Leto IJCVni., št 16 Ljubljana, sobota 19. januarja 193$ Cena Din L- SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2--. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN TJPSAVNISTVO LJUBLJANA, KnaJIJeva aUca tterv. * Telefon: 3122, 3123, 312*, 8125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st_ 66 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. V Ženevi se kuie usoda Evrope Irwantnik pol^L Pospešena diplomatska akcija za sklenitev vzhodnega pakta in drugih mednarodnih pogodb za učvrstitev miru na novih potih ženeva, 19. januarja, r. Člani sveta Balkajiske zveze in Male antante so imeli včeraj popoldne ponovno konferenco. Po vesteh iz krogov njihovih delegacij soglašata Balkanska zveza in Mala antanta glede vseh vprašanj, ki se tičejo organizacije miru v srednji in jugovzhodni Evropi in odobravata deklaracijo francoskega zunanjega mini, stra Lavala na seji Društva narodov o priliki razprave glede definitivne priključitve Poesarja Nemčiji. Jugosloveoski zunanji minister je v ostalem tudi danes v stalnih stikih z zunanjimi ministri Male antante in Balkanske zveze ter je imel daljše razgovore tudi z angleškim ministrom Edenom, članom francoske delegacije Barvet-tom, popoldne pa z zunanjima ministroma Lava lom in Batolovim. Sinoči je francoski zunanji minister Lava! v hotelu >Bergne« priredil večerjo na čast zunanjim ministrom Male antante in Balkanske zveze, ki se je je udeležila tudi celokupna ruska delegacija s komisarjem za zunanje zadeve LrrvTnovim na čelu Pariz, 19. januarja, r. Številni sestanki in razgovori, ki jih je imel zadnje dni v Ženevi francoski zunanji minister, kažejo, kako pospešeno se vodijo pogajanja za razčiščenje vseh evropskih problemov, ki naj omogočijo sklenitev nameravanih varnostnih paktov ter s tem politično pomirjenje in gospodarsko obnovo Evrope. Laval je zadnje dni konferiral zlasti s predstavniki Male antante, Balkanske zveze, Rusije in Avstrije. »Petit Journal« doznava, da so se razgovori zadnjih dni sukali posebno okrog vzhodnega varnostnega pakta, ki stopa zopet v ospredje. Zlasti s strani Male antante, Balkanske zveze in Rusije se forsiraj o pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta, želeč na ta način preprečiti, da bi prišlo do obnove pakta štirih velesil, ki bi predstavljal neke vrste diktaturo nad malimi državami. Po informacijah >Oevra« zahtevajo v teh krogih, naj Laval še pred svojim posetom v Lon- donu podpiše pogodbo z Rusijo m s tem otvori splošno akcijo za vzhodni pakt. Laval je dal včeraj pomirljive izjave, naglasajoč, da je v noti, ki jo je poslal nemški vladi, naglasil, da je povratak Nemčije k mednarodnemu sodelovanju in pristop k vzhodnemu varnostnemu paktu predpogoj za priznanje enakopravnosti v pogledu oborožitve Nemčije. Po vrstnem redu naj bi se razvijala diplomatska akcija tako, da bd prišlo najprvo do sklenitve francoske-ruske pogodbe, ki bd se ji nato pridružile ostale zainteresirane države, nato bi bil podpisan rimski sporazum, sledila bi ratifikacija kolonijafaiega sporazuma v francoskem parlamentu in končno bd naj kronala to akcijo fi"anco©ko-nemška prijateljska pogodba. »Echo de Pariš« piše, da bo moral Laval med rimskim in londonskim posetom revidirati svojo politiko in jo znova spraviti v sklad z interesi francoskih zaveznikov ter za vsako ceno preprečiti, da bd ga speljali na polako pot pakta četvorice. »Nemčija hoče mir" Hitler na vse strani zatrjuje miroljubnost Nemčije London, 19. januarja, g. V razgovoru s posebnim poročevalcem »Daily Maila« v Monakovem je Hitler se enkrat točno označil stališče nemške vlade glede evropskih vprašanj po glasovanju v Po-saarju Hitler je dejal med drugim: »Ali smatrate, da je mogoče pridigo-vati narodu 10 let o miru in ga nato nenadoma vreči v vojno? Ce govorimo o miru, izražanj samo željo vsega nemškega naroda. Moj cilj je blaginja nemškega naroda, ki je ne išče v vojni. Zato ugotavljam, da Nemčija ne bo nikdar kršila miru. Če bi nas pa kdo napadel, bo slabo naletel, kajti mi ljubimo svobodo prav tako kot mir.« V nadaljnjem razgovoru je Hitler govoril o absolutni enakopravnosti Nemčije in na koncu izjavil: »Mnogo držav je v preteklosti izgubilo vojne, toda do sedaj se ideja, da je posledica poraza tudi onečaščenje premaganih, še ni ukoreni nila ; zato se bomo potrudili, da Nemčija ne bo prva žrtev takšnega nesmisla.« Francoska himna v nemškem radiju rariz, 19. januarja. AA- Snoči ob 22.30 je berlinska radio-poataje oddajala predavanje o Napoleonu kot nasledniku francoske revolucije. Pred predavanjem je radijski orkester odigral manseljezo. Govornik je ocrta 1 Napoleona kot naslednika francoske republike, ki je obenem ustanovitelj 19. stoletje in tvorec moderne države- Oddaja berlinskega radia ie zbudila v Franciji veliko zanimanje. To je prvi primer, da % v nemškem radiu odigrali francosko narodno himno. Beg iz Posaarja Francoski konzulati izdajo dnevno po 1500 prepustnic za prekoračenje francoske meje Saarbriieken. 19- januarja, r. Francoski konzulat v Searbrucknu je uredil težave s francosko obmejno policijo v Forbachu, tako da sedaj lahko begunci iz Posaarja prekoračijo francosko mejo z navadnimi prepustnicami. Francoske konzularne oblasti v Posaerju so slej ko prej zelo obremenjene z delom in eo morale v posameznih mestih otvoriti podružnice. Do sedaj se dnevno izdaja povprečno 1500 proou^tnic Ži- dovski trgovci so kljub razmeroma vladajočemu miru rajši zaprli svoje r.povine. V ostalem je bilo samo nekaj primerov izgredov proti Židom. V Schwalbachu so Člani nemške fronte izropali židovsko trgovino ter pretepli lastnika. Člani narodno-so-cialisticne varnostne službe so včeraj zasedli Liudftki dom v Snlzbaebu Deželni lovci (žandarmerija) in lokalna policija ©o nri teh izgredih popolnoma pasivni. Lista JNS potrjena Ljubljana, 19. januarja, r. Apelacij-sko sodišče v Ljubljani je danes v smislu zakonskih predpisov pregledalo ter potrdilo kandidatno listo JNS za senatske nadomestne volitve, ki je sestavljena takole: Kandidati: dr. Drago Maruši č, minister socialne politike, dr. Albert Kramer, minister n. r., narodni poslanec in generalni tajnik stranke ter Ivan Pucelj, minister n. r. in narodni poslanec. Namestniki: dr. Milan Gori-šek. Fran Janžekovič in dr. Dinko Puc Italija brani Avstrijo Ritn, 19 januarja. AA. O komentarjih nemških listov glede izida posaarskega plebiscita piše Virginio Gajda v >Giornale d'Italia« med drugim: Za zdaj je treba ugotoviti da Evropa v nobenem primeru ne more dovoliti, da bi vprašanje Possarja mešali z vprašanjem Avstrije Avstrija ni nemško ozemlje. Po-saarje smatrajo Nemci za svoje nacionalno ozemlje, Avstrija pa je mednarodno vprašanje in ga kot takšnega smatrajo tako Italija, kakor Francija in Velika Britanija >Giornaie d'Itaiia- in drugi italijanski listi odobravajo govor, ki ga je imel Laval v ženevi Mnenja so, da bo omogočil široko evropsko sodelovanje, h kateremu utegne pristopiti tudi Nemčija. Novi generalishnus francoske vojske Pariz, 19. januarja AA Francoska javnost splošno odobrava sklep ministrskega sveta, po katerem prevzame general Ga-melin prihodnji ponedeljek predsedniško mesto vrhovnega vojaškega sveta Obenem obdrži mesto šefa glavnega generalnega štaba Kot šef generalnega štaba bo mogel general Game lin urediti vse potrebne priprave za primer vojne Kot predsednik vrhovnega vojaškega sveta pontme avto- matično v tem primeru glavni poveljnik francoske vojske V smislu nove ureditve vrhovne uprave francoske vojske ga bo v generalnem štabu podpiral njegov prvi pomočnik general Conson. Ta postane za primer vojne načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljstva General Georges, ki ga ie vlada imenovala za pomočnika generala Game lin a v vprašanjih vrhovnega vojaškega sveta, postane v vojni pomočnik glavnega poveljnika javnost je prepričana, da bo ta preureditev vrhovne vojaške uprave prinesla koristi in pospešila izpopolnitev francoske vojske General Game-lin uživa spoštovanje v vseh krogih Cenijo ga kot izredno sposobnega in temeljitega vojaškega strokovnjaka. Nove tr^ovinsk* pogodbe Rum unije Bukarešta, 19- ianuaria z Trgovinski minister Manoilescu ie izi«vil po Dovratku iz inozemstva, da je sklenil nove treovin-?»ke pogodba s netim' državami, in sicer z Belgijo Avstrijo Madžarsko. Češkoslovaško in Pol tek o Te ooffodb.» bodo *»elo oo- 7'vilp TUnarnc f r n Rtinrnri'ip „Vodnikove dražbe41 Naša reprezentanca za vseslovansko prvenstvo Za tekmovanja za vseslovansko prvenstvo je JZSS danes službeno določil naslednje tekmovalce: Za štafeto 5X10 km: Janša Joško, Smo-lej Franc, Dečman Tone, Baebler Leo, Jakopič Avgust. Rezerva: Senčar I>ado in Knapp Le o. Za tek 18 km samostojno: Smole j Franc, Janša Joško, Jakopič Avgust, Baebler Leo, rezerva Knap Leo. Za—18 km kombinirano: Baebler Leo, Jakopič Albin, Dečman Tone, Sramel Bogo, rezerva Istinič Rado. Za tekme v smuku in slalomu kombinirano: Heim Hubert, Praček Ciril, ćarman Frenk, žnidar Emil, rezerva Mušič Lju-ban. Za skoke: Palme Franc, Baebler Leo, Sramel Bogo, Dečman Tone, rezerva Nov-šak Albin. Ti tekmovalci morajo biti na Pokljuki v smuakem domu Srn. kluba Ljubljane: oni za štafeto 21. zjutraj, za tek 22. dopoldne, za alpsko kombinacijo 24- dopoldne, za skoke 26 dopoldne, aktr do takrat skoki ne bodo premeščeni na Bled. Vodstvo tekmovalcev: Hinko štreelj in Kobentar Franc (Glej naš članek na 3. strani. Op. ured.) Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 19. jan.: JZSS je davi sprejel naslednja vremenska poročila po stanjn IS t m: Mojstrana: —2, solndno, veter vzhoden, malo snega, v višjih legah smuka idealna Sv. Kriz nad Jesenicami: 00, oblačno, mirno, na podlago 20 cm zapadlo 30 cm pršića, sneg mestoma spihan. smuka dobra. Jezensko: —2, oblačno, sever, 30 cm p Kič a. smuka dobra Tržič: 0°. snega ni. Kofce: 0°. pršič. smuka dobra Telefonično poročilo od danes: Kranjska gora: —7. barometer stoji mirno, se ?e pooblačilo, S cm pršića. Rateče-Planica: —7 barometer stoji mirno, se je pooblačilo, mirno. 8 cm pršića, pri domu 15 cm, v Tamarju 40 cm. Bohinjska Bistrica: —5, se je pooblačilo, mirno, snega ni. Kočevje: —8. zelo oblačno, 15 cm pršića smuka ugodna Bled-jezero: —6. se je pooblačilo, snega 2 cm. Mrzlica: —5. zelo oblačno mimo. drob no mede. na 40 cm podlage zapadlo 10 cm sneoa Smuka dobra Polževo: —7 močno sneži že od zjutraj, smuka idealna, izgledi za jutri najboljši. Finančni minister dr. Stojađinović je napovedal na včerajšnji seji Narodne banke niz ukrepov za izboljšanje finančnega položaja Beograd, 19 januarja, r. Včeraj se je vršila skupna seja upravnega in nadzornega odbora Narodne banke Seji je prisostvoval tudi novi finančni minister dr. Stojađinović, ki je pri tej priliki imel daljši govor, v katerem je pojasnil nove smernice državne finančne in gospodarske politike ter napovedal važne reforme na tem polju V svojem govoru se je obširno bavil tudi s politiko Narodne banke ter poudaril, da bo vlada alej ko prej skrbno Čuvala stabilnost dinarja, pač pa bo legalizirala njegovo sedanjo stvarno vrednost na bazi 7 švicarskih frankov, da se tako dobi tocnejša in resničneiša slika o našem finančnem položaju. Zlata podlaca Nerodne banke se z uvedenimi reformami ne bo znižala, pač pa še povišala, tako da se bo zaupanje v naš dinar dvignilo doma in v tujini Vei ti ukrer>i bodo omogočili znatne prihranke, ki dovoliufeio tudi znižanje obrestne mere Narodne banke, čemer bo sledilo tudi znižanje obustne mere pri ostalih denarnih zavodih. Vse to bo prišlo v korist celotnemu našemu gospodarstvu in dv;smilo gospodarsko delavnost na vseh poljih. Upravni odbor Narodne banke je z zadovoljstvom sprejel na znani«* izvajan ta finančnega ministra ter takoj nato skle-nil odgovarjaioiV ukrepe. Službeni komunike >Na sejo upravnega odbora Narodne banke je prišel danes donoldne tudi g finančni min;ster dr. Stojađinović, v želji, da se osebno oznani g vsemi člani upravnoga v nadzornega odbora Narodne banke m d* Narodno banko seznani z nagibi, ki so vodili kraljpvako vlado pri izdaji uredbe o likvidaciji inozemskih r*»volvingkr#»rH+4rr Narodne banke Finanrn^ga m:mstra js s prisrčnim po" zdravni m govorom pozdravil viceguvemer dr. Nfeliko Čingnia. Noto ie finančni minister imel pomemben govor, v katerem je orisal notranje kraljevske vlade o valutni in eskontni politiki- Uredbo in izvaianja g-ministra sta upravni in nadzorni odbor Narodne banke sprejo1*! l izrednim »adovoli-stvo-m in odobravanjem Znižanje obrestne mere V skladu z želio kraljevske \Lade je Narodna banka sklenila, da se takoj okoristi s pravico, ki ji io daje uredba, da nomreč povrne $rvoi revoltn<7-kredi* v inozemstvu in da noČenŠ' * 1- februariem t. 1. mita lomhardno mero « 7.5*/« nn in fvskAnt no mero s na 5*V Vest o znižanju obresln** mere Narodne banke s*1 ie z bliskovito naglico razširila po vsej rlržavj že dones popoldne- Z vseh strani pnhaiaio poroc;la. ki naglasajo. da so ta novi ukreo vlade g Jevtiča za ozdravljenje uoW*od t rakih razmer v d»*žavi vs^ sloji nrebivals+va spr<*j^li I eonduSno radost* jo. Bilanca Narodne banke Beograd, 19. januarja, s. Narodna banka je objavila v »Službonih novi-natu bilanco za 1934 leto, iz katere je razvidno, da je bilo poslovni uspeh lanskega leta ugodnejši, čeprav so se v zvezi z znižanjem eskomptne obrestne mere in zmanjšanjem meničnega portfelja znižali dohodki zavoda. Račun izgube in dobička izkazuje 128.3 milijona Din dohodkov, nasproti 163.3 v letu 1933 in 132.3 v letu 1932. Dohodka od eskomptnih obresti so se zmanjšali od 122.5 na 92.1 milijona Din, dohodki lombardnih obresti od 24 na 16.1 milijona Din; povečali pa so se razni dohodki od 9.9 aa 12.8 milijona Din. Med izdatki je važno zmanjšanje režijskih stroškov, ki so prejšnja leta stalno naraščali, in sicer od 63.2 na 54.8 milijona Din. Precej pa je za lansko leto manjši znesek odpisov sumljivih terjatev. Kakor znano je morala Narodna banka še leta 1932 odpisati nič manj ko 50.8 milijona Din sumljivih terjatev, v i predlanskem letu celo 63.1 milijona Dm. V bilanci za preteklo leto pa je bilo odpisanih še nadaljnjih 32.8 milijona Din, tako da znaša skupni odpis dubi oz t zadnjih treh letih 146.7 milijonov Din- Manjši odpisi nego v prejšnjem letu so omogočili na eni strani povečanje Čistega dobička na 21.6 nasproti 19 v predlanskem letu, 18.6 v letu 1932 in 37.5 milijona Din v letu 1931, predvsem pa se je v bilanci za lansko leto povečal delež države na dooičku, in sicer na 9.8 milijona Din, dočim .je ta delež predlanskim znašal le 4.9. za leto 1932 pa celo le 4.2 milijona Din. V prejfinjin letih, ko ni bilo nič odpisov, pa se je državni delež na dobioku gibal vsako leto na okrog 40 milijonov Din. Kakor se zatrjuje, se bo dividenda Narodne banke, ki je bila lani znifeina na 300 Din, letoe spet povišala na 400 Din, kar potrjuje tudi dviganje tečaja delnic Narodne bank'1 v zsdnjih rednih. Alpinistična šola TK Skale Ljubljana, 19. januarja Niti največji optimisti niso pričakoval: tolikega odziva kot je bil snoči pri otvo ritvenem predavanju alpinistične šole TK Skale Kakor v panju je vršalo v sicer prostorni veliki učilnici na Ledini, ki je bila pa to pot skoraj premajhna G-lava pri glavi so se tiščali poslušalci skupaj, največ seve mladine, pa tudi već sivih glav vmes Radosten jih je pozdravil predsednik Skale dr Kajzelj. prav posebej pa še nekatere predstavnike našega alpinizma Nato je podal besedo predavatelju samemu. Dr Rajko Lozar je podal ideologijo alpinizma tako živo in zanimivo, da je res škoda, da m bilo prirejeno predavanje za širšo javnost Odbor TK Skale je ta koj razmišljal o tem in sklenil g preda vatelja naprositi za drugo predavanje, k: pa naj bo namenjeno širši javnosti V prvem delu svojega predavanja o ideologiji je predavatelj govoril o vrednotah alpinizma, o doživetjih, ki jih Ima alpi nist, o pravilnem pojmovanju alpinizma itd., v drugem delu pa o tvorbi Alp. Povedal je tudi zanimivo primerjavo o žit ju tn bitju alpskega človeka z onimi ■ nižini :n prav plastično opisal hišice pr1 nas in na Tirolekem, v gvicl in — Makedoniji Večkrat je sredi predavanja poahi šalce opozoril naj hodijo z odprtim' očm v planine Kdor se udejstvuje samo ple žalno pa prezre vso lepoto in umetnost božje narave in se ne zna u Živeti v njo tudi duhovno, je zgreši! pomen alpinlrm* 'n bod' ormo cilja Vsakdo naj oparuj*-naravo. jo «dika. fotografira In pošilja nrispevkp organizacijam in klubom k skrbe za racionalno ter si«teroat1čno 'z obrazno mladine, se mnogo lepega In za- nimivega jt povedal predavatelj, m to > končal, je bil deležen toplega priznanj*. Predavanje je bik) izpopolnjeno s številnimi diapozitivi, ki so jih dali iz prijaznosti na razpolago ljubljanska muzej, profesor Brodar. Muzejsko društvo, STO in TK Skala Čeprav ima Skala s šoio precejšnje stroške in zlasti z diapozitivi, so vendar vsa predavanja vstopnine prosta Zato upamo, da bo naša javno«t znala ceniti delo Skalašev ter Jth bo XmM moralno in gmotno podpirala- Smrtna obsodba za železniško nesrečo Moakra. 19. januarja, kk Sodišče je n> reklo obsodbo proti železniškim u*lu€ben-ceui. ki so aaerešili nesrečo na projr Pe*~ rograd-Moskva 9 t m Glavnega obtoženca Guševa re sodišče obsodilo na emrt, Os*m dnicih na ic^o do 10 let Posaarski begunci v Franciji Pariz, 18. januarja AA Izseljevanje is Posaarja se nadaljuje. Francoaid konzulat in podružnica, ki so io morali jstaa*-viti. sta zaposlena brez prestanka Oblasti poši!-jalo begfunce na francoski fug Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedelio- Tasno mraz Sorzna ooročila, INOZEMSKE BORZE. Curih Beograd 7.02 Pariz 30.38. London 15.11 Newvork 309 50 Bruseli 7215 MiUo 26.39 Madrid 42 2250 Amsterdam 20880, Berlin 123.85. Dunai 57 35 Prag« 12.9150. Varšava 58.30, Bukarešta 346. Strarj 2. »SLOVENSKI It A R O D«. cfee 19. jasnarja 1935 St-v 16 Ogrevalnica ali „klub" brezdomcev Posnemanja vredno delovanje društva 9fDelo In eksistenca44 za SiSko in Bežigrad Ljubljana, 19. januarja. poslenimi, čeprav m nikogar v salonski Marsikdo se ne more lamisliti v polo- I obleki Vendar v klubih ni tako mirno in £aj tistih, ki se o njih zadnje čase sicer j tiho in tudi srak ni tako čist. Ti ljudje. mnogo govori, t ki na nje gledajo nekateri zviika. kot de so »i sami krivi nesreče. Ne more ae zamisliti v položaj bednih pozimi, ko ne vedo. kun bi se zatekli perd mrazom m ko jim ne more nihče pomagati. Nezaposleni si v skrajni sili pri-berači hrano in obleko, nihče pa mu ne nudi toplega zavetja. Trpeti mraz je akoraj prav tako hudo, kot gladovati, fce tem težje je pa prenašati mraz sestradanemu ter slabo hranjenemu. V nekaterih velemestih se ljudje lahko grejejo pozimi na cesti pri koksovih pečeh. Socijalni uradi tudi vzdržujejo ogrevaln4ce In marsikje imajo posebne azile za nezaposlene. Toda pri nas je ogrevalnica pretesna, da bi našli zavetje v nji vsi potrebni. In tudi ni namenjena za dnevno zavetišče nezaposlenih. V njo »mejo le o«ni, ki tam prenočujejo in ki jim izda za to socijalni urad nakaanico. VeČina nezaposlenih pa ima skromna prenočila, v barakah, kleteh, podstrešjih, a podnevi ne morejo ticati »doma*, v stanovanjih, ki so prav za prav brlogi in ki ne ščitijo človeka pred mrazom. Mnogi nezaposleni se boie zime same mnogo bolj kot stradanja. Ne smemo se torej Čuditi, ako ta ali oni obupa ter se pregreši zoper postavo samo zaradi tega. da bi bil pozimi pod streho — zaprt Socijalno skrbstvo, najsi je še tako dobro, je nepopolno, ako ne more nuditi nafbedneHim pozimi toplega zavetja. Pri nas si skušajo pomagati nezaposleni sami. Posameznik bi seveda ne mogel ničesar storiti, organizacija pa je živa sila, čeprav (ali baš zato) jo tvorijo nezaposleni. Tako je tudi poverjemštvo društva »Delo in eksistenca« za Šiško in Bež-igrad, čeprav obstoji šele nekaj me&ecev. storilo mnogo več, kot bi posamezniki. Svojim Članom, nezaposlenim, nudi, česar jim ne more nihče drugi, namreč toplo zavetje v društvenem prostoru, kjer se počutijo kot doma ali v družabnem lokalu. V ozadju Kržišnikove gostilne ob gorenjskem kolodvoru ie lokal, ki sicer ni »eleganten«, kot se včasih govori o kakšnem društvenem lokalu, toda glavno ie. da je prostor zaprt tu da Ima veliko peč. Če bi zašel kdo nehote v lokal, bi mislil, da je v klubstkem prostoru ter bi mu ne prišlo niti na misel, da je med neza- Prireditev policijskih stražnikov Ljubljana, 19. januarja. Kakor vsako leto. priredi tudi letos Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev 6voj veliki božični družabni večer. Docim se je prejšnja leta vršila prireditev v znamenju plesa, ta letos odpade, pač pa je na sporedu koncert pevskega zbora ljubljanske straže. Da, tako je, pomislite naši čuvarji postave najdejo navzlic silni prezaposlenosti še vedno toliko Časa. da se vadijo v petju in nam bodo nocoj po 20. v unionski dvorani pokazali svojo umetnost Zbor ee na 6voj prvi javni nastop pripravlja pod vodstvom straž. g. Mavricija Šlatnarja že več mesecev, nastopila pa bo tudi solistka gdč. Rika Nepužlanova, ki jo bo pri klavirju spremljal g. Slatnar. Na prireditvi bo sodelovala se železničarska godba >Sloga«, ki bo odigrala vec lepih koncertnih komadov. Istotako bo nastopil tudi moški pevski zbor »Sloge< pod vodstvom g. Mirka Premelča. Čisti dobiček prireditve je namenjen fondu za postavitev spomenika blagopokoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju in pa zadružnemu podpornemu skladu polic nameščencev. Ce pomislimo, kako zunaj v svetu, v velikih mestih ob raznih prilikah, zlasti za božič ali novo leto. Obdarujejo, da naravnost zasipajo strežnike z darili, potem je najmanje. kar lahko stori zanje, odnosno njihovo zadrugo premnogi Ljubljančan da se udeleži njihove prireditve. Zatorej danes, vsi v TTnion! Gasilski aparati za avtobuse Ljubljana, 19. januarja. Pri proučevanju vprašanja, kateri sistem gasilskih aparatov naj se predpiše po odredbi čl. 66. občnega cestnega reda (»Službeni list« z dne 14. junija 1933. štev. 308/48). se je kraljevska banska uprava na osnovi ponudb in prospektov, ki iih je preiela in na osnovi poskusnega gašenja s predloženimi vrstami gasilskih aparatov uverila, da nobena predloženih vrst ne prekaša drugih toliko, da bi se ji morala dati absolutna prednost. Zaradi tega ne predpisuje določnega sistema aasilnih aparatov, temveč odreja kakor sledi: 1. Vsak avtobus mora imeti dva gasilna aparata za gašenje začetnega ognja Aparati z gasilno tekočino, ki je v bistvu tetraklorova. morajo biti vsaj enoliterski. pod zadostnim pritiskom in vedno v sta-niu. da učinkujejo Kot aparati s tetraklorovo tekočino pod pritiskom ki se morejo uporabljati na avtobusih, se navaja io na primer aparati znamk »Triumph*. »Vitro«. »Express«. »Minimax« in »Guwy«. En aparat s tetraklorovo tekočino more nadomestiti gasilni aparat »Fokostop« s suhim ga-šeniem. imeti pa mora vsaj tri rezervne patrone Aparati drugih sistemov se bodo dopuščali, če se s službeno preizkušnjo dozene, da so vsaj toliko ali bolj učinkoviti kakor navedeni. 2 Aparata morata biti nameščena tako. da ie vsaj eden lahko dosegljiv s šoferjevega sedeža in tudi od zunaj skozi vrata, a tudi drugi aparat mora biti lahko dosegljiv šoferju in sprevodniku Ako je drugi aparat prirejen tako da ob nastalem ognju zaradi zvišane temperature deluje avtoma ti eno. se mora namestiti pod motornim za-krovom v bližini vp lin jača, prirejen pa ki iih tako krivično tepe usoda, so dostojni ter resni, tovariiki in disciplinirani, da se Čutiš prijetno med njim*. Njim samim seveda ni posebno prijetno pri srcu, kajti nezaposlenost je breme, ki ve njegovo težo presoditi le oni. ki ga nosi. Toda mnogo lažje je nezaposlenemu, če se ne čuti tako osamljenega, brezpravnega in slabotnega, kot če tava po cestah povsem izgubljen. Svet gleda vsaj nekoliko v lepši luči pri topli peči in mnogo manj moročih vprašanj tare duha Večina je zatopljenih v knjige in časnike, nekateri se pa kratkočasijo s knk*no nedolžno igre. Toda miru nihče ne moti, zdi se ti, da si v preprosti čitalnici. Vsi bi seveda raje delali, kajti najsi jc še tako prijetno v lokalu, človek mora ii- veti in prazen želodec je večen memento stvarnosti. Društvo neprestano išče zaslužka nezaposlenim in češče z uspehom. Vsem seveda ne more ustreči, saj čaka 100 članov na delo. Od časa do časa dobe nekateri priložnostni zaslužek. Zdaj jih j« nekaj zaposlenih v pivovarni Union, kjer drobe led in ga spravljajo v ledenico. Kdor Ima delo za nezaposlene, naj se le obrne na društvo in sprevidel bo. da ne gre metati v en koš delamrž-nosti m nezaposlenosti ter da mnogi vprav hrepene po delu! Nezaposleni tudi neprestano sami razmišljajo, kako bi si pomagali. Dovolj lepo jih kvalificira naslednja zamisel. Spričo večnih skrbi, kako priti do grižljaja kruha pozimi, so prišli na misel, da bi bilo najbolje ustanoviti kuhinjo, ki bi za njo zbirali sredstva poleti. Vsak zaposleni član oi poleti plačeval po 10 Din na mesec v fond Vsega bi seveda ne zmogli sami, toda nedvomno bi izprosili vsaj najpotrebnejšo podporo od socijalnih ustanov. Kuhali bi sami ter sploh opravljati vse posle, da bi ne bilo nobene režije, živila bi nakupili po možnosti hkrati, da hi jim dovolili čim večji popust. Kdor bi lahko plačal hrano, ki bi bila zelo poceni, bi jo moral plačati, drugi nezaposleni bi jo pa prejemali zastonj. Ker je društvo zelo delavno, bo nedvomno uresničilo pametno zamisel, s čimer bo zelo mnogo pomagano neštetim bednim, ki zdaj ne morejo živeti in ne umreti. mora biti obenem tudi za rocoo poshjie- vanje. 3 Vsak aparat s tetraklorovo tekočino mora imeti ogrodje (vešalo). v katero je Aparat pritrjen in ki je tako ustrojeno, da je spodnji del (ročnik), kamor se udari, da se napravi pritisk, ali odpiralni ventil, kakor tudi ves aparat zavarovan proti zlonamernim ali slučajnim poškodbam. Slično mora biti pritrjen ra zavarovan tudi aparat znamke »Fokostop«- 4. Dobavitelj jam H, da je vsak dobavljeni aparat v brezhibnem stanju ki zadostno preizkušen. 5. Šofer in sprevodnik se morata dobro poučiti o uporabi aparatov, ki se nabavijo za dotični avtobus. Ob uporabi gasilnih aparatov s tetraklorovo tekočino se mora poskrbeti, da potniki čimprej izstopijo io da se avtobus dobro prezrači. 6 Vsi avtobusni podjetniki morajo nabaviti in na avtobuse pritrditi gasilne aparate po gorenjih odredbah v štirih mesecih po objavi razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.« Spomenica trboveljskih gasilcev Trbovlje, 18. januarja. Kakor smo nedavno poročali, je obstoj reševalnega odelka tukajšnje rudniške gasilske Čete resno ogrožen Reševalni avto. ki so ga naši požrtvovalni gasilci pred 7 leti nabavili, je že tako defekten, da bo v doglednem času izločen za vedno iz prometa. Treba bo nabaviti nov avto, toda za to primanjkuje gasilcem sredstev, kajti cena novega reševalnega avtomobila je pre računana na 80-000 Din. Ker nadaljni obstoj reševalnega oddelka gasilske čete ni le v interesu gasilcev samih. marveč" vsega prebivalstva v naši dolini, pa tudi drugih krajih naše ožje domovine, ee je te dni obrnil reševalni oddelek tukajšnje gasilske čete na razna tukajšnja društva, ustanove in korporacije, kakor tudi na razne ustanove in dobrotnike v drugih krajih s sledečo spomenico: >Pri tukajšnji Prostovoljni gasilski četi se je leta 1928 ustanovil reševalni oddelek, za katerega se je takrat nabavil tudi potrebni aiubulančni avto. S tem avtomobilom opravlja reševalni oddelek že sedmo leto svoje humano delo v splošno zadovoljstvo prebivalstva naše doline. V zadnjem času pa je prišel reševalni oddelek v resne težkoče, ker postaja reševalni avto vsled neprestanih prevozov že težko uporabljiv Ker je za ustanovitev reševalnega oddelka dala svojčas pobudo gasilska Četa, si prizadeva tudi sedaj, da bi reševalni oddelek tudi v bodoče ohranila pri življenju Da pa bo to moleče, je predvsem potrebno nabaviti nov ambulančni avto. To pa je za naše društvo samo kot tako popolnoma nemogoče, ker ne razpolagamo z zadostnimi sredstvi, vsled Česar smo se odločili, da v dosego tega namena, t. j. da zberemo primerno svoto, apeliramo na vsa v Trbovljah se nahajajoča društva, organizacije, ustanove, oblasti itd Zainteresirali bomo prav vse ter smo prepričani, da uspeh ne bo izostal. Saj je ze malo ljudi v Trbovljah, ki bi ne občutili potrebe po obstoju reševalnega oddelka. V tem kratkem času smo prevozili preko 25(0 bolnikov In ranjencev ter v mnogih primerih zaradi hitre pomoči resili življenje marsikateremu možu Ženi, otroku itd. vse to nam je v zadoščenje in zato nam rudi ni vseeno, ali vzdrlimo. ali pe v kratkem Času likvidiramo. Za uresničenje našege namena je potrebno, da zberemo približno 80.000 Din. Smatramo za valno, to na tem mostu naglasi U, da bo vsak, ki prejme to našo prošnjo, uvjd#j trud io irtv«, ki jih moramo doprinesti se realizacijo na*« misli. Prosimo vse ms roda Jno činitelje, funk-cijonarje, zastopnike, ki to spomenico prejmejo, pa tsdi one, ki bodo etrom sase de-morine to oaše prota jo litalt da sam s primernimi prispevki pomagajo ohraniti te p reva* os humano o stanov o. V zadooconje nam bo, ako se nas boste spomnili četudi z manjšo densrno podporo, le da nam pomagate uresničiti naš plemeniti namen. Bodite istočasno prepričani, da smo Vam tudi mi vedno na razpolago, kadar, koli nas boste potrebovali — »Pomagaj Bog!< Reševalni oddelek prost gasilske čete Trbovlje-Kudnik. Hauptmann Ivan s, r. predsednik. — Fran U le • r. tajnik. — Rozman Jože s. r. poveljnik. Zanimiva sodna obravnava LJubljana, 19. Januarja. V dvorani št, 79 os eodisču se je dopoldne ponovno vršila poprej preložena razprava proti vodji Ljubljanske gradbene družbe g. Ivanu Briclju in sicer žara di vloge, ki jo je napravil po smrti svojega brata na bansko upravo, v kateri je obtoževal bolniško upravo odnosno postopek zdravnik*. Nesreča, Id ji je sledila smrt prokuri-sts Ljubljanske gradbeno družbe g. Jožeta Briclja, je javnosti ae dobro v spominu Dne IS. juHja lani se je Jože BricelJ pe-ljaj po opravkih po Tvrsevi cesti In vračajoč se zavozll s kolesom v jarek pred topniško vojašnico, kn nI bil zavarovan Težko poškodovanega so potegnili ia Jam«-vojaki, nakar je bil z reševalnim avtom prepeljan v bolnico. V bolnici je ležal od 3S. ponoči do 10. drugega dne. Brat Jožeta, g. Ivan Brieelj, je Sele naslednji dan Izvedel za njegovo nesre 6o in v bolnici govoril s ponesrečencem Ta mu je na njegovo vprašanje izjavil, da zdravniki se niso ničesar ukrenili za njegovo zdravljenje oziroma za operacijo Prav tako Je Jože Brlcelj pripovedoval tu di evojd soprogi, si je to spet povedala svaku Ivanu Briclju. Jožeta Briclja eo v četrtek 19. julija prenesli v šlajmerjev dom, kjer so ga operlraJL a je poškodb: podlegeL Pokojnfteov brat g. Ivan Brlcelj je bil tiste dni silno razburjen. Govoril je tudi s prlmartjem v bolnJol dr. Antonom Brecljem, ki je menil t pogovoru z njim. da je škoda, ker so brata v takem stanju prepeljali v glajmerjev dom. Brlcelj Ivan pa je v svoji zmedenosti razumel prima rlja napačno in je ▼ razburjenosti in pod vtisom pripovedovanja pokojnega brata ter svakinje napisal vlogo na bansko upravo, v kateri ee je pritoževal cez postopanje zdravnikov v bolnici. Zaradi te vloge je stal danes ponovno pred sodnikom Na vprašanje sodnika, če preklicuje svoje tedanje izjave, je obtoženec to pritrdil. Zaslišana priča, primarij dr. Brecelj Anton izpove, da veruje, da je bil g. Ivan Brieelj v Ustih dneh tako razburjen, da ga je napačno razumel v pogovoru. Primarij dr. Blumauer, Šef kirurglc-nega oddelka v bolnici izpove, da je bito takoj po prevozu Jožeta Briclja v bolnico ukrenjeno vse za njegovo zdravljenje. Dali so mu vse potrebne injekcije in na glavo led, vec se ni smelo takoj storiti. Isto izpove tudi priča, zdravnik dr. Brecelj mi Vdova pokojnega Jožeta Briclja priča, da ji je mož izpovedal, ko je bil še pri zavesti, da se ni ničesar storilo zani. Seveda pa je bil tedaj zaradi pretresenih možganov v zmoti in ni mogel presojati zdravniških ukrepov in odredb. Državni pravdnik dr. Lučovnik je pledira! za obsodbo, kljub temu, da obtoženec preklicuje obtožbe v vlogi, ker se ne more sklicevati na krivo zmoto Zagovornik dr. Lokar France trdili, da je bil obtoženec kot lajik tedaj prepričan, da je slo za malomarnost zdravnikov in je svojo vlogo napisal v opravičljivi zmoti. Sodnik dr. Lederhas razglasi obsodbo, da je obtoženec kriv in se obsoja na 20 dni zapora In na stroške. Zaradi amnestijskega ukaza kraljevih namestnikov in ker je bil delikt izvršen v lanskem letu, pa se obsojencu kaz*n črta. Za olepšavo Škofje Loke Škof j a Loka, 18. januarja. Čudno, kako se otepamo dela, kadar gre za jsvne koristi. Neznatna je peščica onih, ki stoje leta in leta zvesto in vztrajno ob strani škofjeloS:emu Olepševalnemu društvu, ki vztraja kljub vsem mogočen zaprekam trdno na začrtani poti. da nam olepšava mesto. Žarek, ki je stare člane OD brez dvoma zelo razveselil, pa je bilo včerajšnje zborovanje OD v mestni hiši. ki je bilo tako lepo obiskano, da so brez težkoč postavili društvu nove. mnogo obetajoče temelje Skupščino je vodil g. Savnik. izčrpna poročila pa so podali potem, ko so se vsi navzoči oddolžili spominu blagopokojnega kralja in poklonili kralju Petru U., mag. pharm. kot tajnik, šolski upravitelj Jakob Rojic kot blagajnik in Avgust Blazni k kot gospodar. OD je imelo stalno v vidiku vse higienske in estetične nedostatke v mestu, a jih žal zsrsdi pomanjkanja sredstev ni moglo v lastnem delokrogu odpraviti. Pač pa je napravilo po vseh okoliških izprehajaliscih mnogo novih klopi in miz. posebna skrb pa je bila posvečena kopališču Kot novost se je uvedlo tujsko prometno dru štvo, ki deluje docela samostojno in je že v prvem letu svojega obstoja doseglo lepe uspehe, tako v organizatoričnem. kakor v propagandnem pogledu Sob m po stelj je bilo na razpolago okrog 80, mesto pa je posetilo poleg ferijalcev nad 300 gostov. Sledila je živahna debata o delovanju OD. ki ima tako valno nalogo, da mu bo treba posveča ti večjo pozornost Za uspešno delo nam jamči nov? odbor, ki se ie konstituiral na prvi seji takole: predsed ntk sreslci šolski nadzornik Vinko Zahrast nik; podpredsednik sodnik Josip Černe tajnik zdravnik dr Viktor Kociiančič: bla gajnik šolski upraviteli Jakob Roiic. upra vitsli kopališča m gospodar imograt A v gust Blaznik; odborniki ps so gg mest m župnik J C! II ei Podbev*ek sreskv načelni!« Ivan Legat, trgovec Strave Pavel in indu strijec Anton Savn Lic Radio kotiček Ljubljana. 13 januarja. Popoldanski spored naše oddajne postaje otvori ob 8- uri radijski orkestar, ti zaigra Kostelovo -.Italijansko suito«. Ob 18.15 poroča književnik gospod Ljudevit Mrzel »Aktualnosti« Z* to novo uro, katero j# vodstvo naše oddajne postaj« uvedlo šele pred kratkim in kateri je Mrzel del čisto svoj isntmiv pečat, vlada vedno iaredno lantmanje prirediti tudJ letos CoUvraasUvo. ki je predlanskim dosegla tako imeniten uspeh, da so ga trboveljskim foto-amaterjera sa-rldali celo poklicni fotogrsf^ daleč naokrog. — Za ponedeljek d©e 3J. t- CD ob 19 uri sklicuj* Foto»klub v svojih pro-storib sestanek članstva, na ksterenj bo razgovor o prireditvi foto-tečaje in fofce razatave. O*tali spored tega dne je sledeč; la.30: Radijski orkester. — Puccini: Madame Butterflj. — 18.50: Francoščlns (prof. Prezelj). — 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Zunanji politični preglee (dr. Jug)- — 20.20: Kuplete poje Makso Res — vmes dvospevi ss sopran in alt, pojets Kristanovs In Rudolfova. — Rubin-s tein: Ptič je pel, Potnikova nocnJca, Potnik tn golobic*, ptička. Minulo, Pesem ptičkov, pesem, Narodna. — 21.20: čas. poročila. — 2130: Radijski orkester. Morena: Od Ponclja do Pilata; Strause: Rose 2 juga — vmes harmonika solo (Edvard Kovač). Železo in žeblji v želodcu Ljubljana, 19. januarje. Živimo v dobi reenih in neresnih rekordov. Lani sta n pr. dva Američana stavila, kdo bo delj časa sedel na drevesu. In je držal eden polnih 19 dni med rogovi lami. Tudi pri nas so se pojavili že razni rekorderji. Pred leti smo imeli v gosteh hrvatskega muzikantu, ki je nepretrgoma igral okrog 100 ur na brač. dokler mu niso otrpnile roke. Zadnji teden nas neprestano presenečajo domači rekorderji z vtikanjem nitk v šivanke. a vse te ie posekal 15 letni Ljubljančan, ki je tc dni za stavo — po drugi verziji iz jeze — pogoltnil 98 žebljev in raznih železnih predmetov. V torek so pripeljali na kirurgični oddelek tukajšnje bolnice mladega bledega fantiča, ki je tožil o hudih bolečinah v želodcu Od njegovih domačih so zdravniki izvedeli, da ie fant pogoltnil več neprebavljivih stvari Deček je moral takoj ne operacijsko mizo in naš priCTiani kirurg, nrimarij dr Blumauer. se ie lotil težke operacije Ko je fantu prerezal želodec, je kar ostrmel: v njem ic odkril celo zalogo žebliev raznih velikosti, majhne sponke, vijake, kliukice in druso. skupaj 98 komadov Med žeblji iih jc bilo več od 2 do 12 cm dolgih in je naravnost nerazumljivo, kako jih ie mogel fant pogoltniti. V&i žeblji In vijaki so bili brez glavic in za-koničeni na obeh straneh Res čudno ie. da so ostala nri tem čreva skoraj nepoškodovan*. Krvavela je samo sluznica, vendar ta poškodba ni bila nevarna. Morda bi Sli žeblji naravnim potom skozi čreva. da iih niso zadržale sponke rn kliukice. ki so se v želodcu zataknile in tako . ▼ Delavski zbornici, ćopova 1. pritličje, levo. Sokolske društvo Ljubljana ML občn; zbor ob 9. v društveni telovadnici na Tyr-Ševj eesti. Šentjakobsko gledališče, »Matajev Ifa tija«. premiera ob 20.15. Občni zbor društva Dom vlsokeeelk ob 9. na Rimski cest! 14. Otvoritev lutkovnega odra v Vajenskem domu ob 15.30. Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru »Jurcek gre na Triglav« ob 15.10. Finale Hermea : Ilirija ob 14.30 na Stadionu. OEZURNg LEKARNE Danes ln jutri: Mr Leustek. Resljeva cesta 1, Babovec, Kongresni trg 13 te Nad« KiMnofar. V\£, TržaAka Vg Ptufr — Amtmeijm. Mestne policija t aretirala v mestu nekega Madriere Rudolfe. brerposelnega delavca, pristojnega v Zagorje, ki jc policiji irjavtl, da išče delo ter se oglašal pri rasnih strankah za podporo Ko so mu na policiji obitti polteno pre iskali, so ugotovili, da ga zasleduje ns podlagi ljubljanskega policijskej^a dnevrv ka orožnika postaja v Javorniku radi ta tvine. Madriera 60 poslali na Javornik. — Kako smo se pr&\*dall Lani ie bilo pri ptujskem »Tcskem sodišču vloženih (Številke v oklepaju se nanašajo na pred lansko leto) opomin ievalnih tožb 12S4 (1336), malolernih stvari 467 (J+V). menih tožb 707 fQX>3), sočasne odredbe so bi le izdane 4 (22). prisilnih izvršb 5273 (3874), zapuščinskih stvari 7.V2 (75.1). varstvene in skrbstvene stvari 504<> C5006). konkur* * (2). preklicnih postopanj 15 (13) postm panj /a sprejem v zavode za duševne bo tezni 2°3 (311). odpovedi vite v 9 naloge ca prodajo rabokuplicnih stvari tyCt (.51), oK" vpisnik 562 (586), overovljenih podpisov je bilo 732 (667), ^emljekn jlžnih stvan 3457 (3710), izpiskov i/ remliiMce knjige 973 (784), stavn sodne uprave 51* (414V ostalih službenih dejanj 140 (JSli. številk v denarni knjigi jc bilo 314? f3460V plačilnih nalogov ie bilo izdanih 4057 (4237). računov o «tro$kih kazenskega postopanja 467 (507V Kazenski oddelk* so imeli prestopkov 1237 (1324). brez razprave ie bilo /adev 571 (45°), pravne pomoči 50* (4o2). poizvedbe /a okrožno sodišče 340 ( 42V), poizvedbe za državno tožilstvo 347 (3^°'; Kaznencev jc bilo sprejetih *2S Na so-3 nih taksah se ie pobralo Din 2>f>°-H Spominu__ skladatelja Parjne Maribor. 16 "^o-inHč/ V torek zvečer je priredilo ob popolnoma zaseoeni kiti Narodno gledališče v vfa i iborr proslavo IMetnice smrt: vefSSiajBa skladatelja Viktorja Parme Točno m £0 nri se je dvianll zastor n na odra se i prikazal v zelenje odet doprsni kip zaeiufc-nega rat ža Z veliko pozornostjo je spregovoril » Parmovem plodonosnem življe nju skladatelj Emile Adatnu- V svojem sp--um '•Vem govon: je opisal veličastno za d n;o pot odličnega slovenskega sklada-te.;a. ki je kot nemirni romar umrl v Mfilbcru Pred evojo smrtjo je telel. da bi Igrala godba pr' njegovem pogrebu ln termezzo iz njegovega najljubšega glasbe nega dela »Ksenija« ter njegovo koračn co »Mladi vojaki« Parmova poslednja željn je bila tudi Izpolnjena Pred 10 leti am<-» izgubili moža, katerega bodo 6e nafti pozn petomci slavili, moža, ki Je bil v svojih delih tako prisrčen in iskren tor ve. Toda, kdo so naši najboljši? Njihova Hubert Heim. slovanski prvak v alpski kombinaciji imena so nam znana, več let zaporedoma še spadajo med našo tekmovalno elito, ne vemo pa, kakšna je njihova letošnja forma. Na kaj bo moral torej JZSS v prvi vrsti gledati, ko bo izbiral za Pokljuko? Predvsem na lanske rezultate in kolikor loliko tudi na uspehe obeh letošnjih saveznih tečajev na Krvavcu v smuku in slalomu ter na Pokljuki v teku. Nekaj opore bo imel tudi na rezultatih skakalne tekme na Medvednici, kjer so startali skoro vsi naši najboljši skakači. Začnimo kar po vrsti- V torek je na sporedu stafetni tek na 5X10 km. V Zakopanem na prvem slovanskem prvenstvu, so nas lani zastopali Smolej, Janša, šrameL, Zemva in Knap, Ne bomo pogrešili, ako bomo tudi letos postavili Smole ja, Janšo in čtte tekmovalce. Dobra rešitev bo vse eno težka, kajti izbira ni prevelika. V četrtek je tek na 18 km. Kandidati so isti, kakor za štafeto. V poštev pride morda se Bohinjec Tomaž Godec, če je kaj trenira L Ne smemo pozabiti na Zemvo, ki je bil lani na državnem prvenstvu v Planici po času peti najboljši izmed Jugoslove-nov, kjer je na 18 kin zmagal kakor znano Leupold. sledili so mu pa Smolei, Knap, Janša, Godec in Zemva. Uspehi Stebliko-vega tečaja na Pokljuki nam niso znani, na vsak način bi bilo dobro, da bi Št eh lika vprašali za mnenje. .25. in 26. t. m. sta na sporedu smuk in slalom, torej panogi, kjer smo lani dosegli največje lavorike in postavili slovanskega prvaka ne le pri posameznikih, temveč tudi kot moštvo. Moštvo, ki si je priborilo ta ponosni naslov, so tvorili Tone Dečman, Hubert Heim, Albin Jakopič, Ciril Praček in Ljuban Mušič. V smuku je bil najboljši Mušič, ki se je plasiral na 7. mesto, 11. je bil Dečman, 12. Praček in 16. Heim, v slalomu pa 1. Heim, 10. Praček, 13. Mušič in 16. Dečman. Tako v smuku, kakor v slalomu je to moštvo zasedlo prvo mesto. Koga bomo postavili letos? V prvi vrsti so poklicani Jeseničani in TržiČani, ki so specijalisti v alpski kombinaciji, da nas zastopajo. So to Heim, Praček, Luk man, 2 ni dar in Tadel z Jesenic, Ankele in Carman iz Tržiča, dalje Haškovec Mušič, zelo dobra pa sta tudi Dečman in Baebler. Savezni tečaj na Krvavcu pod vodstvom Nemca Harr«rja, ki so se ga udeležili skoro vsi navedeni, bo pač odločilno vplival pri izbiri reprezentanca. Zadnji dan slovanskega prvenstva, t. j. 27. t. m. so skoki za kombinacijo in posameznike. Tu bo izbira še najlažja. Za kombinacijo imamo prav malo sposobnih tekmovalcev. Treba bo hoditi po izvoženi poti. Ze nekaj let je pri nas najboljši Albin Jakopič, za katerim pa prav malo zaostaja SrameL Poleg teh pridejo v poštev predvsem Zemva, Dečman, Baebler, Palme in Avgust Jakopič. Za konkurenco posameznikov so isti kandidati. Tu ni treba dosti izbirati. Poleg Šramla, Dečmana. Pahneta, Baeblerja, Novšaka in Albina Jakopiča, je edini resnejši kandidat še Istenič. Morda je še kdo drugi, mislimo pa, da smo imenovali vse, ki pridejo vpoštev. Pripominjamo, da nočemo nikogar izpodriniti in da je Članek napisan v najboljšem namenu, koristiti stvari. Proračun ptujske občine Ptuj., 18. januarja. V četrtek se je vrtita pod predaedstvocn predsednika g. Jeršeta javna občinska seja, ne, kateri se je pred vsem razpravljalo o proračunu za leto 1935-36, ki izkazuje izdatkov Din 2,480.540.— in* dohodkov Din 2>9£2.416.—. čfisti primanjkljaj rednega prometa, ki znaša 1,600.632 Din, se bo kril iz raznih davščin, trošarin in take, katerih skupni donos je proračun j en na Dm 1.204.508.—, izdatki za pobiranje teh davščin pa so predvideni na 71.000 Din, tako da znaša čisti dohodek 1.123.508 Din m se bo tedaj končni primanjkljaj v zneska 467.124 Din kril z 51% doki ado na drž. čnrektne davke. Proračun za leto 1935-^36 se je sestavil z največjo štednjo, upoštevajoč pri tem težak gospodarski položaj mestnega prebivalstva. Da se zaščiti mali obrtnik, so se vnesle v proračun razne trošarine na uvožene predmete. Upoštevajoč najbednejše, se je znižal tudi najemninski vinar pri najemnini do 149 Din, ki znaša samo 4% (lani 6%). Pred glasovanjem o proračunu se je razvila živahna debata, v katero so posegli občinski svetniki ter je bil isti končno soglasno sprejet. Na seji so se obravnavala še druga pereča vprašanja. Nekaj stanovanj v mestnih hišah se je dodelilo raznim strankam. Razdelile so se tudi podpore, in sicer Dijaški kuhinji gimnazije 1400 Din. dijaški kuhinji v meščanski šoli 1000 Din. mestnemu proštijskemu uradu za honoriranje cerkvene glasbe ob priliki državnih in drugih narodnih svečanosti 2000 Din in Kolu jugoslov sester iz prispevkov, ki so bili nabrani za božičnico, 1000 Din. Odobrila se je tudi pogodba Sokola za brezplačno prepustitev telovadnice in prosvetne dvorane v Mladiki, za ka- tere adaptacije je Sokol žrtvoval 25.000 dinarjev. Po javni aeji se je vršila tajna, na kateri so se obravnavale rame personalne zadeve. Občni zbor kranjskih gasilcev Leto ne.vbične&i dela naše naja&lnej&e organizacije. Kranj, 18. januarja. Sinoči se jc vršila v Gasilskem domu 56, redna skupščina kranjske gasilske čete. Navzoči so bili skoro vsi člani, ki jih je aktivnih 60; navzoča »ta bila tudi »reski načelnik g. dr. Franc Ogrin in župan g. CSril Pire Predsednik g. Rici Mayr je podal vzorno nacelnikovo in tajnikovo poročilo. Spominjal se je izgube blagopokojne-ga viteškega kralja Aleksandra I. Zedim-telja, ki ima največ zaslug za reorganizacijo gasilstva. Spominjal se je dalje umrlega Ivana Zebreta, ki je deloval v naši četi nad 40 let, in mnogih umrlifi podpornikov. Potem je omenil požare v kranjski okolici. Lani je gorelo v Britohi, na Primskovem. v Voidem, v Naklem, v hotelu Kranjski dvor, v sušilnici tovarne Jugobrune. na žohariji, v Velesovem, v Milah, na Suhi, v ČJirčičah in na Lipice vi pristavi v Kranju. Zelo agilno je deloval l 1931 samaritanski, prejšnji rešilni odsek. Izvršil je z rešilnim avtomobilom 91 prevozov po vsej Gorenjski, to je še enkrat toliko kakor Ani. Nad polovico transportov je izvršenih brezplačno. Stalno se utablira tudi brezplačna rešilna postaje pri vseh večjih prireditvah v Kranju in okolici. Gasilska četa je imela lani 17 vaj, S gasilske straže. 5 članski hsestankov, žalno spominsko svečanost za blagopokojnim viteškim kraljem. Lastne prireditve so bile: veKki gasilski ples na Svečnico. zaključek VTL vinskega sejma, blagoslovitev avto lestve in nove motoren brizgarne. proslava gasilskega praznika z veliko gasilsko vajo. nogometna tekma med gasilci in gledališkima igralci (5:5). tombola, ki je prav sijajno uspela in kegljanje za dobitke. Važne so rudi večje nabave oz. naročile: montaže avtolestve m nabava nove motorne brizgalne in mnogo manjših nabav. Četa je nabavila tudi blago za gasilske paradne uniforme. Ves inventar in vsi aktivni člani so zavarovani. Četa šteje 3 častne, 60 izvršujočih in 305 podpornih članov. Vzorno in izčrpno blagajniško poročilo ie podal blagajnik g. Jurij D e p o 1 i. Blagajna izkazuje nad fVKVOOO Din prometa. Z veliki modobravaniem ie bil sprejet predlog glavnega odbora, da se imenuje ustanovitelj in 2S letni član samari t ane-ke- Skrbinšek Pk oz. reševalnega odseke dentist g. rane Holchaker za častnega člana. Agilnemu m požrtvovalnemu g. Holchaker ju naše iskrene čestitke. Župan g. Ciril Pire je želel gasilcem pod vzornim vodstvom predsednika g. Rici ja Maver j a obilo uspeha in obljubil vsestransko pomoč mestne občine Sreski načelnik g dr. Franc Ogrin pe je povdarii, naj bodo požrtvovalni gasilci s svojim nesebičnim delom vzgled dela za popolno narodno ujedinjenje. Po konč a nem zboru naše vzorne Gasilske čete, ki je vrgle dno delavno društvo v Kranju, se je vršila skupna večerja v gostilni pri Starem Mavrju. Na Svečnico prirede kranjski gasilci običajni družabni večer v Kranju, ki bo združen z VTTI. vinskim sejmom, poskuSinjo likerjev in kegljanjem za dobitke. V bodočem letu želimo na« m vrlim gasilcem kar največjega uApcha. o Matejevem Mati Šentjakobsko gledališče ▼prizori drevi Rado Mnrul-kovo novelo »Matajev Matija" priznava na svetu kritika vseh narodov. Pastir Košnja pase svojo čredo v bližin: velikega kopališča ki veselo prepeva. V kopališču je bogata lepotica strastno zaljubljena v slovitega dirigenta Fraakinija in namesto da hi se osebno seznanila z njim, se spozna s pastirjem Kostjo, ki ga ima za dirigenta. Njemu v čast priredi pojedino. Ker Kostjo nadlegujejo s prošnjami, zapiska na svojo pastirsko piščal preprosto pesmico, ki na pojedino privabi tudi vso pastirjev o čredo. Konec je gostije, a spod p tudi Kostjo, ko se odkrije, da al Fraakini. Kostja se gre učit glasbe v mesto in zaide tudi na koncert. Ker z odra prične migati Heleni, ga smatrajo za kapelnika in glasbeniki res slede njegovim čudnim kretnjam. Uspeh je sicer kolosa len, vendar Kostjo spet pozeno Končno pride nekdanji pastir k jazzu. ali godbeniki s* stepo ta razbije jo vse instrumente. Iz zadrege jfh pa reši Kostja. Id orkester iz-premend kar v pevski zbor in zanje največji aplavz. Slaven postane in tudi srečen s svojo ljubico Anjuto. Vsebina je skoraj pravljično bujna, saj smo vendar prt opereti, kjer bomo prav posebno občudovali tudi prekrasne slike, saj Rusi tudi v fotografiji daleč prekašajo Američane. Za >Pastlrjem Kostjo* dobimo Še več drugih ruskih ftimov, da se nam obetajo res Izredni užitki. Ljubljana, Id. januarja. Milan SkrbinJsk je priredil za oder Rado Murnikovo novelo »Matajev Matija«, ki se bo drevi kot krstna predstava odigrala ne šentjakobskem odru. Kdor je črtal Matajevega Matijo in užival pristen, zdrav humor, s katerim opisuje Murni k Teiebanovce in njih »rerpr^entanta« Matijo, bo grotovo radoveden, kakšna je Murni kova novela v dramatizaciji. V knjigi gname 12 poglavij. ▼ veseloigri pa v ostem štiri- S tem pa ni rečeno, da je osem poglavij črtanih, ne. Skrtv"nš*k i* zna-l spretno režijsko zasukati vso stvar tako, da bo oni. ki dobro noTma tekst v knjigi, koma i zapazil, da kaj manjka, kar pa manjka, je tako n*«netno. da se ne občuti. Kar f*> tiče dialogov, je Skrbinšek obdržal skoro vse take, kot jih je Murnik napisal- Tako vidimo že prvi oriror med Anko, mlinarjev« hčerko, m beračem Hudo-piakom, ki je smiselne dobesedno neokrnjen, prav tako vsi prizori prvega dejanj. v koKkor niso preve« dolgovezno opisani -Tu Skr#>m§.»k Črtaj 9. dopusK! dWe va-rrjanti. Po zmožnost! Igralcev! V veseloigri prsskoelmo poglavja is knjiger »Sfs Matajevini«. »Ris«, »Uhajačc, »V prvem razredu« in »Prvikrat v Ljubljanic Drugo dejanje nosi naslov »Huda zamera pri sestri Spe lužic, snov za to dejanje je vzel Skrbinšek nz poglavij >Pri ljubi sestri< in >Huda zamerac skoro dobesedno- Tretje dejanje ima dve sliki in je zavzeto pogia^e »Doma«. Murnik je zaključil novelo % napovedjo žen it ve Matije z Mico Kobacajfco, Skrbinšek pe nam je predstavil konec z že sklenjeno ohcetjo, oba »ta že rekla drog d racami] da in ob veselem plesu »lepega« para in vse vasi. ki je še malo poprej udrihala po grešniku Matiji. Skrbinška sem dobil v garderobi, bas. ko se je kot francoski goneral pripravljal na bitko pri Waterloo s šminkanjem ■ •. Kar brez vsrh formalnosti sem sedel k njemu — prereSetala sva do podrobnosti Matajevega Matijo. Na vprašanje, kdo ara js dal pobudo, da je spisal delo sa oder, js obudil spomine ne mnogo mnogo let nazaj, ko je njegov oče doma, v kuhinji, kjer se je zbirala vsa Številna družina in drugi znanci, gotovo petnajstkrat preči tal na glas Murni ko-vega Matijo. >Milan, to moraš spraviti na oder.« mu ie kasneje večkrat dejal m let« 1930. js nastalo prvo dejanj*. Potem tri leta — nič in lani v jeseni je z vso energijo v 14 dneh dovršil ša ostali dve dejanji. Skrbinšek pravi, da je igra namenjena našim diletantskim odrom, zato ja v treh dejanjih, ze večje odre bi se prav za pra*-dala zadeva odigrati v 15 slikah, tako da bi bila točno prikazana pot Matije v Ljubljano in tud^i življenje med Telebanov«* bi se lahko efektno podalo- Seveda z velikim osebjem in številno, raznovrstno kuh-serijo. Tega pa podeželski odri ne zmorejo, zadostujejo štiri slike, ki vsebujejo prav dobro vse, kar je Matajev Matija počenjal-Na vprašanje, če je mnogo spremenil, je dejal, da prav mak), ostal je odličen jezik Murnikov, poln zdravega humorja! Zato so povečini vsi dialogi dobesedno preneseni! Med pogovorom je Skrbinšek docela spremenil svoje lice! Pred menoj ni stal več Skrbinšek, ampak francoski general, ki so mu neštete bitke zarezale ostre brazde v lice ■. . Prav ženim ivo okolje: general Napoleonove vojske debatira z reporterjem o Teleban o veih! Najin pogovor je bil cesto prekinjen! Skoro vsi režiserji so se zbrati v kabini, Kreft, Debeve, Skrbinšek.- Kako upa, da bodo Sentjakobčani po-god&i vloge, sem se povprašal. *No, mislim, da bo šlo! Sicer so bile težave: v teku priprav so se menjali trije Andraži Hudopi-eflri, dva Krajana in dve Anki!< Res, težko bo, ali Sentjakobčani so Stevihri! >An-dreži so bili: Sever, Urbič, ostal je Mag-din. Anka bo najnovejša članica Klavora mesto Levarjeve, ki je zaenkrat že pri teatru, Hanžič je pa sadnji Krajan.« Tudi Urša je druga, prve je bila Gorjupova-< Potem sva se §e pomenila o kulisah, nabavili so si nove kulise in novo opremo, sploh je oder mnogo žrtvoval za črni boljšo opremo Matajevega Matije- S Kumanom kot Matijo ie prev zadovoljen, sicer bomo pa videli v ssboto- Veseloigra bo ra£la tudi v knjigi, kar bo nemalo pripomoglo našim podeželskim odrom in je nada. da bo Teleban Matija kmalu razveseljeval staro in mlado po vsej Sloveniji. Povedal mi tp še, da bo letos praznoval 251efnico svojega umetniškega delovanja. In to v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer je dolga leta sodeloval. »Motri< naju je inspisient! Skrbinšek je moral v bitko, vzel daljnogled, odšel, zato sva zopet prekinila na-jfa intervju. Tudi jaz sem si medtem ogledal življenje zb kulisemi in občudoval vse grozote »bitke« % baletnim spremsivom. kjer me je Smrkoljeva koi ukorila radi »Sflveetroranja v nebotičniku«. To zaradi »dir*ndaja in cvička\< >Bitka< je trajala toliko časa, da Skrbinška, ko som se povrnil v kabino — ni bilo več ▼ teatru - • Zato končam! R K. Živilski trg Ljubljana, 19. januarja. Sredi zime smo, kar pomeni za živilski trg kritičen čas. Cene sočivja in zelenjave so najvišje in izbira je slaba, zato so gospodinje v velikih zadregah pri sestavljanju jedilnih listov. Pa tudi na trgu pogosto ne vedo, kaj bi kupile. Če napravijo prej načrt, se navadno izkaže, da tega ali onega sploh ni na trgu ali je pa predraga Kljub temu pa je treba priznati, da je naš trg Še zdaj založen z marsičem, česar bi ne mogel kupiti na deželi fcli v manjšem mestu. Zadovoljni moramo biti zlasti, da imamo dovolj sadja po zmernih cenah. Tudi zelenjave je precej. Zadnja leta je zele-njadni trg bolj založen tudi pozimi. Vča-seb je bilo pozimi na trgu le nekaj prodajalk. Okoličani poskrbe pred zimo, da lahko zalagajo trg še dolgo z njo, ko je ie zapadel sneg in pritisnil mraz. Tako je bilo danes na trgu v primeri s tem časom mnogo zeljnatih glav, ki jih prodajalci hranijo doma v kleteh. Cena je sicer precej poskočila, kar je pa umljivo. Zdaj prodajajo zeljnate glave po 1-50 do 2.50 Din komad, dočim so jih pred tedni najdražje po 1.50 Din komad. Prevoz živil, ki kmalu zmrznejo, je ob mrazu tvegan, zato bi bil trg mnogo bolj založen, če bi postalo toplejše, kar se je pokazalo včeraj, ko je bil trg skoraj prav tako založen, kot danes. Včeraj je bilo nekaterih vrst zelenjave celo več kot danes. Zato danes ni bilo lepe špinače izpod 2 Din merica in tudi motovilea je bilo malo. Tudi endivija je že redkost ter js domača prav tako draga kot uvožena, ki jo prodajajo po 10 Din kg. Uvožena salata je lepa in gospodinje rade posegajo po nji. Tudi evetaea je bila danes precej lepša kot prejšnje dni, ker so prejeli novo pošiljko. Prodajali so jo po 6 do 8 Din kg. — Jabolka so ie precej lepa po 4 Din kg, a le za takojšnjo porabo. Kmetice so danes dobro založile trg z maslom. Presno maslo je zadaje čase precej poceni v primeri s prejšnjimi cenami, danes so ga kmetice ponujale po 16 Din kg. Tudi z jajci je bil trg dobro založen. Čeprav bo se gospodinje zadnje čase bale, da jih bo malo in da se bodo podražila. Danes so jih prodajali res lepa po dinarju komad, drobna pa po 75 par. Perutnine ni bilo posebno mnogo. Tolste, mlade putke so precej drage, po okrog 20 Din. Pastir Kostja l^jubljanav 19. januarja. Končno dobimo -udi veliko umetnino ruske filmske industrije, ki za njo vemo, da je najboljša na vsem svetu In prekaša tudi ameriške filme. Spominjamo se tudi iz našega gledališča slavnih »budožeatvendkov«, a iz opere in koncertnih dvoran poznamo rusko opero m muzi ko sploh. Vse to je združeno v ruskem filmu v najpopolnejši obliki, saj tudi ruski režiserja veljajo za najboljše na svetu. Po najslavnejših gledališčih sveta m pri najznamenitejših filmskih podjetjih delujejo Rusi, vendar so pa med drugimi igralci sli pevci vedno osamljeni, edino v ruskih filmih se nam pa more predočiti vsa mogočnost ruske gledališke umetnosti, ker jo edino v njih lahko občudujemo in uživamo nspomešano a tujimi faktorji. Za LJubljano torej pomeni prva ruska opereta važen dogodek za razvoj naiega kina, gotovo pa tudi sa napredek našega teatra. Ruski filmi so drugačni, kakor oni, ki smo jih gledali do sedaj. Popolnoma značimo ruski so in pomenijo za nas nekaj popolnoma novega, vendar pa nam zelo domačega, da nam bodo brez dvoma tudi všeč in se nam gotovo tudi priljubijo. Lani smo sicer občudovali ruski film »Pot v življenje«, vendar je bilo pa to veličastno delo prvi ruski zvočni flhm sploh, ki smo na njem opazili še precej stvari, ki jih imajo vsi prvenci m poskusi. Drevi pa v kinu Matici dobimo muzikalno jazz-komedijo »Pastir Kostja«, ki nam odkrije rusko filmsko umetnost na zmagovitem vrhuncu, ki ga ni dosegla nobena druga filmska industrija. Podcrtati pa moramo Koncert praškega kvarteta Ljubljana, 19- januarja. V LJubljani rojeni Z i kov kvartet je v teku kratke dobe tako močno menjal svoje člane, da ie danes ostal od njega le še g- Čemy (viola). Iz Zikovega je nastal praski godalni kvartet m v njem sede da ne* gg. dve.jda. Berger. Cernv in Rus VeČ-tornov. Vsi štirje gospodje tvorijo trdno, v eno zlHo umetniško oeloto. ki prav pri no berK*m inetnrmentu ne kaŽft nikake razpoko ah naravnosti pa hodktj pri izvajnju is ta ko kompliciranih Hej. Z neverjetno dovrfte-no t<*bn»ko. točno sočasnostjo, do dna Črpajoče pogioiHtvijo. brez aamolastnih inter pretativnih rvobodom, t sfcz&bi ustvarjajo-Čega komponista in njemu ter ngegovetnu času lastnega stila stoje visoko nad marsikaterim mantkn komornim krvari ebvrrn udruženjem. Konesrtirari so z najodličnej-šimi uspehi v kulturnih centrih skoro vseh evropskih držav ter se včeraj mtavfli tudi v naši Filharmoniji. Hoteli so menda tudi v Rolgarrjo. a nimajo za to do tega hipa baje še potrebnega pristanka merodajnih bolgarskih oblasti Ka včerajšnjem svofera koncertu so izvajan' D vojakov godalni kvartet v g-rturu (op- 106), ki so ga ravnokar v Ljubi?stv igrali tudi Zagrebčani. Se v rokopisu nahajajoči IT. goda m i kvartet Janačka in V sklepu Regerjev godalni kvartet v es-dura. op. 109, ki smo ga pred leti sliSarJ, č> e*» ne motim, od Dmždanskega kvarteta- Dvo fakov umotvor zahteva od rzvajalee* ogromno tehnično znanje, bistro in glaPer-petim m mobi le«, tretji, sijajno zveneči se v remirriseencah naslanja na prvega. zadnji pa prinaia jrrandiozno tu$?o Strokih dimenzij, kakršne Reger ljubi pri mnogih svojih simfoničnih defrh- Pomenila je ob-enom tudi viSek umetniSketra uveljavljanja Praškega kvarteta in celega večera. \en*»hajoč uporen aplavz je dokazoval umetnikom, da so nam pripravili koncert, kakršnega že immo dolgo, dolgo užili. Mo rali so nam navreči se koBč^k Havdna in Dvojaka Da bi jHh kmalu, kmalu zamogli zopet pozdraviti v Ljubljani! —Č. Iz Kamnika — Protituberkulezna liga v Kamniku se je ustanovila in ji predseduje san. ar. ref. g. dr. J. Polec. člani odbora se na vso moč trudijo, da bi za to prekoristno In ta ko nujno društvo pridobiM čim več članov in sodelavcev ter razgiba H ljudstvo, da prične resno uvaževatl pobijanje tuber kuloze, ki tudi v našem letoviškem kra ju ni baš redka. Posebno opozarjamo delavstvo, da posveti temu gibanju vso po zornost, ga podpre In pomaga aktivno; sa;. je ono ravno najbolj Izpostavljeno obok* nju. Liga ima pred seboj lepe načrte, k' pa jih bo mogla uresničiti le, če jo pod pro merodajni činitelji, meščanstvo in de lavstvo. Skušala bo nuditi v okviru danih razmer dejansko pomoč obolelim, mater' Jalno pomoč po Jetlki ogroženim družinam ter moralno oporo vsem. ki jo bodo potre bovali. — v nedeljo 20. Januarja bo v mestn* posvetovalnici sestanek kamniških Javnih delavcev, da se določi program za bodoče delo! Apeliramo na javnost, da ple menite delo protituberkulozne lige t razumevanjem sprejme ln ga s vso naHonje nostjo podpre. Članarina znaša le se dinar Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. januarja 1935 Stev. 11) Danes originalna premiera rosko-eovjetske veleoperete P A STBR IKOSTJA Godba, smeh, grohot, petje, zabava in mnogo veselja FIlm je bil odlikovan na mednarodni razstavi z prvo zlato kolajno Sodelujejo: A. ORLOVA, subreta — L. UTJESOV, pevec Glasba: DTJNAJEVSKY ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danes ob 4., ^48. in 9 Vi in jutri ob 3., 5-, MS. in 9^4 uri zvečer. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.—y$ 13. VESTI —r- Darujte za spomenik blagopokojnemu kralju AlčKgandru L Zedinitelju. ^Nabiralna akcija- za šponTeTTflc" je "v poTnem razmahu. Požrtvovalni prijatelji so z nabiralnimi polarni pridno na delu. Pisarna odbora je razposlala veliko število pozivov na razne ustanove, posameznike itd. za prispevke. Naj ne bo nikogar v dravski banovini, ki bi se hotel odtegniti tej plemeniti patriotski dolžnosti. Slehernik lahko daruje vsotico! Tek-mujmo med seboj, da omogočimo Ljubljani čim prej postavitev dostojnega spomenika našemu narodnemu Vodji, ki je vse svoje — žal tako kratko življenje — z nadčloveškim samozatajevanjem posvetil blaginji svojega jui»oslovenskega naroda in ki je pade! v službi naroda. Potrebne informacije se dobe v pisarni podpisanega odbora, ki se nahhaja v palači Trboveljske premogo-kopne družbe (Gledališka ulica) IV. nadstr. telefon št. 89-53. Čuvajmo Jugoslavijo! — Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitclju. — Nov komisar v Udruženju rezervnih oficirjev. Na mesto dosedanjega komisarja Uduženja rezervnih ofirirjev in ratnikov vpokojenega generala Jok^ima Gajića je imenovan generalni inspektor notranjega ministrstva in sodni polkovnik Gjorgje Grj »rgjevič, ki ima nalogo v najkrajšem času klii-ati kongres udruženja, na katerem bo izvoljena redna uprava. Morda se bodo končno razmere v organizaciji naših rezer-v tih oficirjev uredile in bo spravljen s sve-t.\ radi muČea spor med centralno upravo in bivšim ijuMjan^kirn pododborom, ki je prinesel organizaciji neprecenljivo škodo. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz J ose lova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Romanje Jadranske straže na Ople-nac. 6. maja priredi Jadranska straža za svoje Člane romanje na Oplenac, kjer se bo več tisoč članov poklonilo manom kralja mučenika. — Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Emanuel Fertl. — Smučarske vlake so že uvedli v Zagrebu in Beogradu, tako da bodo vozili že jutri Tudi naši smučarji bi bili Železniški upravi zelo hvaležni, če bi se jih usmilila in jim omogočila cenejšo vožnjo Na Gorenjskem sicer še nimajo snega, razen v planinah, pač pa ga ima Do-lenjska A zdaj kaže, da ga bo dobila tudi Gorenjska, saj se je močno pooblačilo in dopoldne je že rahlo naletaval sneg Upamo, da bodo smučarji prihodnjo nede ljo Že imeli na" Gorenjsko in Dolenjska svoje vlake, ki naj bi se ustavljali sam« na večjih postajah, kjer je pričakovat\ da vstopijo smučarji, vračali naj bi se pa tako, da bi smučarjem ne bilo treba čakat še več ur na postajah, potem ko smuka ni več mogoča Zadržkov pri uvedbi smučarskih vlakov menda ne bo, Če je min: strstvo na tozadevni predlog že pristalo Prvo T«'m nova DAMSKU GODBA s petjem slovenskih narodnih pesmi gostuje VSAK VEČER v % aru K O W4« V soboto in nedeljo odprto vso noč! — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št 6 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o že nitv: častnikov, vojaških uradnikov, pod častnikov, kaplarjev in redovov (mornar jev> v vojsk:, mornarici, obmejni četi In orožništvu, navodilo za plačevanje letne takse za bicikle, odredbo o reflektornem steklu na vozilih, objavo o sklicanju ban skega sveta dravske banovine, razglae navodila za prevoz blaga z motornimi vozili, razglas o gasilskih aparatih za avtobuse in razne objave iz »Službenih No-vin« — Občni zbor obč. org. JNS na Viču bo jutri ob 10. dopoldne v dvorani Sokolskega doma na Viču Po poročilih funkcionarjev bo imel poročilo o politični situaciji narodni poslanec g. Albin Koman. Članstvo in somišljeniki vljudno vabljeni. — »Boj proti tuberkulozi«. Protituberku-lozna liga v Ljubljani bo pričela s 1. februarjem 1^35 izdajati svoj vestnik »Boj proti ruberkulozi« List bo izšel prvo leto štirikrat, vsaka številka na 16. straneh. Vabimo, ia naroče list vsi. ki znajo ceniti važnost -Mtituberkufozne organizacije za izvedbo lojenega skrbstva za tuberkulozne. List ti ■ prinašal poliudno znanstvene članke iz . *eh področij zdravstvene borbe zoper jeti-ko kakor tudi poročila o delovanju za pobijanje jetike doma in v inozemstvu. Naročnina za list znaša prvo leto 10 Din. Kdor želi list naročiti, naj javi svoj naslov na Upravo Narodne protituberkulozne lige, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Prosimo tudi tvrdke, da podpro izdajanje lista z naročilom inseratov. — »Planinski vestnik« v novem letu. Prejeli smo prvo letošnjo številko slovenskega »Planinskega vestnika«, ki stopa v 35. leto. Ze zunanja oprema prijetno preseneča. Naš priznani slikar grafik Trpin je napravil krasno simbolično sliko — križ vrh Skriati-ce v treh barvah, kar učinkuje izredno efektno. Tudi vsebinsko je prva letošnja številka »Planinskega vestnika« zelo bogata, saj prinaša prispevke številnih pionirjev našega alpinizma, najdemo pa v nji tudi mnoog novih imen, kar priča, da si je vestnik pridobil nov krog sotrudnikov. »Planinski vestnik« izhaja 12krat na leto in stane v tusemstvu 40, v inozemstvu pa 60 Din. Nanj mora biti naročen vsak naš planinec! Restavracija „SLON" DANES ZVEČER DOMAČA ZABAVA S PLESOM! — Snežne razmere na Vršiču so izvrstne. Okrog Erjavčeve koće na Vršiču je 60 cm pršiča na meter visoki stari snežni podlagi; srnuški tereni so prav ugodni ter je koča oskrbovana ob nedeljah in praznikih. Ob 3ohinjskem jezeru je ponoči zapadel pršič ter sta postojanki Sv. Janez in Z-latorog polni zimskega čara ter nudita nedeljskim turistom potreben oddih: od Zlatoroga je izhodišče na Planino na Kraju, ki je znana po svojih krasnih smuških terenih; smučar prenoči v soboto v Zlatorogu ter se povzpne zjutraj na snežne vrhove. Dom n. Krvavcu leži na planjavi, ki nudi smučarju popoln užitek; dostop iz Cerkelj je prav složen ter vozi reden avtobus iz Ljubljane do Cerkelj. Na Veliki Planini je prav dobra smuka proti Tihi dolini; danes v soboto je šla skupina izletnikov SPD h koči ter bo v nedeljo živahna smuka okrog planinske koče. Pot do Doma v Kamniški Bistrici vodi po novo speljani vozni cesti ter je Dom stalno oskrbovan z vsem potrebnim ter razpolaga s toplo korjenimi sobami. — Nova številka »Našega vala«, ki je pravkar izšla, prinaša na uvodnem mestu izredno zanimiv razgovor z našim najpopularnejšim dramskim pisateljem g. Vom-bergarjem, ki govori o naši ljudski in radijski igri, o razmerah na naših ljudskih odrih in o razpoloženju Narodnih gledališč do njih. Pesnik Mile Klopčič, ki je pred kratkim Lzdal zbirko »Preprost* pesmi«, je prispeval »Cesta pred pomla" jo«, Mihail Zoščenko je' zastopan z duh-vito satiro »Senčnik«, Anton Ingolič i dramo »Zgrešena pota«. Sel Catlni z ro manom Emilio Berenini, bogati sta modna in tehnična rubrika, ki žanjeta najlep še priznanje vseh radijskih amaterjev Izredno zanimiv, poučen in bogato s sli kami opremljen je strokovni članek »Od oddajne postaje do sprejemnega aparata«, ki nas uvaja v skrivnost radijskih prenosov. Za naše gospe je Eva Radičeva prispevala izredno zanimivo »Kulturo telesa«, posebna priloga nas seznanja z novimi filmi in z novimi deli naših kipa.r jev Zahtevajte brezplačno na ogled ta naš najboljši in najcenejši tednik. Mesečna naročnina stane le 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, LJubljana. nimajo do gozda nobene pravice. Posredovali so orožniki, pa tudi to ni nič pomagalo. Huseinbegovič je končno prodal gozd in tvrdka, ki ga je kupila, je postavila gozdarja Janka Maksimo vica, ki je opozoril kmete, naj ne sekajo dreves, pa so se začeli sklicevati na svoje dozdevne pravice. Tvrdka je končno prosila oblast za posredovanje in v gozd je prišlo 10 orožnikov, da bi napravili red. V gozdu je sekalo ta čas okrog 70 kmetov drevesa. Orožniki so jih pozvali, naj odidejo iz gozda, toda kmetje jih niso hoteli ubogati. Na ponovni poziv so orožniki ustrelili v zrak, na kar se je vnela srdita bitka, ker so kmetje hoteli napasti orožni ke s sekirami. Mrtva sta obležala kme ta Nedo Gjurič In Pavao Dragic, mez n**-kaj časa so pa izginili i nervozni znaki i sivi lasje, ki so zopet potemnelL Pač pa niso dobili prvotne barve brki. ki so n:u tudi osiveli, temveč so izpadli Tu prihajamo do fenomena izgube las po silnem razburjenju. Po dr. Bouquetu je to edini primer te vrste, ki je bil kdaj abeležen. Pač pa poznamo irnogo primerov, ko človek izgubi lase samo deloma. Belgijski učenjak Bernard je pri- redil o tem pojavu zanimivo anketo. Tako pripoveduje o mladem mlinar je vem sinčku, ki je bil ostal sam v mlinu, pa je naenkrat prišlo več mož in začeli so odnašati vreče moke. Bili so domači, toda deček jih je imel za tatove m se fl* je zelo ustrašil. Čez nekaj dni so mu zaceli lasje v šopih izpadacL Nekemu drugemu dečku se je pa pripetilo nekaj mnogo hujšega. Vpričo njega so ubili očeta. Čez nekaj dni so mu lasje na polovici glave izpadli, druga polovica je pa ostala nedotaknjena. Površne posledice razburjenja pa ne zadevajo vedno las, temveč tudi kožo. Zdi se, da sta strah in groza včasih vzrok nekakšne furunkuloze. Kako pojasni., te pojave? Zdravniška kapaciteta 16. stoletja Lemnius je menil, da poganja velik str?' kri v notranjost telesa. Zato funeirajo organi samo nepopolno. Del telesne toplote se s tem izgubi, izgubljajo se r»a tudi iznod kože prihajajoče pare. čijih funkcija je hraniti lase približno tako. kakor se hranijo rastline z remeljskimi soki. Lasje ne dobivajo več hrane, zato začno Izpadati. Lebar opozarja na Msčnikova, . učil, da je osivelost delo talio gvan P pigmentožročih celic, s katerimi se \ ment — naravno barvilo las in dlak, — počasi pokrije in ki ga požro. Ta razlaga se pa nanaša na fiziološko normalno osivelost zaradi starosti. V primerih, o katerih govorimo, bi morali domnevati nenaden in silen napad teh celic in za njegov vzrok živčno razdraženost. Laumonier, ki je proučeval posledice silnega razburjenja v živčnem sistemu, pripisuje nenadno osivelost razdraže-nju velikega simpatičnega živca, zlasti njegove cervikalne partije. Laboratorij za nebotičnike Širša javnost si težko misli, koliko poskusov je treba, predno začno graditi nebotičnik Preiskati je treba stavbišče, kjer bo nebotičnik stal, kar traja včasih več let. kajti prodreti je treba globoko v zemljo ln proučiti vse njene pla- sti. Seveda govorimo o ameriških nebotičnikih, ki se močno razlikujejo od našega. Zdaj. ko dosegajo ameriški nebotičniki za naše razmere naravnost neverjetne višine, ne vidijo ameriške oblasti jamstva za njihovo solidnost in varnost samo v teoretičnih računih, temveč zahtevajo tudi predhodne praktične preizkušnje. V prvi vrsti je treba vedno dokazati, da bo poslopje dobro kljubovalo pritisku vetra čigar sila se računa povprečno kakor pritisk 140 kg na kvadratni meter. Zato je dala adaj uradna gradbena pisarna uraditi poseben laboratorij na gradnjo nebotičnikov. V tej pisani! Je velik veterai predor, na enem koncu razširjen v obliki lijaka- V predor postavljajo modele zasnovanih nebotičnikov in spuščajo na nje vetrova od naj* rahnejših do najmočnejših. Na moder lih so pritrjeni zapisovalni instrumenti in po njihovih beležkah sklepajo o so* lidnoatJ stavbe ali o potrebi Icpremem-be v njenem načrtu. Tako dobe ne s*" mo izkšunje o solidnosti in varnosti stavbe, temveč tudi o njenem zračenju, ogrevanju in praktični razdelitvi prostorov. Ugotovili so, da se visoki nebo-tičrnki pod pritiskom močnega vetra gubajo. Vrh največjega ameriškega nebotičnika Empire State Building se gu-ga včasih za 15 cm. Kaznenci zadeli glavni dobitek (ilavn: dobitek novoletne državne loterije v Carigradu v znesku 500.000 turških lir je dobilo osem kaznencev, zadrtih v carigrajski kazjn^'n'ci, in sicer Redžeb Mehmet. Sa;d Ibrahi, Mehrrrd Tsmail, Jusuf Abdullah Adžel Teto. Ali. Abuzer Pernat in Mehmet Feirhad. Srečni kaznenci pa n*so mogli prit! po d^nar. temveč so opravili to paztrkL Pet kaznencev mora skupaj odsedeti 5e 37 let ječe, kar pomeni, da ne bodo mogli takoj zapraviti denaria, ki so ga tako nepričakovano dob'li. Zato denarja tud: n;so tako veseli, kakor bi ga bili, če bi ne sedeli v ječi. Na^rotno ga :e od govor M: »C lavni dobitek mi je prinesel lepe tisočake, vendar pa teh 35 lir nočem plačati. Razmišljal sem o tem in prišel do sroznanja. da bi rte bil zaprt, če hi ne bil imel do'ga. A 5e bi ne bdi zaprt, bi ne bil kuoM sirečke, ki je zadela glavni dobitek. Iz hvaležnost1 do usode, ki mi je naklonila tako nepričakovano srečo, ostanem do zadnjega drve v zaporu, kjer me je doletela sreča.« — Pač Čudna logika. Grozen zločin V vasi Milef na Češkoslovaškem je bil storjen v sredo aločin, kakršnih pozna svet malo. 58-letni kajžar Franc SteLzner je stopil ponoči iz staje, da bi pogledal, kdo moti nočni mir. Mislil je, da so zunaj vlomilci. Na pragu je bil pa iz neposredne bližine ustreljen. Krogla iz lov&ke puške mu je prodrla prsa in s prestreljenimi pljuči se je nesrečnež mrtev zgrudil. Strel je zbudil njegovo 40-letno ženo Ano, ki je vstala, da bi pogledala, kdo strelja. V veži jo je pa prestregel morilec in udaril s puškinim kopitom po gtevi, da se je zgrudila. 2e na tleh ležečo je udaril še enkrat, potem jo je pa zavlekel na posteljo. 2ena je bila sicer teiiko ranjena, vendar pa ni izgubila prisotnosti duha in delala se je mrtvo. Le tako se je rešila, kajti morilec je mislil, da je že mrtva in ni več udrihal po nji. Po zločinu je prebrskal morilec vso izbo in ko je našel jed, je mirno sedel in se najedel. Potem je odšel v stajo in končno prišel do čumnate, kjer je spala 14-letna dekla Marija Mathieva. Zagrozil je ubogemu dekletu s puško in nožem in jo posilil, potem je pa začel zopet iskati denar. Ni pa našel ključa od predalčka, kjer je bilo spravljenih 1200 Kč. Orožništvo zasleduje morilca, o katerem domneva, da je pobegnil čez mejo na Bavarsko. Ker imajo njegov to-čen opis, se ne bo mogel dolgo skrivati Požurfti se mora, — Gospodična, za vas bi Šel »a konec sveta. — No, potem se pa le r*žurite, sicer bo prepozno! Zimski sport v Kranju V neposredni bližini Kranja je mnogo lepih srau£allš£, samo urediti bi jih bilo treba Krunj. 18. januarja. Ako se peljeuio iz Ljubljane na Gorenjsko, imamo do Kranja samo ravnino. Kranj pa je nekako začetek hribovitega sveta, ki je pripraven za smučanje Smučišča okrog Kranja lahko razdelimo na dva dela: na levem hi desnem savskem bregu. Na desnem bregu imamo Sv. J ost in fcmarjetno ^oro, ki gospodujeta nad neštetimi malimi grički ln vzpetinami Smučanje po teh pobočjih je selo prijetno in nudi navduaeonemu smučarju mnogo užitka S strmine drsiš v protiatrmino; wnu-Ski svet omogoča izvedbo tekem v obliki različnih p en tel j ln osmič. Severna stran Sv. Josta tn Šmarjetne gore je zelo strma in popolnoma senčnata, zato je sneg tam vedno odličen in omogoča tekme v smuku in slalomu. Z malimi korekturami bi se dala napraviti odlične tekmovalna steza za smuk a vrha Sv. Jošta do postaje Sv Jošt. Izsekati ->i bilo treba nekaj gostega gozda ln premostiti nekaj jarkov. Stroški bi bili malenkostni. Ravno tako bi b'.la tehnično dovršena tekmovalna steza za slalom s šmarjetne gore na severozapadnl strani Obe stezi bi sedaj lahko napravila podružnica SPD ki bo v kratkem gospo* dar Šmarjetne gore. Tako bo postala Smarjetna gora priljubljeno zbiraTSČe smučarjev, turistov in tekmovaleev. Na severni strani šmarjetne gore »o tudi vež-bal'šča ob poti v Besnico. ki imajo »redi senčne lege vedno dober an^p Tu je tudi sokolska skakalnica, ki je bila letos deloma popravljena Predvsem je izbol)San nalet. Sokolsko društvo v Kranju jo ima namen preurediti v večjo, da bo omogočala skok? nr*»ko 40 m Na občnem sboru ie bil odobren kred't in spreiet načrt na***«**! «muč^T^k«»ara uč'teHa g. Milana Košnika. Projejcl 1e predviden tako, da ae bo sedanji nalet pomaknil više, most in del doskočišča pa se Zgradita umetno iz lesa. Iztek se izkoplje in se ga zaključi s protiatrmino. vrhu katere je predviden godbeni paviljon. Poleg tega bi se ob straneh izteka a prldobllenlm Iskonom zgra-dtte tribune a sodniškem stolpom Prav na vrhu je predviden plateau za tekmovalce. Frolskt 1« predviden tako. da bo Igra jena skakalnica v treh etapah. «Na južni atraju šmarjetne gore leži pn začetnikih priljubljena Torklja, ki ima p* to slabo lastnost, da leti na solnem strani Na levem bregu Save pa imamo svet boli položen, kex leti v ravnim. Ker Je svet tu solnčen, je manj ugoden za tdealnp smučanje. Tu je smučajo zlasti začetniki, posebno nežni spol. Zlasti svet v $trabeci dolini in proti Rupi in PredosJju Je anan Sem jo mahno v.iak, ki ima prvič, smučk na nogah Smučanje goji v Kranju predvsem Sokolsko društvo, zlasti tekmovalno smučanje.. Premalo painje pa je doaedsj posve* čalo turizmu ln začetnlakemu smučanju Na zadnjem sestanku smučarskega odseka je bilo sklenjeno, da prevzame turno smučanje br. prof Alojz'.J Mercun. ki bo delal v začetku izlete v kranjsko okolico, kasneje pa tudi v planine. Začetnike bo vežbal br Mirko žgur. obenem pa tudi tekmovalce moškega naraščaja. V preteklem letu je tekmovajo na raznih prireditvah okrog 130 tekmovalcev kranjskega Sokolskega društva; predvsem mnogo dc-ce. Največ uspeha je pokazal moški naraščaj, ki je pri župnih tekmah v močni konkurenci gorenjskih smučarskih tekačev zasedel mesta od 5 do 12 Prav je tako, mladina bodi izvor naše moči ln ponosa. Nimamo vzrokov, da ne bi z natboljAi-m! nadami zrli • bodočnost. V evojih vrstah imamo preizkušene tekmovalce: Zde no Aimanovo, ki je večkratna aavezna prvakinja v smuku in teku. Jožeta Selana ln Tir.eta Hedineka. Smučarskemu odseku, ki mu nač l.luje br Milan Košnik. ki ima izpite za smučarskega uč'telia pri 8J*D ln pri JZSS želimo pri letošnjih prireditvah mnogo usneba Predvideno ie. da se kranjski tekmovalci udeleže žuonih tekem v Skorji Loki ln savezn'h v Bohinju Radi pa ee bodo odzvali tudi o«tal'm pr'redlt" vam v okolici. Sicer pa najdeš ob nedeljah smučarje Iz Kranja po vsej Gorenlskl. nameravalo celo posef ti slavno Polaevo na Dolenjskem V februarni bo prirejena v Kranju tekma v smučarskih skokih, v smuku, slalomu ln teku za vse oddelke. Drsat pa se hodijo Kranjčani na lepo urejeno drsališče velstrsrovoa y Havnika ali pa v Stra*^*n Sedet**. 20. fanuaria 7 30: Kmetijsko predavanje: O lanu. 8.00: Na vrat na nos! (nekaj koračnic na ploščah). 8.30: Poročila. 8.30: Onje^ki koncert. 900: Versko predavanic 915: Prenos cerkvene elasbe iz trnovske cerkve. °45: Iz Schubertove maše (plošče). 1000: Delavsko predavanje: Volitve delavk in nameŠč. zaupnikov 10 20: Sekstet Iz Brncc (na ploičahV. Korošce narodne. 10.40: Korošce narodne s spremi 'cvan iem radiiskega orkestra 11.40: Otroška ura. 12.00- Čas. radiiaki orkester (po žehah) 16 00 Snevoigra »Pri zlatem sod'ku«. 17.00; Nekat veselih orkestralnih točk na ploščah 17 30: Pevski zbor -Zvezda* iz Most 19.30: Nac ura: Snorerov poizkus za izdalo nrve^a hrv časopisa — tz Zagreba 2000: Čas iedilni list. program za ponedeliek 30 10: Akademski nevsU kvintet: Koroške narodne ?1 00- R^ii^ki orkester. ?1.30: Čas. poročila 2150: Radijski orkester, vmee klavirske solistične točke Vondraček (na ploščah) Ponedeljek. 21 tanuarfa. 12.15- Peer Ovnt suita na plohah. 12.50: poročila 13 00' £*s nekai zborovskih pesmi na plo^nh 18 00- Mlsdina, dom in avtoriteta. 18.20» Santel: Mala suita na ploščah 18 40- Slovenščina 10.10: Pravna ura. 10.30: Nac ura: Slovenha in nje narodna j nesem, nrenos v Zagreb in Beograd 3fl 00: Čas. Iedilni list. program za torek 20.10: | Prenos iz Hub*dove dvorane: Razlaga no- ; vih orgel 2100: R-*dirski orke**er 2^30: Čas. porodu, radi teki orkester. 22.30: Operetna godba na olo*čah Torek, 22 januarja. 11.00: Šolska ura: Jurčkova pot na Triglav — lutkovna igra (Sokol na Taboru). 12.00: Vojaška godba na ploščah. 12.50: Poročila 13X0: Čas, Po Gorenjskem po Kranjskem (plošče). 18.00: Otroški kotiček 18.20: O medu. 18.40: Nemščina. 19.10: Par kupletov za boljšo voljo — plošče 10.20: Čas, jedilni list, program za sredo 10.30: Nac. ura: Zadnji srbski despot prenos iz Beo-grada. 30.00. Ruska glasba: 1. Pevski dueti; 2. radijski orkester 21.30: Čas. po- ročila. 21.50: Slovenske narodne a sprenv ljevanjem radijskega orkestra 22.30: \tk-gleške ploSče. Sreda. 23. januarja. 12.15: Slovanske uverture na ploščah-12.50: Poročila, 13.00: Čas. vokalni koncert Ade Sari na ploščah 18.00: Plošče po željah. I8J0: Pogovor s poslušalci. 10.00: Sokolsko prosvetno delo 10.20: čas. jedil ni list, program za četrtek 10 10: čas. je-d'lni list. program za četrtek 10.30: Vae. ura: Oton Zunančlč — prenos V Zagreb in Beograd 20.00: Prenos iz ljubi janske opere, v odmoru čas in porodila. Četrtek, 24. januarja* 12.15: U daljnje Španije (ploiče). 12.50: Poročila. 1300: Čas. baletna »jorlba na nlo čah. 18.00: Vojni plini. 18.20' SmuJka tr*r Ijirblj. zims.ko:portnega podviveza. 1*.50 Srbohrvaščina. 19.20: Čas. jedilni list. pro gram za petek 10.30- Nac ura: l 'stanov*-tev vojnega ministrstva v Srbiji l. 1811 (.iz Beograda") 20.00- Prenos Iz Beograda 32.(0: Prenos iz Beograda 22.00: ča*. po ročila. 22.15: Radijski orkester Petek, 25 januarja. 11.00: Šolska ura: Na^a soseda Bolga rija. 12.00- Koračnice velikih mojstrov na ploščah 12.50: Poročila 13.00: Cas, oper ne arije na ploščah 18 00: Filozofski spre hodi: 11 duševni obraz naSe dobe 18.20: Ridiiski orkester 18.40: Literarna ura Slavko Jan recitira Klobčičeve Prenrostr pesmi 10.00: Radijski orkester 10 20- čas jedilni list. program za soboto 10.30: Nse ura: N O. (Iz Beograda) 20.00: Prenoa Bachovega koncerta iz Hubadove dvorane 21.30: Čas. poročila 21-S0: Rnditski orkester. Sobota, 26. januarja 12.15: Kino orgle na ploščah. 12.50: Po ročila 13.10: čas. orkester citer in mando lin na ploščah 18.00: radijski orkester 18.15: Aktualnosti. 18.30: Radijski orke ster 18-50: Francoščina 10 20: Cas, jedilni list. program za nedeljo. 19.30: Nac. ura: Sveti Sava, otvoritveni govor ima patriarh Varnava iz Beograda.. 2000: Zunanji po litični pregled 20.20: Oddelek »Sloge« Izvaja lahko glasbo 21.20: Gdč. Justina Dolenc poje božične pesmi. 2150: čas, poročila 22.10: Radijski orkester. A. Bohov: Nerešena uganka Zavil sem naravnost k moskovskemu psihijatru. Sprejel me je takoj z lj-u-hezmvostjo. kakršno kažejo navadno zdraviiikd, če imajo opraviti s tihimi norci. — Zdi se mi, doktore, da sem nenormalen človek, — sem dejal skoraj obupano. — Že mog-oče, — je pritrdi! mehko. — Na videz ste povsem normalni. Kaj vas ua boli? — Zob;"e, — sem mu odsrovoril. — Poskusite poiskati zobozdravnika. Jaz sem psihijater. — Saj sem že bil pri njem. — In kaj je vam rekel? — Poslal me ie k brivcu. — Kaj pa brivec? — Ne brijem zob, — je dejal. — Torej ... Doktor me je pogledal nekam začudeno in previdno ie stopil korak nazaj. — Ali že dolgo opažate to? — Kocine na zx>beh ? Ni še dolgo tega, ko sem tih prvič opazil. Najprej so mi pognale na zgornji čel tusti, zdaj pa še na spodnii Vsi Hud^e =o k"ljudje, meni pa rasto kocine znotraj. — To ie samo jd živcev. - me je tolažil zdravnik Vzel ie kniieo bolnikov ln me voraSa! nekam uradno: — Je bi'a vaše babice niianVa? — Ne kai takega pri starki nikoli nisem opazil. — Oče normalen? — Nič posebnega. Morda po vožnji v tramvaju . .. — Sorodniki zdravi? — Hvala. Samo en stric se malo pritožuje na podagro. — Čudno, — je dejal zdravnik zamišljeno. — Sorodstvena linija v redu, na zunaj zdrav, krepak . . . Odprite usta. Odprl sem usta z vso meni lastno dobrohotnostjo. Zdravnik mi je pogledal na zobe in radostno zamahnil z roko: — Da. na obeh Čeljustih so kocine. — Saj sem vam pravil, doktore. — Vi ste torej blazni. — Tudi to se vam povedal. — No. sicer pa tak norec — veselo se je zasmejal — vi si gotovo častite zobe s ščetko. — S čim naj si jih pa črstim, doktore, sem se branil rahlo. — pa vendar ne z nožem za odpiranie konzerv. — Ah. ti neumna mladina! Kupite si novo šce*ko. vtaknite jo v usta in začnite krepko drsmiti zobe. pa boste videli, da jo vzamete iz ust brez kecin. a kocine bodo v zobeh. Vaša nenormalnost izvira iz neizkušenosti . .. — Zdi se mi. doktore, da začenjam »-azumeti. — Bežite, bežite, prnatelj, — je dejal, odslovivši me, — zdravi ste kot riba. Poskusite izvleci kocine iz čeljusti s klešcicami za sladkor, vdihavatte svež zrak. vozite se z avtobueom. Inibite. iz-ocnoln'te tovarno za zpHn*5 ^četke in Čistite robe ra^e i rv-«*tcmi Na * viden ie! Telesno ste drugače zdravi? Žila bijp v redu 7 — Da Zdi .ee Vsa-i včerai ie btls še v redu. Ne vsm pa. kako je danes z njo. — Temperatura? — Normalna, doktore. Od 35 do 42 stopinj. — Kaj se je vam zmešalo? — Zato sem prišel k vam. Tudi toplomer sem vzel 3 seboj. 2al na toplomeru niso označeni delci. Morda imam od 43 do 56. Vzel sem toplomer, ga pomolil zdravniku in globoko vzdih ni l. — Pol ozke si ga pod pazduho, — je odredil zdravnik, — in poskusite sedeti deset minut mirno. Cez deset minut je vzel zdravnik toplomer in pogledal, koliko kaie. 2ivo srebro je ležalo spodaj v cevki. — Sodeč po tej temperaturi, — je dejal zdravnik zamišljeno, — ste ie pred tremi dnevi umrli. — Kaj še, doktore. Pred pol ure, ko sem bil kaznovan zaradi prehoda čez ulico na nepravem kraju, sem bil vsekakor še živ. Znova sem stisnil toplomer pod pazduho. Pokazal je okrog 41 stopinj. — Poskusiva ie enkrat, — je dejal zdravnik. — Dobro, pa poskusiva, — sem odgovoril. Zdravnik je pogledal na uro. Ko sva vzela toplomer izpod pazduhe, ni kazal niti ene stopinje. — Tu je midicina brez moči. — je dejal zdravnik. — Poskusite hoditi v gledališče, da se razvedrite, pijte več mleka zlasti bi vam pa priporočal, da si kupite nov tonlomer. a teea razbijte. — Ga bom raje komu podaril. — No, če imate družino, ga le podarite in iznebite se ga. Zbogom. Drugih defektov na sebi ne opažate? — Hvala, doktore. Vse drugo je v redu, razen zvonca. — Kakšnega zvonca? — Kako bi vam to povedal — zvonca, kakršne imajo na kolesih. Noć in dan mi zvoni po ušesih. — Ali dobro slišite? —Boljše ni mogoče! Tudi sosedje se pritožujejo Izkazalo se je, da zvoni tudi, če me ni doma. — V ušesih? — V ušesih. Zdravnik je vzdih ni 1 in s profesijonal-no kretnjo zopet odprl knjigo bolnikov. — Je babica pijanka? Ne. Je oče pil? Ne. Sorodniki? — Zdravi, doktore, c zvonec vendar zvoni. — Često? — Ponoči sedemkrat. Podnevi redko. — Čudno. Kakšno opremo imate? Normalno? Tako, opišite jo. — Na levi strani dVan. Pod divanom čevlji: na mizi Muza v okviru, cigarete, budilka — Norec! — Seveda, doktore, saj sem vam rekel. — Zakai m! niste povedali, da imate na rnlzj budilko? Od nje vam zveni v ušesih. — Saj je nisem navil, doktore. — Zato na zvoni Poskusite ustaviti zvonec p« b<^«te *j»bv^ mirno spali Poznam to storijo z budilko. Zdravnik se je dobrohotno nasmehnil, potrepljal me je po rami in me jel znova spremljati k vratom — Povsem normalni ste. Čitajte izdajo Akademije, poslušajte radio, je j te sadje, budilko pa vrzite skozi okno. Pojdite. — Hvala, doktore. — Segel sem mu v roko. — Izlečili ste me. A jaz sem bil že obupal, častna beseda . . . Vstal sem davi zgodaj, obrezal sem se ... — Kaj pravite, obrezali ste se? — Kakor vedno. Z nevarno britvijo. — S kakšno? — Z navadno. Izdelek domače tovarne. — Ali govorite resno? — Resno, doktore. — Vi torej trdite, da se človek lahko brije z britvijo domačega izvora? No, nič ne de. škoda Prepozno ste prišli. Srepo me je pogledal, potrkal s svinčnikom po mizi in dejal trdo: — Vaša babica je bila pijanka. Stara je vas nalagala ln tudi va? oče ie piL Vi tega niste opazili. Pa tudi vaši sorodnik] niso nič boljši. Pridite w četrtek. Dan vam priporočilo za umobolnico. Ali nočete zda i listka za prvo bolezen ? V takem ooložaju vas ne smem Tvustiti brez d orno/i. Jutri ie četrtek Ze d^a dni redim doma Pred menoj leže ©srul^na zo+ma šcetka. toolomer. ki kaze 41 stopinj, budilka in britev. Ali nai grym k zdravniku po prlpo-reC?« aH v Vn** debati-«* * ^zvo+n so* vjsteke industrije? 8Lrnu 6. »StOVENSfl NAROD«, dne ». 1935 HeUer: 21 Sibirski brzovlak ROMAN Gospa Nad j a je bila ločena žena visoke, vrtke postave in tako kačje mehke hoje, kakršno vidimo samo pri slovanskih ženah. Imela je temno plave lase in kakor mleko belo pok. Misel na po božam je njen?h dolgih prstov je mogla pognati moškega v blaznost ali pa v borzne špekulacije. Na vedno se je zgodilo drugo. V trenutku, ko se je plavolasi 'ugrač odstranil, je vprašala gospa Nadja plešastega tajnika, kdo je njegov gospodar. Tajn&ov odgovor jo je povsem zadovoljil; mož, za katerega je igral, je W milijonar v zlatih markah. Plavolasi igrač se je vrnil in v pogovoru med njim in gospo Nadjo je postajal vedno živahnejši, dokler ga ni prekinil predrzen turec, sedeč na nasprotni strani. Kar tebi nič. meni nič je obdolžil kavalir^ gospe Nadje, da mu je ukradel obleko in denar, povrhu pa Še, da je blazen ki da je pobegnil. To bi bilo smešno, če bi ne bi'lo zelo žalostno. Toda kavalir gospe Nadje je sprejel to žalitev na kaj čuden na-čm. Užaljen po tuscu, zasledovan po krupieru in zapuščen po svojem lastnem tajniku, je vendar znal v zadnjem hipu zasukati stvar v svoj prilog. Tujca, ki ga je bil razžalil, je zgrabil za roko in od vedel na ravnateljstvo, gospa Nad-Ša je pa čakala, misleč, da se zdaj vrne tet zmagovalec. Toda nj se vrnil. Nihče se ni vrnil, niti on. niti tujec, niti tajnik. Kaj se je ugodilo? Tega nihče ni vedel. Govorili so vsi vprek. Baje se je izkazalo, da je piavoiasi igrač nemški general. Baje je poskusil umoriti tujca v zastavljalnici m zastaviti njegovo uro. Tujec naj bi bil po zatrjevanju enih mrtev, po zatrjevanju drugih pa aretiran. Njegov tajnik je po zatrjevanju eaii pobegnil z gospodarjevim denarjem, drugi so pa trdili, da so ga ujeli io mu vzeli ves denar. Take govorice so krožile, Če je pa kdo vprašal v pisarni, kaj je na tem resnice in kaj je s tem škandalom, so odgovorili: — Ničesar ne vemo, mi nismo slišali o nobenem škandalu. Samo eno je gotovo, da se v naši igralnici ne dogajajo nobeni škandali. Slednjič je gospa Nadja skomignila a krasnimi rameni in se odpeljala domov v svojo vilo. Slenila je bila pregnati si plavolase-ga igrača iz misli. Toda mož se ni dal tako lahko pregnati. Bil ni tak, kakor drugi. Njegov obraz je bil obraz svet-skega kavalirja, obenem pa nedolžen, kakor otroški. Nastopal je kot častnik, obenem je pa imel v kretnjah nekaj, kar je spominjalo na razposajenega šolarja. Govoril je mirno najčudovitejše stvari, priznal ji je ljubezen, čeprav sta se poznala komaj pol ure. Tajnik je trdil, da je milijonar in tujec je zatrjeval, da mu je ukradel obleko. Skratka, bil je zagoneten in gospa Nadja se ni mogla iznebiti misli nanj. Tistega večera je povabila gospa Nadja nekaj prijateljev na večerjo, tri gospode in dve dami. Gospodje so bili trije zelo distmgvirani tujci, ki se je bila z njimi seznanila v kazini, Anglež, Francoz in Italijan. Bili so tudi zagonetni. Gospa Nadja ni vedela, kaj so, vedela je samo, da so zelo distmgvirani in da se zanimajo za politiko. Spoznali so se enako dobro na Alma- nah de Gotha, kakor na navaden koledar, poznali so vse intrige na Wilhelm-strasse, kakor tudi protiintrige na Quai d'Orsay. Poznali so može, ki so imeli v rokah niti v Westminstru, v Pa-lais Bo ur bon in Monte Carlo. Nazivali so Llovda Georgea L. G., Giollitija piska-vi dedek in Mustafo Kemal pašo Mu-stafček. Iz njihovih pogovorov je sledilo, da so se udeležili mirovne konference v Versaillesu in da so imeli velik del zasluge na tem, da se je posrečila. Dalje je sledilo, da so bili v Gdinji zato, da bi uredili razmere novega svobodnega mesta. Gospej Nad ji so ti znanci močno imponirali. Niso ji bili mani njihovi priimki. Z diskretnimi nasmehi so ji namignili, da jih politični oziri silijo nastopati napol inkognito. Medsebojno so se klicali monsieur Ray-mond, mister David in signor Orazio. Sami in Nadja so se smejali tem krstnim imenom kot posrečenemu, toda napol prozornemu maskiranju. Mister David in signor Orazio sta nazivala gospo Nadjo madame Hinska. Monsieur Ravmond je bil najstarejši, imel je zoperen sokratski obraz z ostrimi očmi in bil je nekoliko plešast. Obraz mistra Davida je bil kakor iz kavčuga zgneten. Imel je jamice na bradi in na licih. Rad je imel besedne igre in ča-rovniške vragolije. Signor Orazio je bil končno enako mladih misli, kakor narod, ki mu je pripadal. Klical je slavo vsem nazorom, če jih je kdo izgovarjal v izvestnih presledkih. Gorel je od navdušenja pri najmanjšem superlativu, oči so mu žarele. Njegovi črni lasje, ki so bili po sredini razčesani, so štrleli kvišku kakor dve krili, da je bil močno podoben Mefistu- Iz Maribora — Akcija za spomenik kralju Zedlnite-IJu. V mestni posvetovalnici se je vršila v četrtek zvečer važna seja eksekutive spomeniškega odbora. Na dnevnem redu so bila predvsem finančno propagandna vprašanja. V ospredje so stopili trije važni momenti: ali naj bi se akcija za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju združila z akcijo za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju? O tem bo razpravljal in odločal poseben idejni odsek Nadalje so razmotrivali, kje naj bi stal spomenik kralja Zedinitelja. Za najprimernejši prostor so smatrali Trg svobode. Tudi še ni določeno, ali naj bo spomenik Likoven, figuralen ali arhiktektoničen. Sicer pa ak-oija zelo zadovoljivo napreduje. — Nocoj bodo v gledališču nastopile živali. Po daljšem presledku bo nocoj zopet krstna predstava slovenskega dela. Uprizorili bodo najnovejše delo mariborskega podžupana ln književnika Rudolfa Golouha »Od zore do mraka«. Med novejšimi slovenskimi deli pomeni »Od zore do mraka« redko ln duhovito zanimivost že zarad tega, ker je Goloub dal vse besedilo spregovoriti živalim. Delo je žgoča satira na sodobnost, ki je v avtorju našla ostrega sodnika. To krstno predstavo, ki zahteva tako od igralcev kot od tehnične plati izredno mnogo truda, pripravlja Jože Kovic. Nastopijo ZakrajŠkova (kobila), Starčeva (pavica). Kraljeva (lisica), Gorinškova (sraka), Barbičeva (sinica). Savinova (jerebica), Grom Oerv), Gorin-šek (medved). Pavle Kovic (osel). Furijan (konj). Skrbinšek (jastreb), Nakrst (slavec) in Blaž (kalin). Prolog in vmesna besedila govori režiser Jože Kovic. — Obsodba drznega vlomilca. Pred senatno trojico (predsednik dr. Tombak, prisednika dr. Kotnik in Kolšek) se je zagovarjal poklicni vlomilec 3S!etni Prane Domadenik. Obtožnica, katero je zastopal dr. Hojnik, mu očdta. da je vlomil lam 32. decembra v sobo služkinje Marije Bel-čeve v Taborski ulici in ji odnesel kov- čeg z raznim perilom v vrednosti preko 600 Din. ze naslednji večer pa se Je Sb-toženi Domadenik vtihotapil na dvorišče materijalnega skladišča na koroškem kolodvoru. Razbil je šipe na skladišču in s*> splazil v notranojst Noeni čuvaj, ki je zapazil razbito okno, je poklical tovariša, ki je zastražil skladišče, medtem ko Je prvi poklical policijo. Ko je obdolženec spoznal, da se je ujel v kletko, je skušal pri drugem oknu pobegniti, toda — padel je v rok"1 policije Obtoženec je oba vloma priznal. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in dva meseca robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta — Vlomilec bo po prestani kazni pridržan, ker se j*> sodišče prepričalo, da je eploin<. nevaren. — Zanimivo francosko predavanje. V ponedeljek zvečer bo predavala v dvorani Ljudske univerze priznana predavateljica ga. Anthoine iz Pariza, ki nam bo v francoščini orisala lepote francoske riviere. Zanimivo predavanje bodo sprem ljale skioptične slike. — Nedelja v gledališču. V nedeljo ob 15. uri popoldne bodo v mariborskem gledališču ponovili melodijozno Fallovrs opereto »Štambulska roža«, ki prikazuj* življenje na daljnjem orijentu. Pri predstavi veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri pa bo prva repriza Golouhove bas ni za odrasle »Od zore do mraka«. — 4 mesece zapora za 15 litrov vina. Prav občutno kazen je dobil 451etni delavec Franc Senekovič iz Loian, ker Je kradel vino. V družbi svojega tovariša se j*» Senekovič splazil v klet dr. Vilimeka i Ložanah in ukradel 15 litrov vina, vreč1 nega 90 Din. Tatvina je Senekovlča spra vila na zatožno klop. Na glavni razpravi je obtoženec včeraj priznal tatvino vina in se zagovarjal s edino bedo, v kateri je živel. Razmere so ga prisilile, da Je se gel po tujem vinu, ki ga je v Mariboru prodal, da si je lahko kupU najpotrebnejša za prehrano. Senekoviča je mali kazensk' sena okrožnega sodišča v Mariboru ob*<^ dil na 4 mesece strogega zapora. MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA ZA DAME IN GOSPODE KAVARNA— HOTEL - RESTAVRACIJA .1 A \ k O i\ O V A K. JESENICE VELIKA IZBIRA MANUFAKTURE IN PLETENIN VSEH VRST ZA ZIMSKI SPORT NAJBOLJŠE KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH IZ LASTNE TOVA RNE PLETENIN V RADOVLJICI. — V RESTAVRACIJI TOČIM NAJBOLJŠA VENA IN POSTREŽEM S TOPLIMI IN MRZLIMI JEDILI. SPREJEMAM ABONENTE NA HRANO PO DOGOVORJENIH CENAH. — V MODERNO OPREMI JENI KAVARNI JE GOSTOM NA RAZPOLAGO BILJARD. ZA ZABAVO JE POSKRBLJENO Z REPRODUCIRANO GLASBO, PRI DRUŽABNIH VEČERIH IN POSEBNIH PRILIKAH PA BODO SODELOVALI RENOMIRANI ORKESTRI ALI JAZZI. GOSTOM SO NA RAZPOLAGO NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI DNEVNIKI TER ILUSTRIRANI LISTI IN REVIJE- V POSLOPJU SO LEPI PROSTORI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IN KLUBSKE LOKALE. — V HOTELU SO ZA TUJCE TRGOVSKE POTNIKE, SMUČARJE IN TURISTE NA RAZPOLAGO UDOBNO OPREMLJENE TOPLE SOBE S TOPLO IN MRZLO VODO. ZA STEVTLNI OBISK SE VSEM VLJUDNO PRIPOROČA JANKO NOVAK MALI OGLASI V vaen malih oglasih /eijs Dese da 50 para, daven Din 2.— Najmanjši znesek za mali %iax Din 5.—. davek Din Z.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, lahko tudi v znam icah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilofct] znamko — Popustov za male oglase ae priznamo NlPKMlfolNI ENONADSTROFNA HISA na" prometnem kraju v Ljubljani z gospodarskim poslopjem in obširnim dvoriščem naprodaj. Hiša je v dobrem stanju in vsa podkletena. Prostori primerni za izvrševanje gostilniške obrti ali za trgovino. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 439 PRODAM RADIO-APARAT 4-cevni, prodam za 950 Din. — Rastja, Urina sela. SPALNICO i Spe rano), s psiho in ogledalom prodam za 2200 Din. — L Bi-tenc, mizar, Ljubljana, Gosposka ulica št. 10. 442 POZOR! HRANILNO VLOGO Din 30.000 podeželske posojilnice, včlanjene pri Zvezi slovenskih zadrug Ljubljana, prodani ■ najvišjemu ponudniku, eventuelno kupim razno blago za trgovino. — Dopise na upravo. »Slov. Naroda< pod »Prilika POHIŠTVO! spalne is kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon št. 2780. 70/T PREMOG, DRVA, karbopaketl. — Slovša Pran, Kolezljska ulica 19. — Telefon št. 3934 68/T SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komenskega ulica 84 6/L Ia ZIMSKA JABOLKA mosanegar, bobovec, bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. — Pri večjem odjemu znaten popust. - Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. 370 SUHA BUKOVA DRVA in žaganje dostavlja tudi na dom — Ivan žiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Telefon 22-44. 422 POVRŠNIKE >bleke. perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJTJ, LJubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L GE KRATEK ČRN KLAVIR (Stutzflugel) z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, takoj prodam zaradi selitve. —r Ogledati pod Rožnikom, Cesta L št, 9, pritličje (vila Jax). — Ogleda se danes in jutri. 430 Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun. Klavirfi! Planini! od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hotel, SOngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 Kapajte na obroke »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L STARA PIHALA (inštrumente) kupi Farkanv, Zg. Petrovci J24, p. Petrovci, Prekmurje, Me«uB pireom ut«4 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta, svakinja, gospa ANICA BRODNIK, roj. KALIN soproga učitelja v Mostah dne IS. t. m. ob 5. uri popoldne po kratki, mučni hol—Ž, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 20. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Veliki štradon št. 6 (Trnovo), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. januarja 1935. Globoko žalujoči soprog ANTON, sinček MITJA, mati, brat in sestri. GOSPOD srednjih let, dobrodušen in nesrečen v zakonu, išče priprosto intimno prijateljico. — Prosim neanonimne dopise na upravo »Slov. Naroda« pod 2>Soliden 43&c ZNANJA ŽELI GOSTILNIČAR trgovsko naobražen, srednjih let, z mlado, simpatično gospodično, ki bi imela veselje do te obrti in je sposobna v svrho skupnega sodelovanja. Slika za-željena, ki se na željo vrne. — Diskretnost zajamčena, Dopisi pod »Bodoča sreča 432« na upravo >Slov. Naroda«. SITUIRAN GOSPOD v zakonu nesrečen, mlad in postaven, želi znanja z ljubko in mlado gospodično do 23 let, ki bi mu bila zvesta in vdana prijateljica. Materialna podpora ni izključena. V poštev prihajajo tudi ločenke. — Cenjene ponudbe po možnosti s fotografijo naslovite nujno na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro >Lepa prijateljica 453«. I&ČEM ŽENSKO srednje, čedne postave, do 35 let staro, kot prijateljico. — Ponudbe s polnim naslovom in sliko, ki se vrne, na upravo »Slov. Naroda« pod »Prijatelj 437«. Strogo tajno! SLUZ9E PLAČILNO NATAKARICO in hotelsko sobarico iščem. — Hotel Lika, Gospić. MESAR. POMOČNIKA sprejme Bule, Mokronog. I KUPIM SENO kupim. — Ponudbe franko vagon na naslov: Herlah, Laško. VLOŽNICE VSEH BANK nakup in prodaja. — Financier, Zagreb, Ilica 9. ■3SDB 'M Drugi dnevni in večerni krojni tečaj za damska in moška oblačila se prične S. februarja 1935 Damski tečaj je tudi jako priporočljiv za privatno uporabo (ne šivilje) Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik strokovne šole LJUBLJANA, Sv. Petra c 4/H KOLODVORSKA BRJVNICA na peronu glavnega kolodvora se priporoča. — V nedeljah in praznikih odprto do 2. ure popoldne. 434 Jutri v nedeljo na Glincah v GOSTILNI PRI KALINU koncert, domača zabava; na razpolago so pečenice, krvavice ter pristna štajerska, dolenjska vina. — Se priporoča gostilničar Kalin. 441 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Kavarna do 4. zjutraj odprta. 5/L Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON«, Tavčarjeva ulica S 10/L ČITAJTE! Priliko imate, nošena oblačila, ki so še v dobrem stanju, dobro vnovčite pri „PROMET" Nasproti Križevniške cerkve. Istotam se prodajajo in kupujejo vsakovrstni drugi rabljeni predmeti. 443 Dobrinjski teran (liter Din 16.-) in kraška šunka okrepita vsak želodec To je potrdil že mnogo kateri gost gostilne Draga GuStin, Ljubljana, Kapiteljska ulica. Telefon 25-09. — V petkih se dobe razne sveže morske ribe. 450 VEČJO KOLIČINO DOG od brinja rabim za izdelavo sodov. — Kovačevič, Prijedor. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO, IZDELANO IZ ZAJAMČENO SUHEGA LESA, DOBITE PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH PRI TVRDKI IG. REPSE, HALOGA POHIŠTVA, LJUBLJANA, DVORNI TRG ST. 1. 453 Če oddajate ali «ščete stanovanje »glasujte v »SlovenftHe.ro Ni rodo« — Beseda para. Koline danes in jutri V HOTELU »METROPOL« Opozarjamo občinstvo na prvovrstno dolenjsko črnino liter Din 12.-. — Pridite in oglejte si novo o tvor j eni buffet, oddelek: gostilna za vse; vhod iz Kolodvorske ulloe! Oglasi v ^Slovenskem Narodu" imajo velik uspeh! ZAHVALA Najlepša zahvala za premnoge izraze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli povodom nesrečne smrti našega dobrega sina in brata, gospoda Stanka Moder Posebno pa se najiskreneje zahvaljujemo častiti duhovščini, železni carski godbi »Sloga« ter pevskemu zboru ^Narodne čitalnice v Šiški«, darovalcem vencev in šopkov ter končno vsem znancem in prijateljem ter vsem, ki so spremljali našega nepozanega Stanka na njegovi zadnli poti Ljubljana, dn* T9. januarja 1935 ŽALUJOČA DRUZENA Šivalni stroji od Din 160t> naprej. Otroški vozičk* od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 960.- naprej. »Sachsu motorji od Din 5000. Ceniki frankol naprej — pn Ceniki franko: »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovska c 4. Velika inventurna prodaja1 Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljnika itd. — po izredno nizkih cenah. !! SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA !! A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA, MESTNI TRG Urejuje Josip Zupančič, — Za >Naxodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del Usta Oton ChristoL — Vsi v Ljubljani.