Ano (Leto) VII.

Buenos Aires, 30. junija (junio) 1949.

No. (Štev.) 26.

CILJI OSTANEJO ISTI

Pariška konferenca zunanjih
ministrov je mimo in njeni za¬
ključki so v prvem hipu dali sluti¬
ti, da so sovjeti resnično začeli ne¬
koliko popuščati. Nekateri so si
oddahnili celo tako daleč, da so re¬
kli, da je bil pred konferenco med¬
narodni položaj obupen, po tej
konferenci pa že vsaj ni več bre¬
zupen.

Toda kmalu nato je bilo na obeh
straneh dovolj jasno povedano,
kakšni so izgledi za bodočnost. V
Washingtonu je pred senatom o
konferenci v Parizu govoril Ache-
son in nakazal, da je dvoje, kar se
iz pariške konference najnujneje "
nalaga vsej ameriški politiki: 1 . li¬
stino o Atlantski pogodbi je treba
v obeh zbornicah USA čimprej ra¬
tificirati  in 2. kar najbolj je treba
pospešiti oboroževanje zahodnih
evropskih držav.  —* V Moskvi pa
je v listih in v radiju nekaj dni
prevladovalo ime Stalina, “velike¬
ga voditelja vse sovjetske diplo¬
macije,” ki da je tokrat zopet do¬
segel neizmerno velik uspeh na
konferenci v Parizu — kjer oseb¬
no sploh ni bil navzoč.

Iz obojega bi se moglo razbrati
naslednje: v USA so po tej konfe¬
renci bolj ko kdaj prepričani, da
je s sovjeti možno govoriti samo
na en način in to je: organizirati
obrambo proti njim in tistim; ki
bodo v prvi črti ameriške obrambe
dati dovolj sredstev za uspešno
vojskovanje s sovjeti.  V Moskvi
pa se postavlja, v ospredje vsega
Stalin sam, to je tisti, ki ni nikdar

nobenega političnega sredstva u-
porabljal v drugi namen kot v ta,
da krepi vedno in povsod vse po¬
goje za izvedbo uspešne komuni¬
stične revolucije. V USA govore o
tem da je treba zagotoviti vsaj eno
miljardo dolarjev letno za oboro¬
ževanje zahodnih evropskih držav,
Moskva pa bo verjetno prav to¬
likšno vsoto porabila za podpore
komunističnim strankam za orga¬
nizacijo pete kolone na zapadu.

Kakor smo že poročali, so bile v
Trstu 12. junija občinske volitve. Oko¬
liške občine so pa volile 19. junija.
Fri volitvah so tildi prvič nastopili pro¬
tikomunistični Slovenci s svojo Sloven¬
sko narodno listo in so si v tržaškem
odboru priborili eno mesto.

Volilna agitacija je bila zelo živa.
Italijanske stranke so napele vse sile,
da bi pridobile čim več glasov, ki naj
bi bili tudi potrdilo teženj, da bi se
Trst priključil Italiji. Hud je bil boj tu¬
di med kominformovci in titovci. Pod¬
legli so titovci, ki so računali, da bodo
dobili lo do 15 tisoč glasov. Velike
stranke so razpolagale tudi s težkimi
miljoni za volilno propaganlo. Za titov-
ce pravijo, da so jih volitve v Trstu
stale 200 miljonov.

Končni rezultat volitev v Trstu
je naslednji:

It. democristiani 65.627 glasov (25
odberniških mest), Komunistična stran¬
ka Italije 35.548 glasov (13), Repub¬
likanci 9.081 glasov (3), Socialisti

Leta 1853 je v “New York Tri¬
bune”” izšel članek, ki je navajal:
“Val ruskega prodora proti zaho¬
du se bo skušal ustaviti in okrepi¬
ti na črti Stetin-Trst, da se nato
pripravi za nadaljnje prodiranje.
Zahodni svet, ki se izreka za nače¬
la svobode proti diktaturam, se
naj pripravi za obrambo.” To je
tedaj napisal Karl Marx, utemelji¬
telj komunizma, ko je presojal
carsko rusko politiko. Njegove be¬
sede veljajo šele za danes in to za
diktaturo njegovih učencev.

19.774 glasov (4), Liberalci 3.095 (1)
Italijanski blok 8.252 (3), Fronta za
neodvisnost Trsta 11.476 (4), Slovenska
narodna lista 3.004 (1), Republikansko
gibanje za neodvisnost Trsta 2.291 (—-)>
Tržaški blok 4.860 (1), MSI (neofaši-
sti) 10.117 (4).

V tržaškem občinskem svetu je 8
Slovencev. Slovensko narodno listo bo
zastopal dr. Agneletto, titovce pa dr.
Jože Dekleva, ostali so kominformovci.

Volitve v tržaški okolici so pa
izpadla takole:

Nabrežina - Devin: Slovenska na¬

rodna lista 732 glasov, kominform 949,
Italijanska lista 569, titovci 395 gla¬
sov.

Zgonik: Slov. narodna lista 182, ko¬
minform 349, titovci 148 glasov.

Repentabor: Slov. narodna lista 142,
kominform 97, titovci 86 glasov.

Dolina: Slov. narodna lista 772, ko¬
minform 1466, titovci 401 glas.

Milje: kominform 4182, democristiani
2046, italijanski socialisti 564, titovci
323 glasov.

Končni rezultat občinskih volitev v Trsfu in okolici

šola demokracije

Anglo-Argenlinska trgovska pogodba podpisana i.

Po skoro štirimesečnih razgovorih
med britansko in argentinsko vlado je
bila v torek, 27. junija, v belem salonu
predsedstva vlade slovesne podpisana
r.ova anglo - argentinska pogodba, ki
se uradno imenuje ‘Convenio Anglo -
Argentino 1949”.

Prvi jo je podpisal britanski velepo-
pcslanik Sir John Balfour, za njim pa
za Argentino zunanji minister dr. Bra-
muglia, minister za gospodarstvo dr.
Ares, zakladni minister predsednik na¬
rodnega gospodarskega sveta dr. Cerei
jo, finančni minister dr. Morales ter
minister za industrijo in trgovino Ba-
i ro.

Po podpisu pogodbe je najprej spre¬
govoril britanski veleposlanik. Sir Bal¬
four. V svojem govoru je poudarjal
tradicionalno prijateljstvo, ki druži o-
be državi, podpisnici novega trgovin¬
skega sporazuma. Najlepši dokaz za to
je ta sporazum, ki je že tretji, kar sta
jih obe državi sklenili od leta 1946. O-
be državi se svojimi proizvodi dopol-
njeta in izmenjava blaga, ki ga obe
državi potrebujeta za svoje narodno go¬
spodarstvo, je prišla do polnega izraza
v novi pogodbi.

Predsednik general Juan D. Peron pa
je v svojem govoru omenjal razdobja
gospodarskega razvoja Argentine. Na-
glašal je potrebno po konstruktivnem
sodelovanju na podlagi enakopravno¬
sti in obojestranskega razumevanja
potreb prizadete v države. Nastopil je
proti blokadam in monopolom. Tudi Ar¬
gentina je za sklepanje večstranskih tr¬
govinskih pogodb. Končno je tudi pou¬
daril da ta pogodba ni naperjena proti
nikomur in je sklenjena samo zato, da
pokrije nujne potrebe držav, ki sta jo
sklenili, in v položaju, za katerega oni
nista odgovorni. Zahvalil se je tudi bri¬
tanskim sodelavcem za delo pri sesta¬
vi te pogodbe.

Slovesnost podpisa pogodbe so pre¬
našale vse argentinske radijske posta¬
je. Po podpisu pogodbe je predsednik
general Peron povabil britanskega vele¬
poslanika v svoj delovni salon ter je
ostal z njim dalj časa v prijateljskem
razgovoru, za ostale udeležence sloves¬
nosti so pa servirali prigrizek v so¬
sednih salonih. *

Nova gospodarska pogodba med Ar¬
gentino in Anglijo je podpisana za do¬
bo pet let, v veljavo pa bo stopila 1. ju¬
lija.

Ni dolgo tega, ko je prišel v
Združene države znani angleški
profesor Harold Laski,  da preda¬
va predvsem ameriški mladini. Ta
profesor je sicer še vedno socia
list, član vodstva angleške labu¬
ristične stranke, vendar zelo rad
hodi po svojih potih, ki ga pogo-
stoma zapeljejo naravnost v ko¬
munistično tovarišijo. Lahko bi
rekli, da je tipični predstavnik
“koristnih budal” med intelek¬
tualci.

V Združenih državah je imel
nekaj takšnih “ofarskih” preda¬
vanj. Zašel pa je večkrat tudi v
težave, ker ga. n. pr. na dveh uni¬
verzah niso hoteli poslušati, češ,
kaj nam boš ti prodajal komuni¬
zem.

Ameriški tednik “Life” piše o
teh dogodkih, vendar obžaluje, da
Laski ni mogel govoriti. Res je,
pravi “Life”, da v Ameriki ni mo¬
goče mkogar siliti, da bi poslušal
komunista, sopotnika ali angleške-
kega socialista, ki mu je Stalinov
komunizem bližji kot ameriški ka¬
pitalizem. V eni izmed zadnjih
svojih knjig je namreč prof. Las-

NADA HA CAMBIAD0

Despues de la conlerencia de los
“cuatro grandes" muchos observa-
dores creyeron que algo fue hecho
para mejorar la situacion interna¬
cional. Pero las declaraciones ulte-
riores pusieron muy pronto lin a
este idealismo. Dean Acheson en
Washington declaro que los EE.
UU. tienen que apurarse para rati-
ficar el paeto del Atlantico y deci-
dir muy pronto sobre el rearme de
Europa Occidental. Stalin en Moscu
declarč, que todo el exito diploma-
tico en Pariš- es suyo.

Stalin no estuvo presente en la
conferencia, pero decidio sobre to¬
do como dictador comunista en vis-
ta del exito final de toda politica
sovietica: la organizacion final de
la revolucion comunista mundial.
— En Washington Acheson lo pre-
ciso entonces muy claramente, que
hay que hacer todo para organizar
la defensa del mundo libre ante la
amenaza que representa esta revo¬
lucion comunista.

Para esta lucha el gobierno nor-
teamericano dispuso gastar anual-
mente unos mil millones de dolares
para las armas o concederlo a Eu¬
ropa Occidental. Stalin va proba-
blemente a destinar la mišma suma
para el trabajo diversivo de los
partidos comunistas en el mundo.
La conferencia de los cuatro en Pa¬
riš no hizo nada para cambiar las
bases del antagonismo actual y por
fin nunca el comunismo cambiarat
en sus propositos y por eso no pue-
den haber cambios fundamentales
en el camino de la politica interna¬
cional.

ki obtožil ameriške podjetnike, da
so dobili pod svojo oblast vse ame¬
riške univerze, založništva in tisk.
Obtožba, je seveda nesmiselna, če
se ima kdo pritoževati, sc. to pred¬
vsem ameriški podjetniki, ki so
jih zadnjih dvajset let levičarski
pisatelji, kritiki in podobni komu¬
nistični sopotniki neusmiljeno na¬
padali — poleg tega po so na lahek
način prišli do slave in denarja.

Prav zaradi tega, piše “Life”,
ne bi smeli Laskiju onemogočiti
predavanja, kajti zdaj se bo spet
delal mučenika in bo govoril o
“preganjanju” svobodne besede v
Združenih državah. Res je tudi,
da imajo ameriške univerze prav,
ko pritajenim komunistom ne do¬
puščajo, da bi jim kot profesorji
kvarili mladino. Morale bi pa do¬
pustiti, da mladina sliši mnenje
odkritih sovražnikov.

2 .

Za časa francoske revolucije —
ko je v Rusiji vladal car — je na¬
pisal francoski časnikar Camille
Besmoulins te besede: “Kakšen je
najboljši obrambni zid svobodnih
narodov proti navalu despotizma?

(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 26 .

Sovjeti Itrepe si

“Konferenca v Parizu se je zaključila
s skromnimi sklepi; na sovjetski strani
je prinesla kot glavno posledico krepi¬
tev sovjetskih postojank v tistih prede¬
lih Evrope, kjer imajo glavno besedo.
Najprej se je začelo v Češkoslovaški,
kjer je komunistična vlada v Pragi
sprožila veliko gonjo proti katoliški
Cerkvi. Kako se take gonje končajo, so
pokazali komunistični procesi proti glav¬
nim cerkvenim dostojanstvenikom v Ju¬
goslaviji, Madžarski, Bolgariji, Romu¬
niji in sedaj v ČSR. Toda kakor drugod,
tako tudi v tej deželi voditelji katoliške
Cerkve ne klonijo. Nadškof Beran v Pra¬
gi se je odločno uprl vladnim ukrepom
in vkljub vsem oviram policije, so pre¬
teklo nedeljo v vseh cerkvah prebrali
pastirsko pismo, v katerem škofje ostro
obsojajo borbo vlade proti veri. Obenem
je bilo objavljeno, da so vsi tisti, ki so
se priključili vladni “katoliški akciji”
ali pri njej sodelujejo, izobčeni. Nadškof
Beran sam je že jetnik v svoji palači in
vedno se ponavljajo trditve, da je samo
še vprašanje časa, da bo vlada uprozori-
la proti njemu proces, enak onemu v
Zagrebu pred že skoraj tremi leti in
proti kardinalu Mindszentiju letos. Pred
kratkim pa so v Pragi ‘obesili bivšega
načelnika češkoslovaškega štaba, ker da
je baje “vohunil” za zahodne velesile. V
Slovaški pa so oblasti zaprle vse samo¬
stane in redovnike razgnale. Ta val pre¬
ganjanj pa je sprožil obisk člana so¬
vjetskega politbiroja Malenkova, ki je
prišel v Prago zato, da šam ukrene, ka¬
ko se mora komunistični režim v ČSR
“utrditi.” — V Vatikanu pa so iste dni
objavili, da je od sredine leta 1945 bilo
pobitih ali odgnanih neznanokam v
državah za “železno zaveso” nad 1500
katoliških duhovnikov in redovnikov.
Glasilo kominforma pa je v Pragi ob¬
javilo članek, da je vseh težav s Titom
kriv ameriški veleposlanik v Beogradu
Cavendish — Canon, ki da se sedaj tru¬
di Titovo Jugoslavijo vključiti v Mar¬
shallov načrt.

Vključitev Titove Jugoslavije v Mar¬
shallov načrt pa bo prišla zelo pozno,
če ne že prepozno. Izvajanje ostanka
Marshallovega načrta je zašlo v hudo
krizo, ker se po prvih uspehih evropsko
gospodarstvo na razvija tako, kakor so
to v USA predvidevali. Največ ovir red¬
nemu razvoju evropske mednarodne tr¬
govine pa povzroča Anglija, ki se krče¬
vito trudi, da bi čim prej utrdila svojo
mednarodno trgovino, to je izvoz. Ta
trgovina pa je zavarovana s steno “ne¬
zamenljivosti” angleškega funta in kdor
tedaj računa na angleški trg, ne more
računati z dolarji, ki bi jih rabili za
trgovanje z USA. Med tem so rezerve
zlata v Angliji padle na silno nevaren
“minimum” in vladni papirji so na
borzah začeli katastrofalno padati. An¬
gleška gospodarska in politična kriza
je tolikšna, da računajo, da bo delavska
stranka, ki je na vladi, razpustila par¬
lament in razpisala nove volitve za le¬
tošnjo jesen (oktobra). Toda konserva¬
tivci menijo, da bi pri volitvah dobili
spet večino, ker da so volilci razočarani
nad tem, kako so laboristi zagospodarili
Anglijo, delavska stranka pa napovedu¬
je po volitvah uvedbo splošne kolekti¬
vizacije; stranka, ki obljublja tako ostre
reforme, mora že vedeti, kako so take

(Nadaljevanje š 1. strani)

Svoboda tiska! Drugi najboljši?
Svoboda tiska! In tretji najboljši?
Še vedro svoboda tiska! Kaj loči
svobodno državo od monarhije?
Samo eno: svoboda govora in tis¬
ka. Zamislite si, da v Moskvi ne¬
nadoma dobijo svobodo tiska. V
trenotku bodo imeli republiko!”

oje postojanke

napovedi simpatične.

Med tem pa so se v dveh vodilnih
svetovnih državah izvedle volitve v par¬
lamente in sicer v Belgiji in v Kanadi.
V obeh državah so bili komunisti tisti,
ki so doživeli silovite poraze. V Belgiji
so odnesli komaj 8 % glasov, v Kanadi
pa so prejeli celo samo 0,8% odstotka
glasov. V Belgiji so sedaj v senatu pri¬
padniki katoliške stranke že v večini, v
parlamentu pa jim bo manjkalo troje
glasov za absolutno večinp. Druga naj¬
močnejša stranka pa so socialisti, dočim
so liberalci izgubili 30 poslanskih mest.
Na volitvah bi se moralo pokazati, ali
so volilci zato, da se kralj Leopold vrne
v domovino; toda dejansko je izid voli¬
tev tak, da bo najbrž še precej časa ne¬
jasno, kdaj bo možno urediti zadevo bel¬
gijske dinastije.

V Grčiji je izbruhnila vladna kriza,
ker je umrl predsednik vlade Sofulis, ki
je dosegel 90. leto starosti. Novo vlado
je sestavil Caldaris in so v njej samo

populisti; toda ta vlada bo le kratko¬
trajna, ker bo pidšlo do nove vlade, brž
ko v stranki pokojnega Sofulisa urede
vprašanje njegovega nasledstva. — No¬
tranja kriza se napoveduje tudi v Turči¬
ji, kjer se vlada pripravlja na svoje
vrste obračun z opozicijo. Demokratska
stranka, ki je v opoziciji, sicer trdi, da
se ne bori proti vladi v vprašanjih zu¬
nanje politike, toda po podpisu Atlant¬
ske pogodbe se opažajo težave v tem de¬
lu Sredozemskega morja, kjer bi se
USA umaknila iz prednje vrste, da bi
lažje prišla do izraza navzočnost in no¬
va sila dveh starih vladarjev tega mo¬
rja — Anglije in Italije. Med ameriški¬
mi vojaškimi krogi se sedaj ponekod na¬
vaja, da ameriškim letalskim silam za
obvladanje celega južnega dela Sovjet¬
ske zveze ni potrebna cela Turčija, am¬
pak samo' trdne in varne letalske baze
v zalivu Aleksandrete, odkoder bi ame¬
riška letala zamogla dovolj učinkovito
bombardirati sovjetske petrolejske na¬
prave v Bakuju...

Pesnik Oton Župasaeie — umrl

Prejeli smo sporočilo, da je 14. junija
umrl v Ljubljani najslavnejši slovenski
pesnik Oton Župančič. Tako je stopil
resnično “v zarje Vidove”, ki jih je kot
pesnik svoj čas pojmoval državno-nacio-
nalno, pa jih je ob smrti doživel metafi¬
zično. Pokopan je bil z vso slavo na
državne stroške v Ljubljani.

Na Otona Župančiča mi izseljenci iz
domovine gledamo z dvojnimi očmi. Ne
moremo nič zato, da se tudi ob njegovi
smrti pojavlja pred nami kot pesnik in
kot občan, ki je živel med nami in z na¬
mi odgovarjal na čas in njegove preme¬
ne. ^

Kot pesnik je spadal Oton Župančič
med največje evropske pesnike, o kate¬
rem so napisane posebne francoske mo¬
nografije, izdani številni prevodi in do¬
deljene vse časti najvišjih narodnih pes¬
nikov (Član Akademije znanosti in u-
metnosti, predsednik PEN kluba itd.).
Med Slovenci je njegova pesem dobila
največje priznanje, dasi sodim, da bo
bodočnost pokazala, da je bil Murn ve¬
rjetneje večji pesnik v duši in morda tu¬
di Kette; toda Župančiču je bilo dano, da
se je razvil do viška in se tudi že pre¬
vesil nazaj prav v svoji zadnji zbirki
“Zimzelen”. Župančič namreč ni bil to¬
liko poet duhovnih subtilnosti in globin,
kot besednega bleska, miselnih ostrin,
poleta in višin; ni pel toliko iz Goethe-
jevskega srca kot iz Schillerjevega ko-
turna. Zato je njegova “Veronika Dese-
niška” sama mavrica v besedi, brez de¬
monske tragičnosti in človeške polnosti.
Župančičeva moč je v izobrazbi besede
in nazornosti: beseda mu je pela, figuro
pri njem si otipal. Z vsako zbirko je
gradil više — v razumu bolj kot iz srca:
iz naturalistine “Čaše opojnosti” v opti¬
mistično impresijo “čez plana”, od tam
v zrelo misel “Samogovorov” in v eks¬
presionizem in vojno poezijo “V Zarje-
Vidove”, s katero je dosegel višek in
bil z njo v vojnih letih naše “pojoče
srce v sredini”. Ob teh postajah je zra¬
ven pel za otroke pesmi, ki bodo morda
preživele celo njegovo najvišjo pesem,
če ne v “Pisanicah” in “Ugankah” pa
‘ gotovo v “Cicibanu”.

Kar je potem zbiral v knjige so bile
več ali manj antologije do zadnjega par¬
tizanskega “Zimzelena”, ki pomeni Žu¬
pančičevo “Slovo strunam”. To je Žu¬
pančičeva pesniška žetev, ki je epohal¬
nega pomena za slovensko poezijo in je
dobila svoj dodatek še v klasičnih pre¬
vodih dramatičnih pesniških veledel
(Shakespeara, Calderona itd.) in števil¬
nih — v desetke in desetke segajočim
— proznih prevodih.

Storil je veliko pesniško delo, da, po
Prešernu, največje in bo z zlatimi črka¬
mi zapisan v zgodovini slovenskega pes¬
ništva.

Toda kot občan ne bo veljal za zgled
premočrtnega človeka s svojo voljo in
značajnostjo. Vemo o njem, da je bil ■
“kot trst, ki ga veter maje”, in ga prav
zaradi tega Ivan Cankar človeško ni ce¬
nil. Bil je eden prvih “Mahničevcev” v
Ljubljani, ki je zaradi “Rijnskega kato¬
lika” presedel tisti znani karcer prvih
“ligašev”, prvih organiziranih “katoliš¬
kih mladeničev” okrog Ki'eka.

Krek je prvi odkril njegov pesniški
talent in ga gojil in širil s pesmimi slo^
vanskih pesnikov. Pozneje je zašel s te
poti in se v velemestih ločil od domače
vernosti in zapel nekajkrat nekaj naših
najbolj protiverskih pesmi. Kot pesnik
se ni znašel v realnostih dnevnih trenj,
pa je vsakemu gibanju, ki je bilo tedaj
pri moči, uklonil hrbet. Zagovarjaj je
kulturno jugoslovenstvo in žrtvam poli¬
tičnega jugoslovanstva je pisal spomin¬
ske verze na grob. Prav tako je pisal
kralju Aleksandru in jih polagal na
Oplenac in mladega Petra - siroto je
spremil z verzom iz Londona v Beograd,
pač zato, da ga je nato s svojim gla¬
som — odstavil. Služil je vsem dikta¬
turam. Kako se je zadržal med drugo'
vojno vzkrivljen na vse strani, se je go¬
vorilo pred ljubljanskim ljudskim sodi¬
ščem. Partizanstvo pa ga je postavilo
ravno, ker je bil lutka v rokah okolja,
za svoje propagandne kulise: po njem
je stopil v politiko kljub temu, da je
sam nekje rekel, da politik ni. Pa je
med partizansko vojno stal — ne ob na¬
rodu, temveč ob “ljudstvu” in z njim tu¬
lil skozi gošče “kot volk” in “klal bele”;
pel srpu in kladivu in Titu in posojilu
in udarniškemu delu; stopil v najvišje
predsedstvo sedanjega režima — član
predsedstva F. R. Slovenije — in postal
“deželni” in “državni” poslanec in pred¬
stavnik sedanjega komunističnega reži¬
ma pred kulturnim svetom. Dajal je
varljiv pomen zločinstvu, kot pri Hrva¬
tih Nazor: Nazor, ki je umrl pet dni za
Župančičem. Poetične kulise so se po¬
drle.

Razumljivo je, da mi begunci ne mo¬
remo preko tega, da se je Župančič v
odločilnih letih postavil proti narodu.
Tega bi on kot govoreča beseda naroda
ne smel in ne mogel storiti, da je bil
tako velik človek kot*je bil velik kot
pesnik.

- Zgodovina bo sodila tudi o tem.

Mi se klanjamo Župančiču kot mrtve¬
mu pesniku.

ARGENTINA

Predsednik general Peron je bil z go¬
spo soprogo na zaključnem zborovanju
kongresa argentinskih železničarjev. Že¬
lezničarjem je govoril o delu, ki ga je
izvršila njegova vlada za politično in
gospodarsko osamosvojitev republike in
socialno pravičnost delovnih slojev.

Zakladni minister dr. Ramon Cereijo
bo te dni predložil kongresu v razpravo
in odobritev predlog državnega prora¬
čuna za proračunsko leto 1950.

Orkani in snežni viharji so zadnje dni
divljali na področju več provinc. Silen
orkan so imeli 27. junija v Bahia Blan¬
ca. Orkan je divljal s hitrostjo 75 km
na uro. V Esquelu so imeli prejšnje dni
močne nalive, katerim je sledil snežni
vihar. Istoimenska reka je preplavila
več ulic v mestu. Močne snežne zamete
so imeli tudi v južnem delu mendoške
province in v Neuquenu. Iz Salte pa po¬
ročajo, da je temperatura padla na 17
stopinj pod ničlo pri San Antonio de los
Cobres.

V Mar del Plata je policijska oblast
zaprla več komunistov, ki so hujskali
delavstvo na revolucionarno stavko, ka¬
tero bi potem komunisti izkoristili v
svoje namene.

Po novi trgovski pogodbi med Argen¬
tino in Veliko Britanijo bo Argentina v
prvem letu veljavnosti te pogodbe med
drugim izvozila v Anglijo 300.000 ton
mesa, Anglija bo pa letno uvozila v Ar¬
gentino 30.000 ton pločevine, 10.000 av¬
tomobilov, velike množine železniškega
materijala in poljedelskih strojev, pre¬
moga in nafte.

Kontradmiral Alejandro M. Izaguire

je bil imenovan za šefa generalštaba ar¬
gentinske vojne mornarice.

Poslanska zbornica in senat sta po¬
daljšala veljavnost dosedanjemu stano¬
vanjskemu zakonu do 30. septembra. V
tem času pa bosta posebna odbora obeh
zbornic proučila stanovanjski problem,
ki ga bodo na to uredili z novim zako¬
nom.

Ministrstvo za trgovino in industrijo

je izdalo več ukrepov proti zlorabi trgo¬
vske propagande.

Pravosodno ministrstvo je sporočilo
da je posebna komisija pravnikov kon¬
čala z izdelavo osnutka novega kazen¬
skega zakonika. Osnutek so sedaj pred¬
ložili v odobritev predsedniku republike,
nato ga bodo pa poslali v razpravo in
odobritev kongresu.

V ministrstvu za delo so podpisali no¬
vo kolektivno pogodbo za delavstvo v
čevljarski industriji. Nova kolektivna
pogodba prinaša zboljšanje plač 40.000
delavcem v tej industriji.

General Matthew B. Ridgway, povelj¬
nik karibskega področja bo prišel na
povabilo ministra za narodno obrambo
general Sose Molina, 7. julija v Buenos
Aires, kjer bo 9- julija prisostvoval ve¬
liki vojaški paradi argentinskih oboro¬
ženih sil. Na proslavo argentinske ne¬
odvisnosti bo prišlo tudi brazilsko vo¬
jaško odposlanstvo.

Buenosaireški živalski vrt je te dni
slavil 75. letnico svojega obstoja. Usta¬
novil ga je Sarmiento.

Glavno poštno ravnateljstvo sporoča,
da je začasno ustavljeno odpošiljanje
letalskih pošiljk na Kitajsko.

Iz Salte poročajo, da je večina prede¬
lov Cordiller močno zasnežena. Ponekod
je prekinjen ves promet.

Na področju Nueve de Julio in San
Cristobal v provinci Santa Fe so mrav¬
lje napadle področje 1.5 miljonov hekta¬
rjev. Kmetijsko ministrstvo je začelo
načrtno uničevati mravljičji naval, ki je
narodnemu gospodarstvu povzročil že na
miljone pesov škode.

Štev. 26.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

LJUDJE NE MARAJO KOMUNISTIȬ
NIH ZADRUŽNIH DOMOV

Glasilo KPS “Ljudska pravica” je ne¬
davno objavila napad na krajevne funk¬
cionarje, v katerem jih prijemlje zaradi
prepočasne graditve zadružnih domov.
Posebno v novomeškem okraju graditev
teh domov ne pride nikamor naprej. V
članku pravi, da je 6 obdelovalnih za¬
drug začelo obnavljati hleve in svinjake.
Za to zadruge se ljudje malo zanimajo
in tako stroji stoje, gradivo pa propada.
Najslabša je pa slika pri graditvi za¬
družnih domov. Stavbišča so v glavnem
taka, kot so jih pustili lani. V šmarjeti,
Beli cerkvi in gent Petru je delo obtiča¬
lo kar na razkopanih travnikih. V Ško¬
cjanu, Vrhpolju in na Dvoru so obstali
kar pri lanskih poskusih, v Brusnicah,
Suhodolu in Mirni peči pa so v jeseni
postavili prve temelje, čeprav imajo v
Mirni peči dovolj opeke, je stavbišče
mrtvo. V Podturnu in Orehovici so po
mnenju teg-a lista na zadružni dom kar
pozabili. V Stopičah, kjer je lani dela¬
lo 14 vaških frontnih brigad vlada letos
mrtvilo, v Birčni vasi je ostalo vse sa¬
mo pri poskusih. V Dol. Toplicah ni
nobenega napredka, V Sušicah je obzi-
dek še vedno v surovem stanju, v Žvir-
čah, kjer so lani dom spravili pod stre¬
ho, imajo napol dodelana vrata, okna so
pa še vedno v Ambrusu. List toži, da je
krajevna uprava v vseh navedenih kra¬
jih zaspala. Le na gradiščih v Žužem¬
berku, Bršljinu delo počasi napreduje.
Za nedelavnost uprave za zadružne do¬
move so odgovorni OOOF. List se pri¬
tožuje tudi, da so o pripravah apna, ope¬
ke in lesa veliko govorili, pa prav nič
napravili. V Birčni vasi so nekvalifici¬
ranim delavcem obljublili dnevno 280
din, vso hrano in pol drug liter vina na
dan, pa kljub temu ni mogoče dobiti
ljudi za delo. Zato Ljudska pravica ta¬
koj prihaja z grožnjo na dan, da je tre¬
ba “brezvestne delavce naučiti disci¬
pline”. Končno list z žalostjo ugotavlja,
da so meseci od januarja do maja na
splošno izgubljeni za letošnji plan “za-

Slovenije

družne kapitalne graditve” v novomeš¬
kem okraju.

V Kranju grade novo tovarno na pro¬
storu pred novim pokopališčem. Na
istem prostoru so začeli zidati tudi de¬
lavske stanovanjske hiše.

V Postojni je bil proces proti Hrvoju
Magacinoviču, ki so ga titovci zvabili v
past na meji in ga takoj zaprli. Maga-
cinovič je med drugim priznal, da se je
v Trstu povezal z ing. Borisom Sanci¬
nom, Dr. Drnovškom, dr. Veselom, dr.
Agnelettom in drugimi, s katerimi je
sestavljal tajni odbor slov. demokracije
v Trstu. Obsojen je bil na 20 let zapora,
njegova žena pa na 6 mesecev.

V Ljubljani so zaprli mladinskega
pesnika Strnišo z ženo in sinom-sedmo-
šolcem.

Ivana Marolta iz Podgore pri Dobrem
polju je 25. februarja Ozna zaprla. Od¬
peljali so ga najprej v Velike Lašče na¬
to pa v Grosuplje. Dne 12. aprila je
Ozna obvestila domačine, da se je v za¬
poru obesil. Domačini so žrtev prepe¬
ljali v Dobrepolje in ugotovili, da je bi¬

la zadavljena.

Institut za turbostroje so odprli v
Ljubljani. Na modelih bodo preizkušali
vodne turbine, centrifugalne črpalke,
ventilatorje, turbokompresorje in plin¬
ske turbine, ki jih bo izdeloval Litostroj.

Umrli so: Ana Jagodic, roj. Harisch
v Ljb., Janko Jakša, ključavničar tovar¬
ne gumijevih izdelkov v Kranju, Albin
Sever, organist, Brezovica pri Ljb., Jo¬
že Žibert v Naklem, Karel Gregorič v
Celju, Burger Terezija v Ljb. Florjan-
ček Groznik, Ljub. (smrtno ponesrečil),
Marija Petelinšek, roj. Soje v Franko-

Slovenci v

Buenos Aires, 29. junija.
RAZSTAVA SLIK SLOVENSKEGA
SLIKARJA

V enem izmed najlepših razstavnih
prostorov v Buenos Airesu — na Flo¬
ridi štev. 929 v salonu “Au vieux Pa-
lis” — razstavlja slovenski slikar Mar¬
tin A. Holm v treh sobah 42 svojih
slik: akvarelov in oljnih podob ter tudi
dve skulpturi.

Slikar je že razstavljal pred vojno v
Ljubljani v Jakopičevem paviljona, po-

lovem, Lucija Peršin, roj. Bolka na Je¬
žici, Zdenko Strniša v Kranju, Vinko
Leitgeb v Črnomlju, Anton Mravlje na
Brezovici pri Ljubljani, Alojzija Zablat-
nik v Ljb. Alojzija Zablatnik v Ljb. A-
nica Rizman, roj. Tomše v Ljb. Franc
Benedičič v Ljb., Ivan Rigler, krojač v
Ljb., Marija Kemperle v Ljb., Ana Me-
se v Ljb., Marija Dernovšek v Ljb., Ivan
Kavčnik v Podpeči, Ivan Kunst v Šošta¬
nju, Marija Okorn, roj. Vidmar v Šen¬
čurju, Franja Blažič, roj. Mandelj v Za¬
gorju, Štefan Lobnik v Mariboru, Ivan
Luznar v Dravljah.

Argentini

tem po raznih krajih v Evropi ter je
bil v Italiji član “Associazione Artis-
tica Internazionale • ”. Tako je to zo¬
pet nov kulturni dogodek med sloven¬
skimi vseljenci: poleg delovanja na li¬
terarnem polju (črna maša), pevskem
(koncert) gledališkem (dve družini) in
glasbenem (pianist;, je zdaj tudi že
prva umetniška razstava v središču
mesta.

Martin Holm je v slikarstvu učenec
mojstra Jame, dasi je po civilni izob¬
razbi inženir-arhitekt. Na tej prvi raz¬
stavi v Buenos Airesu ja nastopil z ak¬
vareli iz . Italije, zlasti iz neapeljske
okolice, ki jo je slikal v času svojega
bivanja v taborišču Bagnoli. pa tudi iz
Rima; ti so med najaspelejšimi podoba¬
mi (III dvorana). I. in II pa sta na¬
polnjeni s figurativnimi študijami, ti¬
hožitji in kompozicijami (Tri gracije)
ter portreti: vse že plod bivanja v
Buenos Airesu. Poleg impresij iz San
Isidra bude pozornost predvsem pra¬
ve argentinske kompozicije: Kreolski

muziki, Jezdeci s kchiji na reki itd.

Holm je v bistvu • impresionost, toda
v barvah že poimpresionist ter se je
oi zadnje razstave v Ljubljani pred
vojno, v katerih se je pokazal v šport¬
nih motivih, gledajoč jih še bolj kot
arhitekt■, razvil y pristno slikarsko smer
'ter bo njegova razstava, kakor upano,
zlasti po svoji svežosti, zapažena med

(Nadaljevanje na 4. strani zgoraj)

VESELA SLOVENSKA DRUŽBA V MENDOZI
Družba sorodnikov in prijateljev, ki so po prejemu poročila o bratovi ohceti
v domovini na isti dan imeli gostijo kot — nepovabljeni gostje.

Darujmo "črno mašo" za naše pobite Slovence

“Kot Antigona smo vrgli prst na
naše grobe — Naj v blagoslovljenem
miru počiva naš brat za zadnji dan...”.
Zgrešil bi cilj in se prav gotovo od¬
daljil povsem od smisla veličastne pes¬
nitve Jeremije Kalina “VELIKA ČRNA
MAŠA ZA POBITE SLOVENCE”,
kdor bi je ne vzel v roke z zvestim
prepričanjem o globoki resnici teh
uvodnih besed v pomašni spev “Lauda-
te Dominum”. Kajti prav iz hotenja
Antigoninega — pokopati mrtve bra¬
te v blagoslovljeno slovensko prst, da¬
nes resnično le hotenja, in hkrati Slo¬
vencem za vse čase postaviti živ be¬
sedni pomnik o dneh naše Narodne
Apokalipse je zrasla ta najvišja umet¬
niška tvorba slovenskega od doma
Pregnanega človeka.

Že samo kot prva leposlovna knjiga
našega begunstva v Argentini bi “črna
. Maša” nedvomo zaslužila vse več kot -
teh nekaj besed, ki naj ji bodo posve¬
čene. še vse bolj pa kot največ ja slo¬
venska pesnitev, kar jih je do zdaj za¬
pisala v svoje anale naša literarna
zgodovina. Ni naš namen, da bi se spuš¬
čali v leposlovno kritična razprav¬
ljanja; ta naloga je vse bolj kot nam
pridržana našim zanamcem.. A umetniš¬
ka tvorba, ki jo ta svojevrstni sloven¬
ski misale predstavlja, je tako bijoče
sveža in morda prav zaradi strahotne

slovenske tragedije, ki še ni dopolnjena,
tako še vsa iz dneva v dan rastoča, da
bi verjetno tudi najstrožji in najsuho-
parnejši profesorski kritik le težko, tež¬
ko zavzel pravi odnos do nje. Bolj pri¬
merno se nam zdi povdariti, kaj za-
prav “črna Maša” je in kaj nam, ki
smo rešeni, pa tudi vsem onim, ki od¬
rešenja še čakajo, ta velika Lamenta-
cija slovenskega Jeremije predstavlja.

Pesnitev .Jeremije Kalina je največja
slovenska pesnitev, kar jih poznamo,
saj obsega sto in sto in tisoč verzov.
Samo “Dies Irae” in “Requiescant”
skupaj sta dokaj daljša kot Prešernov
“Krst pri Savici”. Je morda to tisti
mogočni ep, o katerem sanja že deset¬
letja slovenska umetnost? Je svoje¬
vrstna leposlovna stvaritev, kakršne
Slovenci do zdaj sploh nismo poznali.
Je edinstvena, saj bi vsakršno nje pos¬
nemanje zdaj ali v bodočnosti predstav¬
ljalo le golo parafrazo brez zametka
izvirnosti. Tako ostane že po svoji os¬
novni gradnji, vsebinski in oblikovni,
ena sama — “črna Maša” Jeremije
Kalina. Ni revolucija v našem umetniš¬
kem slovst’.!, je pa nedvomno najzgo¬
vornejši in večna živi spom-nik pre¬
kletstva rdeče revolucije na slovenskih
tleh.

“Črna Maša” je hkrati tudi dramski
misterij. Skrivnost dramskega čara ja

v nji tako spontana, tako baročno bo¬
gata, da naravnost kriči po uprizorit¬
vah na odru. Bralec dostikrat obstane
pred vprašanjem: ali bere dramo, ali
samo pesniško veledelo. Nje zgradba
je pedoba klasičnega grškega miste¬
rija. Več! V nekaterih delih (Vstop) je
dramski značaj pesnitve celo določno
nakazan z uvajanjem prvega, drugega
in tretjega igralca, ki jih predstavlja¬
jo mašnik in oba trežnika. Ima točno
začrtan dramski zametek, zaplet, vi¬
sok, razsnevo in sklepni akord.

Pa je ' Črna Maša” tudi simfonična
pesnitev, saj jo je pesnik že v svoji
zamisli zastavil kot organist, ki sedi
pred mogočnimi orglami in s svojskimi,
dostikrat naravnost fantastičnimi kom¬
pozicijami odgovarja strogemu, ubra¬
nemu liturgičnemu ritmu pravega cerk¬
venega “Rcquiema” pred oltarjem.
Vse pr e pestre glasbene forme, vse di¬
namične ekspresija objame pesnitev:
govori v and; nte, prehaja v largo, pro¬
ži se v vivece, opisuje v adagio, povza¬
me v maestoso, se sprevrže celo v poli¬
foni koral, kjer pojeta instrument in
človeški glas bkrati, .idarja v tocca-
lab in fugah... Kot-po svoji dramatski
bogatili kliče dramaturga in režiserja
k uprizoritvi, tako po svoji glasbeni
barvitosti vabi komponista, da jo uglas¬
bi v naš narodni oratorij, kantato, moi - -
da celo — opero!

Slovenskemu človeku naših in prihod¬
njih dni pa predstavlja pravi zgodovin¬

ski dokument. In morda je prav v tem
nje največja, naravnost neprecenljiva
vrednost. “Črna Maša” se zdaj —• brez
laskanja pesniku, slikarju in založbi to
povemo — že pridružuje starim, večno
živim rekvizitom naše družinske sobe:
cvetni butarici, oljčni vejici, narodne¬
mu prtiču, rjavemu molka in pisani¬
cam. Je prava družinska knjiga, veli¬
častna pratika, ki je samo enkrat iz¬
šla, pa obsega koledarje za preteklost
in vso našo bodočnost z najbolj živimi
podobami vseh naših slovenskih mu¬
čencev. Na začetno stran je naša okr¬
njena družina vpisala vse svoje mrtve
v Rogu in drugod in prav s temi po¬
svečenimi imeni “črno Mašo” zapeča¬
tila za svojo narodno last kot še nobe¬
no slovensko knjigo.

Posebno vrednost .pa dajejo knjigi
Mirtičevi lesorezi in linorezi, ki mojstr¬
sko dopolnjujejo besedo in četudi le
črno-belo, vseeno naravnost z apoka¬
liptično drzno pestrostjo v podobe
oživljajo pesnikova videnja. Malo, ma¬
lo je knjig na slovenskih knjižnih poli¬
cah, kjer bi se beseda in podoba tako
skladno ujemale in hkrati dopolnjevale
kot prav v “Črni Maši’’. Začudeni sa¬
mo strmimo in vprašujemo: kaj sta

pesnik in podobar ena oseba, ali pa je
morda pesnik slikal in podobar pel...

Kaj še kot misel: berimo ‘‘ČRNO
MAŠO” in darujmo jo s pesnikom vred
za naše in svoje — POBITE SLOVEN¬
CE!

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 26.

(Nadaljevanje s 3. strani)
tukajšnjo javnostjo. To mu tudi iz srca
želimo. Vsem Slovencem pa priporoča¬
mo obisk, ki je prost vstopnine. Raz¬
stava je odprta do 9. julija.

“Črno mašo za pobite Slovence” lah¬
ko naročite v upravi Svobodne Sloveni¬
je na Victor Martinez 50. Cena knjigi
S 15.—

Prihod novih Slovencev. V petek, 24.
junija, je pristala v Buenosaireškem
pristanišču ladja “Florida”. Med osta¬
limi begunci sta prišli v Argentino tudi
2 slovenski družini z 11 člani.

OSEBNE NOVICE

Najmlajši slovenski Argentinci. An¬
tonu in Pepci Oblak se je 31. maja ro¬
dil sinček; Devjak Franc in Martina sta
dobila 19. junija sinčka; Janezu in Ani¬
ci Vovko se je 25. junija rodila hčerka,
v družini Janeza in Marije Brolih so pa
26. junija dobili tudi hčerko. Čestitamo.

Knjiga prelata Dr. ALOJZIJA ODA¬
RJA: “KATOLIŠKA AKCIJA IN DR¬
LO V NJENIH ORGANIZACIJAH” je
ta teden izšla. Dobi se na Victor Mar¬
tinez 50 (uprava Duh. življenja) veza¬
na v platno ali usnje za $ 14.— oz. 16,—

Nova stavbišča v Lanusu. Sestanek
novih interesentov za stavbišča v Lanu¬
su bo v nedeljo dne 10. julija po sloven¬
ski službi božji ob enajstih v eni dvo¬
riščnih sob Salezijanskega kolegija na
Calle Belgrano.

Slovenski izseljenski oder ponovi
vprizoritev Postružke to nedeljo, 3. ju¬
lija, ob pol sedmih zvečer v cerkveni
dvorani v Ciudadeli!

DRUŠTVENE VESTI

Zastarelo pošto naj v pisarni Društva
Slovencev, Victor Martinez 50 dvignejo
sledeče osebe:

Božnar Franc, Čopič S., Čuk Katari¬
na, Ferkolj Milan, Furlan Albina, Ga¬
beršček Stanko, Golob Viljem, Gorenšek
Karol, Grom Franc, Hudorovac Vladi¬
mir, Jelenc Jože, Kobler Aleksander,
Kocjan Marija, Kos Viktor, Kukoviča
Vida, Langus Matevž, Lovrenčič An-
drejka, Lavrenčič Rudolf, Lunder Jožef,
Rudolf, Mikuš Ivan, Milavec Anica, No¬
vak Lucija, Petrovič Marinka, Petrovič
Stefi, Pirc Saša, Poženel Marija, Rajer
Simon, Rauter Fran, Reven Rado, Ris
Jakob, Rojšek Ivanka, Rupnik Ana, Sa¬
jovic Marija, Selan Jože, Semenič Ivan,
Simčič Zorko, Sluga Pepca, Štraus Eli,
Stranič Miloš, Tomc Janez, Turk Ivan¬
ka, Uršič Drago, Vračič Anton, Zalokar
Anica, Zupančič Alojzij.

Proste službe. Pisarna Društva Slo¬
vencev je prejela sledeče ponudbe za
službe, ki so na razpolago rojakom:

Tekstilna tovarna išče tkalskega moj¬
stra ali tkalskega pomočnika. Slovensko
dekle dobi dobro službo kot gospodinj¬
ska pomočnica. Tri izurjene pletilje ali
pa tudi začetnice išče tekstilna tovarna.
Kuharico, otroško vrtnarico ali pa nego¬
valko, električarja in več tkalcev sprej¬
me nek tovarnar.

Interesentni za te službe naj se zgla¬
sijo v pisarni Društva Slovencev Victor
Martinez 50, kjer so na razpolago točni
naslovi.

Vse mladoletnike opozarja Društvo
Slovencev, da si morajo takoj dobiti
varuhe med svojimi sorodniki ali pa
znanci. Varuhi morajo biti starejše ose¬
be. Pisarni Društva Slovencev naj vsak
mladoletnik takoj sporoči ime in pri¬
imek varuha, njegove rojstne podatke,
natančen naslov in številko cedule. Ta
poziv se ne nanaša na tiste, ki so to že
storili.

Knjižnica Društva Slovencev na Vic¬
tor Martinez 50 posluje vsako soboto

SLOVENCI

AVSTRIJA

Spittal ob Dravi, 2. junija.

Emigracija v USA je stekla. Drugi
transport je odšel 19. maja, tretji pa
31. maja. S tem transportom je odšel
tudi dr. Meršol. Dr. Meršolu smo v ta¬
borišču priredili v nedeljo 30. maja zve¬
čer javno slovo. Na programu je bil pev¬
ski koncert in v pavzi med prvim in
drugim delom se mu je dr. Vračko v
imenu taboriščnikov zahvalil za nje-

IZ MENDOZE NAM PIŠEJO

Mendoza, 15. junija.

Že dolgo ni bilo glasu od nas v Svo¬
bodni Sloveniji. Marsikdo je gotovo že
mislil, da smo se zakleli, da ne bomo
dali več nobenega glasu od sebe. Pa smo
le imeli dela preveč in za pisanje ni bi¬
lo dosti časa. Med tem časom nismo mi¬
rovali. Ko je v novembru in decembru
lanskega leta naša skupina vsaj malo
narasla po prihodu družin iz koroških
taborišč, smo zbrali vso dobro voljo v
to, da bi božiču dali vsaj nekaj sloven¬
skega domačnostnega duha. Imeli smo
lastno polnočnico ob, slov. božični pesmi
in otroško božičnico ob slov. jaslicah.

Nato smo se posvetili smotrno zasno¬
vanemu notranjemu delu za povezanost
vseh novopriseljencev na področju pro¬
vince Mendoze. Prosvetnemu razmahu
dosedaj še nismo bili kos, ker nas je ma¬
lo in nimamo še lastnih prostorov.

Do meseca marca smo imeli ob nede¬
ljah lastno slov. popoldansko pobožnost.
Shajali smo se v osrednji mestni župni
cerkvi sv. Nikolaja, kjer kaplanuje slov.
dušni pastir, k rožnemu vencu, nagovo¬
ru, litanijam in ljudskemu peftju. V
marcu smo prenesli svojo pobožnost na
dopoldne po glavni maši; z aprilom pa
smo se povzpeli še korak više. Dovolje¬
na nam je bila ob pol enajstih lastna
maša s slov. pridigo in slov. petjem.

Pa še eno veselo dejstvo prevzema
naša srca: slovensko petje privablja v
našo sredo vedno več slovenskih starej¬
ših naseljencev, ki že po 20 let niso sli¬
šali slovenske pesmi in radi ter z vese¬
ljem prihajajo med nas.

S posebno skrbnostjo smo se pripra¬
vljali na Veliko noč. Nekam plaho smo
se spogledovali, kakšna bo neki brez
žegna, ki ga tu ne poznajo in brez vsta¬
jenja s procesijo, ki tu ni v navadi. Pa
nas je misterij Križevega trpljenja in
odrešenja zbral v izredno obilni udelež¬
bi k oljskogorski pobožnosti na veliki
petek, s ^pasijonom, križevim potom,
postnim govorom in žalostinkami, ki so
nam jih občuteno zapeli naši pevci v
mešanem zboru. In na veliko soboto smo
po stari navadi prinesli v cerkev svoj
“žegen”. Joj, koliko let ga že ni bilo ta¬
ko bogatega! Najbolj pa so bili pevci
deležni pohvale na Veliko noč pri maši,
ker je pač cerkev ob naših ubranih ve¬
likonočnih pesmih še posebno praznično
odmevala.

K sklepu pa še tole: Tudi pusta ni¬
smo pustili kar tako mimo. Sta se pri
“sosedovih” okorajžila dva možakarja
in se odločila: “Poskus velja! Na ražnju
ga bova spekla, kozleta”. Malo nerodno
je bilo skoro tretjemu, ki ga je ob
spremstvu otročajev na rami pricijazil
domov. In ženske so se muzale prvima
dvema, ko sta vrtila raženj nad žerjavi¬
co. Celo ogenj so pripravile v štedilni¬
ku “za vsak slučaj, če se jima ne obne¬
se”. Pa je bil tak, da smo se vsi, ki smo
ga bili deležni, oblizovali.

Tako se po naše vživljamo v nove raz¬
mere v Mendozi.

popoldne in v nedeljo dopoldne. Knjige
se izposojujejo proti nizki izposojevalni
in enkratni kavciji.

PO SVETU

gove zasluge, ki si jih je pridobil zla¬
sti v Vetrinju. Poudarjal je, da bi bila
brez dr. Meršola in Kanadca majorja
Baryja emigracija večine Slovencev že
rešena maja 1945 s prisilno repatriaci¬
jo. Zasluga dr. Meršola je bila v tem,
da si je v tritedenskem skupnem obče¬
vanju z majorjem Baryjem pridobil nje¬
govo zaupanje, da je po njem major
Bary pravilno spoznal problem sloven¬
skih beguncev in da je zato Bary kritič¬
nega popoldneva 31. maja 1945, ko sta
se oba vračala iz Unterbergen dr. Mer¬
šolu pokazal takrat sprejeto rezervatno
in zaupno naročilo nadrejenega povelj¬
stva, da mora za naslednji dan biti pri¬
pravljenih 2.700 Slovencev za odhod
proti Pliberku in Podrožci. Takrat se
je major Bary odločil, da ukaza ni iz¬
polnil, pač pa je odšel na divizijo in je
tam skušal pojasniti položaj slovenskih
beguncev. In je uspel. Major Bary je
bil sicer vojak, odločen, rezgledan in
pravičen, ki ni smatral svoje vojaške
vrline v tem, da bi slepo izvršil vsako
povelje, ampak se je v svoji poštenosti
in po svoji vesti danemu ukazu znal tu¬
di upreti.

Slovenski koncerti v taborišču so po¬
stali sedaj dvojezični. Zadnji koncert,
ki je bil v slovo odhajajočemu g. dr.
Meršolu je že madžarski napovedovalec
vsako točko v kratkem madžarsko na¬
povedal, ker je bila navzoča že tudi
madžarska publika. V taborišču je oko¬
li 600 Madžarov. Polovica je kalvincev,
polovica pa katoličanov. Eni in drugi
priznavajo, da oni take prireditve, ka¬
kršno pripravijo Slovenci, ne morejo
spraviti na oder, ker so med sabo pre¬
več razbiti.

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

KANADA

Guelph, 10. junija.

Slovensko mašo imamo Kanadčani
redno samo v Torontu vsako drugo ne¬
deljo. Cerkev nam dajo na razpolago
Poljaki, nedelje nam je odstopil pa hr¬
vaški duhovnik dr. Hraščanec, tako. da
je eno nedeljo slovenska, naslednjo pa
hrvaška maša. Dr. Kolarič išče cerkev,
kjer bi imel lahko mašo vsako nedeljo.
Enako tudi cerkveno dvorano za sestan¬
ke obeh organizacij, kar pa ni lahko
najti. Največja težava je menda v tem,
ker smo Slovenci tako raztreseni po
vsem velemestu in spadamo v različne
fare.-L. K.

HMELJARJI-SAVINJČANI

in drugi, ki bi hoteli delati v hmelj-
nikih, naj se čimprej javijo na
DIRECCION DE CULTIVOS
Primera Malteria Argentina S. A.

Brasil 731, 2do, Capital.
Pogoji so dobri: stanovanje, hrana
in plača. Hmeljniki so oddaljeni 40
km od Mar del Plata.

V vseh pravnih zadevah se lahko
obrnete na odvetnika

HECTOR MARIO DE LUCA
in na notarja
LUIS MARIA DE LUCA

Pisarna:

Carlos Pellegrini 385, p. 3, Dpto. B
Telef. 35-3258

Pisarna uraduje v slovenščini ob so¬
botah od šestih do sedmih zvečer.

Sporočam vsem rojakom, da sem
odprl svoj foto-atelje pod imenom

”Foto Ivan”

na Av. Juan Bautista Alberdi 6933
Capital

kjer izvršujem vsa fotografska in
amaterska dela in sem odjemalcem
vedno na razpolago. Po govoru pri¬
dem tudi na dom. Dohod: Iz Prime¬
re Junte in S. Justa kolektiv štev. 49,
iz Liniersa štev. 220, in Ramos Mejia
štev. 2. Se priporoča •

Ivan Pavlovčič

Foto Jakob Pavlovčič pa sporoča, da
se nahaja še vedno v Chilavert, ca¬
lle Rio Negro 157, Villa Ballester,
Prov. Buenos Aires


Pomagajte svojim v domovini!

V domovino pošiljamo zavoje s hrano in vsemi ostalimi potrebščinami kot:
raznovrstno blago in platno (po naših vzorcih v Bs. Airesu), toaletni pribor,
šivalne potrebščine, zdravila, živila vseh vrst itd. Zavoje pošiljamo preko
Trsta in prihajalo na določeno mesto v 15 — 20 dneh. Uradne ure: Vsak
dan — tudi ob sobotah in nedeljah — od 9. — 12. dop. in od 14. — 19. ure.
GOVORITE LAHKO TUDI SLOVENSKO

SSvanho Kozulič

SANCHEZ DE BUSTAMANTE 1162 (višina Av. Cordoba 3300) CAPITAL

Tel. 79 - 9675

Dohod: Plaza de Mayo: omnibus 102; Av. 9 de Julio: omnibus 125;
Naročila oddate tudi lahko na Victor Martinez 50.

"ČASA B O Y U »

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300)

Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj
nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po
zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah.
Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5

Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644