PoStnina plačana ▼ gotovini
Leto 1X1. Stev. 153.
V umilan!, v soboto J. 'ulilo 19Z8.
Ceno Dm r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, večji inaerati potit vrata 4.—. Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
cSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova iiHca št. 5, L nadstropje.    Telefon 2034.
Upravmštvo: Knaflova nfica št 5, pritličje, — Telefon 2304,
Stanoiević in Davidovič obnavljata staro vlado z novimi liudmi
Včerajšnje in današnje avdijence šefov dosedanjih vladnih strank -Posvetovanja med Aco Stanojevićem in Ljubo Davidovicem - Iz hege-monističnih vrst napovedujejo obnovitev starega režima
Beograd, 7. julija. Včeraj so se na dvoru pričele konzultacije o položaju, ki je nastal po neuspehu akcije Ace Stanojevi-ča in po Radičevi izjavi, da ne more sprejeti mandata za sestavo koncentracijske vlade. V avdijencah so bili včeraj predsednik Narodne skupščine dr. Peric, za radikale Aca Stanoje-vič, za demokrate Ljuba Davidovič in zvečer za klerikalce dr. Korošec.
Danes dopoldne je bil sprejet od vladarja vodja muslimanov minister Spaho, Istočasno se je vršil daljši sestanek med Sta-nojevičem in Davidovicem, ki sta se potem posvetovala s svojimi somišljeniki, nato pa imela zopet daljši zaupni razgovor.
Opoldne so demokrati in radikali zatrjevali, da so se vsi na dvoru konzultirani politiki izjavili za obnovo dosedanje vlade in da je zato že sklenjena stvar, da bomo dobili zopet dosedanjo vladno koalicijo. Vendar pa bodo novo vlado pod vodstvom Ace Stanojeviča in Ljube Davidoviča sestavili docela novi ljudje, ki ne bodo odbijali KDK, temveč utirali pot za čimprejš-lje zbližanje ž njo.
Beograd, 7. julija. Po odklonitvi mandata za sestavo koncentracijske \iade s strani Stepana Radića, je nastal v razpletu krize kratek zastoj. Radičeva odklonitev je režimske kroge zelo presenetila ter jih spravila v veliko zadrego. Zavedajo se, da bi rodilo še nadalj-no bagateliziranje zahtev KDK dalekosežne posledice, na drugi strani pa zopet ne marajo pristati na solucijo KDK, da bi se razpustila Narodna skupščina in razpisale nove volitve, ker se boje, da bi v tem primeru hegemonistične stranke izšle iz volitev skrajno decimirane. Ta strah za mandate in za oblast je tudi največ kriv. da postaja kriza od dne do dne vse težja in da doslej še ni bil najden nikak izhod.
Včerajšnje avdijence
Po nasvetu Ace Stanojeviča se je vladar odločil, da bo, preden zopet komu poveri mandat za sestavo vlade, konsultira! najprej vse predstavnike parlamentarnih sku pin. Zato je bil včeraj opoldne pozvan v avdiienco predsednik Narodne skupščine dr. Peric. Za njim je bil takoj nato ponovno sprejet v avdi-jenco Aca Stanojevič kot predstavnik radikalske stranke. Njegova avdijenca je bila razmeroma kratka. Odhajajoč z dvora je Aca Stanojevič novinarjem izjavil, da gre še vedno za sestavo koncentracijske vlade.
Od 5. do 6.30 popoldne je bil v avdijenci Ljuba Davidovič. Z dvora je odšel v demokratski klub, kjer so ga pričakovali demokratski ministri in drugi poslanci, katerim je Davidovič poročal o svoji avdijenci.
Zvečer ob 9. je bil na dvoru notranji minister dr. Korošec. Ostal je na dvoru do 10. zvečer, nakar je odšel v vladno predsedstvo, kjer ga je pričakoval Vukičević z nekaterimi radikalskimi ministri.
Načrti hegemonistov
Pozno zvečer so se začele iz vlad* nih krogov širiti vesti, da je končen* tracija že definitivno propadla ter da gre sedaj samo še za obnovo doseda* nje koalicije, češ da po odklonitvi mandata s strani Stepana Radiča ter glede na stališče KDK, da se noče po* gajati z nobeno izmed dosedanjih ve» činskih strank, ni nobenega drugega izhoda. Zatrjevalo se je, da bo mandat po vsej priliki poverjen zopet Aci Sta* nojeviču. Ker pa Stanojevič radi svoje visoke starosti in slabega zdravstve* nega stanja ne bi mogel osebno voditi poslov predsednika vlade, naj bi se imenoval tuđi podpredsednik. To me* sto naj bi zavzel ali dr. Laza Marko« vič ali pa dr. Milan Stojadinovič. Iz=> med dosedanjih ministrov bi po teh verzijah ostala samo minister trgovine dr. Spaho in minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič, dočim naj bi ostale
potfelje zasedli najuglednejši prvaki dosedanjih koaliranih strank, tako da bi dobila obnovljena vlada kleroradi* kalske demokratke koalicije na zunaj popolnoma novo lice. V enakem srni* slu poročajo tudi današnji beograjski listi, ki naglašajo, da je postala kom* binacija s koncentracijsko vlado ne» mogoča ter da bo prišlo do obnovitve stare vlade, ki bo nadaljevala delo s sedanjo Narodno skupščino.
Znaki iztreznjenja?
Na drugi strani pa se še vedno raz* motriva možnost sprejema zahteve KDK po razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev. Vest, da je Italija voljna pristati na odgoditev ra=> tifikacije nettunskih konvencij, ki jo potrjuje tudi pisava fašističnega tiska, je vplivala tudi na demokrate, tako da so tudi že v njihovih vrstah govorili o možnosti sestave izvenparlamentarne vlade, kakor jo je predlagal Radič v svojem odgovoru kralju.
Kompromis glede razpisa novih vo= lite v bi se mogel po mnenju teh krogov najti na ta način, da bi bila Narodna skupščina zaenkrat odgođena do jese* ni, v jeseni pa razpuščena, tako da bi se volitve vršile šele prihodnjo spo* mlad, ko bi se duhovi že popolnoma pomirili. Nova Narodna skupščina naj bi nato razpravljala o drugi glavni za* htevi KDK, to je o reviziji ustave.
Taka rešitev sedanje težke krize pa ne gre v račune pristašem Vukičeviča, ki si za to na vso moč prizadevajo, da bi onemogočili vsak tak poskus, ker smatrajo, da bi se z obnovo dosedanje koalicije, če tudi z znatnimi osebnimi izpremembami v vladi, povrnila situa* cija popolnoma v njihove roke.
Avdijenca dr. Spaha
— Beograd, 7. julija. Danes dopoL dne so se na dvoru nadaljevale kon* zultacije šefov parlamentarnih skupin ali pravzaprav šefov vladnih skupin. Od pol 10. do 11. je bil na dvoru dr. Spaho. Odhajajoč z dvora je bil dr.Spa* ho zelo rezerviran in ni hotel dati no* vinarjem nobenih izjav. Zatrjuje pa se, da je dr. Spaho v avdijenci zasto* pal stališče, da lahko dosedanje vlad* ne skupine sestavijo novo vlado in na* daljuje delo v Narodni skupščini.
Konference radikalov
V predsedstvu vlade so se vršile ves dopoldne neprestane konference. Radikali so prepričani, da je zvezda Velje Vukičeviča za vedno zatonila in iščejo sedaj druge primerne osebnosti za vladnega predsednika. V prvi vrsti forsirajo Aco Stanojeviča. ki pa to me; sto odklanja in predlaga Marka Trif; kovica.
Sestanek med Aco Stanojevi-ćem in Ljubo Davidovicem
Dopoldne sta imela Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič daljši sestanek iz* ven Beograda. Kakor se iz hegemoni* stičnih krogov zatrjuje, sta se na tem sestanku sporazumela o načinu rešitve vladne krize; oba se strinjata v mne* nju, da radikali in demokrati ne sme* jo izpustiti situacije iz svojih rok.
Po tem sestanku se je iz hegemoni* stičnih krogov lansirala vest, da je za novo vlado že vse gotovo. Med demo* krati in radikali se baje že vrše poga* janja za razdelitev portfeljev. Po teh verzijah bi prevzel vladno predsedstvo Aca Stanojevič, za pomočnika pa bi mu bil prideljen Ljuba Davidovič kot minister brez portfelja. Razen tega za* htevajo demokrati notranje, zunanje in prosvetno ministrstvo ter ministr* stvo za šume in rudnike. Finančno mi* nistrstvo naj bi obdržal dr. Spaho. Za ministra notranjih zadev kandidirajo demokrati Dragutina Pečica.
Posvetovanja demokratov
Po sestanku z Aco Stanojevičem je odšel Davidovič v kabinet ministra javnih del, kjer se je vršila konferen* ca demokratskih ministrov. Nato so odšli vsi skupaj v demokratski klub, kjer je Davidovič poročal o situaciji. Po seji so demokratski poslanci izjav* ljali, da je mnogo verjetnosti, da bo prišlo do obnove stare vlade z novimi osebami. V vlado naj bi stopile pred* vsem tako osebe, ki bi bile kolikor to* liko po volji tudi opoziciji. Ta vlada naj bi nekaj časa še nadaljevala delo v Narodni skupščini, nato pa znova skušala priti v stike s KDK.
Drugi sestanek med Stanojevičem in Davidovicem
Po te hkonferencah sta se ponovno sestala Ljuba Davidovič in Aca Stanojevič. Zatrjuje se, da sta razpravljala o osebi, ki naj bi jo predlagala vladarju za mandatarja. Radikali zatrjujejo, da so prizadevanja vukičevičevcev, da bi posial ministrsk predsednk dr. Korošec brezuspešna, ker smatra večina radikalov, da pomeni padec Vukičeviča tudi padec dr. Korošca. Blejskega pakta, ki sta ga sklenila na svojo pest, radikalski kilub doslej še ni odobril in ga zato tudi ne prizna.
Po seji demopratskega kluba je bil v krajši avdijenci prosvetni minister Grol.
KDK
V vrstah KDK mirno čakajo na razplet dogodkov. Ugotavljajo le to, da Ljuba Davidovič tudi v tej priliki ni zavzel onega stališča, ki bi ga bil kot predsednk demokratske stranke moral zavzeti ako bi mu bilo ležeče na tem, da pride do končne ureditve odnošajev med prečani in srbijanci.
Danes dopoldne se je vršil daljši sestanek med gg. Pribičevičem, Nasta-som Petrovičem in Joco Jovanovičem. Po sestanku je Joca Jovanovič izjavil novinarjem:
^Razpravljali smo o politični situaciji, ki se nahaja pred odločilnimi trenutki. Će Stepan Radič jutri zapusti Beograd in odpotuje v Zagreb, dobimo jutri bržkone staro vlado. To bo le pobarvana vlada Velje Vukičeviča. Mesto Vukičeviča bomo imeli potem Aco Stanojeviča. Vse drugo pa bo ostalo pri starem. Vendar pa je treba verzije o obnovi Vukičevičeve vlade sprejeti z veliko ^ezervo, ker ni še nič gotovega ?n ?e lahko še vsak čas vse spremeni«.
„Stepan Radić ni mogel drugače postopati!"
Trezna in odkrita sodba beograjskih »Novosti«, — Hegemoni-stični voditelji so zamudili najugodnejši trenutek za pomirjenje,
— Kriza je vedno bolj resna.
— Beograd, 7. julija. Odklonitev mandata za sestavo vlade s strani Stepana Radića je režimovce skrajno presenetila in strahovito razburila. Dni so trdno računali s tem ,da se bo Radić zadovoljil z ministrskim predsedstvom ter da bo brez nadaljnega pristal na maitematično - strankarsko razdetiletv portfeljev, kakor je to bilo pri radikalih in demokratih doslej v navadi. Dočim so režimovski listi dan poprej Stepana Radića poveličevali kot velikega državnika in politika evropskega kova, je že naslednjega dne bil zopet najslabši človek pod milim solncem. »Samouprava«, ki je v nadi, da bo prišlo do sodelovanja med radikalima in KDK, v dolgih člankih pela slavo Stepanu Radiću, ga v večrajšnji št?v?lki strahovito napada ter ga slika kot največjega sovražnika države.
Nasprotno pa poštena beograjska javnost in nezavisni srbijanski tisk povsem logično in pravilno presoja postopanje g. Radića. Značilen je članek beograjskih »Novosti«, glavnega glasila zemljoradni-kov. List pravi med drugim:
»Gesta s. Radiča in odklonitev mandata je rezultat in fatalnih pogrešk, ki so se nizale zadnjih 10 dni druga na drugo. Po grozni tragediji v Narodni skupščini politični činitelji niso pojmovali tega historičnega god oka, ki pomeni prelom v politični zgodovini naše države. Z neverjetno lahkomiselnostjo so politiki iz vladne večine zamudili dragocen čas, da bi dali Hrvatom in prečanom iskreno zadoščenje. Mesto tega so dva tedna manevrirali in intrigirali kakor da ni bilo najstrahovitejšega dogodka v zgodovini hrvatsko-srbskih odno-
šajev. Vsa modrost glavnih činiteljev je bila usmerjena na to, da z intrigami povzročijo razdor med Pribičevičem In Radićem upajoč, da bo ranjeni Stepan Radić šel preko vsega, če se mu ponudi dekorativna vloga predsednika koncentracijske vlade«.
»Toda vsi so se prevarili v svojih računih. Politična in psihološka uganka, ki jo je predstavljal Stepan Radić, je bila rešena. G. Radić je napravi! dve veliki poN-ti&ni gesli, ki pričata o njegovi odločnosti, stopili v, odločilno borobo s srbijanskim! strankami za enakost in ravnopravnost, ker le tako se m^re in mora tolmačiti njegov sklep, da noče stikov s predstvaniki dosedanje vladne večine odnosno radikalne in demokratske stranke, ki predstavljata danes Srbijo«.
»Postopanje g. Radića je Po svojem značaju več kot navadna politična poteza in je zato izzvalo največjo zmedo med beograjskimi politiki. Lahko je kritizirati postopanje g. Radića s stališča politične oport.uii-tete, toda zakaj se merodajni faktorji ne po-globe v razloge, ki so napotili Stepana Radića in vodstvo KDK k takemu postopanju? Zakaj nočejo razumeti, da Stepan Radić ni mogel stopiti v razgovore s predstavniki strank, iz kojih vrst se je na njega streljalo in iz kojih vrst poteka morilec njegovih najbližjih in najbolj priljubljenih sotrudnikov? Će bo postopanje g. Radića rodilo vse logične posledice, potem moremo smatrati, da smo prešli v novo fazo srbsko - hrvaških odnošajev, ki po svoji ostrini in globini daleko presegajo vse dosedanje krize našega narodnega in državneca edinstva.<
L6wenstein ni mrtev?
Padec iz letala postaja vedno večja zagonetka - Pojavljajo se vesti, da gre le za borzni manever
Pariz: 7. julija. Osebni prijatelj na zagoneten način izginulega belgijskega bnakirja Lowensteina objavlja v »Pariš Midi« da]jšo razpravo, v kateri skuša razložiti, na kakšen način se je mogla zgoditi nesreča. L6\venstein je bil izredno delaven človek. Včasih ga je sredi dela tako premagala utrujenost, da je med delom zaspal. Običajno pa se ie kmalu zopet predramil in v polsnu mehanično nadaljeval započeto delo. Pisec domneva, da ga je slična utrujenost premagala tudi med poletom iz Londona v Bruselj. Nesrečo si razlaga tako. da je Lovvenstein v polsnu zapustil svoj sedež ter mehanično odprl vrata, ki vodijo na prosto in tako padel iz letala.
S kriminalnega stališča uvedena preiskava nesreče pa je ugotovila razne
okolščine, ki govore proti temu, da gre pri celi stvari zgoli za nesrečo. Nepojasnjeno je predvsem to, zakaj je letalo, ki je bilo v času ko se je po izpovedi pilota zgodila nesreča, še popolnoma blizu angleške ^bale, nadaljevalo polet na Francosko obalo in zakaj se ni takoi vrnilo do najbližje kopnine na angleški strani. Na franacoski strani letalo ni pristalo na letališču, marveč nedaleč v stran na zelo zapuščenem kraju sredi polja. Sumljiva je tudi molčečnost spremljevalcev izginulega L6\vensteina, ki nočejo o podrobnostih nesreče ničesar izjaviti. Začela te zato prevladovati domneva, da «p.j za skrbno inscenirani borzni manever pri katerem ie bilo potrebno, da se fingira L6\vensteinova smrt. Preiskava se z vso naglico nadaljuje in pričakujejo še senzacionalnih razkritij.
Tragična usoda Roalda Amundsena
Nobile se norčuje iz Amundsena. — Letalec Lundborg resen. —
Otežkočena reševalna akcija.
— Oslo, 7. julija. Vsi poznavalci severnih polarnih krajev so mnenja, da je izgubljeno vsako upanje na rešitev Amundsena. Iskanje je tem bolj otežkočeno, ker vlada neprestano slabo vreme. Ne samo v Norveški, temveč po vsej Skandinaviji vlada splošna žalost zaradi tragične usode Roalda Amundsena, ki je bržkone že definitivno izgubljen. Ves tisk skandinavski še vedno napada Italijane in se čudi vedenju Nobila ter poveljnika ladje »Citta di Milano«, ki s svojimi izjavami delata še neokusne šale na račun Amundsena, čeprav je žrtvoval svoje življenje za rešitev ponesrečene italijanske ekspedicije.
— Berlin, 7. julija. >Berliner Mittag-Zei-tiingt poroča, da je Nobile v krogu *vojih Častnikov na krovu »Citta di Milanoc imel govor, v katerem je dejal med drugim: >Amundsen pripada zgodovini kot mož, ki me je res skušal rešiti, toda brez uspeha.«
— Kingsbav, 7. julija. Dve lahki Švedski letali sta 6e včeraj dvignili kljub meglenemu vremenu k poletu na ledeno goro, na kateri se nahaja Viglierijeva skupina. Ponesrečencem sta vrgli živila in razne druge predmete. Enemu letalu pod vodstvom poročnika Schvberga se je posrečilo pristati i.a ledeni gori ter sprejeti na krov kapitana Lundborga, ker je on za nadaljna reševalna icln najbolj potreben. Rešeni letalec se nahaja sedaj na ekspedicijski ladji sKesU.
— Stockholm. 7. julija. Vojno ministrstvo j,e prejelo včeraj opoldne naslednjo kratko brzojavko: ?,Petek, ob 8. zjutraj Lundborg rešen. Tornberg.<
Vest, da je Lundborg rešen, se potrjuje. Sam Lundborg je brzojavil svoji ženi, da ga je rešil njegov tovariš poročnik Schvberg.
— Berlin, 7. julija. Po vesteh iz Kings-baya je akcija za rešitev ponesrečencev skoro popolnoma zastala. Ledolomilec >Kra-sin< je obdan od ledu in se ne more premakniti z mesta, razen tega pa se mu je ladi zlomilo krmilo. Tudi letala ne morejo stopiti v akcijo zaradi noste megle.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 277-10, Dunaj 801.5, Praga 168.5, Curih 10.956, Milan 298.5, Berlin 13.58.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 277.10, Dunaj S01.5, Praga 16S.5. Curih 10.956, Milan 298.5, Berlin 13.58.
Efekti: Vojna škoda 436—437. INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.13, Berlin 123.90, Milan 27.24, London 25.27625, Newyork 518.85, Pariz 20.35, Praga 15.375.
Jalitev" itaBjanskega kralja pred sodiščem
Zanimiva tiskovna obravnava« — Odgovorni urednik »Orjune«
oprpsčan
Državno pravdništvo v Ljubljani, ie tožilo pred tukajšnjim dežlenim kot tiskovnim sodiščem odgovornega urednika »Orjune« Jožo Špana iz Ljubljane, češ, da je kot odfovorni urednik objavil članek v »Orjuni« it 49 dne 21. novembra 1925. na sirarn 3 opredelek 5. članka -Gostje italijanskega konzulata«, katerega prvi stavek se glasi: »Navzlic najhujšem ogorčenju našega naroda radi izbruhov falittovske podivjanosti v Trstu se je vendar našlo med nami nekaj ljudi, ki so šli preko texa in se udeelžili slovesne recepcije italijanskega konzulata v proslavo rojstnega dne velikega krali a naroda zmagovalcev in herojev«.
Dalje je bil Špan obtožen radi članka v št. 7. dne 6. februarja 1926. na 3. strani v. 3. opredelku članka: »Ne damo svojih«, katerega zadnji stavek 3. odstavka se glasi: »Pa magari, da bi bila potem tudi zadušnica za samim slave in zmage pijanim diktatorjem Mussolinijem. ali pa celo za Velikim kraljem zmagovalcev pri Capore-tu in Vitoriju Venetu«.
Državno pravdništvo ie trdilo v svoli obtožnici, da ie Špan s tema člankoma žalil italijanskega kralja, torej tujega državnega poglavarja, zagrešil progrešek v smislu člena 52. in 53. zakona o tisku In ie predlagalo kaznovanje.
Naše ženstvo je zadnje čase že opetovano zahtevalo, naj bi žene s svojo objektivnostjo opozarjale na napake, ki jih delajo naši politiki v javnem življenju dan za dnem. Da manifestirajo to svojo iskreno željo, so sklicale ženske sestanek, ki se je vršil v četrtek v ženskem klubu v Beogradu. Sestanka se je udeležilo več sto žensk iz vseh slojev. Zanimivo je, da razen novinarjev ni bilo na sestanku nobenega moškega.
Zborovanje je otvorila predsednica Zveze ženskih pokretov ga. Štebijeva, ki je naglašala, da ženski pokret ni politična organizacija, vendar pa ne more biti mdiferenten napram načinu vodstva državne in narodne politike, niti ne more stati ob strani zdaj, ko se razpleta vladna kriza. Politična nevtralnost našega ženstva je v tem, da se drži nadstrankarskega, načelnega stališča. Odkar živimo Srbi, Hrvati in Slovenci v skupni državi, še ni bilo tako usodnega dogodka kakor je zločin v Narodni skupščini. Kar je prišlo po zločinu na dan je bilo strašno in bo Še strašnejše, če eni in druKi ne odstranimo vseh predsodkov in neiskrenih čustev. Vsi se moramo zavedati velike odgovornosti. Na sestanku hočemo ženske dokazati, da se zavedamo Tesnosti sedaniega položaja in da smo pripravljene po svojih močeh pomagati, da se sedanja kriza reši.
Za go. Štenijevo je govorila ga. Milena A t a n a c k o v i ć. ki ie izvajala : Treba je, da v tem trenutku tudi me spregovorimo svoio besedo in da se obrnemo na celokupno ženstvo naše države. Zločin Puniše Račića, ki daje orožje našim notranjim in zunanjim sovražnikom, moramo obsojati vse. Ženski pokreti so imeli zborovanja po vsaj državi in ženske so zahtevale od politikov, naj začno mirno in sistematično urejevati naše razmere. Razočarani smo, da se je parlamentarno zasedanje zaključilo z zločinom in objektivno moramo obsoditi Putri šo Račića. To ni slučajna gesta enega človeka, niti delo cele politične grupacije. Nedvomno je posledica težke atmosfere, ki smo Jo vsi čutili. Ženske kot strankarsko nezasrrupljene so poklicane, da nastopijo proti netenju političnih strasti.
Včeraj dopoldne se je vršil na ljubljan« skem Gradu komisijonelni ogled vodovod* ne naprave. Komisija je imela ugotoviti, kako bi se dalo preskrbeti prebivalce ljub« Ijanskega Gradu z zdravo pitno vodo iz mestnega vodovoda. Komisijo so tvorili ravnatelj mestne elektrarne ing. C i u h a, mestni fizik dr. R u s in občinski svetniki Likozar, Šterk, dr. Lemež in Gol? m a j e r. Ker prebiva na Gradu okrog 500 prebivalcev, je vprašanje preskrbe s svežo vodo nujno potrebna skorajšnje rešitve.
Do sedaj so dobivali grajski prebivalci vodo le trikrat na dan ob gotovih urah. Ker leži ljubljanski Grad 24 m višje, kakor pa vodni rezervoar na tivolskem vrhu, ni imel mestni vodovod dovolj moči, da bi pognal vodo po ceveh na vrh Gradu. Zato so morali zgraditi svoječasno na Rebri pod Osojami črpalko na električni pogon, ki je pritiskala vodo na Grad. Tak način pogona vode je pa zelo nepraktičen z orirom na to, da more črpalka poganjati vodo le tedaj, če je pipa odprta, kakor hitro se pa pipa zapre, se mora ustaviti tudi črpalka. Komisija je včeraj sklenila, da se zgradi na Gradu na primernem prostoru železobeton* ski rezervoar, ki bo imel stalno na razpolago dovolj pitne vode za vse grajsko pre» bivalstvo. Voda bo ostala poleti hladna in jo bodo imeli prebivalci vsak hip na razpo* lago. Napravili se bosta vodovodni pipi na dveh krajih, več pip pa zaenkrat ni mogo* če montirati ker bi se sicer potrošilo pre* več vode. Mestni stavbni urad je že dobil nalog, da izdela tozadevne načrte in pro* račune.
Z ozirom na notico v današnjem «Slo*
Osumljenec ki osebno nI bil navzoč, se je posluiil pravic Člena 35. zakona o tisku ter je navede kot pisca narodnega poslanca dr. J. Pivka in se je skliceval v dokaz svoje trditve na pričo Andreja Venbiča. ki je pa zaslišan izpovedal, da se ne more več spominjati, kdo je ta dva članka pisal. Samo iz sloga sklepa na avtorstvo dr. Pivka, ki je pisal že večkrat kaj podobnega.
Ker ni bil po izpovedbi te priče doprine-Šen dokaz v smislu člena 34. zakona o tisku, da je bil res dr. Pivko pisec inkri-rniniranih člankov, ie vsled tega odgovarjal za članke obtoženec sam kot urednik za vsebino člankov v smislu člena 35. zakona o tisku.
Jožo Špana je zagovarjal dr. Cepuder. ki je zanikal vsako krivdo, trdeč, da »po-tentat« pred tiskovnim zakonom ni nikaka izjema in da ta članek ni imel nobenega namena »potentata« žaliti. Zagovornik ie povdarjal. da je bila tendenca člankov, le napasti nase ljudi, ne na italijanskih državljanov. Predlagal za oprostitev.
Senat, kateremu je predsedoval sodni svetnik Avsec je Jože Špana oprostil vsake krivde in kazni. češ. da vsa stilizacija člankov ne kaže. da bi se hmtelo žaliti italijanskega kralja.
Prvi drž. pravdnlk dr. Ogoreutz ie prijavil ničnostno pritožbo.
Vse moramo žrtvovati za duhovno edin-stvo. Samo tedaj bomo dostojni zgodovinskega momenta, ki ga preživljamo, če dosežemo, da se bo vsak državljan počutil dobro in da bo v teh težkih trenutkih zmagalo medsebojno zaupanje In popolna enakopravnost vseh državljanov.
Kot tretja govornica je nastopia odvetnica ga. Milica V1 a J i č, ki je izjavila, da mora naše ženstvo pomirjevalno vplivati na razburjene duhove in napeti vse sile, da fijasko ene stranke ali zavožena politična kaTijera poedincev ne bo pomenila konca narodnega edinsrva in države same.
Končno je bila sprejeta resolucija, ki se glasi:
»Dogodek, ki se je pripetil 20. junija v Narodni skupščini, smatramo za največjo sramoto naše države. On je strašen in resen opomin odgovornim činiteljem, da morajo nemudoma prelomit! z dosedanjimi metodami v vodstva državne In narodne politike. Te metode so doživele popoln polom In če se bo z njimi nadaljevalo, bomo doživeli splošen polom.
Vodstvo državne in narodne politike nalaga težko odgovrnost. Samo moralno intaktne osebnosti imajo pravico prevzeti to odgovrnost. A zlasti v teh težkih časih so lahko na odgovornih mestih samo oni, ki znajo zapostavljati svoje osebne ambicije In Interese, kakor tudi interese svoje stranke splošnim Interesom.
Me ženske nimamo direktnega vpliva na politično življenje. VendaT pa naša odgovornost za vse. kar se bo zgodilo ni nič manjša in zato moramo najti druga pota, po katerih bomo mogle pomiriti razvnete politične strasti. Apeliramo na žene, da s svojim delom in vplivom v rodbinskem in družabnem življenju store vse, da posledice zločina v Narodni skupščini ne izkopljejo nepremostljivega brezdna v supnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. S pogledom v lepšo bodočnost moramo iti na delo. Bodoče skupno življenje v naši državi moramo graditi tako, da bodo njegovi temelji enakopravnost, svoboda In pravica za vse in vsakogar. To mora biti naša največja naloga.
vencu«, v kateri se odreka zasluga napred* nega občinskega svetnika g. Likozarja za preskrbo grajskih prebivalcev s pitno vo* do, moramo ugotoviti, da se je na prošnjo grajskih prebivalcev g. Likozar v prvi vrsti zavzel na merodajnih mestih za preskrbo Gradu z vodo in je dosegel, da dobivajo prebivalci na Gradu vodo petkrat na dan. in sicer zjutraj, dopoldne, opoldne, popol< dne in zadnjič ob 8. zvečer.
Svoječasno je izvolil mestni stanovanj* ski odsek, kateremu načeljnje občinski svetnik g. Likozar, i* svoje srede posebno reviizjsko komisijo, obstoječo iz treh Čla* nov, in sicer načelnika g. šterlca in občin* skik svetnikov dr. Lemeža in Golmajerja. Naloga te revizijske komisije je, zanimati se za potrebe in želje prebivalcev v mestu m seveda tudi na ljubljanskem Gradu. Ta revizijska komisija je stanovanjskemu od* seku stavila glede nujnih naprav in pre» ureditev na ljubljanskem Gradu sledeči predlog:
1. Nujna poprava vseh dimnikov, peči in štedilnikov. 2. Takojšnja naprava lese« nih tal v stanovanjih, kjer so do sedaj še kamenita tla. 3. Nujna ureditev stranišč. 4. Naprava zadostne razsvetljave na hod* nikih, stopniščih in dvorišču ter dovolitev razsvetljave veaj do 9. ure pozimi, oziroma do 10. ure poleti. 5. Takojšnja odstranitev vseh križev z oken, na vsak način pa vsaj na dvoriščni strani in notranjosti Gradu. 6. Ureditev vrat na stanovanjih, da se bodo dobro zapirala in odstranitev vseh z železom okovanih vrat, ki so zlasti otro« kom nevarna. 7. Napeljava pitne vode vsaj na dveh krajih na hodnikih. 8. Premestitev
jame za smeti, in sicer izven dvorišča. 9. Sorazmerna razdelitev stanovanj stran« kam z večjo družino. 10. Revizija in zni» žanje najemnine, stranke pa, ki imajo sla* ba zasilna stanovanja, naj se najemnine sploh oproate. 11. Vsi prostori, ki se sedaj uporabljajo kot drvarnice, shrambe, skla» dišča itd., se naj po strokovnjakih pregle* dajo in takoj preurede v stanovanja.
Komisija je ta svoj predlog utemeljila /, obširnim podrobnim poročilom o stanju ljubljanskega Gradu in je v 10 točki tega poročila dobesedno povdarila sledeče:
■N*vidrine so tudi rasmere glede pitne vede. Pitna roda se deli strankam na prostem, na drerišeii. kamor so morajo »franko postaviti t vrsto ob vsakem vremenu in čakati, da pridejo na vrsto kot se je to podilo sa časa vojne, ko so ljudje s kartami rak al i po cele ure na živila.. Vodo so dobivale stranke le ob 7., 11. in 13. uri. Pitna voda M da. z malimi stroški napeljati na hodnike vsaj na par mestih, tako da dobijo stranke pitno vodo pod streho in ne na prostem«.
OSTALA JAVNA DELA V MESTNI OBČINI.
Trenotno tlakuje mestna občina južni del Masarykove ceste čez križišče Miklošičeve ceste, na kar se bo tlakovanje prekinilo in se bo pospešilo tlakovanje Resljeve ceste med Sv. Petra cesto in Komenskega ulico. To tlakovanje se vrši iz kaldrminskega fen-da. Cestni robniki se bodo napravili v Kri-ževniški ulici, Trnovskem pristanu, na Poljanski cesti in na Tržaški cesti. V bližnji bodočnosti bodo napravili mali tlak pred Škofijo in v Medarski ulici. Med Marijani-ščem in klavnico bo napravljen balzatoidni tlak. Dalje se bo tlakovala se Vidovdanska cesta med Komenskega ulico in Sv. Petra cestot Prečna ulica, Stari trg od Zalaznika do Šentjakobske šole in SemeniŠka ulica. Ceste okrog Topničarske vojašnice pri koloniji mestnih vil so že gotove in se bo napravil obenem tudi makadamski tlak. Uredilo se bo tudi nekaj ulic v Šiški.
Razpisana je zgradba velikega zbiralnega kanala na Kette Bumovi cesti. Zgrajenih bo tudi nekaj malih kanalov, tako v Vogelni ulici, Zrinjskega cesti in Ilirski ulici. Zgradba Delavske zbornice se dovršuje in bodo vsa profesijonalna dela v kratkem končana tako, da se bodo mogle stranke že letošnjo jesen vseliti. Velika stanovanjska hiša, ki bo imela 113 stanovanj, je razen enega objekta zgrajena do vrha in že pokrita z opeko. Med tem se bodo pa izvršila kanalizacijska dela, zgradba dimnikov, instalacija \c-dovora itt. Kolonija mestnih vil za artilje-risko vojašnico je razen ograj in ureditve vrtov popolnoma dovršena in 6o se ose stranke že vselile. Z vso naglico se preurejuje bivša Nušakova vojašnica v stanovanjske namene in je namenjena v prvi vrsti deloži-rancem. Stanovanja bodo obstojala iz kuhinje in ene sobe. Stanovanja bodo v splošnem prav lična in čedna. Mestna občina upa, da bo vsaj v pritličnih prostorih, mogla nastaniti stranke že koncem avgusta- Da se omili stanovanjska beda in napravi čim več stanovanj, je mestni stanovanjski odsek sklenil dvigniti levi trakt Nušakove vojašnice za eno nadstropje in napraviti v njem enaka stanovanja kakor v pritličju.
Pripravljajo se načrti za novo skupino stanovanjskih hiš ob Dunajski cesti in sicer na prostoru pred skupino stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda na Brinju. Tudi te hiše bodo še letos pod streho. Posebno pažnjo je posvetila mestna občina tudi čiščenju in škropljenju cest in bo število svojih strojnih naprav v najkrajšem času izpopolnila.
Odhod Vaclava Vlčka in Lidije VVisiakove v Pariz
Prišla sta iz Pariza nazaj v Ljubljano. Gotovo sta imela srce polno nad in načrtov. Hotela sta v domovini pokazati, kaj znata in zmoreta. Toda nista imela sreče. Ne po svoji krivdi zapuščata zopet Ljubljano in odhajata v Pariz, odkoder sta prišla in kjer sta si že ustvarila blesteč renome. Godi se jima, kakor mnogim našim umetnikom: Tujina se diči z deli njihovih rok.
Naš poročevalec je obiskal plesalko Lidijo Wisiakovo in njenega partnerja Vaclava Vlčka, ter ju naprosil za kratek razgovor o njunih načrtih bodočnosti.
— Kako, da sta dobila angažma pri pariški Opera Coniique?
— Spomladi 1. 1926 sva plesala na povabilo češkoslovaškega konzula v poslaništvu v Parizu. Navzoč je bil tudi direktor Opere Comique g. Masson. Zanimal se je takoj za naju in po prireditvi je pogovor nanesel na >Prodano nevesto*, ker sva plesala skoraj same češke narodne plese. Prodano nevesto z baletom so pripravljali že nekaj sezon, toda do uresničenja tega nacrta ni prišlo. Glavna propagatorka >Pro-dane neveste c v Parizu je poslanikova soproga ga. Osuska. Zato naju je takoj priporočila direktorju Massonu. Ta je bil zadovoljen in sklenili smo dogovor. Pred odhodom v Ljubljano me je direktor povabil v opero in domenili smo se glede na&tudi-ranja plesov in vprizoritve. Tudi češkoslovaški minister g. Osusky nama je pred odhodom obljubil pomoč in posebno še povabil za sodelovanje pri vprizoritvi ^Prodane« gdč. Wisiakovo.
—Angažma je bil torej sklenjen i« pred prihodom v Ljubljano?
— Da. toda dogovor je bil samo ustmen. Te dni sva pa prej,ela definitivno in oficijelno pogodbo, s katero postaneva dne 15. septembra člana Opere Comique. A zavezala sva se sodelovati samo pri uprizoritvi >Prodane neveste*. Imava pa tudi namen naštudirati kak moderen balet in ga predvajati v Operi.
— Kako se pripravlja npriiaritev >Pro-danec v Parim?
_ Znano mi je, da je francoski prevod
dela dokaj posrečen. Drugače je pa v libretu in dejanju marsikaj spremenjenega in prikrojenega francoskemu pojmovanju. Precej je spremenjen prizor Vaška in Kecala. Francozom ie menda popolnoma tuj meše-
tarf kakršen je Kecal. Zelo je pa Francozom všeč Smetanova glasba. Ravnatelj Masson je za njo navdušen in je že za časa najinega bivanja v Parizu prepeval najlepše arije iz te opere. Originalne kostume je opera naročila iz češkoslovaške. Drugače pa je študij in izvedba opere izključno v francoskih rokah. Jaz sem edini Čeh pri vprizoritvi. To je povzročilo med nekaterimi igralci precej hrupa in odpora. Direktor je prejel tudi več anonimnih grozilnih pisem. Seveda vsi ti zavistneli streljajo mimo cilja. Za posebno slavnostno reprezentativno uprizoritev je češkoslovaška vlala haj,e votirala 100.000 Kč. Generalna skušnja ?e bo vršila dne 25. oktobra. Za 28. okto-
Delavec Janez Jazbec iz Zagreba nima sreče v ljubezni. Zdi se pa, da je temu sam kriv. Ima svojo zakonito ženo, toda z njo se je spri in jo zapustil. Po sodnijski ločitvi je moral ženi plačevati odškodnino. Samotarenja se je pa Janez kmalu naveličal in se zaljubil v 25-letno Ano Jakinovo iz sv. Križa. Opetovano sta se sestala in tako postala prijatelja. Ana je postala Janezova Driležnica. Toda tudi s to Janez ni imel sreče. Nekega lepega dne je pobegnila od doma in si preskrbela službo. Janez se je raztogotil in šel za begunko, da bi jo pripeljal zopet na svoj dom. Slučajno sta se srečala v Samostanski ulici. Po kratkem obračunu se je delavec tako razjezil, da je potegnil nož in ga zasadil priležnici v desno stran prsi. Nezvesta ljubica se je zgrudila na tla vsa oblita s krvjo. Mimoidoči so poklicali rešilni voz, ki je ranjeno Ano odpeljal v bolnico.
★
Iz Subotice poročajo, da so odkrili velike poneverbe, zlorabe in ponarejanja v agrarnem uradu v Adi. Državno pravdništvo je dobilo anonimno ovadbo, da sta krivca Nikola Nikolič in Vu-kašin Vujić. Oba sta sleparila v uradu že od 1. 1925 in oškodovala interesirane za več sto tisoč Din. Na podlagi ovadbe je državni pravdnik uvedel preiskavo, ki je pokazala^ da so vsi podatki resnični. Tako sta obdolženca prodajala zemljišče agrarne zajednice in si izkupiček pridržala. Nadalje sta oddajala v najem zemljišče in si tudi najemnino pridržala. Vbnjižila sta imena interesentov, ki sploh ne žive. Prisilila sta jih nadalje, da so jima plačevali velike vsote pod grožnjo, da bodo izgubili pravico do zemljišča. O sleparijah je bila obveščena centrala v Novem Sadu, ki je odposlala v Subotico posebno preiskovalno komisijo. Zanimivo je, da so vst poslovne knjige po odkritju sleparjev nenadoma tajinstveno izginile.
★
Rudolfu Kralju iz Jakuševca je javil neki kolesar, da leži ob obali Save pri Stari Lozi utopljenec. Rekel je še, da je on našel prvi utopljenca ter mu tako pripada nagrada 2000 Din. ker je utopljenec najbrž bančni uradnik Kučera iz Remetincev. Nato se je kolesar odstranil in se ni več javil. Komisija le našla na označenem kraju truplo privezano na drevo. Utopljenec je imel črne plavalne hlače in je kakih 25 do 28 let star. Včerai so javili zagrebški policiji, da je Sava vrgla na obalo nekega utopljenca, ki leži sedaj blizu Trnja pod prevoznim brodom. Ta utopljenec je kakih 20 let star. Ima bele plavalne hlače s črnimi progami. Zdi se, da ie to čevljarski pomočnik Velja Trifković, ki se je kopal v torek na Savi in je utortil. Včerai je utonil v Savi tudi Ivan Kajurin, 18 let star delavec. Prišel je iz Sv. Ivane Zelina v Zagreb, da bi dobil službo. Po obedu je šel na Savo in ker ni bil dober plavač, ga je voda odnesla. Plavalci so ga skušali rešiti, toda bilo je prepozno. Potegnili so ga že mrtvega iz vode.
*
Iz Mostar ja poročajo, da je bil v Kosoiškem izvršen strašen zločin. V tem kraju ie živel neki Ante Oreč, ki si je domišljeval, da mu nihče ne more do živega, ker je radikal. Počenjal ie razne neumnosti in nadlegoval sosede. Bil je tudi sprt s svojim sorodnikom Markom Orečem in njegovim sinom Ivanom. Oba je Ante vedno izzival, kjer je le mogel. Sorodnika sta se ga pa izogibala, vedoč, da je hudobne narave in nagle jeze. Pred par dnevi se je Ante spri z Ivanom in Markom. Oba sta popušila in se napotila na polje po seno. Ko sta grabila nič hudega sluteč seno, je nenadoma počila puška in Marko se je zgrudil težko ranjen na tla. Sin Ivan, ki je grabil v bližini, fe prihitel očetu na pomoč. Počilo je drugič in tudi sin se je zgrudil ranjen na očeta. Morilec je bil Ante Oreč. ki se je hotel osvetiti. Na strele so prihiteli seljaki, ki so težko ranjena odpeljali v bolnico. Oba se borita s smrtjo. Morilec se je hladnokrvno predal sam orožnikom, češ, da mu ne morejo nič, ker je storil veliko uslugo ra-dikalski stranki, ko je umoril dva njena največja nasprotnika. Orožniki so morilca zaprli in pride pred mostarske sodnike. Zdi se, da se beograjska skupščinska mentaliteta širi tudi že po deželi.
★
Predsnočnjim je postala v Mostarju žrtev morilca neka Marija Sumič, žena delavca mostarske železniške postaje. Vest o strašnem umoru se je bliskovito razširila po mestu in je pretresla vse meščane,   ker je to že tretji umor v
ber je določena slavnostna predatava ob priliki desetletnice češkoslovaške samostojnosti. Udeleži je francoska vlada s predsednikom Doumergueom in oettlo pariško elito. Naslednji dan ie bo vršila premijera za Široko publiko.
— Kaj pa ljubljanski balet?
— Ta ostane še nadalje rekvizit opere in drame. Ob krizi so nama odpovedali angaž-ma in za obnovo tega se l nama ni nihče pogajal. Baje bo fca prihodnjo sezono angažiran g. Galovin, bivši soplesalec Tuljakove. Sicer je pa ljubljanski balet v pretekli sezoni izredno napredoval. Zal, da se v tej smeri ne bo mogel menda več razvijati.
zadnjem Času v Mostarju. Delavec 5u-mič ima hišico v mostarski okolici blizu
vojaškega vežbališča. Okoli polnoči so sosedje čuli obupen krik in stokanje jz Šumičeve hiše. Pohiteli so v hišo in našli na tleli delavčevo ženo z razparanim trebuhom, iz katerega so se že prikazala čreva. Poklicali so takoj rešilni voz, ki je žensko odpeljal v bolnico. Zdravnik jo je operiral, toda Marija je podlegla težki rani in nekaj ur po operaciji umrla. Policija je zaslišala moža, ki je izpovedal, da je prišel domov okoli 10. ure ponoči in je našel ženo že v postelji. Spala je. ker je delala ves dan in je bila utrujena. Tudi on je legel v posteljo in zaspal. Nenadoma se je prebudil in v polsnu zagledal dve ženski, ki sta stopili v sobo njegove žene. Takoj nato je čul strahovit krik na pomoč: Joj, razparala me bo! Mož je skočil v sobo in na pragu naletel na dve ženski. Ena je dvignila krvav nož in delavca ranila v roko. Nato sta ženi pobegnili na dvorišče. Policija je že morilki na sledu. Aretirala je nekaj oseb, ki so bile udeležene pri umoru. Imen pa v interesu na-daljne preiskave policija noče obiaviti.
★
Včeraj je prišel k lastniku avtotak-sija v Zagrebu Ivanu Raškaju neki mladenič in ga prosil, naj ga odpelje v Ogulin. Mladenič se je predstavil šoferju kot bolničar umobolnice v Stenjevcu. Rekel je. da mora po nalogu ravnatelja v Ogulin po nekega bolnika, ki je pobegnil iz umobolnice. Raškaj je pristal na mladeničevo ponudbo in ga odpeljal v Ogulin. Po prihodu v Ogulin ie bolničar šel naravnost v tamošnio bolnico ter se kmalu vrnil, češ, da bolnika ni v bolnici in da mora na pošti govoriti z upraviteljem Stenjevca. Ko se je bolničar vrnil iz telefonske celice, je dejal šoferju, da mu je upravitelj telefoniral, da je bolnik pobegnil v Ljubljano in mora zato takoj odpotovati tja. Šofer je pristal tudi na to vožnjo. V Karlovcu sta se pa morala ustaviti, ker se je motor pokvaril. Ko je šofer popravljal avto, mu je mladenič potegnil neopa-ženo listnico s 400 Din in šofersko izkaznico iz žepa ter pobegnil. Šofer je prijavil tatvino policiji in popisal tatu. Ugotovili so, da je slaboumnež, ki je pobegnil iz Stenjevca. Policija ga sedaj išče
železnica
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 7. julija 1928; katoličani: Viligoi; pravoslavni: 24. junija, Vidov dan.
Jutri: Nedelja, 8. julija 1928; katoličani: 6. pob. nedelja; pravoslavni: 25. junija, Je-lisava.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Ljudski kino (Matica): Polnočno solnce. Kino Ideal: Državni pravdnik Jordan.
PRIREDITVE V NEDELJO. Ljudski kino (Matica): Polnočno solnce. Kino Ideal: Državni pravdnik Jordan.
DE2URNE LEKARNE. Danes In jutri: Ramor, Miklošičeva cesta, Trnkoczy, Mestni trs.
— Občni zbor LNP. Danes se vrši v Ljubljani redni občni zbor LNP. Na občnem zboru se bo tudi razpravljalo o spremembi prvenstvenega tekmovanja v Sloveniji. Upamo, da bo skupščina potekla dostojno in da se bodo naši vodilni Klubi sporazumeli v svrho složnega sodelovanja v bodočnosti.
— Službeno is LHP. Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20 v posebni sobi kavarne >Evropa*. Radi važnosti se naprošajo gg. odborniki, da se seje zanesljivo udeleže. — Tajnica.
— Kolesarski klub Ilirija v Ljubljani.
Člani moto-odseka, ki so se prijavili k jutrišnjim motociklističnim dirkam L Hrv. motokluba v Zagrebu, se vabijo na sestanek, ki se vrši zvečer ob 19.30 na vrtu restavracije >Novi svete. — Vabijo se tudi vsi ostali člani v svrho dogovora glede skupnega izleta k dirkam. — Predsednik.
—Nogomet in hazena ISSK Maribora t Zagrebu. V nedeljo gostuje v Zagrebu enaj,-storica ISSK Maribora in odigra prijateljsko tekmo proti tamolnjim Železničarjem. Družina Maribora nastopi proti kompletni zagrebški reprezentanci, ki jo tvorijo igralke klubov ASK in Concordia.
— Šesta trna ga praske Slavijo. Družina praške Slavije je odigrala v Požarevcu svojo šesto tekmo, odkar je na turneji po Jugoslaviji. Tudi to pot so Čehinje zmagale in sicer v razmerju 14:4.
— T-aktjuček praškega prvenstvenega tekmovanja. V torek je bila v Pragi zadnja prvenstvena tekma, in sicer sta se snopri* jela Sparta in Viktorija Žižkov. Tekma je ostala neodločena v razmerju 1 : 1 Vikto« rija Žižkov si je priborila prvenstvo Češko« slovašk", dočim je Slavi j a na drugem, a Sparta na tretjem mestu.
Naše ženstvo zahteva enakopravnost za vse
Zborovanje Ženskega pokreta v Beogradu. — Naše ženstvo obsoja zločin v Narodni skupščini in svari merodajne činitelje, naj nemudoma opuste dosedanje metode v državni in narodni politiki
Novi vodovod in druga javna dela v Ljubljani
Grajski prebivalci bodo preskrbljeni s pitno vodo« — Neutemeljen napad »Slovenca« na obč. svetovalca g. Likozarja« — Kaj dela zdaj mestna občina v mestu
Pisane zgodbe iz naših krajev
Priležnico je zabodel. — Sleparski nameščenci agrarnega urada. — Nove žrtve Save« — Puniša Račić je že dobil naslednika. Strašen umor ženske* — Blaznež prevaril pametnega.
Ljubljana nujno rabi večji
kolodvor
Mesto se naglo širi, a glavni kolodvor je ostal isti« -— Kako bi se dal sedanji kolodvor preurediti in prometne ovire odstraniti. — Z delom je treba pričeti čimprej
Ljubljana je postala osobito po prevratu torišče vedno večjega železniškega prometa. Število železniških prog se sicer tekom tega Časa ni prav nič povečalo, toda izredno važna zemljepisna lega ljubljanskega mesta v naši državi je pretvorila prejšno navadno prehodno postajo v
važno železniško križišče
odkoder vodijo v troje smeri glavne proge, ki imajo danes vedno večji mednarodni prometni značaj. Ljubljana je ona točka v državi, odkoder je najbližja pot v Italijo^ preko Avstrije v Švico in Francosko, Nemčijo in dalje na sever. Obenem pa veže dvotirna proga Ljubljana — Zagreb ves se vero zapadni del države z njenim glavnim mestom, s Beogradom. Gorenjska, notranjska in savska proga so danes prometne žile, kjer utripa mednarodni prometni tok. Zato so v veliki meri podvržene vplivu splošnega mednarodnega prometa, ki se po zadnji vojni od leta do leta veča in z nekako doslednostjo odstranjuje prejšnje meddržavne zapore. — Poleg teh prog pa »mamo v Ljubljani Še izhodno točko za celokupno dolenjsko železniško omrežje, ki sicer danes še nima večjega prometa, kar pa ne smemo smatrati kot trajni pojav. Že s pričetkom gradnje bodoč« zveze Ljubljana— Kočevje — Srpske Moravice — Sušak se bo položaj bistveno izpremenil in promet polagoma tudi v to smer povečal. V nekoliko letih bo nastala tukaj četrta mednarodna proga, ki bo vezala po najkrajšem potu Srednjo Evropo po jugoslovenskem ozemlju 6 Sušakom in Splitom. Omeuiii moramo končno tudi lokalne proge, ki izhajajo iz Ljubljane na Vrhniko in Kamnik, ki p o kazuje j o leto za letom naraščajoči potniški in blagovni promet.
Predno pa preidemo v razpravljanje o ljubljanskem »glavnemu kolodvoru, ne smemo prezreti dejstva, da postaja baš Ljubljana nekak
center za tujski promet
po celi Sloveniji, ki je v zadnjih letih ro zaslugah raznih udeleženih faktorjev in organizacij dosegel precej lepo višino. Z ljubljanske postaje odhajajo tekom izletne se-zije mnogi redni in izredni turistcvski :n izletniški vlaki, za časa kopalne dobe pa se kopalni vlaki, ki prevažajo velike mno:i«*e potnikov. — Tudi tovorni promet je doživel velik razmah. Dočim je tik po vojni tovorni promet z Italijo, Švico itd. bil komaj v povojih, se je tekom časa razvil že golov sistem, ki se vsako leto širi in zavzema vedno večje dimenzije. Četudi prebol^va naše splošno gospodarstvo v celi državi težko gospodarsko krizo, moramo vseeno ugotoviti, da je bil tudi za časa najhujše krize tovorni promet razmeroma dober, ker se je vseeno nekaj blaga izvažalo preko naših obmejnih stanic v inozemstvo.
Iz vsega je jasno razvidno, da je ljubljanska postaja resnično zelo važna prometna postojanka v naši državi, ki bi ji morala železniška uprava posvetiti vso jo-zornost in podporo, da se s tem omogoči Čim rednejši in varnejši promet potnikav in robe. Tega se je prva naša narodna vlada dobro zavedala in je bila že leta 1919. sklicana
posebna anketa v Ljubljano
kjer se je iz vseh mogočih vidikov razmo-trivalo in reševalo pereči ljubljanski prometni problem. Toda vozel je ostal prejko-slej še vedno zamotan in na celem glavnem kolodvoru se ni niti po podržavljenju južne železnice izpremenilo ničesar, kar je sned-tem naraščajoči promet vedno bolj oviralo. Dosedaj vladajoča suša v državnem proračunu ni mogla niti pare prispevati za sanacijo obupnih razmer na kolodvoru, ostalo je skratka vse pri starem.
davni kolodvor je treba čimprej preurediti
Ali pa je mogoče, da se vzdrži sedanje stanje tudi še v naprej'? — Ali naj se še tudi nadalje za nedogledno dobo vzdržuje red in varnost na ljubljanski glavni postaji na način, ki ni niti moderen, niti varen za življenje potnikov in ki zahteva od zaposlenega postajnega osobja napetje vseh živcev do skrajnosti, da se preprečijo večje nesreče. Prepričani smo, da so odgovorni Činitelji ljubljanske direkcije že večkrat podrezali na merodajnih mestih v Beogradu v tem pogledu. Gotovo so bili stavljeni nekateri več ali manj ugodni sanacijski ali celo pregradbeni predlogi. O tem ni dvoma. Toda dosedaj ni nikakega uspeha, kar pa je za javnost in potništvo edino pravo merilo. Javnost presoja taka važna vprašanja vedno iz praktičnega stališča, za teoretska razmotri van ja brez praktične izvedbe se ne briga mnogo. Zato smatramo kot zelo umestno in potrebno, da ponovno dvignemo svoj glas z zahtevo, da se mora glede reSitve vprašanja ljubljanskih železniških postaj in osobito še glavnega kolodvora v najkrajšem času pod vzeti konkretne korake, ki naj, privedejo celi zavozlani kompleks vprašanj do končne pozitivne rešitve. Tako. kakor se sedaj prakticira, ne sme iti dalje, ker se s tem ogroža že varnost potnikov in uslužbencev prometnih naprav.
Ali ni še dovolj raznih razburljivih scen na glavnem kolodvoru za časa gotovih dnevnih vlakovnih skupin, ko prihajajo in odhajajo v teku pičlih dveh do treh ur vlaki iz Ljubljane na vse mogoče strani in je angažirano celokupno postajno osobje z opozarjanjem potnikov, da vstopajo previdno in pazijo, da jih vozeči vlaki ne povozijo?
Rešitev preureditve ljubljanskega kolodvorskega vprašanja je v prvi vrsti odvisna od odločitve, ali naj ostane ljubljanski glav-
ni kolodvor na sedanjem kraju, kjer je bil sezidan leta 1848-1849, ali naj se izbere zanj popolnoma nov prostor izven mesta, kjer bi se nato zgradilo novo postajo v modernem, sedanji dobi odgovarjajočem slogu. Samo cb sebi je razumljivo, da je odvisen od rešitve tega prioritetnega vprašanja i obstoj gorenjskega kolodvora, ki je takisto potisnjen dandanes globoko med hišne komplekse Ljubljane VIL O dolenjskem kolodvoru ne uore biti toliko govora, ker se nahaja na skrajni periferiji mesta na jugovzhodnnm koncu, kjer ni zaenkrat pričakovati večje razširitve mesta. Do gotove mere pa je seveda tudi njegov nadaljni obstoj tangiran po legi bodočega glavnega kolodvora. Končne prihaja v postev tudi zgraditev povsem ločenega premikalnega in tranzitnega kolodvora, ki bi služil v prvi vrsti razbremenitvi potniškega prometa, kurilniškim in delavniškim svrham itd.
Naglasili smo, da se dosedaj konkretno ni storilo nič za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Prepričani pa smo, da pri sedanjem stanju stvari tudi v bodoče ni pričakovati temeljite remedure in sanacije celokupne zadeve, ker bi stalo to ogromne denarje, ki jjh danes nima na raz-poliiso niti država. Zato bo skoraj ijklju-čeno, izvesti vse te idealne načte. Moramo se torej zadovoljiti s tem da se odstranijo na obstoječem glavnem kolodvoru vsaj glavne ovire in napake in se še s to reformo zadobi vsaj za dogledno dobo nekoliko \eč prostora za neoviran razvoj potniškega in tovornega prometa.
Kako odstraniti prometne ovire
Ljubljanski glavni kolodvor je okrog in okrog zazidan od mesta. Na razširjenje sedanjega postajnega prostora ni mogoče misliti, ker je neizvedljivo. Zato je treba pristopiti k drugačnemu načinu rešitve prosto-rovnega pomanjkanja. Odstraniti se morajo s postaje vsi oni objekti, ki za postajno službo niso potrebni. — V poštev prihaja v tem oziru kurilnica z kurilniško delavnico, premogovni opremni prostori, razne manjše delavnice gradbene službe in ostalih gran železniške službe, itd. Osobito pažnjo pa moramo posvetiti kurilnici in njenemu skoraj 600 m dolgemu in nad 80 m širokemu območju. Glavni kurilniški poslopji, t. j. ku-rilniški remizi sta bili zgrajeni ob gradbi Južne železnice leta 1848 po tedaj veljavnih načelih, ki so danes iz prometnega, strojnega in osobito higijenskega pogleda popolnoma iz veljave. To je vendar nekaj, nezaslišanega, da se nahajajo baš nasproti potniškega kolodvora tudi oni postajni deli, kjer je največ dima, premogovnega prahu? pepela in slične nesnage. Ako bi se torej, odstranilo kurilnico z glavnega kolodvora v smeri proti Zalogu na ljubljansko polje, bi se pridobilo toliko prostora, da se lahko mirno izvede sanacija postajnega prostora kot takega, ki bi ustrezala vsaj nekaj desetletij. Na prostoru bivše kurilnice bi se položilo vsaj še 10 tirov, ki bi služili deloma prometu, deloma pa kot deponijski tiri za potniške garniture, ki sedaj zavzemajo toliko prostora po kolodvoru. Pomisliti je namreč treba, da je ljubljanski glavni kolodvor obenem največja zalogovna postaja za rezervne potniške vozove.
Progo skozi mesto proti Trstu bo treba poglobiti
Z odstranitvijo kurilnice pa zadeva še ni rešena. Preostaja še eno izredno važno, vse mesto tičoče se vprašanje, kako naj se uredi proga, ki vodi od glavnega kolodvora proti Trstu skozi najlepši del mesta med Bleiweisovo cesto in Tržaško cesto na eni in Tivolijem in Rožno dolino na drugi stra ni. Gre tukaj za prehode, ki so danes vsi v višini proge, kar ovira i železniški i cestni promet v neobičajno veliki meri. Osobito važno vlogo igra pri tem križišče železnice z Dunajsko, Gosposvetsko in Rožniško cesto, vendar pa ne smemo pozabiti tudi na prehode iz mesta v Tivoli. — Mnogo se je že debatiralo o tej zadevi, pojavili so se razni načrti. Eni projektanti so za podvoze pod progo, drugi se ogrevajo za nadvoze, tretji pa so zopet za kaj drugega.
Po našem mnenju se bo treba tukaj odloČiti za sistem, ki je uveden že v velikih mestih, posebno v Ameriki, čigar bistvo leži v tem, da se poglobi železniška proga za •toliko, da se doseže v celem njenem poteku same nadvoze, t. j. vse ceste in pota premoste železnico v predpisani, z ozirom na nakladalni profil najnižji višini* okrog 6 m. Ako bi se hotelo izvesti ta način premostitve proge, ki vodi skozi mesto, bi se moralo pričeti s poniža van jem proge že nekaj kilometrov pred Ljubljano, pa tudi postaja sama bi imela svoje tire pod cestnim robom za nekaj metrov pogreznjenih nižje. Ako si predočimo sedanji glavni kolodvor in pa bodoči, potem vidimo, da bi bila stvar izvedljiva z manjšimi napori. — Edino kanalizacija sporedno s progo bi morala biti izvedena prvovrstno, da ne bi nikdar nastala nevarnost poplave. — Konkretno rečeno, si predstavljamo bodočo progo sledeče: Od postaje v Zalogu se vzpenja glavna proga nalahno proti Ljubljani, razlika v višini med obema postajama pa znaša toliko, da bi se dalo progo v poteku zadnjih dveh kilometrov pred Ljubljano speljati vodoravno in s tem pridobilo nad 6 metrov višine. Jasno je, da bi se moralo nato ponižati celotni postajni prostor sedanjega glavnega kolodvora za isto višino, tako da bi bil gorenji tirni rob na križišču Dunajske ceste ravno tako okoli 6 m pod cestno višino. Dunajska cesta bi premostila progo z širokim mostom, kjer bi se lahko speljal tudi tramvaj ali pa poljubni
me
feipen ti novo milo
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
•i
avtobusni promet proti Posavju. V nadalj-nem poteku bi se moralo izvesti progo v isti globini, kar bi omogočilo premostitev vseh cest in ulic, ki vodijo sedaj v tirni višini preko železnice tja do tobačne tovarne. Od tam naprej pa bi se z nalahnim dvigom proge doseglo zopet sedanjo višino nasipa.
Vprašanje premestitve kurilnice izven sedanjega postajnega rajona seveda ni tesno združeno s ponižanjem celega železniškega omrežja, ki vodi skozi Ljiubljano, vendar bi bilo priporočljivo, da se vsa sanacijska dela izvedejo hkrati.
Kolodvorsko poslopje je pretesno
Veliko preglavic dela sedanjemu vrvenju po postaji že postajno poslopje kot ta-ko? ker nikakor ne more sprejeti v najkrajšem Času onih mas potnikov, ki se vsujejo ob gotovih dnevnih dobah na postajo. Premajhna je sprejemna veža ali avla, premalo je blagajn, nezadostni so prtljažni prostori, pretesne vse čakalnice, ki so povrhu vsega še prav temne. Ako končno omenimo tudi nezadostno dolgi in preozki peron, smo v par potezah povedali vse, kolikor se tiče postajne hiše. Prostcr pred njo, kjer so položeni tiri, je pravtako ozko odmerjen in vsakemu, ki se je kdaj peljal z ljubljanske postaje, je znano, kako nevarno je hoditi preko tirov^ vstopati v vlake, ker človek nikdar ne ve, ako ne bo privozila od katerega konca kaka prazna premi kalna lokomotiva ali kak potniški vlak v sredo potnikov, ki tačas vstopajo.
Po našem mnenju bi se dalo mnogo doseči, ako se sedanje poslopje in sosedna pošta, poštna carinarnica in cela vrsta raznih barak tja do Dunajske ceste podere in postavi
novo postajno poslopje
ki bi imelo svoje glavno pročelje proti Miklošičevi cesti, ki je postala po svoji sanaciji glavna zveza notranjega mesta s kolodvorom. V tem reprezentativnem in zadosti prostornem poslopju bi se namestili vsi potrebni postajni uradi, blagajne, Čakalnice, gostilna, pošta in drugi uradi, staro poslopje pa se naj podere ali pa porabi za preno-eevalnice osobja, stanovanja in slično. — Pred novo postajo bi se moralo dograditi primerno dolg in zadostno širok perony koder bi vstopali potniki samo na prva dva tira. Potem bi sledil L otočni peron s tretjim in četrtim tirom in nato še II. otočni peron s petim in šestim tirom. Prvi in drugi tir naj služita lokalnemu prometu, ostali tiri pa glavni progi. Otočne perone se zveze 9 postajnim poslopjem ali po posebnem podzemeljskem hodniku, ali pa v slučaju, da se postaja poniža, kakor smo že omenili, s primernimi zveznimi mostovi in stopnicami. — Ves prostor od II. perona naprej, tamkaj, kjer je sedaj kurilnica, bi se izpopolnil a tiri, ki bi služili za izvoz in uvoz tovornim vlakom, za deponiranje potniških in službenih vozov in kot čakališče za lokomotive, ki bi se potrebovale pri potniškem prometu. — S to ureditvijo bi se doseglo, da bi bil potniški kolodvor povsem ločen od tovornega in bi zavzemal dolžino od Dunajske ceste pa približno do višine Resljeve ceste. V globino pa bi segal od Mararvkove do Dovozne ceste. Ves ostali postajni prostor bi se nato vporabljal za lokalni tovorni promet, za premikanje in razvrstavanje vlakov, carinjenje itd.
Kurilnice morajo iz mesta
Kurilnice se mora na vsak način odstraniti iz mesta na prostor, ki leži med vojaškim vežbališčem in mestom. Od tam bi se dalo brez nadaljnega položiti še en tir, ki bi služil izključno za promet lokomotiv iz kurilnice na postajo in obratno. Z zgradbo nove, sedanjemu številu strojev in modernim zahtevam odgovarjajoče kurilnice bi se odstranilo iz mesta mnogo dima, razne druge nesnage, premoga itd. pa tudi kurilniška služba bi se dala opravljati mnogo bolj ekonomično v novi stavbi. To je pokazala dosedanja praksa po vseh večjih mestih, ki so z odstranitvijo kurilnic in delavnic mnogo pridobila.
Gotovo je, da se bo moralo otočne perone in sploh vse prostore, kamor prihajajo potniki, opremiti z zadostno širokimi strehami, da bodo obvarovani pred dežjem in snegom.
Z delom je treba pričeti čim prej
Še mnogo bi se dalo povedati o ureditvi glavnega kolodvora v Ljubljani. Toda prepričani smo, da že to zadošča za spoznanje
vsej javnosti in merodaj>im činiteljem, kako važno in kako zanemarjeno je bilo dosedaj to vprašanje. V interesu ugleda naših železnic, naše uprave vobče, v korist gladkega poteka vsega velikega prometa skozi Ljubljano pa je, da se prične z vsem delom čimpreje, ker bo drugače kasno. Mesto se širi na vse strani bolj in bolj, kar pomeni, da bi se moralo z novim kolodvorom vedno bolj daleč od mestnega središča. Za-
to naj se skuša vsaj preurediti sedanjo postajo tako, da bo ustrezala potniškemu pro metu, začasno tudi tovornemu, kasneje pi bomo morali misliti tudi na to. da se zgradi nekaj zveznih prog izven mesta, ki bodo služile tranzitnemu tovornemu prometu, ktr se bomo le na ta način izognili preveliki natrpanosti reformiranega glavnega kolodvora.
Besedo imajo sedaj merodajni faktorji!
V sezoni brenčijev kislih kumaric in glicerina
Kje se Ljubljančani najraje kopljejo--Življenje in vrvenje onih,
ki nimajo cvenka, da bi preživeli počitnice na morju.
Ljubljana, 6. julija.
So že tu! Namreč brenclji in kisle kumarice. V zvezi ž njimi je seveda glicerin, pa >nigerol<, kakor imenujejo Ljubljančani maščobo za negovanje preperele kože, vaze-lin in vse drugo. Nastopili so namreč pasji dnevi. Po koledarju sicer še ne, meteorološko pa že. Vroče je namreč tako, da cucki — Društvo za varstvo živali in klubi ljubiteljev psov naj nam ta epiteton oproste — mole jezike iz gobcev, Ljubljančani pa sede pri Krapežu v Zvezdi ali se pa ^pacajo« na Ljubljanici, v Retečah ali na Savi, kakor jim pač bolj prija in kakršne gravitacijske težnje imajo.
Letos je moda in deviza vseh pošteno in krščansko mislečih Ljubljančanov so Kete-če. Kaj Laze, kaj Sava, kaj Ljubljanica, ko je pa rivijera v Retečah najbolj idealna! lam je idealno solnce in idealna kopel, kajti bistra Sora je topla kakor ažurno Jadransko morje in poleg tega sega komaj do popka. To je nekaj za Ljubljančane. Gorka voda in brez nevarnosti! To ni karsibodi, kajti Savo Ljubljančani — oni pristni, ki gredo samo julija ali avgusta na solnce — vseeno posečajo nekako z rešpektom. Sava namreč žre ... No in Sora ima povrhu fletno obrežje, idealen gozdiček, kjer ne stoji za vsakim drevesom mož s pendrekom kakor v Ljubljani. Sicer pa ne smete misliti nič slabega, kajti Ljubljančani so moralisti in če kdo misli, da je na Sovi teren za flirtanje ali kakršnesibodi avanture, je nesramen obre-kovalec To mu povemo v brk in če ne verjame, naj gre v ReteČe.
Reteče so torej letos najpriljubljenejša izletna točka Ljubljančanov, ki se radi pa-lijo in cvro na vročem solncu in ki se radi namakajo. ReteČe so pravi Weekend Ljubljančanov. Dan za dnem polnijo obrežje Sere Ljubljančani vseh krajev, iz >Salatend >r-fa<? zaprašenega Vodmata in ponosne šiške, o kateri trdijo Siškarji, da je mesto zase. Veselo, razigrano, prisrčno je življenje na Sori, oglašajo se gramofoni in tamburice, vmes pa udarjajo razposajeni kriki veselih kopalk, ki čofajo in brizgajo po vodi. In pribiti moramo, da imamo sik kopalke, vitke, elegantne in poredne. In Ljubljančani jih z zanimanjem motrijo, ugotavljajo, da ima ena »fejst geštel<, da je druga le preveč >šlank< in da je tretje ali četrte preveč okoli pasu in tudi drugje in da nikakor ne odgovarja modnim predpisom. V tem pogledu je dovolj hvaležnega gradiva ...
Res je sicer, da rivijera ob Sori še ni urejena in da je ne kaže primerjati z Li-dom, vendar ima svoje posebne pikante/ije, med katere spada tudi zadeva z garderobo. To je tista za nežni spol nekoliko fatalna, za moške pa nasprotno zelo mikavna zadeva.
Naval na Soro je velik vsak dan, seveda pa je ob nedeljah podvojen. Ubogi Ljubljančani, ki so stisnjeni kakor slamki v sodu po železniških vagonih, s katerimi železniška uprava zelo skopari, se potijo na vse pretege, zabavljajo in pridušajo se, da se ne pojdejo nikoli več kuhat v proklete kur-nike, kljub temu se pa vozijo dan za dnem na omiljeno Soro.
*
Ljubljanica je bolj za komodne ljubljanske purgarje. Letos ima kar svoje stare in stalne goste, med temi je mnoga takih, ki prihajajo le bolj radi cvička g. Mačka^ onega »den beriihmten tam za vodot in ki pomagajo prazniti njegove neizčrpne zaloge piva in drugih dobrot. Sicer je pa življenje na Ljubljanici po vsej priliki tako kakor druga leta, le da je letos konzum raznih maščob večji, kajti solnce pali neusmiljeno.
Ata Pele so odprli Kolezijo. Bilo je potrebno veliko moledovanja, potov in križev, da so dobili Trnovčani in vsi, ki gravitirajo v oni del mesta, vodo in kopališče. Sedaj je tam velika frekvenca in skoraj že pozabljena Kolezija je zopet oživela.
Sava je nekoliko utrpela na svojem re-uomeju, ker ji je polovico klijentov prevzela njena postrima Sora, vendar ima tudi Sava svoje stare goste in privržence, katerim je tradicija čez vse. In kakor drugod, tako je tudi na Savi pester program. Bijejo in igrajo žoge, kopalci se izprehajajo ob plaži od Tomačevega do Jezice in še dalje in se radostni udaja jo poletnemu veselju.
Gradaška Slatina je letos zapuščena, kar so ji odvzeli njene vrelce. Sedaj ima samo par gostov, ki prihajajo tja iz gole oportu-nitete. Večinoma so to oni, ki se navdušujejo za nogobrc, paterega igrajo po samo-lastnih pravilih, da namreč >faul< ne velja in da je tudi >oisajt« dovoljen.
To bi bilo na kratko. Pozabili smo omeniti brenclje, ki so povsod zelo v čislih in ki se jih Ljubljančani otepavajo kar z obema rokama. Saj so to hudobne zverine, ki pijejo kri in torej zaradi svoje krvoločnosti zaslužijo smrt Mnogo preglavic so imeli Ljubljančani tudi radi >sonenštihac, ki je kriv, da so nekateri po vsem telesu zardeli kakor raki. Ampak ne od jeze . .
Izpred sodišča
TATICA DANA. Predsednik: — Dana, radi tatvine ste že sedeli pri nas, vendar sta spet kradli.
— Revica sem, v zaporu sem porodila hčerko in še zelo slaba sem.
— To vas ne bo rešilo zaslužene kazni. V svoji tatinski praksi ste se že dokaj iz* popolnili. Kradli ste letos po Fužinah in Ljubljani, vse, kar vam je prišlo pod roke — obleko, perilo, voziček, steklenice, mle* ko, jabolka, kruh. Ukradli ste rudi zlato in srebrno uro.
— Priznam, da sem res ukradla vsega za okoli 6000 Din, a škode niso ljudje ve* liko imeli. — Res nimajo okradenci poseb* ne škode, ker so \as pravočasno prijeli stražniki in zaplenili ukradene stvari. Se* deli boste pol leta v težki ječi. — Ali ste s kaznijo zadovoljni?
— Kazen sprejmem.
VLACUGA SPELA. Prijazna blondinka Špela je največkrat domovala v mestnem logu, kamor jo je spremljal kavalir Bincelj, tisti, ki tako lepo žvižga, da še kosa premoti, da mu odgo* var j a.
Zadnjič enkrat je pa Špelo zalotil straž* nik zvečer v Tivoliju in jo povabil na po* licijo na kvartir.
Špela je bila zelo razžaljena. Dejala je, da ima svojega izvoljenca, ki ni imel sreče
s svojo ženo in se je ločil ter vzel k sebi Špelico, s katero se prav dobro razumeta. Ona skrbi za gospodinjstvo, on pa prinese denar, kadar je treba, saj je rokodelec in precej zasluži.
Na policiji Špeli niso preveč verjeli in so jo izročili sodniju Sodnik je poklical Špelinega izvoljenca in ga vprašal, kako in kaj.
— Špelca je res moja ljubica in me je zadnjič iskala okoli, ker smo jo malo za» vlekli, pokrokali smo tisti večer, ona se je pa bala zame, — je zagovarjal Špeko njen izvoljenec in to je res držalo. Sodnik ni imel nobenega pravega dokaza c krivdi in je Špelico oprostil. Sramežljivo, kot je pri* šla v arestantovski obleki, z ruto na glavi v katero je na poti po sodnijskih hodnikih skrivala obraz, je zopet odšla. Menda so je res spametovala, saj ji je njen ljubček zapretil, da jo takoj odslovi, če bo le ko* ličkaj slabega še od nje slišal.
KDK prodira povsod
Zagreb, i julija Ć. >NaTodni vaU objavlja poročilo iz Sedenca, da so se tamkaj 1. t. m. vršile občinske volitve, pri katerih Je zmagala HSS, ki je na moča narastla od prejšnjih 5 na 17 mandatov, dočim so radikali padli od 15 na 8 mandatov, demokrati pa od 10 na 6 mandatov. Za občinskega načelnika bo izvoljen nosilec K ste HSS Mojlar, ki Je svoj čas zavzemal to mesto.
Stran 4._ *S L O V F N S K T   N A R O D» dne 7. julija 1928. £tev. 153
— ■ ' jt III. ■   ■ - I . t I ■    .. . , II I
Dnevne vesti.
—r Bolgarski gimnazisti v Beogradu, Te
dni prispe iz Borisovgrada večja skirpina gimnazistov, da vrnejo poset beograjskih gimnazistov, ki so si nedavno ogledali od potresa razdejane bolgarske kraje.
— Telefonska zveza med Jugoslavijo, Švico in Fraaclio. V četrtek zvečer so delali prve poskuse s telefonskim pogovorom med Zagrebom in Ženevo. Proga vodi preko Dunaja in Curiha. Nekatere besede je bilo treba ponavljati, ker je proga zelo dolga. Govornik v Ženevi je sporočil, da se nekateri deli govora zelo dobro slišijo. Istega dne je bil otvoTJen v Beogradu telefonski promet s Parizom, od koder poročajo, da se pogovor dobro sliši. S Parizom se lahko govori tudi iz Zagreba.
— Mednarodni etnografski kongres v PragL Od 7. do 13. oktobra se bo vršil v Pragi pod predsedstvom češkoslovaškega prosvetnega ministra dr. Milana Hodže mednarodni etnografski kongres, katerega se udeleže delegati vsega sveta. Kongres priredi praški oddelek mednarodnega odbora za intelektualno sodelovanje v Parizu. Udeleženci se razdele po otvoritvi v pet sekcij in sicer za zgodovino, za plastično umetnost, za likovno in dekorativno umetnost, za dekorativne papirne, tkahre in pletilne stroke, za narodne pesmi i«n za narodne igre.
— Nove odredbe za izseljevanje v Ameriko. Ameriški kongres je nekoliko izpre-aienil odredbe glede priseljencev. Novi zakon določa, da lahko prihajajo od 1. junija v Ameriko gotovi inozemci, ne glede na kvoto, drugi pa imajo pri dovoljenjih prednost. Ne glede na kvoto lahko potuje v Ameriko deca ameriških državljanov izpod 21. leta, mož in žena ameriškega dr-žavijaua in vdova ali zakonito ločena žena tujca, ki je izgubila svoje prvotno državljanstvo s tem, da se je poročila s tujcem. Prednost pri dovoljenjih za naselitev v Ameriki imajo vsi fantje in dekleta izpod 21. leta in soproge izseljencev, ki so prišli v Ameriko na podlagi pravilno izdanih dovoljenj.
— Profesor Gigon v Zagrebu. Prihodnji teden prispe v Zagreb znameniti profe-
for medicinske fakultete v Baslu Gigon, ki bo predaval zagrebškim zdravnikom o najnovejših problemih prehrane.
— Češkj učite j i v Zagrebu. V torek in v sredo se je mudilo v Zagrebu 18 učiteljev in 22 učiteljiev, članic učiteljske zveze iz Šlezije. Hrvatski učitelji so jih prisrčno sprejeli. Gostje so si ogledali Zagreb in njegove zanimivosti.
— Nesramnost in krivica. Na nekem velikem državnem uradu v Sloveniji je služboval višji uradnik. Ko je doslužii službeno svojo dobo, je bil uradno upokojen. Na istem državnem uradu službuje več volonterk, ki že mesece in mesece ne dobe za svoje delo niti pare. Silno nesramno od našega upokojenca je bilo, da se je ta samec brez žene in dece vrinil za dnevničarja, kar je dosegel po naklonjenosti nekega višjega gospoda, bi-vajocega od časa do Časa v Beogradu. To je ena krivica, zakaj njegovo dnevničarsko mesto ni ne sistemizirano in tudi ne v proračunu. Druga še veoja krivica pa je to, da dobiva ta dnevničar mesečno za svoje delo kar — dve plači, namreč 1200 Din, dočim imajo ostali dnevnioarji na mesec le po 600 I>in. za volonterke pa nima pare. Je pač veliko gnilobe v naši državni upravi.
— Dobropolje. V našh gozdih prevladuje bukev. Lepa debla se na parni žagi ali na vodnih žagah režejo v deske, ki imajo ^•iecej^rijo eeiio, zlasti če jih preparin.o. Drobnej?! J*»s pa cepimo v drva. Vsak dan jih pošljemo po večini v Italijo najmanj 10 vagonov, večkrat pa tudi kar cel vlak. Na kolodvor postavljena drva se plačujejo po 18 P in za 100 kg. Apnenica je stalno v obratu. Vsak dan se ga skuha 1 vagon. Pošiljamo ga v Ruše. Po cestah s** skozi ves teden po-niieejo težko obloženi vozovi. Z enim vozom se zasluži dnevno 100 do 150 Din. Pomanjkanje denarja že precej, občutijo trgovci in obrtniki. Kosci so opravili svoje delo, zdaj je prišla vrsta na žanjire. Polje bo dalo vrč kot senožeti. Ker solnce že več dni pripeka, je jela voda v vodnjakih upadat?. S kapnico je pač križ. Zato z*do pogrešamo vodovod. Obljubljen nam je iz Robn; električna razsvetljava pa iz Za gradca.
— .Tugoslovenska Matica prosi vse rojake, da jo podpirajo pri njenem težkem, a vzvišenem delu za rojake v robstvu. Kupujte srečke njene loterije, čije žrebanje se vrši 8. septembra t. 1. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugosloven-ske Matice v Sloveniji, v raznih ljubljanskih trafikah ter pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. Izžrebane številke bodo javljene v v*ah naših listih. Dobitki se bodo dostavili na dom. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo dvajset navadnih koles solidnega francoskega izdelka.
— Jugoslovenski .Matici je nakazala tvrdka Fran Kovač v Ljubljani, Turjaški trg 1 znesek Din 718.22 kot procente na korist Jugoslovenske Matice prodanega Čaja in dišav v času prvega polletja 1928. Priporočamo to narodno tvrdko v6em odjemalcem.
— Gasilko slavje na Duplici pri Kamniku. V nedeljo dne 8. julija ob pol 3. popoldne se bo vršila blagoslovitev gasilnega doma in motorne brizgalne gasilnega dTu-stva šmarca - Duplica. Društvo se je osnovalo v letu 1926. in je od svojega početka prav znatno napredovalo tako, da je danes precej dobro opremljeno. Poseduje motorno brizgalno s 16 HP, z zadostno dolžino cevi in izvefbano moštvo. Da je društvo tako dobro napredovalo, Imajo predvsem zaslugo domačini in okoliški občani. Po blagoslovitvi se bo vršilo veliko ljudsko slavje na Krulovčevem vrtu na Duplici, združeno z orodno vajo. Opozarjamo že danes občinstvo iz kamniške in bližnje okolice na to lepo slovesnost. Tudi zunanji gosti imajo lepo priliko za izlet, predvsem ker so železniške zveze ugodne za prihod in povratek.
— Nedelja v Ljubljani je dolgočasna. Kdor pa si hoče okrajšati dolgi čas, naj pride v nedeljo na Gameljne, kjer tabore skavtski stegi iz cele Slovenije, iz Dalmacije in Srbije. Komur je na tem, da spozna življenje tistih, ki so pijonirji boljšega življenja, naj si ogleda ustroj in način najmodernejše vzgojne metode, po kateri žive skavti. Nedelja bo najzasrimivejši dan vsega taborenja. Opazoval boš lahko skavtske igre in sploh življenje čez dan, zvečer boš pa videl zabavo ob tabornem ognju, ki je najzanimivejši del skavtskega življenja. — Avtotaksi vozijo prav do tabora ob 9., 11., 13., 16. in 18. uri izpred Figovca. Vračajo se po potrebi. Iskreno vabljeni prav vsi!
— Zdravljenje raka po Poljšakov! metodi se preizkuša te dni v mariborski bolnici, o čemur smo že poročali. Posebna komisija je že izbrala pacijente, ki jih 3© okoH 30. Komisija je natančno ugotovila stanje bolezni ter bo čez 10 dni pregledala napredek zdravljenja. Iz raznih krajev dT-žave se je prijavilo že nad 50 bolnikov v svrho zdravljenja po PoljŠakovi metodi.
— Izletniške karte za vožnjo Planica -Jesenice. Direkcija državnih železnic objavlja, da veljajo izletniške karte za vožnjo na progi Planica - Jesenice tudi za vlak 86.17, ki odhaja iz Planice ob 18.10.
—. Sokol na Viču javlja, da se vrši v nedeljo 15. julija t. 1. na Rožniku veliko kresovanje z najrazličnejšim zabavnim sporedom. Natančnejše  prihodnjič. 544
— Letalec Sondermaver v Mariboru. Danes prispe v Maribor slavni letalec naše avijatike inž. Matija Sondermaver, direktor zrakoplovne družbe v Beogradu. V nedeljo dopoldne se bo vršila anketa glede zgraditve aerodroma v MariboTu, zvečer ob 8.30 pa bo predaval o svojem poletu v Indijo v kinu »ApoIo<.
— Vreme. Včeraj je pričel barometer padati in je padel od 762 na 758 mm. Pričakovati je bilo, da dobimo dež in ponoči se je na severu bliskalo, toda dežja ni bilo. Danes zjutraj se je barometer zopet dvigni!, vendar pa vse kaže, da se bo vreme poslabšalo. Od juga so se začeli že v prvih dopoldanskih urah poditi črni oblaki. Dopoldne je bilo sicer oblačno, toda že ob 8. zjutraj je kazal toplomer 24 stopinj. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Lahek zapadni veter je pihal samo v Ljubljani, povsod drugod je bilo mirno. Največjo vročino s6 imeli včeraj v Dubrovniku, kjer je znašala temperatura 36 stopinj. V Splitu in Skoplju je bilo 35, v Beogradu 34, v Ljubljani 32.1, v Zagrebu Z32, v Sarajevu 31, v Mariboru 30 stopini.
— »Narodi poginejo le, ako se iztrebijo s silo, drugače pa nikoli ne ako se le količkaj zavedajo!« (Fran Trdina.) Rodoljubi! Zavedajte se, da treba dostojno proslaviti 1701etnico rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika! Zato vsi na proslavo, ki bo v nedeljo 15. julija popoldne na njegovem rojstnem domu pri »Kameniti mizi« v Zgornji Šiški! 542n
— Radi slabega izpričevala v smrt. V ljubljansko bolnico so včeraj popoldne pripeljali težko in smrtno nevarno ranjenega 161etnega dijaka Emila Peternela, sina po-sestnice in trgovke iz Vettkin Lašč. Fant si je včeraj popoldne med kopanjem pognal kroglo iz samokresa v glavo. Vzrok, ki je pognal mladeniča v obup, Je bi! slaba kvalifikacija v šoli. Peternel je posečal gimnazijo v Kočevju, dobi! pa je dva ponavljalna izpita. Tega si fant doma ni upal povedati in je roditeljem, zlasti pa svojemu očimi vest prikrival. V četrtek pa je njegova mati zvedela, da v šoli ni uspel in spregovorila je ž njim par resmh besed. Fantu je šlo to tako k srcu, da je segel po samokresu in si pognal kroglo v glavo, popreje pa je še nameril na svojega brata, ki ga je imel na si-mu, da ga je zatožil roditeljem, vendar pa ni sprožil. Peternel se do danes še ni zavedel in je malo upanja da bi okreval.
— Naglica preiskujejo psihijatri. Kakor smo že poročali, so orožniki te dni pripeljali v Ljubljano posestnika Janeza Naglica iz Prebačevega pri Kranju, ki Je ustrelil tri gorenjske fante. Preiskavo proti njemu vodi sicer okrajno sodišče v Kranju, ki ga je pa poslalo v Ljubljano, da psihijatri ugo-tove njegovo duševno stanje in Če je mož sploh normalen. Naglica preiskujeta sodna zdravnika, izvedenca dr. Robida in primari] dr. Gosti. Oba izvedenca dosedaj še nista podala svojega mnenja.
— Preiskava proti Žagarjevlma. Preiskavo proti Žagarjevima, materi Johani in hčerki Antoniji, ki sta okumljeni umora moža. odnosno očeta, vodi preiskovalni sodnik dr. Kravina. Novih momentov v preiskavi ni. ker obe obdolženki še vedno tajita. Preiskovalni sodnik je dosedaj zbral različen materijal, ki Žagarjevi razmeroma zelo obremenjuje, povabil je k zaslišanju tudi več prič, obenem pa je poslal policiji okrvavljeno koso. Na kosi so namreč krvavi odtisi in mogoče se bo dala na podlagi odtisov prstov daktiloskopično ugotoviti iderrtita morilcev. Sicer so sledovi zelo zamazani in ni verjetno, da se bo to posrečilo.
— Nezgoda aH napad. V bolnico so pripeljali s težkimi norrarrjimi poškodbami Antona Goloba, sina posestnika iz Police pri Naklu na Kranjem. Fant je vozil proti Kranju, ker ga pa le ni bilo nazaj, so domaČi pogledali, kaj je ž njim. Našli so ga nezavestnega kraj vo2a. Fant ne ve in se tudi prav nič ne spominja, kaj se je zgodilo Ž njim. V bolnici so dognali, da ima kilo.
— Pri motenju prebave, Želodčnih bolečinah, gorečici, slabostih, glavobolu, migla-nju pred ocrni, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolji do dela vam preskrbi prirodna grenčaca »Franz-Josef* odprto telo in olajša obtok krvi. Polskusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholisri, ki so trpeli na želodčnem katarju dobili s staro preizkušeno vodo »Franz-Josef« v kratkem zovet slast do jedi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerrjah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—1j Seja ljubljanskega občinskega sveta
bo v torek 10. t. m. ob 6. popoldne. Na dnevnem redu je poleg raznih drugih zadev prošnja ljubljanskih kinematografov za odpis občinske takse, poročila o tlakovalnem in kanalizacijskem programu ter o najetju lOmiljonskega posojila, o napravi raznih mostov, izvršitvi raznih regulacij in o na-jeiju 1 krnili jonskega posojila, o prepovedi krošnjarjenja, prodaji slaščic po cestah, o točenju pijač po trgovinah ter o napeljavi vodovoda v občino Vič, Na dnevnem redu tajne seje med drugim poročila o prošnji družbe električne cestne železnice za podelitev koncesije za razširjenje cestnega prometa, o prošnji M. Lajovičeve, vojnih invalidov v Zagrebu, Petra Keršiča in vojnih invalidov v Ljubljani za podelitev' koncesije za avtobusne vožnje.
—lj Jubilej dela. Mestni plinar g. Fran Sluga, ki je vstopil meseca julija 1903 v službe kot monter, obhaja ravnokar svojo 251etnico. 5. t. m. se je vršila v plinarni skromna, a iskrena proslava. Dopoldne se je zbralo ondi vse delastvo z ravnateljem inž. BaTtlom, ki je čestital slavljencu v imenu podjetja, v imenu mestne občine pa mu je izrekel častitke predsednik upravnega odbora g. Fr. O r e h e k ter mu izročil obenem denarno darilo. Zvečer je bil v gostilni Flegar sestanek, katerega so se udeležili: občinski svetnik g. Rupnik, urad-nišrvo ter delavstvo plinarne. Na čestitke imenovanih se je g. Sluga gin jen zahvalil, poudarjajoč, da je ves čas slžube vršil le svojo dolžnost napram delodajalcu in vspodbujajoč navzoče delavstvo, da mu v tem pogledu sledi.
—lj Na Resljevi cesti prično prihodnji teden s tlakovanjem in sicer od križišča Sv. Petra ceste proti križišču Komenskega ulice. Ta teden so na tem delu ceste urejali cesto s parnim valjarjem. Ker delo precej počasi napreduje, bo tlakovanje te ceste šele prihodnjo pomlad končano.
—lj Ali so predpisi samo za privatnike? Pišejo nam: Stavbni red za mesto predpisuje pri novih hišah napravo asfaltnega ali vsaj kamenitega hodnika. Dasi pa je dal mestno stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti zgraditi bivši komisar Mencinger in njegov klerikalni sosvet, nima ta slavna hiša še danes na nobeni fronti hodnika (!), vsled česaT morajo ljudje ob dežju po blatu in lužah capljati.
—lj Senik ne sodi med Tile in lične hiše. Te dni so podrli senik med skupino vil ob Večni poti in Kollmanovim gradičem. Poslopje sta kupila dva poštna uslužbenca. Ker je opeka in les še dobro ohranjen, bosta porabila oboje za skupno dvojno hišo, ki jo sezidata pod Rožnikom v bližini Gadovega posestva. Senik na prometni cesti tik novih vil je bil v škodo tamkajšnji mični okolici in bo šele sedaj prišla do svoje prave veljava.
—lj Izlet v Monakovo in Niirnberg. Umetnosto - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za svoje člane, če se jih priglasi vsaj 20, šestdnevni izlet v Monakovo in Niirnberg. V Monakovem ogled mesta, zbirk in okolice, v Nurnbergu ogled mesta in Diirerjeve jubilejne razstave, eventualno obisk SaLzburga. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 5. avgusta ob 8.4°, vrnitev v soboto dne 11. avgusta ob 8.35. Stroški so proračunani na okroglo 2500 Din za osebo. Priglasiti se je do 20. julija pri tajniku društva dr. Stanku Vurniku (Narodni muzej) pismeno ali osebno med 10. in 12. uro dopoldne.
— Sokol I. vabi svoje članstvo, da v Čim večjem številu pose ti prireditvi bratskih sokolskih društev v Šiški in D. Mariji v Polju. — Zdravo! — Odbor.
—lj Sokolska župa Ljubljana. Jutri, v nedeljo, se vrši delni župni zlet pri sokol-skem društvu v Šiški. Opozarjamo članstvo vseh društev, ki so obvezna sodelovanja, da se udeleže te prireditve v čimvečjem številu. Zbirališče članstva v kroju je ob 15. uri pred Narodnim domom, od koder je je skupen odhod na telovadišče v Šiško. Apeliramo na mnogoštevilno udeležbo. — Zdravo! — Župno starešinstvo.
—lj Na vrtno veselico in prosto zabavo s plesom vabi Podoficirske podporno društvo za »Slovenijo« v Ljubljani, kateTO priredi na garnizijskem strelišču, Dolenjska cesta, v nedeljo, 15. julija ob 17. urL — Vojaška godba. 545n
—lj Tvrdka Iv. Perdan nast v Ljubljani je izročila Ciril - Metodovi družbi 1000 dinar jev kot prispevek od družbinega čaja. Priporočamo vsem, da zahtevajo in uporabljajo čaj, od katerega ima naša šolska družba dobiček. 543n
—lj Jutri, v nedeljo, vsi na veliko vrtno veselico k Prepeluhu »Pri konjičku« v Hra-deckega vasi. Začetek ob 4. popoldne. 530 s —lj Ljubljanska strelska družina obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo 8. julija 1928 ob pol 9. dopoldne streljanje. Zbirališče točno ob pol 9. na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. Istočasno se vrši vpisovanje novih članov in pobiranje članarine. — O b 1. tajnik. 540n
—lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v novembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 12. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 538n
—lj Gospod, ki je včeraj našel v kopališču Koleziji listnico z novinarsko legitimacijo, se prosi, naj jo vrne lastniku za dobro nagrado.
—lj K rožnodolski proslavi 301etnlce nam
sporoča g. Viktor Jeločnik, da bo pri njem iz prjaznosti razstavila tvrdka A. Razber-ger iz Ljubljane najvičji gramofon »Elektroda*, angleškega izvora. Opozarjamo na to vse obiskovalce sejma, ker bo gramofon igral najlepše in najnovejše koncertne točke in zabavne komade. *
—lj Najlepše in najnovejše knjige Iz svetovne literature izposoja Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, vsled česar ima tudi največ obiskovalcev med vsemi našimi knjižnicami. Junija meseca je izposodila 2853 strankam 10.356 knjig, prvo polovico letošnjega leta pa 21.585 strankam
79.239 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. poldne do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške m esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig — tudi posamezno za glavne oddelke — ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma in da ne zamujaš časa s čakanjem v knjižnici. Podružnica knjižnice je za poletno sezono na Bledu pri knjigararju Hočevarju. 54ln
Kaj je r
SUN i
—lj Najnovejše bluze: Kristeiie - Bučar.
62-T
Znano je, da je Studenec bolnica za umobolne. Človek se zgrozi ob tej besedi, kakor ob besedi Stenjevec, Steinhof itd. Vendar ima Ljubljana še nekako podruž* nico Studenca na Kodeljevem v prejšnji prisilni delavnici. Da so tudi v tem poslop* ju nesrečneži, ki se jim je omračil um, ne ve vsakdo.
Vpitje in jokanje blaznežev ne prodre iz notranjih prostorov ter ne vzbudi take pozornosti mimoidočih. Gostje v tem poslopju groze so pa redki. Dopoldne opazo* valeč lahko vidi, da se z naglimi koraki in globoko zamišljen izgubi za visokimi vrati prešnje prisilne delavnice prof. dr. Serko, ki pride pregledat umobolne ženske. Iz glavnega vhoda se pojavi tu pa tam visoka postava primarija umobolnice dr. Frana Goestla, ki s svojimi srebrnimi lasmi m dolgim belim plaščem morda vzbudi pozornost gredoč iz bolnice v svoje bližnje stanovanje. Skozi zamreženo okno dober opazovalec še lahko opazi sekundarija dr. Slvaka Gruma, ki z bolniško sestro obi» skuje bolnike iz sobe v sobo, od postelje do postelje.
Drugače je okoli tega poslopja vse mir* no; ničesar ni, kar bi človeka opozorilo, da je to hiša najnesrečnejših med nesreč* nimi. Tem bolj, ker so na Kodeljevem sla« boumni, ki imajo od časa do časa jasne trenutke in se zavedajo tedaj, da so norci v blaznici. Prejšnja prisilna delavnica ni urejena in primerna za umobolnico. Zato ne razpolago s kopelmi in izoliranimi celi* cami, potrebnimi za slaboumne, ki so na* silni in od časa do časa podivjajo. Tukaj so slaboumni in slaboumnice, ki bi jim člo* vek na prvi pogled niti ne prisodil tega. Seveda med njimi tudi taki, ki se jim na mah vidi, da niso pri pameti.
Naš urednik je te nesrečneže obiskal z dovoljenjem g. primarija dr. Fr. Goestla, ki je mnenja, da je poučno in dobro, da tudi ljudje, ki nimajo prilike, da bi mogli opazovati te nesrečneže, zvedo, kako se jim godi, kaj počenjajo itd. Svoje pleme* nito in globoko človeško stališče do teh najbednejših je pa g. primarij izpričal z besedami, da rade volje pokaže bolnike in bolnice vsakomur, ki jih ne pride gledat tako, kakor zverine v zverinjaku.
Moški oddelek
V umobolnici na Kodeljevem je odde* lek za moške in ženske. Že na hodniku mo» škega oddelka človek opazi slaboumne. Ob mrežastih vratih stoji še mlad moški, ki se preplašeno ozira, držeč prst desne roke na gumbu električnega zvonca na zidu. Ko opazi zdravnika, umakne prst, pa samo za trenutek. Takoj ga položi zopet na prej* šnje mesto in pritiska na gumb ves božji dan. Puste ga, ker je sicer miren. Takoj pa podivja, če ga zapode od gumba, v sobo.
Po temnem hodniku se privali nekaj ži* vega v klopčič zvitega pod noge. To je slaboumnež, ki se ves dan prekucuje po hodniku. Puste tudi njega, saj ne naredi nobenemu nič zalega, v prekucevanju pa le najde svoj mir in zadovoljstvo.
Iz hodnika vstopiš v prostrano dvorano. To je dnevni prostor. Bolniki se zbirajo tudi čez dan. Leže, sede pri mizah, ob ok* nih. Nekateri miže, drugi gledajo topo predse, ali pa skozi okno v daljavo. So ve« činoma dementni. Mnogo je med njimi tu* di epileptikov. Vse je seveda v sobi prire* jeno za silo. Včasi zajoka bolnik, ki je preje sedel mirno in indiferentno, da se obiskovalec zgrozi.
Z rokami podpira glavo in strmi v mi* zo bolnik z vojaško čepico na glavi in strašno izkaženim obrazom. To je rudar. V Ameriki je bil in se boril za obstanek pod zemljo, dokler mu ni eksplozija v rud* niku razmrcvarila obraza in mu iztaknila oči, da je sedaj slepec, in mu omračila um.
Zdravniku nasproti stoji bolnik s papirji v roki. Poklekne pred njim, se križa in iz* govarja nerazumljive latinskim podobne besede. Vstane in zopet poklekne, ponudi z rdečim svinčnikom popisan in porisan pa* pir. Na njem so čudno zverižene podobe in črte. Kakor bi gledal umetnino kakega hipermodernista«8likarja. Ves je vesel, ko vzame zdravnik ponuđeni mu papir. Vse diugo je nesrečnež pozabil; le nepremag* ljiv nagon po oboževanju mu je ostal.
V kotu sobe leži na postelji slikar. Slika ves dan s svinčnikom in barvami. i
Spalnice bolnikov so dokaj prostorne in svetle, toda prenapolnjene. Na stenah vise slike, predstavljajoče nekega svetnika. To je risal Anton Bradaška, bolnik, ki je že umrl. Ta je tudi narisal kralja Aleksan* dra, ki visi v primarijevi sobi. Razen tega je dekori ral hodnike s svojimi slikami, ki niso ravno napačne. Le kompozicija barv
—I j Christofov učni zavod v Lj ubijan
vpisuje celi mesec julij vsaki dan na Domobranski cesti 7. — Šolnina nizka, vpisnina 10 Din.  Revni učenci   imajo popust.
Iz Celja
—c Smrtna kosa. V Ljutomeru je umri zadet od kapi g. dr. Lev Brurčko, tamošnji sreski poglavar. Pokojni je bil dolgoletiii uradnik pri sreskem poglavarstvu v Celju. Star je bil 43 let. — V Tuzli je umrla gospa Terezija Volavšek, vdovljena Fuchs, mati dimnikarskega    mojstra g.  Fuchsa v
Celj,u. _      V celjski bolnici sta umrla posest-
nica Robar Marija, doma v Dobriši vas*, stara 65 let in Fran Hanžič, posestniški sin iz Ojstriške vasi, star 37 let.
—c Seja mestnega občinskega sveta je preložena na sredo 11. julija.
—c Javna mestna knjižnica v Celju je izposodila v juniju 1355 knjig.
in izrazi narisanih obrazov pričajo, da jih je risal človek z bolno duševnostjo.
Po prevratu je morala bolnica prevzeti vse bolnike iz Feldhofa, ki so pristojni v naše kraje. Zato je med njimi mnogo Nemcev m Nemk.
—No, kako pa z vami? — vpraša g. primarij.
— Hvala, gospod primarij. Izvrstno, bo* lje. Vam se imam zahvaliti, da sem sedaj popolnoma zdrav in da pojdem kmalu domov.
Bolnik izbruhne v dolg govor, hvaleč primarija in svoje zdravje. Predolga je hvala in prehlastno ter premonotomo lije iz ust, da bi bil Človek prepričan, da je bolnik že zdrav in da pojde res kmalu do* mov.
— Schillerja berem, g. primarij, se ogla* si bolnik.
Iz gruče, ki je nestane, ko stopi zdrav* nik v sobo, stopi drugi, prekriža roke in pravi: Ponižno prosim, da bi me poslali v rojstni kraj.
Za njim se oglasijo še drugi: domov, domov .. . Nesrečneži bi radi domov. V rojstni kraj, pod domačo streho. Čeprav je morda več nimajo in je v njihovi zmedeni duševnosti ostal le še majhen jasen spomin na dom, na rojstni kraj.
— Vsi bi radi domov, pojasni g. pri* mari j. Saj jih odpuščamo, kolikor je rao* goče. Kar nam pa ne koristi mnogo. Doma se bolniki udajo alkoholu in že skoraj ozdravljeni morajo zopet v umobolnico v še slabšem stanju.
Zdravnik jih miri in obljublja, da poj* dej o domov, vsi in kmalu . . . Čeprav veči* na njih ne bo videla nikoli več rojstne hi* še.
Ženski oddelek
Ko vstopiš v ženski oddelek uinubuini* ce, završi na hodniku in v sobah. Histen* čen smeh se čuje iz kotov in cviljenje ter šepetanje. Nenadoma zopet vse vtihne, do* kler ne preseka tišine histeričen krik bul* niče ob oknu. Bolnice se zde nemirnejše nego bolniki. Živahnejša in brezskrbnejša narava žensk se pokaže pri teh še posebno.
Zope ista pesem? Domov, gospod prU mari j, domov . . .
— Na vas je ležeče, gospod primanj, kako bo naprej in kedaj pojdem domovi
Nesrečnica ne ve, da bi g. primarij, ki ga vsi bolniki naravnost obužujejo, in ki ravna z njimi kakor oče z nesrečnimi otro* ci, poslal vse domov, če bi bilo «ma njem iežeče», kdaj bolnica ozdravi.
Večina žensk je dementnih. So pa prav prijazne in njih erotična narava se ob vsa* ki priliki pokaže. Hočejo od zdravnika «cu» kerćkov» in <cpušelc», kakor so ga dobile nekoč od fanta na vasi, ko so imele še jas* no glavo. Ženske opravljajo tudi razne laž« je posle. Perejo v pralnici, pomagajo kuha* harici v kuhinji, lupijo krompir itd.
V bolniški sobi leži nekaj bolnih. Te so največje revice. Oči jih izdajajo, da so abnormalne, izsušen obraz in roke pa, da so tudi tuberkulozne.
Posebna vesela je neka gluhonema bol* niča. Maha z rokami in kremži obraz. Zdravnik jo razume. Domov hoče tudi ta.
Druga zopet zatrjuje, da je zdrava, po* polnoma zdrava. Njena govorica pa priča, da je močno epileptična.
Umobolnica na Kodeljevem ima svojo ekonomijo, svoje delavnice, mizamico, kro* jačnico, čevljarnico itd. Iz opazovalnice v bolnici sprejema slaboumne, ki so sicer mirni. Težko bolni in nasilni morajo na Studenec. Prav onemogle odda v hiralnico pri sv. Jožefu. Umobolnica ima lepo urejene kopeli in zdravniško sobo, kjer so medikamenti in instrumenti za najnujnejšo potrebo. V kapeli umobolnice se bere vsa* ko jutro maša. Bolniki se sprehajajo ob lepem vremenu po vrtu, ki je iočen za žen* ske in moške. Poslopje ni določeno ra umobolnico, zato marsikaj ni tako, kakor bi moralo biti. Toda sila kola lomi. Gosp. primarij dr. Goestl se trudi na vse načine, da bi obdržal zavod higijenskim in drugim potrebam primerno. Njegova zasluga je, da je marsikateri bolnik zapustil to po* slopje žalosti ozdravljen in sposoben za življenje v družbi.
— Kaj je privedlo nesrečneže v to hišo, je vprašal vaš poročevalec g. primarija ob slovesu.
— Nekaj med njimi je dedno obreme« njenih. Večino je pa spravila v blaznico vojna; težke poškodbe na glavi in drugih delih telesa in vojne grozote so jim omra* čile um.
Mnogo jih je pahnil v to nesrečno hišo demon alkohol. Precej je med njimi tudi kriminalnih slaboumnežev. Morili so in ubijali, sodnija jih je spoznala za slabo* umne m sedaj čakajo v tej hiši konca.
V umobolnici na Kodeljevem
Kako je urejena umobolnica in kako žive najnesrečnejši med nesrečnimi. — Nekaj ginljivih prizorov iz umobolnice. — Vsi
umobolni hrepene po domu
stev   153
•SLOVENSKI   NAROD, dne 7. julija 1928.
Strto 5.
---Moda---
Moda za gospode v kopališčih
Mnogi mislijo, da so ob morju do* voljene pestre barve in da moda v tem pogledu ne pozna nobenih mej. Toda v resnici ni tako. Zlasti debeluhi ne smejo nositi progastih kopalnih oblek kričečih barv, kajti sicer se jim letovi« ščarji posmehujejo. Res je sicer, da moda glede kopalnih oblek ni tako stroga, kakor sicer, toda s tem še ni rečeno, da se lahko v kopališču naše* mimo in hodimo okrog kakor maska* ra. Samo gospodje, ki imajo tako lepe postave, da lahko odlože kopalne pla* šče, si lahko privoščijo malo več pro* stosti v barvah in kroju.
V kopališčih se je udomačila zad* nja leta manija, da obesijo gospodje
Doba ženskih rekordov
Že pred vojno so se ženske prizadevale, da dokažejo, da so v intelektualnem pogledu enakovredne moškim. Lotile so se študij na univerzah in tehnikah, polagale so izpite, promovirale so za zdravnice, inženjerke itd. Posrečilo se jim je dokazati, da so ženski možgani enako sposobni za delo, kakor moški, dasi so nekoliko manjši. Dobro, so si mislili moški, pripravljeni smo priznati, da je nam ženska po intelektualnih sposobnostih enakovredna. Drugo vprašanje so pa fizične sposobnosti. ZcLravnice in inženjerke ostanejo kljub svoji akademski izobrazbi nežni spol in fizično daleč zaostajajo za moškimi. Moški so pa pri tem pozabljali na one nesrečne žene, ki se že od nekdaj preživljajo z najtežjim ročnim delom.
nase vse, kar jim nudi podjetna indu* stri j a v gotove namene. Mnoge vidimo ob morju s tesnimi kavčugastimi čepi« cami, izpod katerih se vidi komaj nos. Drugi zopet nosijo ogromna očala in razne druge pritikline, ki v kopališče sploh ne spadajo. Gospodje se radi opremijo v kopališčih kot pravi pla* valni mojstri, dasi se ne upajo niti 20 korakov od obale.
Časi polovičnega kopalnega t riko j a so že minili. Zdaj se uveljavljajo znova kombinirani kopalni kostumi, ob* stoječi iz triko srajce in kriko hlač. Hlače so večinoma črne ali pa se rav» najo po temni temeljni barvi srajce. Pižami slična pokalna obleka se je že
O tovarniških delavkah se pri debatah sploh ni govorilo, kakor da jih ni.
Ženske so morale torej dokazati, da so tudi fizično enakovredne moškim. Težko delo nikomur ne imponira. Fizično se pa človek utrdi v prvi vrsti s sportom, ki so ga ženske do zadnjega gojile samo za zabavo, in zato niso dosegle   na tem polju   znatnih uspehov.
Zadnja leta pa tekmujejo uspešno z moškimi tudi v tem pogledu. Dokazati hočejo, da je lahko ženska enako fizično močna, pogumna in vztrajna, kakor moški. In to se jim je deloma že posrečilo. Žene zmagujejo v zelo težkih tekmah z moškimi. Ce se bodo ženske tako hitro napredovale v sportu, kakor so doslej, ni izključeno, da bodo kmalu odnašale z raznih tekem prve nagrade. Pomislimo samo na Američanko Ear-hardovo, ki je te dni kot prva ženska
preživela, dasi je za kopališče zelo praktična. Ni namreč posebno lepo, če pride letoviščar k zajtrku ali obedu v kopalnem trikoju, izpod katerega se vidijo naramnice. Letos so v kopali* ščih zelo moderne razne kavčugaste zverine solidnih dimenzij, ki se dajo napihniti in služijo letoviščar jem za jahanje po toDli morski vodi. Te zve* rine so prišle v Evropo iz Amerike in letoviščar ji so jih zelo veseli.
Na sliki vidimo, kako se elegantni gospodje v kopališčih oblačijo. Prvi dve obleki sta izrazito kopalni, druga je pa za izprehode po bali. Brez ko« palnega plašča eleganten gospod ne gre v kopališče.
srečno preletela Atlantski ocean. Češka avtomobili s tka Junkova je odnesla na letošnjih pomladanskih avtomobilskih dirkah na Siciliji več nagrad. Manjših uspehov, ki jih dosežejo ženske v sportu, bi lahko našteli nebroj Ženske se utrjujejo, a mlademu moškemu športnemu pokolenju niti na misel ne pride, da bi gledal ženske postrani kot iizično manj razvita bitja. Mladina obeh spolov se že zaveda, da je duševno in fizično enakovredna.
Razvoj je moral iti v tej smeri. Drugače ni moglo biti, kajti ženske bi sicer v sedanji težki borbi za obstanek podlegle. Življenje naše dobe zahteva mnogo energije in dobre živce. In tako vidimo, da je vedno manj nežnih bitij, ki za vsako malenkost omedle in izgube glavo. Dražestne igračke, ki so služile svojim možem samo za zabavo,
Počiščena tla
so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte
Schicht-of Ominol
so že zelo redke. Moderna žena hoče biti robustna, zdrava, trezna in samostojna. In lahko je ponosna, da se vedno bolj bliža temu cilju. Res je sicer, da v ženskih srcih še vedno dremlje hrepenenje po tipu moškega, ki stoji v vsakem pogledu nad žensko, res je tudi, da se moško srce nekako ne more ogreti za trezno, pogumno in samostojno žensko, marveč da hrepeni po slabotnem, podpore in nasvetov potrebnem ženskem bitju in končno je tudi res, da pride med možem in ženo, ki sta duševno in telesno enako razvita, često do disharmonije ali celo do težkih konfliktov. Toda to so pojavi prehodne dobe. Vrniti se ženske ne smejo, kajti žena jutrišnjega dne ne more biti več taka, kakršna je bila včerajšnja žena. Narava, ki si zna vedno in oovsod pomagati, ki sčasoma vse izravna in uredi, bo uredila tudi razmerje med modernim može in moderno ženo tako, da bosta lahko skupno živela brez nepotrebne borbe za nadvlado, brez zatiranja, omalovaževanja in preziranja, ki so ga bile še nedavno deležne žene.
Damske kopalne obleke
Osnovna oblika damskih kopalnih oblek zadnje mode so kratke hlače in pulovru podobna bluza, ki je tako oz« ta, da se tesno oprijemlje bokov, in tako dolga, da hlačice skoraj popolno* ma zakrije. Pariški modni saloni so razstavili nebroj novih vzorcev kopal* nih oblek, med katerimi so zlasti pri« ljubljen obleke, obstoječe iz temno* modrih triko*hlač in belega telovnika z modrimi okraski.
V velikih morskih kopališčih ima elegantna dama dve kopalni obleki. V eni se koplje, v drugi pa hodi po obali, ali leži na solncu. Ležati ali hoditi cele ure po obali v mokri kopalni obleki, ni posebno prijetno, zlasti če ni vreme lepo. Zato je druga kopalna obleka ze* lo. dobrodošla. So pa tudi drugi razlo* gi, ki govore za to, da vzamejo dame v večja kopališča dve kopalni obleki. Mokra kopalna obleka se preveč opri« jemlje telesa in če dama nima posebno lepe postave, se hudomušni letoviščar« ji muzajo in zbijajo na njen račun ne« okusne šale. Toda ti pomisleki niso me«
roda j ni. Glavni vzrok, da se je moda odločila za dve kopalni obleki, je žen* ska koketnost. Elegantna dama se namreč nikoli ne pojavi v družbi v isti kopalni obleki, v kateri se koplje. Za družbo ima drugo kopalno obleko, ki bi jo bilo škoda zamazati v slani mor* ski vodi.
Paradna kopalna obleka je navadno iz tafta in ni treba, da bi bila črna. Tu* di druge barve tafta so v modi. Svileno je samo krilo, hlačice pod njim so pa iz triko j a.
Ghaiiie Chaplin
in zene
Nekoč je bil znani filmski igralec Charlie Chaplin v družbi umetnikov in učenjakov. Neki učenjak je trdil, da proces ustvarjenja sveta ni bil končan.
— Kaj nas briga, če ni bil končan? — je pripomnil ameriški filmski igralec Rihardo Cortes.
Chaplin je srepo pogledal Cortesa, rekoč:
— Tepec, to je zelo važno. Samo se moramo vsi bati, da utegne bog ustva* riti še eno ženo.
Znano je, da je Chaplin zelo rad za* haj al v kino. Včasi je posetil v enem dnevu več kinopredstav. Ko so ga ne* koč vprašali, zakaj tako rad zahaja V kino, je odgovoril:
— Kino je edini kraj, kjer vidi člo* vek čudeže, ki se gode v življenju zelo redko. Zelo sem namreč vesel, ko vi* dim v filmu ženske z odprtimi usti, ne da bi slišal njihov glas.
Pred leti se je Chaplin zbudil ne* kega jutra zelo potrt in otožen. Ves dan je hodil razburjen po mestu in ce* lo jesti ni mogel.
— Kaj ti pa je? Ali si imel težke sanje? — ga je vprašala žena.
— Da, je odgovoril Chaplin. ,
— O čem si pa sanjal?
— Sanjalo se mi je, da sem se ože*
nil.
— S kom?
Chaplin je pogledal postrani ženo in odgovoril:
— S teboj.
Prijateljici.
— Torej Nežitoa, ti se vendar le poročiš z Janezom. Mislila sem, da je
to samo navaden flirt.
— Saj to je on tudi mislil.
Guillaume Appollinaire:
Hčerka
Mladi Rus, ki je potoval po svetu, je prišel na zimo v Cannes. Nastanil se je pri profesorju, ki je med sezono poučeval tujce v francoščini.
Ta profesor, mož petdesetih let, se je pisal Muškat. Bil je skromen in nihče bi ga ne bil opazil, da ni neprestano smrdel po Česnu.
Gospa Muškatova je bila dražestno bdrje. Stara je bila trideset, a morda že štirideset let. Na videz je bila še dokaj mladostna. Imela je svetle lase, vitko postavo in bujne prsi. Drugače pa ni bilo na nji nič posebnega in vedno je bila nekam otožna.
Mladi Rus jo je samo pogledal in že je bil prepričan, da je lepa.
MuŠkatovi so stanovali v majhni vin, iz katere se je videlo na morje, na Lerinske otoke in na peščeno obalo, po kateri je begala pod pripekajočim soln-cem množica nagih otrok. Okrog vile je bil vrt poln mimoz, španskega bezga, vrtnic in velikih evkalipt.
Muškatov najemnik je preživel vso zimo na izprehodh in pri knjigah. Ni videl lepih deklet, ki jih je bilo polno mesto, ni se oziral po lepih tujkah. Njegove oči so videle samo morje, a misli so bile vedno pri gospe Muškatovi. Njegova ljubezen je bila sladka in nežna, toda poguma ni imel, da bi odkril svoje srce.
Evkalipte so pogrnile zemljo s preprogo duhtečih cvetov. Bilo jah je to-Mco, da so pokrivale vse stezice na
vrtu, a mimoza je bujno cvela in daleč naokrog je dišalo po balzamu.
Nekega dne je mladi Rus opazil skozi okno, da gospa Muškatova pospravlja v sobi. Njena vitka postava ga je mamila. Stopil je k oknu, rekoč:
— Kako lepo je vaše hne. gospa Muškatova. Pristoja vam, ki mate lase kakor žarki vzhajajočega solnca. Vam, ki ste podobni najnežnejšemu muškat-nemu cvetu. Vsa vila je polna vaših čarov in rože na vrtu cveto samo vam na ljubo. Ljubim vas, gospa Muškatova!
Gospa Muškatova se tem besedam ni čudila in tudi jezila se ni. Ozrla se je v nebo in odšla moiče iz sobe.
Mladi Rus je stal nekaj časa molče pod oknom. Potem se mu je zazdelo smešno, da je tako hladno sprejela njegovo ljubezen. Prižgal si je cigareto in odšel na izprehod.
Ob petih se je vrnil in našel gospoda Muškata in gospo pred vilo. Čim sta ga zagledal, sta mu stopila naproti. Ona je stopala ob strani svojega moža, ki je dejal:
— Gospod, nekaj vam moram povedati.
— Na ulici? — se je začudil mladi Rus.
In ozrl se je na gospo Muškatovo, ki je stala mirno kraj svojega moža.
— Da, na ulici, — je odgovoril gospod Muškat.
In nadaljeval je brez ovinkov:
— Gospod, bodite tako prijazni in poslušajte mojo povest, ki je obenem* povest gospe Muškatove.
Star sem triinpetdeset let, gospod, a
gospa Muškatova jih bo štirideset. Danes je minulo trindvajset let, odkar sva se vzela. Ona je bila hčerka plesnega učitelja. Jaz pa sem bil sirora, toda imel sem srečo, da sem takoj dobii službo. Najin zakon je bil sklenien iz ljubezni, gospod. Zdaj vidite, da je še vedno lepa in da zasluži, da se moški ozirajo za njo. Toda če bi jo bili vide'i takrat, gospod, z njenimi kodri, kakršnih ne najdete na vsem svetu! Vse je minljivo in prisegam vam, da lasje, ki krase njeno glavo zdaj, niso niti senca onih, ki jih je imela kot sedemnajstletno dekle. Takrat so bili njeni lasje kakor med. Težko je bilo r*6>, aii izvirajo od lune ali od solnca.
Oboževal sem jo, gospod, in mirno lahko trdim, da me je tudi o.ia ljubila. Poročila sva se. Bila sva nepopisno srečna. Najin gmotni položaj se je kmalu zboljšal in sreča je bila še večja. Kdor je tako ljubil In bil tako ljubljen kakor jaz, mora priznati, da ;e največja sreča v ljubezni.
In kakor nesreča, tako tudi sreča ne pride nikoli sama. Bog je nama ;*>sla! še večjo srečo s tem, da mi je gospa Muškatova rodila krasno hčerko ki sva ji dala ime Teodorma, ker je bila poslana od boga. Gospa Muškatova jo je sama negovala in verjemite mi, gospod, da sem se znova zaljubil v mater tega angelskega bitja. Ah, kako diven je bil pogled, kadar je gospa Muškatova zvečer dete podojila, prevrta In položila v posteljico. Najine ustne so se Često srečale na mehkem telesu dra-žesrnooro «*A*«ta m neprestano sva po-
ljubljala njene nožice, ročice in rdeča lica. In klicala sva jo, kakor je pač naneslo. Zdaj je bila mali škratelj, zdaj zaklad najinih oči, zdaj zopet Črviček ni kdove kaj še.
Po prvem letu je začela govoriti in hoditi, a v petem letu je umrla.
Še zdaj jo vidim na posteljici, mrtvo | in krasno kakor malo mučenico Še zdaj | vidim njeno krstico. In odnesli so jo, gospod, a midva sva izgubila vso srečo, vso radost, ki jo najdeva znova samo v nebesih, kamor je odšla najina Teodori na.
Od dneva njene smrti Čutita najini duši, da sta stari in da je življenje prazno. Vendar pa nočeva še živeti. Najino življenje je bridko, toda mirno in tako sva se mu privadila, da je nama tudi tako. kakršno je, drago.
Leta so minevala, a najina boiest je bila vedno enaka. Se vedno si briševa solzne oči, kadar govoriva o najini hčerki.
In često sva govorila o nji.
Zdaj bi ji bilo že dvanajst let. K prvemu obhajilu bi šla. In ko sva se spomnila, da je že sedem let pod zemljo, sva ves dan plakala in molila na njenem grobu.
Pred dvema letoma sem dejal ženi, da bi bila Teodorina stara že petnaist let in da bi morda že imela snu ha če. Žena se je bridko nasmehnila in zopet sva bila otožna. Potem sva nabila na vrata listek: Odda se soba leoženje-nemu gospodu. In imela sva mnogo najemnikov. In mislila sva si:
— Zdaj bi bila stara že Šestnjast let.
Naš najemnik bi se bil gotovo zaljubil v, njo. Kdo ve?
Potem ste prišli vi, gospod, in Često sva mislila:
— Teodorini bi bilo zdaj sedemnajst let in če bi še ne biia poročena, bi si njeno srce gotovo izbralo tega simpatičnega, olikanega mladeniča, ki je je vreden, tako kakor nihče drugi.
Ginjeni ste, gospod, vidi se vam, da imate dobro srce.
In glejte, gospod, zmoti sem se. Le pomislite, kaj ste hote i storili danes popoldne. To bi bil skoraj zločin. Vedeti morate namreč, gospod, da mi je gospa Muškatova vse povedaia. Motili ste duševni mir te vrle žene. Žalite mojo dušo, gospod, in sami morate razumeti, da po vsem tem, kar se je danes zgodilo, ne morete več Drestopiti praga najine hiše. Glejte, vrata so že zaprta in vse je končano. NlkoK več ne stopite na moj vrt. Mislili ste na njo, kakor na vrt prepovedane naslade in ta misel je vas pregnala z mojega vrta. Ne smete več stopiti v ta tihi dom, v katerem ste nadlegovali Ženo, ki je vas že ljubila kakor ljubi mati svojega sina. Glejte, želel sem, da bi dolgo ostali pri nas, zdaj pa sami vidite, da to ni mogoče, da je med nami vse končano. Nocoj si poiščite prenočišče drugje in jutri mi sporočite, kje stanujete, da vam pošljem prtljago. Zbogom, gospod. Pojdi-va, gospa Muškatova, mrači se. Zbo-gom. gospod, bodite srečni_
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"?
Stran 6.
tSCOVfcnsM   in a k u u» đne 7. Julija 1928.
Stev 153
Slabi izgledi raketnega letala
Na polet v medzvezdno prostranstvo zaenkrat še ni misliti. — Kaj pravijo o tem drznem načrtu učenjaki. — Oppel je že opustil
poizkuse z raketnim letalom.
Vedno bolj se množe poskusi z ra* ketnimi letali, odnosno prizadevanje tehnikov, da bi zgradili letalo, s kate* rim bi bilo mogoče poleteti med pla* nete. V živem spominu je še senzaci* jonalna vožnja nemškega tovarnarja avtomobilov Oppela, ki se je dvakrat produciral v Berlinu s svojim raketnim avtomobilom. Raketni avtomobil ima pomen samo za hitrostni rekord, do* čim pripisujejo raketnemu letalu mno* go večji pomen. Pod raketnim letalom razumemo aeroplan, ki ga goni raketni motor. Strokovnjaki se še niso jedinili v mnenju, kakšen naj bo raketni mo* tor. Raketno letalo je šele v povojih. Oppel je nedavno na predavanju v Berlinu izjavil, da bo mogoče v do* glednem času z raketnim letalom do* seči hitrost 1000 km na uro, a morda še več. Polet iz Evrope v Ameriko bi torej trajal samo nekaj ur.
V zvezi z raketnim letalom se go* vori mnogo o raketnih poletih v sve* tovje, o medzvezdnih izletih ljudi, ki se ne boje takih nevarnih eksperimentov. To, kar je ustvarila Vernejeva fanta* zija, se obravnava zdaj že na znanstve* ni podlagi. Zlasti Nemci si na tem po* lju mnogo prizadevajo. Znani nemški letalec Maks Valier vodi v Nemčiji energično kampanjo pod geslom «od aeroplana k medzvezdnemu raketnemu letalu*. S tem misli letalo, gnano samo na principu rakete* nikakor pa ne ra* ketni aeroplan, ki ga skuša konstruira* ti ing. Raab v Kasselu in ki je samo za polete v zračnem prostoru.
Nastane vprašanje, kaj pravijo o raketnem letalu in o poletu v svetov je učenjaki. Ali bo mogoče spraviti člo* veka z raketami tako daleč od zemlje, da ne bo več delovala nanj njena pri* vlačnost? Učenjaki se v sodbi o tem zanimivem problemu ne ujemajo. Eni pravijo, da je polet z raketnim letalom v medzvezdno prostranstvo absolutno nemogoč. Če bi hoteli vreči en kilo*
gram težak predmet tako daleč od zemlje, da bi ne delovala nanj njena privlačnost, bi rabili nad 6 milijonov kilogrammetrov energije. Že iz tega je razvidno, da je polet med planete uto* pija. Drugi učenjaki pa trdijo, da bi bil r.olet z zemlje na luno mogoč, da bi pa bilo seveda treba premagati velike tehnične ovire. Nekatere tehnične ovi* re se zde zdaj še nepremagljive. Tako n. pr. je prof. Lorentz v svoji razpravi «Možnost poleta v sveto v j e» izračunal, da bi rabila raketa, ki bi jo gnal vodik in kisik, za vsak kilogram svoje teže 150 kg pogonskega plina.
Prof. H. Oberth, čigar razprava • Raketa v planetarno prostranstvo« je izšla te dni v tretji izdaji, predlaga tri* delno raketo. Prva dva dela bi pri po* letu skozi brezzračni prostor avtoma* tično odpadla, ko bi bile pogonske sno* vi izčrpane. V tretjem delu bi bila po* sadka in zaloga eksplozivnih snovi, ki bi gnala raketo na bližnji planet. — Oberth bi rad poslal na luno najprej rakete brez posadke, čijih polet bi bil po zakonu nebesne mehanike urejen tako, da bi luno samb obletele na mali razdalji in se vrnile nazaj na zemljo. V raketi pritrjen filmski aparat bi av* tomatično funkcijoniral in tako bi nam raketa prinesla točne slike one polo* vice lune, ki je obrnjena od zemlje.
Vse to so lepe besede in misli, ki se pa ne bodo dale še tako kmalu ures* ničiti. Toda tudi učenjaki priznavajo, da je treba glede na velik napredek tehnike v zadnjih letih presojati ta problem optimistično. Oppelov raket* ni avtomobil se je pri drugem poskusu na železniških tračnicah razbil in po* kopal pod seboj k sreči samo mačko, ki so jo poslali na nevarno vožnjo. — Oppel sam je izjavil, da je svoje po* skuse z raketnim letalom opustil. S tem pa še ni rečeno, da se človeški ge* nij ne bo več ukvarjal z mislijo poleta v medzvezdno prostranstvo.
Demon severnega tečaja
Nekaj objektivnih misli o Nobilovi polarni in Amundsenovi re* silni ekspediciji. — Nobilova katastrofa je najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina polarnih krajev.
Kakor da še ni dovolj človeških žrtev, ki jih je pogoltnil severni tečaj s privlačno silo svojega demona, poši* lja človeštvo v to nenasitno žrelo še nove žrtve. Kdor presoja polarne eks* pedicije objektivno, mora priznati, da žene mnoge polarne raziskovalce tja gori v večni led in sneg slavohlepje. Slavohlepje je gnalo na severni tečaj nedvomno tudi Nobila, ki je hotel Amundsenu dokazati, da se ne boji nevarnosti in da je tudi on junak, ki lahko preleti severni tečaj. Slavohlep* je je gnalo italijansko vlado, da je po* slala Nobilovo ekspedicijo v smrtno nevarnost. Rešilne ekspedicije so se zakasnile, kajti zopet je bilo krivo sla* vohlepje italijanske vlade, ki je spo* Četka energično odklonila vsako tujo pomoč, češ da bo že samo poskrbela za rešitev ponesrečene italijanske eks* pedicije. In najbrž je gnalo slavohlep* je tudi Amundsena z Guilbaudom v polarne kraje, kjer sta brez sledu izgi* nila.
To je žalostna ugotovitev o pretež* ni večini polarnih ekspedicij, ki velja zlasti za Nobilovo pustolovščino. Ču* jejo se glasovi, da je nečloveško poši? ljati ljudi v smrtno nevarnost zaradi tako nepraktičnega podjetja, kakor je raziskovanje polarnih krajev, ki so itak več ali manj že znani. Toda teh sva* rilnih glasov svet ne bo poslušal, kajti človek se ne bo nikoli otresel vsečlo*
veškega nacijonalizma, ki hrepeni po slavi in svetovnem slovesu. Toda No« bilova ekspedicija ni bila brez praktič* nega cilja, kajti šlo je za italijansko ekspedicijo, za slavo Italije kot take. Zato je tudi razumljiva občutljivost fa* šistiČnega tiska, ki je reagiral na vsako vest o površni organizaciji in slabi opremi Nobilove ekspedicije.
Francozi so v nasprotju z drugimi narodi ljudje, ki morajo imeti svoj delež na vsaki nesreči. Ko je Nobile zašel v vihar, in ko se je izgubil, so fa* šisti očitali Francozom, da drže križem roke in nočejo pomagati iskati izgub* I j eno ekspedicijo. Zdaj, ko so aktivno posegli v rešilno akcijo in poslali v polarne kraje enega najboljših svojih letalcev, jih pa fašisti zopet zmerjajo, zakaj se vmešavajo v njihove posle. Guilbaude je dobil povelje za start po* noči in že zjutraj je moral startati z letalom, ki je bilo pripravljeno za pre* kooceanski polet. Ali je res, da ni bilo časa, prilagoditi letalo vremenskim pri* likam v polarnih krajih? Tako se vpra* šujejo mnogi Francozi. Dejstvo je, da je sedel Guilbaudov tovariš fregatni poročnik de Cuvervile v aeroplan z ne* zaceljeno težko rano na roki. Nekaj dni poprej mu je namreč propeler od* trgal tri prste. Iz tega je razvidno, da je moral Guilbaude startati na hitro roko in da se je zanašal samo na Amundsenovo izkušenost.
Zdaj, ko je Guilbaude z Amundse* nom vred najbrž definitivno izgubljen, se francoska javnost zanima za orga* nizacijo te rešilne ekspedicije. Iz na* čina, kako so bile organizirane franco» ske pomožne ekspedicije, ki iščejo Guilbauda, sklepa javnost, da tudi Guilbaudova ekspedicija ni bila bolje organizirana in opremljena. Mornari* ško ministrstvo je poslalo v polarne icraje dve križarki «Strassburg» in :Quentin*RooseveIt» brez letal in brez neobhodno potrebne opreme za prodi* ranje ledu in pristajanje hidroplanov. Nekatere francoske novine so že zače* le pisati o tej kočljivi zadevi in tudi parlamentarni odbor se je začel zani* mati tako za Guilbaudovo, kakor za pomožno ekspedicijo. Vse kaže, da se bo razvila iz tega afera in da bodo ne* kateri visoki funkcijonarji mornariške* ga minstrstva kompromitirani. Vse to bi bilo pozabljeno, če bi Guilbauda na* Sli. Lahko si pa mislimo ogorčenje, ki bo zavladalo v francoski javnosti nad funkcijonarji mornariškega ministr* stva, če Guilbauda ne najdejo, kar je zelo verjetno.
Polarna tragedija sama se bliža po* lagoma strašnemu koncu. Ni še znano, koliko človeških žrtev bo zahtevala, eno pa je gotovo, da se je namreč No* bile napotil na svojo drzno pustolov* ščino brez resnih znanstvenih ciljev, brez potrebne strokovne izobrazbe in z malo porcijo previdnosti. To je mne* nje vseh polarnih raziskovalcev. Zato ni čuda, da se je javno mnenje vsega sveta in celo Italije same obrnilo proti Nobilu. Ko je «Italia» blodila nad Mo* ravsko in Nemčijo, je marsikdo majal z glavo, češ, Nobile ni mož, ki bi lahko vodil ekspedicijo na severni tečaj. Ni* hče pa trakrat ni mislil, da bo bilanca njegove ekspedicije tako strašna in da se vrne Nobile osramočen, osmešen in osovražen.
Najtežje je zadela katastrofa «Ita* lie» Norveško in Švedsko. Vsa Norve* ška še zdaj napeto pričakuje vesti o svojem ljubljencu Amundsenu, Švedi so pa v strahu za kapitana Lundborga, ki je tvegal svoje življenje, da reši No* bila. Nobile je rešen, Amundsen pa izgubljen, tako so govorili Norvežani po prvem Lundborgovem poletu. Izgu* bo Roalda Amundsena, junaka obeh tečajev, bodo Norvežani težko prebo* leli. Amundsena Norvežani obožavaj o in ko se je razširila vest, da je prevzel on vodstvo rešilne ekspedicije, je za* vladalo na Norveškem nepopisno na* vdušenje. Saj velja Amundsen za ene* ga najdrznejših severnih medvedov, o katerem trdijo, da premaga vse ovire in da se ne boji nobene nevarnosti. —-Norvežanom je njegov molk nežno* sen. Raje bi videli, da bi našli njego* vp truplo in da bi vsaj vedeli, da je mrtev.
Viglierijevo skupino, pri kateri je obtičal tudi kapitan Lundborg, še ved* no iščejo, o drugih dveh skupina, ka* kor tudi o Amundsenu in Guilbauda, pa ni duha ne sluha. 20 letal in 20 par* nikov išče nesrečne žrtve Nobilove pu* stolovščine. Rešiti je treba na tri dele razdeljeno posadko «Italie» in iskati Amundsena z Guilbaudom. To ni lah* ko, kajti pomisliti moramo, da preži v ledeni pustinji, označeni na zemlje* vidih kot «terra incognita», na rešilne ekspedicije sto in sto nevarnosti. Iz* med vseh polarnih tragedij je Nobilo* va ena najstrašnejših. Nedvomno bo minilo več let, predno se znova odloči kdo pogledati neizprosni beli smrti v ledenih pustinjah severnega tečaja v oči.
Obsodbe v rudniškem procesu v Moskvi
Moskovski revolucionarni tribunal je izrekel včeraj po 52-urnem posvetovanju obsodbo v znamen rudniškem procesu, v katerem se je moralo zagovarjali 53 obtožencev, večinoma inže-njerjev in rudniških strokovnjakov. Inozemski pa tudi naši listi so napačno označili ta proces kot Šahtijev proces in tudi zdaj poročajo, da je^ bila izrečena obsodba v procesu v Šahtih. Izraz »šahti« rabijo Rusi za rudnik in se torej ne more rabiti kot lastno ali krajevno ime.
Revolucijonarni tribunal je obsodil na smrt 11 obtožencev. Na smrt so bili obsojeni Korleski, Bojarinov, Križanov-ski, Juševič, Budin, Metov, Berečkov-ski, Bratanovski, Vojačinov, Kazarinov in Schadlung. Zadnjih šest je sodišče samo predložilo v pomilostitev, ker so znani strokovnjaki in ker so sabotažo iskreno obžalovati. 34 obtožencev je bilo obsojenh na ječo od 1 do 10 let. Štirje so bili obsojeni pogojno, štirje pa oproščeni. Med njimi sta tudi nemška inže-njerja Maper in Otto, dočim je tretji nemški inženjer Bachschiber obsojen pogojno na eno leto ječe.
Sodišče je motiviralo obsodbo s tem, da je dokazano, da je obstojala v Do-neekem bazenu protisovjetska akcija s sedežem v Harkovu. Obtoženci so bili baje v zvezi z inozemskimi lastniki rudnikov.
Letalska nesreča pri Dunaju
Na letališču Aspern pri Dunaju se je včeraj zjutraj pripetila težka letalska nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Ob 9.15 sta se dvignila z letalom v zrak stotnik Zdarsky in poročnik Manner. Ko je letalo tipa Udet-Flammingo doseglo višino 100 metrov, je prišlo nenadoma iz ravnotežja in treščilo v spiralah navzdol. Pri padcu se je popolnoma razbilo. Zdarskega in Mannerja so potegnili težko ranjena izpod ruševin razbitega letala. Oba sta kmalu podlegla težkim poškodbam.
Letalo je bilo predvsem namenjeno Šolskim in športnim poletom. Krivda na nesreči zadene baje letalca sama, ker sta hotela delati v zraku razne produkcije, loopinge, vijake in drugo, za kar pa nista bila dovolj izurjena.
Še o Lowensteinovi tragediji
Smrt uglednega belgijskega finančnika in bankirja L6wensteina še vedno tvori senzacijo in predmet pogovorov na bulvarjih v Parizu, Londonu, New-yorku, Bruslju in drugod. Povsod prevladuje mnenje, da je bankir nedvomno izvršil samomor, vendar si javnost pravega vzroka samomora ne more tolmačiti. L6wenstein je bil namreč zelo bogat in Čeprav se rmi zadnje čase nekatere kupčije niso posrečile, so vendar aktiva njegovega imetja presegala pasiva v trikratni višini. Strokovnjaki so mnenja, da je nesreča polonoma izključena.
Pariški »Matin«. ki se obširno bavi z zagonetno smrtjo belgijskega magnata, navaja štiri hipoteze, ki prihajajo pri zagonetni bankirjevi smrti v poštev. Zločin je popolnoma izključen. Tudi o samomoru ni govora, kajti njegov položaj je bil v finančnem pogledu zelo ugoden. Verzija, da je Lo\venstein vse skupai insceniral z vednostjo pilota in
KAM?
Če ste moder, pojdite danes, kakor bo šlo sto drugih v Ogl-isni oddelek nJutra" ali pa v Zadružno hranilnico na Sv. Petra cesto. Kupite si srečko, ki Vas more osiečiti. V ponedeljek je zadnji dan prodaje srečk, ker se vrši ta dan že prvo žrebanje.
Viktor Rakosi
Mišja past
Žena me je neke noči zdramila iz zelo prijetnega sna. Sanjalo se mi je namreč, da še nisem oženjen.
— Slišiš? — je vprašala tiho in pla*
ho.
Vedel sem žc iz bridkih izkušenj, da moram v takih primerih vedno nekaj slišati. Odgovoril sem torej mirno:
— Slišim.
— No, kaj porečeš na to?
— Ne čudim se, saj ga je že zvečer tresla mrzlica.
— O kom pa govoriš?
— O Jurčku. Slišim, kako težko di*
ha.
— Eh, deca spi kakor ubita. Ne gre za njo. Toda čuj!
Napeto sem prisluhnil in takoj sem zaspal. Gentfeman nikoli ne prislušku* je.
— Slišiš? — sem začul znova njeno vprašanje.
— Da-
— No, a kaj porečeš na to? Znova to neprijetno vprašanje in še
vedno ne vem, za kaj gre.
— Ali naj ' -jem svečo? — sem vprašal.
— Ne, saj to bi nič ne pomagalo. Rada bi samo, da tudi ti ugotoviš to.
— Kaj pa?
— Da imamo v stanovanju miši.
— Izvoli, z veseljem. Imaš še kako željo?
— AH, to je grozno! Miši mi ne da* jo spati.
— Bodi vesela, da ne živimo v tro*
picnih" krajih, kjer se plazijo jaguarji
po stanovanjih.
— Da, toda kaj naj storiva?
— TisoČ sredstev imava na razpo* lago. Toda o tem se pomeniva dopol* dne. Zaradi miške si vendar ne bova kvarila nočnega miru.
— Moj spanec je že proč. V spalni* ci, kjer begajo miši, ne morem spati.
— Torej si vsaj lahko misliš polo* žaj miši.
— Kaj hočeš reči s tem?
— Da tudi miši ne morejo spati v sobi, kjer so ljudje. Zato begajo sem in tja.
— SmejeŠ se mi, toda prepričana sem, da bi te spreletel mraz, če bi ti lezla miš po prsih in bi se prebudil.
— Če bi se prebudil? Mislim, da bi spreletel mraz miško.
Tu moram mimogrede omeniti, da je te vrste mraz detska bolezen, ki je zdravniška veda ne pozna, pač jo pa poznajo budimpeštanske mamice. — Otroka spreletava mraz, kadar mu po* ganjajo zobje. Mraz ga spreleti, kadar se podela. Mraz ga spreleti, če ima tež* ke sanje. Mraz ga spreleti, kadar je na* šeškan. Budimpeštanska deca pa izko* rišČa to bolezn in navadno jo sprelet* mraz, če pravijo starši, da se mora učiti.
Žena se je začela jeziti.
— Tebi je lahko zbijati šale. Pri tem pa pozabljaš, da sem slabotna, nervoz* na in slabokrvna.
— Vem prav dobro, da si spravila v svoj želodec toliko železa, da bi la* hko napravili iz njega tračnice tja do Debrečina. To je prvo. A drugo je, da se zelo motiš, če misliš, da rad zbijam* Šale, kadar sem zaspan. Toda zdi se mi.
da bi rada s pripovedovanjem ubila čas.
— Rada bi ubila miš.
— Ponoči?
Podnevi je nikoli ne slišim škrab? Ijati.
— Podnevi miš spi. A podnevi raz* graja deca tako, da se prav nič ne ču* dim, da moram poslušati razgrajanje z obrestmi še ponoči.
— Skratka, ti se zavzemaš za miši. Povej mi torej, kakšen namen ima v naravi miš.
— Na to ponoči ne morem odgovo* riti, obljubim ti pa, da bom o tem raz* mišljal.
— To je samo izgovor. Ne znaš od* govoriti, tako bo prav.
— Toda prosim te, jaz, ki sem znal odgovoriti na univerzi na vsa vpraša* nja treh profesorjev, da bi ne znal od* govoriti na tako enostavno vprašanje!
— No, kar odgovori!
— Namen miši je, da redi mačko. Žena se je zamislila, odnehala pa ni.
— A kakšen namen ima mačka?
— Da lovi in davi miši. Odgovor je bil menda dober, ker je
žena priznala, da sem jo ugnal v kozji rog. Hvalil sem boga, da je višja de* kliška šola tako nepopolna, kajti sicer bi milostiva takoj razumela, da je moj odgovor navaden circulus viciosus.
Rekla je še nekaj, toda na to sem odgovoril z glasnim hropenjem, kar je pričalo, da mi spanec teži prsa in stiska grlo. Milostiva je pa vstala prižgala luč in znova legla. Napeto je poslušala, če bo miš še škrabljala. Toda miška je menda mislila, da se že dani in šla je spat. Moja žena pa vso noč ni zatisnila
oči, kajti pri luči sirota ne more spati. Sicer pa nič ne de, je vsaj strah ni bilo.
Pri zajtrku se je sestal vojni svet. Deca je bila nepopisno vesela vesti, da imamo v stanovanju eno ali celo več miši. Ves dan so čepeli otroci pod po* steljami in blazinami in prežah na na* šega gosta. Celo koščke z maslom na* mazanega kruha so nastavili po sobi, da bi privabili miško. Kuharica je še čez štirinajst dni stopila na kos kruha z maslom in padla vznak.
Najprej smo sklenili, da nr.sujemo strupa na onih krajih, kjer miši škrab* •jajo. Toda to idejo sem zavrgel, kajti strup bi bili gotovo polizali otroci, a ne miši.
Potem se je žena spomnila moje tr* clitve o namenu mačke. Naprosili smo torej hišnika, naj nam posodi mačko.
To je bila mačka svilene dlake, rde* čkastega noska in belih mustač, fina, dekadentna, secesijonistična domača žival, vajena piti mleko in sedeti v na* ročju. Priznam, da bi bila snedla peče* no miš s kumarčno salato, surove brez salate pa najbrž ne. In res je bilo tako. Bala sc je celo miši in bila je tako ner* vozna, da smo jo morali takoj prvo noč odsloviti.
Tedaj sem se spomnil pasti. In kupil sem past.
Prvi večer smo pustili past nevede prazno. Mislili smo, da miš v temi ne vidi dobro, da blodi sem in tja in kar naenkrat opazi, da se je ujela v past.
Nobenega uspeha.
Poučili so nas, da je treba miško iz* vabiti v past s slanino. Nastavili smo ji past s papricirano slanino. Nobene* ga uspeha Tn tedaj se je izkazalo, da miškam še vedno ne tekne naša narod*
njegovih spremljevalcev in da v Londonu sploh ni stopil v letalo, ne drži, kajti v ta namen bi se istotako lahko poslužil tudi avtomobila. Ostane samo še hipoteza, da gre res za nesrečo.
List zastopa mnenje, da je sicer res, da je vrata med poletom težko odpreti radi zračnega odpora, toda pri pre-okretih m kurvah je to mogoče. Lowen-steinu je postalo že kmalu po startu slabo in odšel je med vožnjo dvakrat v umivalnico. Ko je odšel tretjič, se ni vrnil več. Lahko je mogoče, da mu je postalo slabo in da se je naslonil na vrata, ki so se udala pod težo telesa in se nepričakovano odprla.
Naznanjam, da se.i prese i! '-/4
zemlemcsKO pisa.no
v Mšo VVolfova ulica štev. 10
zadnji tr^k', 11. nadstropje
3an Rur cka, obi. pov. zenuje*ere:
Pikanterije iz Ho!lywooda
Hollywood, sedež ameriškega filma, slovi sicer kot mirno in puritan-sko mesto, toda za njegovimi kulisami se često odigravajo škandali, pikanterije in orgije, ki prav nič ne zaostajajo za pariško kroniko škandalov. Te dni^ so zopet prišle na dan afere, k4 pričajo, da ni vse zlato, kar se sveti in da HolIvAvood ni paradiž, kakor ga slikajo oni, ki so od filmskih družb nastavljeni za reklamo.
Tako je te dni povzročila nemalo senzacijo aretacija znanega in popularnega filmskega igralca in pesnika J. A. Nelsona. Preskavo proti njemu vodi policija in vse mesto, pa rudi ostala Amerika napeto pričakuje izida procesa. Če je namreč samo trohica resnice na tem, kiar poročajo ameriški listi, je mož v očeh ameriške javnosti zaigral in doigrai.
Nelson je obtožen »nasilstva«. Mož je namreč zagrešil nedostojen čin. Z razbeljeno žico je vžgal neki statistki nedostojno ime na zadnjo plat telesa. Nelson se je sprva zelo upiral, da se pojavi pred sodiščem in ker ni hotel prostovoljno, so ga pritirali šiloma. In pri zaslišanju so prišle prav čedne stvari na dan. Tako je dekle izpovedalo, da je bila k Nelsonu povabljena veča družba. Intimna domača proslava se je kmalu razvila v divje bakanalije. Vino in šampanjec sta storila svoje in v ranih jutranjih urah so zbrane igralke in statistike nage plesale po mizah.. Čim so se ostali orgij naveličali, so zapustili Nelsonovo stanovanje. Tud \Vestonova — tako zatrjuje statistk/a sama — je hotela domov, toda Nelson jo je pridržal in ji skrivoma omenil, da ima za njo prav lično darilce. In ko je nič hudega sluteča nedolžnost stopila v rešiserjevo sobo, je bila nenadoma popolnoma omamljena. Zbudila se je šele, ko je začutila pekočo bolečino na svojem telesu. Videla je, da leži popolnoma naga na postelji, nad njo je bil sklonjen Nelson in je z razbeljenim železom nekaj vžigal na telo. '
Ko jo je sodnik vprašal, kaj pomeni ta beseda, je mladenka sramežljivo molčala, na kar je njen zagovornik pripomnil, da je beseda zelo grda in da ni zabeležena v nobenem leksikonu. Cela zadeva pride pred porotnike in zdi se, da za oba žalostna junaka ne bo končala baš najbolje, kajti Američanke v tem pogledu ne poznajo šale.
Tudi slovita filmska umetnica Glo-ria Swanson je zapletena v proces. Energična igralka je namreč priložila odvetniku Aleksandru Cohenu par prav krepkih zaušnic. Sedaj jo odvet-ik toži in zahteva 15.000 dolarjev odškodnine za zaušnice. Tudi ta proces vzbuja v Amerkft veliko zanimanjei
na jed, dasi bivajo že dolga stoletja v naši domovini.
Tedaj smo položili v past košček prekajene in opečene slanine, ki jo ima* jo miši zelo rade. Sijajen uspeh. Past je bila polna. Miš je tičala v nji. Nepo* pisna radost! Deca je zahtevala, naj jo zaprem v kletko in obesim na steno h kanarčku. Toda dal sem jo hišnici, ki jo je utopila.
Kdo ve, kasen položaj je zavzemala v mišjem svetu? Morda je bila mišji minister ali pesnik. Morda je bila dru* žinski oče in je morala preživljati šest otrok. Da, tako je življenje.
Tako smo ujeli še dve miši. Zdi se, da se je mišja inteligenca zdramila in spoznala, da ni dobro hoditi v past po pečeno slanino. Škrabljale so, ujeti se pa niso dale več.
Žena je prevrnila vse stanovanje in dve spalnici, da bi imela mir pred nad* Iežnimi nočnimi gosti.
Bila je vsa obupana in hotela si je pomagati z železom, toda vse je bilo zaman.
In naenkrat je nastala izprememba.
Neki borzijanec, ki mu je predla na blagovni borzi slaba, je dal zaloge svoje pšenice spraviti v klet naše hiše.
No, a to je mišji eldorado. To je za nje pravljična dežela. Kar je črvom sir, to je njim klet, polna pšenice. Tz take kleti jih ne prežene nobena sila. A ta dobri borzijanec pusti pšenico v kleti, dokler se žito ne podraži.
Zato se zelo zanimam za ceno pše* nice, dasi je moje posestvo na tem svetu samo častni grob, ki mi ga bo po smrti poklonil občinski svet naše pre* stolice.
200 dni na ledeni gori
Iz zgodovine polarnih ekspedicija — Strašno trpljenje posadke nemške ladje «Hansa», ki se je L 1869 razbila ob ledeno goro. — Nesrečni brodolomci so zmrzovali na ledeni gori celih 200 dni
Tragična usoda udeležencev Nobi-love ekspedicije na severni tečaj je globoko pretresla ves kulturni svet. Ena skupina ekspedicije, ki jo je »junaški« general zapustil, čaka na ledeni gori rešitve, drugi dve skupini sta pa po trdnem prepričanju vseh v poštev prihajajočih strokovnjakov in poznavalcev polarnih krajev že našli v večnem ledu strašno smrt
Ni prvi primer v zgodovini polarnih ekspedicij, da je zahteval večni led človeške žrtve. Ze mnogo junaških mož je plačalo z nepopisnim trpljenjem, ali pa celo s smrtjo svoje prizadevanje, da bi pojasnili skrivnost ozemlja okrog obeh tečajev. Toda Človek je že tako ustvarjen, da ga nobena nesreča ne spametuje in da ne odneha, dokler ne doseže svojega cilja ali pa ne podleže. In tako so dale tudi katastrofe v polarnih krajih drugim raziskovalcem pobudo za nove ekspedicije. Nesrečna Franklinova ekspedicija je pomenila novo epoho v prizadevanju raziskovalcev, ki so skušali priti z ladjami okrog severne Amerike. Ta cilj je dosegel slednjič Amund-sen s parnikom Gjorn.
Ponesrečena vožnja ameriškega parnika Jeanette, čije ostanke je zaneslo morje od vzhodne sibirske obale na drugo stran tečaja k obali vzhodne Grenlandije, je privedla Nansena na idejo, da bi se dal s svojim parnikom »Fram« zamrzniti v ledu in bi tako prispel na severni tečaj. Nansen je res storil tako, toda severnega tečaia ni dosegel, ker je parnik obtičal v ledu. Zadnje milje je skušal prehoditi peš po ledu, kar se mu pa ni posrečilo. Severni tečaj je dosegel pni 1. 1909. Peary, ki se je pa zelo požuril nazaj, kajti bila je pomlad in led je začel pokati. S tem je pobil rekord italijanske ekspedicije vojvode Abruškega, čigar kapitan Cagni se je pribiižal leta 1901. severnemu tečaiu boli, nego I Nansen 1. 1895.
Vse te ekspedicije so bile temeljito organizirane in opremljene, a vendar niso dosegle zaželjenega uspeha. Kako strašne tragedije so doživeli polarni raziskovalci, pričajo zapiski znamenitega raziskovalca Pearyja, ki opisuje nepopisno trpljenje na potu po večnem ledu proti severnemu tečaju. Zgodovina polarnih krajev pozna več takih pretresljivih prizorov. Med polarnimi ekspedicijami, ki sicer niso našle v ledu in snegu strašne smrti, pa so vendar pretrpele strašne muke, je tudi Koidevvegova ekspedicija iz 1. 1869. do 1870. Nemški ladji »Germania« in »Hansa« sta se zaradi napačne signalizacije 20. julija 1S69 ločili in »Hansa« je sama blodila med ogromnimi ledenimi gorami. Ladja je skušala prodreti do kopnega, kar se ji pa bi posrečilo. 7. septembra je končno obtičala v ledu, ki jo je 21. oktobra razdejal tako, da jo je morje pogoltnilo. Posadka je slutila neizogibno katastrofo in zato je znosila vse, kar se je dalo na ledeno goro. Rešila je tudi dva čolna in si napravila iz ostankov razdejane ladje kolibo, v kateri se je naselilo vseh 14 udeležencev ekspedicije pod vodstvom kapitana Hegema-na. Morje je gnalo ledeno goro ob obali Grenlandije, ki so jo nesrečneži večkrat videli, a je niso mogli doseči. Morda bi bili obalo tudi dosegli, toda to bi pomenilo sigurno smrt, ker niso imeli dovolj živu.
Ledena gora, na kateri je plula nesrečna ekspedicija, je bila 40 čevljev visoka. Dobrih pet čevljev ledu je molelo iz morja. Kamorkoli so se nesreč-
neži ozrli, povsod so videli neskončno belo pustinjo, iz katere so molele do 9 metrov visoke gore. Opetovano so priplezali na ledeno goro beli medvedi, ki so jih nesrečni brodolomci ustrelili in pojedli. Temperatura se je izpremi-njala včasi zelo naglo. 6. novembra so imeli —29 stopinj, 3. decembra pa H-13 stopinj C tako, da se je začel led tajati. Najnižjo temperaturo so imel! L. decembra in sicer —30 stopinj. Ledena gora se je opetovano obračala in spreminjala smer ter je zadevala ob večje grmade ledu. 2. januarja je zapihala močna burja in nastal je snežni metež. 2e zjutraj so Hegemanovi spremljevalci slišal neto čudno šumenje, kakor da nekdo praska po tleh. Popoldne se je izpremenilo šumenje v silno bobnenje in nastala je popolna tema. Vsi so planili iz kolibe, misleč, da se je skladišče živil in orožja podrlo. Prižgali so luči in ugotovili, da je skladišče nepoškodovano. Burja je divjala z vedno večjo silo. Hitro so oblekli kožuhe in vzeli nekaj hrane. Če bi ledena gora počila, bi bili izgubljeni. Ko se je bobnenje poleglo, so zlezli nazaj v spalne vreče. Bila je dolga, burna in grozna noč, ki ni dala nikomur spati.
Zjutraj so spoznali, kaj se je ponoči zgodilo. Ledena gora je počila in koliba je bila oddaljena od roba komaj 200 korakov. Pluli so blizu obale, ki je pa niso mogli doseči, ker je bilo vmes še več ledenih grmad. V 12 dneh so prepotovali na ledeni gori 52 morskih milj. Od lL do 15. januarja so preživel zopet grozne dni. 11. januarja zgodaj zjutraj je straža zaklicala, naj bodo vsi pripravljeni. V neposredni bližini ledene gore se je znova začulo silno bobnenje. Vsi so planili iz kolibe, toda vrata so bila tako zasnežena, da jih niso mogli odpreti. Morali so zlesti iz kolibe skozi streho. Nekdo je zakričal, da je na ledeni gori voda. Bližnje ledene grmade so po vrsti pokale. Tudi ledena gora,, na kateri so Čakali svoje usode udeleženci nemške ekspedicije, je začela na mnogih krajih pokati. Morje jo je metalo sem in tja, zdaj jo je dvignil val, zdaj zopet se je pogreznila tako, da je malo manjkalo, da voda ni zalila kolibe. Nesrečni brodolomci so mislili, da je že vse izgub-lleno. Razburkani valovi so jim odnesli vse tramove in deske, s katerimi so kurili. Tudi čolna sta bila že v nevarnosti. V kritičnem trenutku se je razdelila ekspedicija v dve skupini, zasedla je čolne in brodolomci so si segli v roke, misleč, da se je približala smrt. Pritiskal je hud mraz in snežilo je tako, da se ni nikamor videlo.
Tako so čepeli v čolnih ves dan. Ledena gora je bila vedno manjša. K sreči se je vreme čez noč izpremenilo, morje je znova zamrznilo in ledena gora je obtičala v ledu. Toda že naslednjo noč je straža zopet alarmirala brodolomce, češ, da jih žene morje proti ogromni ledeni gori. In znova so poskakali vsi skozi streho iz kolibe in videli, kako žene morje mimo njih ledenega kolosa. Čez dva dni je znova divjal vihar. V neposredni bližini kolibe je počila ledena gora in bil je zadnji čas potegniti čolne h kolibi. Ker je pa bilo v njih preveč živil in orožja, so jih morali izprazniti Delati so morali v popolni temi in strahovitem viharju. Proti polnoči je bila nevarnost, da se ledena gora razkolje in da se pogrez-ne koliba v morje. Nesrečneži so stali na ledu in čakali 10 ur, da se je zdanilo. Zjutraj so zlezli v čolne in do kože i premočeni so čepeli v njih do večera. I
Ed£ar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIK!
ROMAN. 14.
KROŠNJAR.
Mož s pipo je stal jedva pol tucata korakov od nje. Mirabela se je vračala v hišo; na pragu pa se je spomnila be* sed tete Alme.
«Ali boste ves dan na straži?»
«Po dnevi, Mis. Zamenjali nas bodo stražniki iz Gloucestra. Prišli smo iz mesta in se bomo vrnili z usmiljenko, če je ne boste več potrebovali.«
«Kdo vas je posIal?»
«Mr. Gonsalez. Dejal je, da bi bilo dobro, če bi bil kdo tu v bližini.«
«A zakaj?«
Možak se je pomenljivo zarezal.
«Poznam Mr. Gonsaleza že mnogo let. Jaz sem upokojen policijski urad* nik in se še dobro spominjam časov, ko bi bil rad dal pol svojega imetja, če bi ga bil mogel aretirati. Toda nikdar, Mis, ga nisem vprašal, zakaj. Navadno ima pa za vse, kar napravi, tehten raz* log.«
Mirabela se je zelo zamišljena vrni« Ia v hišo. Na srečo ni Alma kazala ni* kake radovednosti, zato je ostala sama v sobi, da v duhu še enkrat preleti vzne* mirljivi včerajšnji dan.
Mirabela je gojila le malo iluzij. Mnogo je bila čitala, mnogo pogodila in se je že v otroških letih navadila, iskati in najti zvezo med vzroki in učin* ki. Oglas je bil namenjen samo njej; to je bil njen prvi zaključek. Smoter
anonse je bil spraviti jo v Oberzohnovo oblast. Zakaj spoznala je pomembno okolnost: odkar je bil« stopila v kon* toar Oberzohna & Smittsa, ni bila niti trenutek svobodna, da bi smela iti, ka* mor bi se ji zahotelo. Vzel jo je bil s seboj na zajtrk in v njegovem sprem« stvu se je tudi vrnila. Na potu na ples je bila njena rpremljevalka Johana Newtonova in bila je trdno preverjena, da bi je Oberzohn ne spustil is oči, dokler...
Nejasno se je spomnila moža v pla* šču, ki je bil stal na vratih. Ali je bil Gonsalez? Imela je slutnjo, da je mo» ral biti on. Gonsalez! Na straži! Pri*
pravljen na skok!--Zakaj? Bila je
v nevarnosti — še sedaj je bila v ne* varnosti. Ali kdo in zakaj se je bil iz* bral baš njeno nepomembno osebo —• to ji je bilo na vsej stvari najzagonet* ne j še.
Na njej docela nerazumljiv način je bila smrt Mr. Barbertona v zvezi z onim oglasom in s pozornostjo, ki so ji izkazovali dr. Oberzohn in njegove kreature. Kdo je bil lord Evington? 1 Na misel ji je prišel njegov nemški naglas in »milostiva gospodična», nje« gov leseni poklon in način, kako je udaril s petami. Nerodna prevara, ki bi jo bila morala v prvem trenutku pregledati. Poslali so ga ji, da je ne iz* gubi izpred oči. In otrovana limonada je bila njegovo delo! Zgrozila se je. Če bi ne bilo Gonsaleza, ali kdorkoli je že bil, ki se je pojavil bai še o pra* vem času, kaj bi se bilo takrat zgodilo ž njo?
Stopila je k oknu in pogledala na piano. Moža sta še vedno stala pri vra* tih in ob pogledu nanju jo je prevzel občutek  neskončnega olaJSanja. Za*
Šele 16. januarja zjutraj se je vihar polegel. Ko so za silo zgradili novo kolibo, jim je veter odnesel streho. V kolibi je našla zavetišče samo polovica moštva, drugi so pa morali spati v čolnu. Morski tok jih je gnal neprestano proti jugu. Tako je minil v smrtnem strahu, mrazu in viharjih januar, februar, marc in april. Prišel je maj, ko stoji solnce v polarnih krajih že dolgo nad obzorjem in ko je že dokaj toplo. Toda tudi solnca nesrečni brodolomci niso bili veseli, kajti žarki tako močno odsevajo od ledu, da so se vsem vnele oči.
Začetkom junija so opazili, da jih žene morski tok proti severu. Zato so 7. junija zasedli čolne in se skušali na ta način rešiti strašne smrti. Čolne so morali često vlačiti čez ledene gore in tako so prepluli včasi ves dan komaj 700 m. Vsak čoln so morali izprazniti in šele ko so ga spustili v vodo, so ga lahko znova napolnili. Vožnja je bila dokaj mirna, toda začelo je primanjkovati živil, porcije so se od dne do dne krčile in jedli so samo enkrat na dan. Slednjič so zavili okrog južnega rtiča Grenlandije in šele 13. junija so zagledali misijonsko postajo Frederikstalen. S tem je bila končana njihova Odisejada na ledeni gori, ki je trajala celih 200 dni.
Iz tega lahko približno sklepamo, kaj so pretrpeli udeleženci Nobilove ekspedicije, ki so pa imeli pred Hege-manovimi spremljevalci veliko prednost s tem, da so v stalnih radiobrzo-javnih stikih z rešilnimi ekspedicijami in da se ne čutijo tako osamljene v ledeni pustinji, kakor se je čutila nesrečna posadka nemške ladje »Hansa«.
Nove knjige in revije
Vodić kroz Jugoslovenski Jadran od Sušaka do TJcinja. Dva zagrebška profesorja sta izdala Vodič za jugoslovenski Jadran. Brez vsakih pretenzij, marveč iz gole potrebe ela se lotila tega dela, da nudita vsem ki posečajo prekrasno obalo našega sinjega Jadrana, informacije o naših krajih, da spoznajo vso krasoto nase domače zemlje. Ker zlasti Siovenci zadnja leta vedno bolj pogosto posedamo Dalmacijo, ki hrani toliko zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, je pač škoda, če hodimo skorajt nevede mimo njih. V tem pogledu nudi knjiga, ki popolnoma objektivno in brez vsakih super-lativov opisuje jadransko obalo, res vse, kar rabi izletnik. Vodič je tudi opremljen z dvema načrtoma in zemljevidom.
»Planinski Vestnik«. Izšla je julijska številka »Slovenskega. Planinskega Vestni-ka<, glasila slovenskih planincev. Vsebina je sledeča: Dr. H. Turna: Triglavska skupina. — Dr. Rudolf Andrejka: V kraljestvu Ratitovcac. —- Jos. Wester: Pred 100 leti na Triglavu. — Dr. Fran Ogrin: S Kamniških planin. — Josip Vandot: Fragmenti z Martuljaka. — Anton Boštele: Moji plezalni poizkusi in preizkusi. — Obzor in društvene vesti. Planinski Vestnik izhaja 12 krat na leto in stane letno 40 Din. — Zadnja številka je tudi opremljena s sliko: »Škrlatica s slemena«:.
»Ljubljanski Zvon«:. Izšla je julijska številka »Ljubljanskega Zvona<. mesečnika za književnost in prosvato. V tej številki, ki se kakor vse ostale odlikuje po pestrem izbranem gradivu, objavlja Fran EUer pesmi: V gaju. — Moj dom. — Ki so na pol. — Univerzitetni profesor dr. France Veter objavlja razpravo: Emocijonalna struktura osebnosti«:. — Jože Pahor nadaljuje svoj zgodovinski roman »Serenissimac. Slede beletristični in pesniški prispevki dr. Jože Glonarja Srečka Kosovela, Ivana Albrehta, prevod A. Debeljaka in književna poročila. Izidor Cankar razpravlja o Zgodovini likovne umetnosti v zahodni Evropi, A. Debeljak o Zupančičevem prev;xiu Shawove »Svete Ivane<, Fran Mesesnel pa poroča o kolektivni razstavi Ivane Kobilca. Zvezek »Ljubljanskega Zvona« je opremljen s portretom filozofa dr. Franca Vebra. — Ljubljanski zvon izhaja vsak mesec in stane letno 120 Din, posamezni zvezki se pa dobivajo po 15 Din. Naroča se v Tiskovni Zadrugi.
»Savremenik«. Prejeli smo junijsko številko »Savremenikac, mesečnika društva hrv.  književnikov.  »Savremenik c prinaša
novele, eseje, prispevke beletrističnega značaja in romane izpod peresa najboljših hr- j vatskih sodobnih avtorjev. Naroča se v Zagrebu: Kukovičeva ulica 3 in znaša letna naročnina 160 Din.
»Ljubljansko narodno gledališče«. Pod tem naslovom je izdal Pavel Debevec lično knjižico, v kateri uvodoma prinaša slike vseh naših dramskih in opernih igralcev in umetnikov, pocenši od protagonistov do slehernega pomožnega pevca ali pevke. Fotografirani so tudi vsi zbori in sploh celokupni ansambl opere in drame. O naših igralcih je v knjigi, ki je izšla v založbi »Razgled«, spregovoril Ciril Debevec V daljšem uvodu podaja avtor svoje mnenje o naših igralcih in navaja razne nedostatke našega teaterskega Življenja. V uadaljinih odstavkih prinaša subjektivne impresije o igralcih in opisuje vsakogar posebej. — O razvoju naše scene je napisal krajši odlomek režiser prof. Šest, o opernih problemih pa razpravlja operni ravnatelj Mirko Polič. Matija Bravničar podaja svoje mnenje o openih dirigentih, Pavel Debevec pa je prispeval članek »Naši pevci«. Knjiga je prav zanimiva in utegne zanimati vso publiko, ki poseča gledalifče.
Zdravilni vrelci, klimatičnega letovišča in sanatorija v Švici. Švicarji so izdali v nemškem jeziku pod tem naslovom debelo, tehnično krasno uspelo knjigo v oktav-formatu in z 12 umetniškimi prilogami. Knjiga, ki služi predvsem v propagandne namene, prinaša podrobno in obširno opise raznih švicarskih klimatskih letovišč, ?dravilnih vrelcev in sanatorije v. Kdor potuje v prekrasno in domantično Švico, mu bo ta knjiga nedvomno koristila.
Sokol
s —3 Sokol Štepanja vas se udeleži v nedeljo dne 8. t. m. javne telovadbe bratskih sokolskih društev v Šiški itn Polju. Zbirališče ob pol 2. pri bratu staro vstf v civilu z znakom. — Odbor.
—»J Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeležil društvenega javnega nastopa sokolskega društva v Šiški. Zbirališče članstva v kroju jutri v nedeljo dne 8. t. m. ob 3. popoldne pred Narodni domom. — Zdravo!
— Sokolske prireditve. V nedeljo 8. t. m. priredita sokolski društvi Šiška in D. M. v Polju javno telovadbo. — Sokoli, udeležite se teh prireditev v čim večjem številu.
— V nedeljo 15. maja bo svečana otvoritev Sokolskega doma v Gornjem Logatcu. Pozdravljena nova Sokolska trdnjava I
— Opozarjamo na izbirno tekmo Sokolov-kandidatov za olimpijado v Amsterdamu, ki se prične danes ob 17. na letnem telovadi-šču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju in nadaljuje jutri dopoldne ob 9. istotam.
— Sokolske reči dr. Laze Popovića. Ta naslov ima 144 strani obsegajoča knjiga, ki jo je uredil brat Dušan Bogunović prosve-tar zagrebške župe in ki je izšla v Zagrebu. Brat dr. Laza Popović, univerzitetni profesor, j,e sokolski delavec velikih zaslug, številni so njegovi članki in razprave o sokolski ideologiji in Sokolstvu; iz njih žari v<a njegova velika ljubezen do sokolske ideje, v katero veruje in ki ji je ves vdan. Brat Bogunović je zbral vse članke, ki jih je napisal brat Popovič v letih 191S-1919, jih uredil in podal v zgoraj imenovani knjigi II. del v spomin 50-letnice rojstva dr. Popivi-*a. Knjiga, ki je izšla v štampariji glavnog saveza srpskih zemljoradničkih zadruga obsega sledeča poglavja: I. Isticanje zastave (svečana deklaracija). II. Pokazivanje puta a) Svetlucanje ideje godine 1912; b) Vezivanje za godinu 1918; c) Otvorena reč; Č) Predlog za prvi dogovor. III. Prvi koraci a) Slika; b) Borbene jedinice; c) Navala sumnje; č) Verovanje. IV. Pokret napred a) Novo sokolstvo; b) Nova vojska; c) Nova škola; č) Nova inteligencija. V. Jedinstvo i ujedinjenje. VI Sprovadjanje glavne zamisli. VII. Nastavak života i rada. VIII. Reč kukavicama- — Knjigo priporočamo sokolskim knjižnicam.
_ »Soko i selo«. Daljša, temeljita razprava s gornjim naslovom izpod peresa brata dr. Vladimirja Belajčića je končala v 13. številki »Sokolskega Glosnikai. Vse, ki se zanimajo za vprašanje Sokolstva na deželii opozarjamo na ta članek.
_ Sokol t Ljutomeru proslavi 12. avg.
Iietindvajsetletnico svojega obstoja. Društvo ima svoj dom in je eno najstarejših sokolskih društev na bivšem Štajerskem. Opozarjamo bratska drufttva na to prireditev agilnega ljutomerskega Sokola, ki obeta biti zopet v enakem dobrem stilu vseh prejšnjih. Železniške zveze so ugodne, tudi polovična vožnja je že dovoljena za bratska društva.
— 1000 Din je daroval za olimpijado v Amsterdamu prednjaški zbor sokolskega društva Beograd - Matica. Bratska društva — posnemajte I
KIJ L t
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Vlomilčeva duhovitost.
Vlomilec, ki je bil zasačen: »Milostiva, bodite no tiho.   Saj ni čuda, da vaš mož nikoli ne ostane doma, če delate tak krava!
Kako je v peklu?
Zamorski pastor zbranim vernim ovčicam:
Kako naj vam predočim pekel, bratje in sestre? Ali ste morda že videli, kako teče taljeno železo in jeklo? No, in to tekočino jedo v peklu namesto sladoleda.
Pomota*
V ameriškem brzovlak«u se je ponoči vozil potnik. Prosil je sprevodnika, naj ga zbudi, čim vlak dospe v Chicago. Ce bi pa ne hotel vstati, naj ga vrže iz vagona.
Čez dve uri se je potnik zbudil. Presenečen je opazil, da se je že davno peljal mimo Chicaga in jezen se je zadri na sprevodnika.
— Mar vam nisem dal napitnine, da me pravočasno zbudite?!«
— Oh, zdaj pa že razumem, zakaj je oni, ki sem ga vrgel iz vagona, tako robantil, — je odgovoril sprevodnik.
Ribniška smrt.
Star RibniČan je umiral. Okoli njega so bili zbrani vsi njegovi, ko se je nenadoma starejša hčerka spomnila, da ni nobene sveče pri hiši. Pa je skočil sin k sosedovim in se za hip vrnil. Prižgal je svečo in stopil k očetu. Stari je umiral težko in počasi. Sina je končno minilo potrpljenje in dejal je:
— Nuj-te, nujte, oča, sveča je sosedova.
Kaj mu najbolj ugaja.
— ... In kaj vam na meni najbolj ugaja g. baron?
— Milostiva, imate najlepša usta na daleč in široko.«
Shakespearjev verz.
Londonski krožek Shakespearjevih častilcev je razglasil konkurz za verz na čast genijalnega dramatika. Določeno je bilo, da se verz vkleše v ploščo na domu slovitega pesnika. Kmalu je dobil krožek odgovor. Pismo se je glasilo:
P. n. Dovoljujemo si nuditi vam oferto za dobavo verza na čast gospoda Shakespearja. Prosimo samo, da nam z obratno pošto sporočite, kakšne so jubilantove družinske razmere in v kakšni branži je ta gospod zaposlen. Z odličnim spoštovanjem. — Reklamni zavod.
vest, da je bila iz bog zna kakega raz* loga pod varstvom in zaščito te skriv* nostne organizacije, o kateri je že to« liko Čitala, ji ni dala, da bi odvrnila misli od nje.
Odšla je v kuhinjo, kjer je našla teto Almo, ki je pazljivo slušajoči usmiljenki razlagala o svojem sistemu zbiranja časopisnih izrezkov.
Dve stvari sta pred vsem zanimali damo s trdimi črtami v obrazu: zločini in rodbinske is tori je. Imela je dva sveska, polna izrezkov iz provincijal* nih listov, ki so se nanašali na rodbino nekega daljnega nečaka, ki je bil med vojno povzdignjen v plemiški stan. Drugi zvežčič je bil posvečen družab* nim triumfom neke daljne sorodnice Goddardove, ki je potem igrala sen* zacijonalno vlogo v najslovitejšem lo* čitvenem procesu stoletja. Toda v glavnem se je teta Alma največ zani* mala za zločine.
Is teh zbirk časopisnih izrezkov je Mirabela črpala podatke o «§tirih pra* vičnikih* in njihovem početju. Vmes so bile knjige, ki so bile natrpane s poročili o umoru Rimona, skrbno ure* j enimi po vrsti, zakaj kronologija je bila Almi Goddardovi v krvi. Le ena edina senzacijonalns zgodba je manj« kala v njeni zbirki in Alma je baš raz* lagala usmiljenki, zakaj, ko je Mira* bela stopili v kuhinjo.
«Ne, draga moja, o ,kačf ne boste tu našli ničesar. Z njo ne maram imeti nikakega posla! Preveč me je groza. Sicer pa nisem čitala ničesar, kar bi bilo v kaki zvezi ž njo.»
«Jaz sem prečitala sleherno vrsti* co,» je navduSeno priznala usmiljenka. «Moj brat je reporter pri .Megapnonu'
in on trdi, da tako dobre snovi že leta ni imei.»
Mirabela je prekinila zločesti po* govor, ko je vprašala po zajtrku. Glava ji je bila vedra in tek se ji je bil zopet *rnil.
Vrata so bila odprta in ko se je obrnila proti jedilnici, da poišče pisal* ne potrebščine, je na dverih začula prerekanje. Pojavil se je bil neki tretji možak. Zamazan krošnjar s krošnjo na trebuhu in z vsemi mogočimi vrsta* mi gumbov in čipk.
Bil je možak srednjih let s skuštra* no brado. Čeprav je bilo toplo, je imel na sebi dolg površnik, ki mu je segal malone do peta.
«Če ste to ali če niste,» je čula vpiti moža s pipo, «vstopa v hišo vam ne dovolim.*
«2e leta prodajam v tej hiši,» je za* godrnjal krošnjar. «Po čemu se vti* Kate v moje stvari? Saj niste policist!*
«Če sem policist ali izvošček ali pi* smonoša, vam nič mar. V hišo nimate dostopa! Ste razumeli?« je pokojno dejal stražar.
Tisti trenutek je krošnjar zapazil deklico in je reže se snel zavaljeni klobuk. Ona ga ni poznala. Ni se spo* min jala, da bi ga bila že kdaj videla. Takisto tudi ne Alma, ki se je bila baš takrat pojavila v sobi.
«Ne poznam ga,» je rekla le*ta. «cNič čudnega; iz Gloucestra prihajajo k nam vedno drugi ljudje. Kaj proda* ja?»
Pristopicala je na vrt in ko jo je krošnjar zagledal, je ž njegovega obra* za izginil smeh.
«Madam, hotel bi mladi gospodični nekaj povedati.*
«Jaz tudi nisem stara in jaz sem tu* di gospodična,« je zbadljivo odvrnila Alma. «Od kdaj pa imate navado, da si izbirate kupce?»
Možak je nekaj zamrmral v brado in je odkrevsal, ne da bi čakal dalje in pokazal svoje blago, po prašni poti; gledali so za njim, dokler se ni izgu* bil.
»Oprostite, madam!* je rekel tova* riš moža s pipo.
Odprl je dveri, šel okrog hiše in pri« šel zadaj v sadni vrt. Tu je stalo raz* tresenih nekaj gospodarskih poslopij in ko jih je imel za seboj, je dospel na travnik, kjer se je leno pasla edina Mirabelina krava. Na pol skrit za de* belo jablano je stražar počakal. Tisti mah je — kakor je pričakoval — za* gledal izza seči neko glavo. Bil je kros* njar; oziraje se na vse strani je stekel na travnik in za trenutek postal. Bil je brez vreče in brez krošnje in je te* kel za svoja leta nenavadno hitro. Do* spel je do majhnega skednja, odprl vrata in izginil izpred oči. V tem se je bil stražarju pridružil njegov tova* riš; po kratkem posvetovanju se je mož s pipo vrnil na svoje mesto pred hišo, drugi pa je počasi šel preko trav* nika, dokler ni bil pri skednju, čigar vrata so bila zopet zaprta.
Stražar je previdno obhodil ske* denj in ugotovil, da ni razen vrat nobe» nega izhoda. Tedaj je obe krili odprJ na stežaj in zavpil:
«Dečko, pridite venkaj!»
Skedenj je bil prazen le v kotu je ležal kup sena in nekaj starih, pokvar* jenih voz, ki so bili zmetani drug vrK drugega in ki so čakali kolarjevega po* pravila.
-tran Q
•SCOVENSKI  NAROD* dne 7. julija 1928.
Stev. 158.
rsnew
km
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
-   LJUBLIANA   Prešernova ulica SO i % lastnem posiopiujV -
Obrestovaoja vlog, nakup Id prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz !n valut borzna naroČila, orednimi in krediti vsake vrste, eskomot in In-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo Safe - rf<*nos?f«: ud. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana, — Telefon 5t 2040. 2457 fnt#mrhan 270fi «**
ZVITKE
frole) za računske stroje
ceh  in  kontrolne zvitke so biagaine vseh smemo
■ = t.        ima w<im   -t   v   sak   koi'ć»n   v z*'og
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 61  leieto. 2980
Sv/etujemo Vam samo edino na boliše
in trpežno
kolo
Gritzner
nizke cene, tudi na mesečna odplačila pri
Josip Peteline-u
Ljubljana. Telefon štev. 2913.
«ci)^^Si^aiEUEU{UđlSSII5BBB]BE9aBiK'
Flobert-puške
Lovske paške. brown±n2t;. piStole za   strašenje  psov,  samokrese, to-piče, zaloga  lovski te r2x5kfb  potrebiChi   ter   ometate] ogenj
F. K. K""— puškar. Ljubljana.
Selenburgova ulica it. 6.
. m
LJUBLJANA
Dunajska c. 12.
Točijo se pristna domača in tuja vina Dopoldan >n popoldan sveži zakusek. -
Za dom!
za šivilje,   krojače,  čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Ve  ta   Vam  poleg    šivanja ent!a (obŠhra),   veze   (§M"ka).    krpa perilo   in   aozavice     Brez vsakega preminjanja    plošč   in    drago Je Stroj    v    m mati    pripravljen ali za vezen le   is   ravno    tako hitro zopet za navadno šivanje   - Poleg  vseh   prednosu,    k:    Jih zavzela   šivalni    stroj SIOEVVER. |e tudi aajceneišl. Ne zamudite azpdne prilike in oglejte   s:  to  Izrednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana. Selenburgova 6. I.
»v.
Brezplačen pouk v vezenja, rabi aparatov  itd   —    UgodnJ plačilni pjgoji. -  15letao Jamstvo.
leieto«
379
Ivan Zakotnih
leietoi*
379
mestni tesarski mojster,
— — — —   LJUBLJANA. Dunajska cesta 46----
Vsakovrstna tesarska deta, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvorke — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice,  paviljoni, verande,  lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov PARNA ŽAGA. 16 L TOVARNA FURNIRJA.
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev vst lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI «ADLER» — KOLESA Iz prvih tovarn, cDiirkopp*. «Styria», Waf* fenrad* (Orožno kolo) - PLETILNI STRO, 5». JI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in šivalnih strojev — Daje se tudi na obro* Ice — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX i SIN   LJUBLJANA, Gosposvetska 2
Radi preselitve
prodajam ure, zlatnino, sre-brnino, briijanie, stenske ure, bud-lke itd. s 25% popustom       12 h
Ivan Paklž, Ljubljana. Star trg it. 20
Trgovina se preseli 1. avg. Pred škofijo 15
I lita Zilti h (Hit,
i
LJUBLJANA. Dunajska cesta št. 11
Cenjemu občinstvu si usojam vljudno* naznaniti, da sem 2 dnem 26. jus nija 1928. prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bom vodil do 31. decembra 1928. pod zgoraj označenim dosedanjim imenom, in dalje nato pod imenod Bogdan 2ILIC, trgovec z železnino, Ljubljana, Du* najska cesta 11.
Moj dosedanji družabnik g. Josip 2ALTA je z dnem 26. junija 1928. izstopil kot solastnik.
Zahvalujem se cenj. občinstvu in odjemalcem za dosedanjo izkazano mi naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranite še v nadalje.
Booda Ž Hr, rgovec z že'eznno, LUibiiana Dunaiska11
Letovišče na deželi
išče mlad soliden gospod. — Ponudbe z navedbo cene na upravo •Slov. Naroda* pod »Letovišče 1253».
Opremljeno sobo
svetlo, zračno, z elektrčoo razsvetljavo oddam soldnemn gospodu v Rožni dobni. Mesečna aaJeomJna z zajtrkom Dio 300. — Ponudbe pod «Mh7l200» na upravo «SIov. Nar.»
Enodružinsko hišo
s 3 do 4 sobami r bMiin? mesta kupim. Pogoj prazno stanovanje do oktobra. — Ponudbe na opravo •Slov. Naroda, pod «HisWl203>.
Fotografski ateljer
na obali v Splitu, dobro uveden, prodam ta kod radi o d potovanja. Potrebno v gotovini Din 40.000. — Ponudbe: Vesaaovic, Split, Gorski put 2 1205
I. Stjepušin
ZIGREI. JnjHIU 57
priporoča najboljše tambure, lice, škole, pirtitore I ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovan m pariškoj izložbi Cjenici franko.
Lep velik kovčeg
zelo pripraven sedaj za letoviščar le — poceni naprodaj. — Naslov pove oprava »Slov  Naroda*. 1260
Dvodružinsko hišo
v LJubljani k opi m proti takojšnjem u plačilu. — Dopise z navedbo cene na upravo «S1. Naroda* pod »Dobro ohranjena 1250»
Gospodična
zmožna slovenskega m nemškega jezika išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Juli 1262» na upravo «Stov. Naroda*.
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo ršče uradniška družina. Vselitev l. avgusta. — Ponudbe pod tAvgust 1252» na upravo «SL Naroda«
Trgovska pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom želi premenitt službo. Ponudbe na ttpr. lista  pod »Pridna«
1242
Ločenec
star 34 let. brez otrok, popolnoma prost, z večjo kmetijo in premoženjem želj resnega znanja z dekletom 20—30 let starim, event z ločenko ali vdovo: lahko z enim otrokom. — Le resne ponudbe s x>lntm naslovom in po možnosti s sliko naj pošljejo na upravo »Slov Naroda* pod cLepa m sigama bodočnost 1254»
rflalinooec
iz lekarne
dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c.
e staroznan kot pristni, naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez ume tne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih
pridatkov za konzerviranje. t>9 l
Oddaja na Irobno in veliko. Cena nizka.
G. Flux, Ljubljana
Gosposka 4-1 strokovna posredovalnica boljših služb, čez 35 let obstoječa, priporoča periektnega plačilnega in jelonoša, zmožnega več jeziki, čedno natakarico, zmožno nemščine, več vzgojiteljic, katere tud nekaj v hiši pomagajo in pridna poštena dekleta za vsako delo, vporaibne tudi v kuhinji. 1271
Sokol Štepanja vas
proda na Planirju (Kodeljevo) več stavbnih pa«rcel po ugodni ceni. Poizvedbe pri Fr. Slana, Poljanska cesta 87-1. 1276
IVAN GENUSSI
pleskarstvo in Učarstvo, Igriška ulica 10. — Za delo se jamči! Cene nizke. 59/T.
Prodam izboren salonski gramofon
angleški fabrikat (Columbra) na elektr. »pogon. Ogleda se od 10 do pod 14. na Ahacljevi cesti 10, II. ©top., 2. nadst., vrata 46 1277
Večja stavb, parcela
se po ugodni ceni proda blizu nove cerkve, Ljubljana VII. (Šiška). Naslov v oglasnem oddelku Skw. Naroda. 1278
Dvodružinsko hišo
novo, 30 minut od glavne poŠte — ugodno prodani. Kupec dobi takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod «Hiša 1269» na upravo «Slov. Naroda*.
Uradnik
z dveletno prakso, izunjen v vseh pisarniških delih — išče službo. — Dopisi pod cUradnik 1268» na upr. «Slov. Naroda>.
Absolventinja
trg. tečaja* zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del želi službo začetnice. Ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop«. 1240
KNJIGE. BROŠURE ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA. POSETNICE, OSMRTNICE I.T.D. I.T.D. IZDELUJE LIČNO. HITRO IN POCENI
NARODNA TISKARNA
V L3UBLJANI, KNAFLOVA ULICA ŠTEV. 5.
vokoto, otirti vozički, šiv. stroji
najnovejše iznajdbe, motorji, pneumatika »Michelin« (poseben oddelek za popolno popravo). — Prodaja na obroke. — IIu-strovani cenik franko. Cene zelo znižane,
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
i
priporoča Kernov cviček,   Gadova peč), šta;erska
bela vina« — Priznano dobra domača kuh nja. Danes, soboto zvečer kot nekaj posebnega   . a ražnju
pečena odojad.
12
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojašfva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC- Ljubljana. Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis Knjige
Mi si
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervoznest. pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave
Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksirjem «FL GOL», da premine bolezen.
•FIGOL* eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa io razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred
LEKARNA DR  SEMELIC  DUBOVNIK 2
Izvirni zabojček s Z steklenicami, omotom m pošt« nino Din 105 —, z 8 stekl. 245 Din, 1 stekl pa 40 Din
Številr    zahvalnice o  uspešnem delovanju »Figola«
do^peva \n d" "no
Edini pristni
malinovec
limonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srečko Potnik in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in
marmelad.
LJUBLJANA S
Metelkova 13 Telefon 2110
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. I
LJUBLJANA S
prodaja po najugodnejših cenah in * samo na debelo: S
domači  in  inozemski  za domače jj i*KCI*l W   kurjavo in industrijske svrhe II
KOVAŠKI PREMOG vseh v,„ S
{(OKS   ''varniški, plavžarski in plinsk
BRIKETE
Prometni zavod za premog d. d.
V Ljubljani. Miklošičeva cesta štev. 15/1.
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Modelu e .sakovrtne Kredite, eskomtira menice, inkasira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vst
===== v han Črt«  strogo spada o'* posle —
^prejemjj nranilnt «rlogt na Knjižice ali v tekočen -^ćunu rer   ;lh  n brestu'f oo dogovoru naiugodneie
<ot poooiasceni prodajaiec srečk Državne razredne loteriji ^odi poseben addelek za njih prodajo, poleg tega prodaji
rud* srećk? Ratnr ^tete na lhroke pod zelo ugodnimi oo^O'
Urejuje: Josip Zupančič. — Za cNaiodao tiskarno: Fran Jcsorfek.      Za opravo lo tamatoi del Usta; Otoo ChriatoL — Vtl v Ljubljani.
D3^C
00
17
87
35
84