biča Lje-nina je izdala v tem pogledu zanimivo knjigo: ^Dozdevanje«, v kateri so zbrani sadovi poskusov in opazovanji s Mtrotehnič-nega zavoda na srednji Volgi. Po mnogih težavah je dozorel v glavah sovjetskih inženjerjev nov, povsem neobičajen način namakanja velikih prostranstev suhe zemlje. Temelj je omrežje prekopov, po katerih se pretaka voda in ki vodijo ob namakalnih ceven, oddaljenih druga od druge 300 do 400 m. Ob vsakem prekopu se pomikajo po navadni poljski poti traktorji, ki potiskajo vodo v cevi, napel j ene 4—6 m nad zemljo. Te namakalne cevi sestavljene iz dveh osnovnih delov vise na dveh balonih aerodinamične oblike. Vso konstrukcijo vleče močan traktor zaprežen v sredini. Voda pritiska skozi luknjice iz cevi in pada v obliki razpršenih kapljic na zemljo. Ta aparat so že preizkusfli in izkazalo se je, da se inženjer ji niso zmotili. Z njim se da v eni uri namočiti 1 ha suhe zemlje s 100 mm, pri količini vode 200 mm sta potrebni 2 uri. To velja za cevi, oddaljene druga od druge 200 m in za hitrost 5 km na uro. Stroški pa niso večji kakor pri dosedanjem načina namakanja. Ce pa upoštevamo velike tehnične prednosti te konstrukcije moramo priznati novemu aparatu lepo bodočnost. Po dosedanjih izkušnjah delajo namakalno napravo za širino 300 m. Zaenkrat pa še ni jasno ali se bo dala ta naprava v praksi in v večjem obsegu uporabiti. Odločila bo sistematična elektrizacija. Balone bi bilo treba polniti tudi na električni pogon, kar bi bilo najcenejše. Baloni, ki bodo služili za namakanje suhe zemlje bodo zgrajeni tako, da jih bodo lahko rabili tudi v vojaške svrhe in za razna agrotehnična dela Lindberghova žena Ves svet se zanima zdaj za usodo Iand-berghove družine. Sledil ji je na vožnji do morske obale, ob vkrcanju na parnik^ na vožnji preko oceana, po vsem svetu so se ljudje zanimali, kam se je namena Lindbergh v Evropi, da uide svojim sovražnikom, ki neprestano strežejo po življenju njegovemu otroku in ki so mn ugrabili in ubili najdražje njegovega prvorojenca. Žalostna pot, podobna svetopisemskemu begu Marije pred Herodovimi morilci. Lindberghovo ime je znano po vsem svetu, povsod ga izgovarjajo a spoštovanjem in sočutjem; ljudje pa pozabljajo na tisto, ki nosi najtežje breme, na Lindberghovo ženo. O nji se ni nikoli mnogo govorilo, živela je v senci slave svojega moža samo za svojo družino. Ljudje so pač slutili njeno bolest, ko ji je bil ukraden in umorjen njen prvorojenec m zopet morajo misliti na njo zdaj, ko beži, da resi svojega drugega sina. NajnesrečnejBa žena med ženami, žena slavnega moža, čije življenje je zastrto z najstrašnejšo senco, kar jih more zadeti mater z grozo pred umo- mož si je izmišljal tisoče odtenkov, kako bi pokazal Sussu svoj gnus in zaničevanje in če bi M v celici še prejšnji Siiss, bi bil gotovo pretfzkusn na njem grozne muke. Tajni svetnik se je moral vsakokrat prisili, da je vstopčl v židovo celico in v njegovi navzočnosti je čutil skoraj fizičen odpor. Smatral je pa za svojo dolžnost vedno znova pritisniti k ttom tega podleža, najslabšega med ljudmi, teptati njegovo človeško dostojanstvo in naslajati se nad njegovo sramoto. Ko se mu to rti posrečilo, je bo*l ves nesrečen, zapuščal je izčrpan celico, pa se ie vedno znova vračal. Siiss ga je gledal porogljivo in pomilujoče. Ce bi bil ta napihnjeni gospod zviadel, da je oče zaničevanega žnda in nič vre dne ža Heydersdorff, feld-maršal in baron, bi se W ves njegov svet zrušil. Noben advokat ni hotel prostovoljno zagovarjati zida. Bilo je jasno, da bo obsojen. Bali so se. da bi spravili v nevarnost svojo bodočnost, če bi ga zagovarjali. Sodišče ie moralo torej samo določiti obtožencu zagovornika. Komisija je določila za to delo zelo visoko plačo, ki se je krila iz zaplenjenega premožen.a finančnega ravnatelja in zagovor ie poverila advokatu dvornega sodišča licenciatu rom otroka z grozo, ki jo je že preživela in ki jo preganja dan za dnem, teden za tednom, leto za letom. Zapustila je rodno grudo, svojo domovino, svoj dom. svoje prijatelje, da si ustvari v tujini nov dom, tako trden in varen, da bo mogel v njem v miru in na varnem dorasčati njen drugi otrok. Ali se ji bo to posrečilo? Poroka Fochevega nečaka V Parizu so imeli ie dni imenitno poroko v francoskih vojaških krogih. Hu-zarski poročnik Becourt-Poch, vnuk maršala Focha, se je poročil s hčerko poveljnika visoke letalske šole generala H oruđem ona. Za tako imenitno poroko bi bila najprikladnejsa kapelnika hrama Invalidov, toda maršalova rodbina je smatrala za nedostojno sklepati zakonsko zvezo nad grobnico, kjer spi večno spanje zmagovalec v svetovni vojni. Zato sta se mlada poročila v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Maršalov vnuk ima dvojno ime na podlagi francoskega zakona, ki daje vnuku junaka, padlega v vojni brez potomstva, pravico, da nosi njegovo ime. Marte! Foch je imel namreč srna, ki je padel na polju slave m čigar smrt bi boa pomenila konec njegovega slavnega imena. Dolgo je stal na skromnem pokopališču v zapadni Franciji lesen križ z napisom termam Foch, kadet aspirant 131. pe§-polka, padel na polju slave pri Gorcy dne 22. avgusta 1914«. Zdaj je ta kriz zamenjan s kamenitom spomenikom in maršal Foch je do svoje smrti vsako leto hodB s svojo ženo iz bretonske vasice, kjer je preživljal počitnice, molit na grob svojega sina blizu reke Meuse. Prodno se je I—fl, je stopil še k drugemu nadrobnemu spomeniku, postavljenem« na kraju, kjer je padel kapitan Becourt, maršalov zet, oče sedanjega mizarskega poročnika Be-conrta-Focha. Kapitana je zadela nuidm krogla v trenutku, ko je vodil svojo stotzrijo v napad hi sioer tufi usodnega dne 22. avgusta Novoletna darila angleškega kralja Skoraj ves mesec december skrbi gleski kralj Jurij V. vsako leto za božičnih, zlasti pa novoietam dariL Seznam obdarovane ev bi že sam napohofl celo knjigo in prodno ga sestavijo, se mora zbrati kronski svet, ki mn prisostvujejo razen kralja in kraljice visoki dostojanstveniki dvora, protokola ki kraljev« zasebne blagajne. Toda največjo odgovornost nosi pri tem prvi kraljev komorndk Richard HowletL Kraljica po svoji voTjl hodi po trgovinah m kupuje darila, kralj pa tega ne more. Dvoma etiketa mu ne dovoljuje vstopiti v trgovino, če je prej ne zapuste odjemalci, ki se slučajno noude v njih. Kralj Jurij V. je pa preveč skromen ta preprost mož, da bi se ravnal po teh strogih predpisih dvornega ceremonijela. Zato raje pošilja po trgovinah svojega prve- ga Ko je Richard Howlett prvič opravljal to dek>, je bil v hudi zadregi in zato je priredil v predsobah kraljevske palače razstavo izbranih daril, izmed katerih je kralj določil tista, ki so mu ugajala. Pozneje se je pa komomik se navadil na kraljev okus in adaj kupuje božična m novoletna darila sam, kralj jih posTje ob-darovancem, ne da bi jih prej pregledal. Zarotniki s sveto lobanjo Angleška tajna policija v Kahiri je prišla v gornjem Egiptu in na sudanski meji na sled zaroti v zvezi s sveto lobanjo Mahdi ja ki je igral v zgodovini Egipta za Anglijo usodno vlogo. Mahnit je bil vodja dervisev in v krvavi bitki z Angleži je pripravil generalu Gordonu tragičen konec. Ko je bfl Gordon porazen, je del Mahdi nahosti njegovo glavo na kopje m jo postaviti pred svoj Šotor. FVraeje se je lord KKsehener za to krvavo osvetli v bitki pri Omdurmanu. Mahdi je bil *c mrtev, toda granate angloAk h topov so raz rile njegov grob in razmeta'e njocrov? telesne ostanke na vse strani M'adi angleški častnik, ki je bil v civilu arheolog, je kljub temu našel Mahdijevo lobanjo, pa jo je moral po naročfhi an$rle$k* tajne službe brez pri* zakopati v I^\rbij»ki pa>-scavL Pred dohthn. letom ae je pa raznesla vest. da se je napotilo v puščavo več dervisev iskat Mahdijevo lobanjo. Ni znano, ah ao jo nasn, toda lobanjo, ki so jo prinesli s seboj so proglaam za Mahdijevo in to je zdaj največja svetinja gornjega Egtpta, Sudana ln JUaje. Z njeno pomočjo netijo sovraštvo fanatičnih prebivalcev gornjega Egipta dervisev in potujočih Arabcev, proti Angležem. Angleški takti akudSn je taflo to amo In tako mo zarotnike preaeneCafi v nisi nekega arabskega trgove*- Sedefi so okrog mize. na kateri je ležala sredi gorečih sveč lobanja. Ko je vdrla v sobo policija, so sveče ugasnile m Idhanj* je ioqgmEa. Dervfti zatrjujejo, da je Mandljeva lobanja rešena m da bo itrkfi&a dne vodna v boj ki sovražijo AncUJo. RADIO Catrtc*, 16, jaauar*. 12.00c Skovefiske narodne (plošče). -!2J6c Vremenska napoved, poročila. — 13 ftanoved časa, objava sporeda, obveetvLa — 13.16: Koncertni ple*n (plošče). — 14 VTemeneko ponočata* borzna tečaji. — 18. Radijski orkester; Sehanert.: Škafih,? ja H-cnca, ftnhinorgan: Ooaanaka simfonij* stev 1. — Is.40: Stovensčin* aa »okence rt**** a ka tZ. Jbmo»i>. EtjDO: (Iu*«*j. ura: Ob 00 letalo rojatva Otacaot&a Ketteja fe. dr. RndoH Kola«.?) — 12.00; Vence* aa ▼enckom (ploSče). — 3&.46C Vremenska napoved, Poročata. — X3.O0c JaaPoved Aaaa, objaw* sporeda, M vestSa, — Zvoki z Balkan« (piodče) 14.0O: Vremensko ponrjčOo, tvmaoi tečaji — 18.00: 2enaka ara: O tpnafrtti zaveti ačafc trn doffftova* 4ga_ Alojzija stabuPle ako). — le\30: Nekaj podnknic na naoačah — 18.40: Deiavnko predavan jo: Mezda t narodnom gospodarstvu (g, dr. Branko Atajevie). — 24.00: Napove« eaa*. vre memer* napoved, poeočtt*. objav* spore da, obveatfl*. — 10.JO: fler iunaiin vr* Lesna artvtekrnra v Savski banovini ffvn Franič} — iz Beograda. — 30.00: Prem* la Zagreba: Izvedb* l^lq*£ioavih mote ta — 2T1.0O: Internacionalni prenos iz Berlina. — 22.00: Napoved ena*. vremenska napoved, poročal*, ob*va sporeda — 32 11 OpeTotari nadevi: Sodelujejo: gdč. Ivfrca Cankarjev*, S, Svctozar Banovee m ra. diJBfcl orkester Poštam ln Vodnikove dan ! Mihaelu Andreju Moglingu iz ugledne rodbine- katere člani so bili že skozi dolga leta v parlamentu. Le-ta je moral torej v Stuttgart, da je predložil sodišču svoj zagovor. In za to delo je dobival izredr>D visoke drjete. Namignili so mu, naj se nikar več ne trudi, saj itak vsi vedo, da bo ta obramba brezuspešna. Toda licenoiat Mogling. pošten svetlo-lasec rdečih, otroških lic, okroglega, prijaznega- lepo zalitega obraza je bil vesten mož. svojo nalogo k vzel na moč resno, begal je. se potil in pisal Gospodje od inkvizicijskega sodišča so se smejali, žid sam se je smehljal. Temu dobremu možu so sflno otežkočili njegovo delo. Zatajili so pred njim važne listine, protokole poedinih zasliševanj so mu pa naravnost odklonili. D očim >e mogel Siiss sicer sprejemati vse posete povsem nemoteno, so delali ubogemu licenciatu vse mogoče ovire, kadar se je hotel sporazumeti s svojim klijentom bodisi pismeno al? ustmeno. Toda to sa n' oplašilo. Pošteno, vneto in brez nadarjenosti je opravljal svoje odvetniške posle. Siiss je bil stalno na Hohenneuffnu in ravnal"! so z mim lepo. Okrog njega so bili gospodje od inkv'zic':skega sodišča in njihova telesa, duše in ženi so procvitali x 1 na njegov račun. 2id je pa sedel trho m zadovoljno, pom nekega posebnega- budnega miru. Sedel je kakor v vati, gospodje nisn mog« do njega. To je grizlo zlasti koščenega, pikrega tajnega svetnika Pfluga. Niso mogli naprej, preiskava Se ie zavlačevala, žid se je norčeval iz vseh. Pflug ie prosil predsednika Gailsberga, naj skliče plena^n sejo, češ, da ima svoj poseben predlo k. Deset članov komisije se je zbralo in v napetem pričakovanju so gtedari tajnega svetnika. Le-ta ie stal ozek in oklešč.n kakc*-trska z jastrebjim nosom, tankimi ustn-cami in lakomnirrri. trdimi očmi. De'al jc-da so doslej preiskovali samo giedc zločina razžaljenja veličanstva, zaradi veleizdaje in sleparij pri kovanju dennra zdaj >e pa že čas. da preiščejo tudi i™ ge grde ž:dove zločine. Državu* kazenski zakon kaznuje s smrtjo Žida, ki telesno občuje s kristjanko. Pflug je trd:!. da je splošno znano, kaka ?rdo ;e žid sramotil krščanska dekleta, kako je zapeljeval odlične dame in preproste /.en-Cas je torej, da se razširi preiskava md: na tc zločine. Kupni domaČe blago! Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran — Za opravo tn InseratnJ del Usta Oton Christof, —. Val v Ljubljani.