er 40. Številka. Maribor, dne S. oktohra 19ÍS. 52. lefnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. H&afa vsak četrtek In velja s p®3tn!no vred in v Mariboru t poiiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K h za četrt leta S K. ^-Naročrtna ca Nes&foSKt iK&nr hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja nai Upravniitvo .Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Uit n dopcfflja de -- iraitva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni Usti stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta itev. 5, — Rokopisi «a m vračajo. — Up naročnino, Inserate in reklamacije, Sa bisera ta sa plačnje od enostopne petitvnte za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 96 vin. Za večkratne stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine Vedno bližje Jugoslaviji. Dogodki zadnjih dni kažejo, da bomo kmalu svobodno zadihali v samostojni Jugoslaviji. Nemci , Madžari in vlada so vendar uvideli, da nam morajo dovoliti svobodo in samostojnost. Sedaj še samo iš öejo potu, kako bi zadovoljili Jugoslovane. A vsi soglašajo v tem, da je treba Slovence ločiti od ostalih jugoslovanskih plemen. V celem razločujemo tri ve -like načrte rešitve jugoslovanskega vprašanja: 1. ustanovitev velike Jugoslavije, v kateri bi bili združeni Slovenci, Hrvati in Srbi; 2. ustanovitev Velike Hrvatske in 3. priklopitev Bosne in Hercegovine 0-grski. Ogromna večina jugoslovanskega naroda je vneta za prvi načrt, za drugega se vnema samo peščica Hrvatov (takozvani irankovci) in za tretji na -črt se je na celem jugu iz'avil samo bosanski, , od Madžarov odvisni mohamedanec Arnautovič. Smelo lanko trdimo, da je danes 90% vsega jugoslovanskega naroda za združenje vseh Slovencev,. Hrvatov in Srbov v veliko svobodno Jugoslavijo. Že zadnjič smo poročali, da je vlada poslala grofa Tiso na romanje po jugoslovanskih pokrajinah. Poslali so ga, da bi pridobil Hrvate in Srbe v Banovini, ▼ Dalmaciji in Bosni ter Ercegovini za načrt , izločiti Slovence od ustanovitve samostojne Jugoslavije in jih prodati Nemcem kot hrbtenico, po kateri bi gradili vsenemški most po slovenskih tleh do Trsta. A oholi Madžar je naletel posebno v Bosni tako slabo, da mu bo obisk Bosancev ostal za vedno v svežem spominu. Našemisleči Hrvati, Srbi in moha-medanci so namreč, ko so bili povabljeni dne 20. m. m. k Tisi, istemu izročili posebno spomenico, t kateri so jasno izrazili svojo zahtevo: Mi hočemo samostojno in prosto Jugoslavijo, v kateri bodo tudi vse slovenske pokrajine- kajti bratov Slovencev ne prodamo za nobeno ceno. Jugoslavije brez Slovencev s-[jioh ne maramo. Tisa je postal predrzen in oholi tolkel je ob mizo in grozil. Ko je videl, da ne more ne s hudim in ne z dobrim omehčati src bosanskih Hrvatov, Srbov in mohamedanoev, je udaril s pestjo ob mizo in zagrozil po nemško (Tisa namreč ni zmožen nobenega jugoslovanskega jezika): „Wir können vielleicht zu Grunde gehen, aber bevor 'wir zu Grunde gehen, haben wir die Macht, alle diejenigen, die solche Ziele verfolgen, zu zermalmen!" („Mogli bi s» morda pogubiti, toda preden poginemo, imamo moč , da stremo vse one, ki zasledujejo take cilje!") Srepo zroč odposlance in udarjajoč s pestjo po spomenici, je kričal: „In to bedasto značilo . . ." Toda odposlanci naših bosanskih bratov niso marali i oslušati Tisovo psovanje in biti priča besnosti madžarskega grofa, temveč so mu obrnili hrbet ter odšli iz sobe . Tisa -e še kričal za njimi, a naši se niso zmenili za njegovo jezo, JU 1 iS 'JC Jfii ML s Vojaški novinec. Belgijska povzet. Opisal Henrik Konsjans: preložil aa „Siov. Gospe- ] *f, * (Dalje.) Samo tihi pihljaji pustinje so zibali hrastovo listje ter s sencami listov igrali na dekletovem belem čelu; čebela ie letala krog nje ter ji brnela na uho; pod nr' ">m je plaval škrjaiiec s svojo pesmijo: od pustinje s je odmevalo neprestano cvrčanje žuželk , in vendar je bilo vse tiho in molčeče. Nič ni vabudi-lo deklice iz smrti podobnega spanja. Solnce je polagoma nadaljevalo svojo pot, dokler ni eden njegovih vročih žarkov prodrl listje in posvetil deklici v obraz. NesreČnica je počasi odprla oči, kri se ji je z-nova začela pretakati po žilah. Dvignila, je glavo kot človek, ki se vzbudi ter zmešaira zrla naokrog, kot bi ne vedela, kaj je ž njo. Pismo, ki /-i je še odprto ležalo pri nogah, jo je spomnilo strašne nesreče. Zganila je papir, ga v-taknila v nedrije, nagnila glavo in se vtopila v globoko premišljevanje. Cez nekaj časa. se je zopet vzravnala, voziček nitro zapeljala na njivo, kjer je deteljo na pol izru -vala, na pol požela. V kratkem času je bil voziček poln. V isti naglici se je vrnila domov, položila kravi Majo, stopila v hižo in rekla staršiom: Tako žalostno je končalo Tisovo romanje. .'Veselja mora kipeti sree vsakega Slovenca, ko sliši, da nas naši bratje nočejo zapustiti in še raje nekoliko časa : renašajo trpljenje v madžarskem in nemškem jarmu, nego da bi zatajili in prodali brate Slovence. Močni Jugoslovanski plemeni — Hrvati in Srbi — se postavljata na stališče narodnega edinstva Sloven -cev, Hrvatov in Srbov. Slovenci, Slovenke! G 1 a v o p o k o n c u, mi nismo več sami! V s i n a-r o d i na svetu r a z u n Nemcev in Madžarov priznavajo in celo zahtevajo, dase mora dati nam Jugoslovanom lastna državnost. Celo Italijani so se izja-vili, da nimajo nič proti ustanovitvi Jugoslavije. Da, ne bo kdo v dvomu glede ustanovitvle Jugoslavije, mu povemo, da so v teku že podrobne pri -prave. Določa se že meja novi državi, izvršene so tudi vse druge podrobnosti za našo samostojnost. — Nemci so o tem poučeni, že vežejo svoje cule in be -žijo na sever. Na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem prodajajo posestva, hiše,- tovarne in veleobrti. V Ljubljani skoro ne bo nobene nemške hiše več. V Mariboru je n. pr. od dne 1. januarja do danes prešlo 65 hiš iz nemške v slovensko posest. Svabi na meii že bojazljivo vprašujejo: „Ali bomo smeli še ostati ?" Na Dunaju sedaj tuhtajo, kaj bi napravili z nami. Posvetujejo se noč in dan, vlada mešetari na desni in levi. Nemci pa jadikujejo po časnikih in po shodih o „težkih časih, ki se bližajo nemškemu narodu", o „usodnih urah", ki bijejo za Nemce itd, Godijo se velike reči. Nemška armada se umika, Bolgarija je uskočila iz zveze z Nemčijo, vsenemci uvidevajo, da se je njih načrt, nadaljevati vojno 'do popolne zmage nemškega meča, popolnoma izjalovil. Pred meseci so Še vse » nemci glasno kričali, da nočejo sporazumnega miru, »iSOdklanjali so pošten mir, hoteli so, naj se vojna nadaljuje na korist nemštva, danes postajajo ponižni, minila jih je preŠ'ernost. In groza jih spreletava pr; misli, da nas Slovane ne bodo mogli zdrobiti in tudi ne bodo mogli preprečiti ustanovitve samostojne naše državo Jugoslavije. Tako stojimo. Nam velja sedaj le eno: Prodno dobimo Jugoslavijo, bomo doživeli še viharne in te -žavne aneve. Bodimo pripravljeni. Skrbimo za red in mir, gleimo, da bodo imeli naši ljudje dovolj živil tudi r težkih časih. Bodimo vsak na svojem mestu. Dvignite glave, ker bliža, sa na§e odrešenje! Bolgarija prosi za premirje in mir. Na zadnjem vojnem svetu v Versaillesu na Francoskem je četverosporazum sklenil, da prične z velikopotezno ofenzivo na macedonskem bojišču. O-fenziva se je pričela dne 15. septembra, kajti istega dne so številne srbsko-francoske divizije začele napadati bolgarske postojanke vzhodno od Bitolja med rekama Črno in Vardar, nekako ob srbsko-grški me;i. Kljub ogromnim oviram na tem goratem ozem -lju, kjer so Bolgari branili vsako ped zemlje, se je srbsko-francoskim Četam posrečilo streti bolgarski odpor in prebiti bolgarsko fronto. Bolgarske čete so se spustile v divji beg, za njimi so pa drvele trancosko-srbske divizije. Bolgari so se morali naglo umakniti na levi breg reke Vardar in ogromne množine topov in drugih vojaških potrebščin je padlo v roke srbsko-angleško-francoskim četam. Desno krilo bolgarske armade je bilo odrezano od središča in poraz bolgarske armade je bil popolen. Srbsko-francosko-angleške čete so zasedle razna mesta kakor Prilep, Polosko, Negotin, Velesovo, De* mirkapu, Štip, Hudovo. so prekoračile visoko Bela -šico-Planino. udrle v Staro Bolgarijo,, v doline reke Strumice ter zasedle mesto Strumico. Vsi doeodki so se odigrali v dobi od 17. do 24. septembra, tako, da je bila bol carska vlada prisiljena , da je dne 25. sep-iembra pooblastila bolgarskega vrhovnega armadne-ga poveljnika, da naj prosi vrhovnega armadnega poveljnika četverosporazumovih čet v Solunu, generala Es;,ereya za premirje in mir. Vrhovni poveljnik četverosporazumovih armad ¡6 sporočil bolgarski vladi, da četverosporazum pod nobenim i ogojem ne dovoli Bolgariji premirja in tudi ne sklene nobenega začasnega miru poprej, pred-no da bolgarska vlada na sprejme sledeče pogoje: L, Bolgarija mora pretrgati vse zveze z Nemčijo, Turčijo in Avstrijo 2. Zahteva jamstva, da Nemčija ne pošlje nobenih, čet Bolgariji na pomoč. 3. Bolgarija mora demobilizirati svojo armado, ali pa mora dovoliti uporabo bolgarske armade na kakem drugem bojišču proti dosedajnim bolgarskim zaveznikom. 4. Bolgarija mora nemudoma izprazniti vsa ozemlja, katera je zasedla v tej svetovni vojni. Poraz bolgarske armade je v vojaškem in tudi r političnem oziru prištevati med najvažnejše dogoc^ ke v tej svetovni borbi, ■ ....... . . »-2V 5 '»«»«♦Trr^nn'WJ * „Jutri navsezgodaj pojden» k Janezu!" „Otrok nesrečni!" je vzkliknila mati. „Saj je na drugem koncu dežele. Kaj ti j» šinilo v glavo? V enem letu ne prideš tja!" „K Janezu pojdem, vam pravim", odvrne vrla deklica odločno. „Najdem ga, če je tudi s!o ur daleč od tukaj. Naš občinski pisar mi bo že povedal, katero pot na' grem." Janezova mati s povzdignjenimi rokami in pro-seČiin obrazom stopi pred deklico in vzdihne: „Katrica, to boš storila za mojega otroka? Sa na smrtni postelji te bom blagoslavljala." , „Da, to bom storila!" vzklikne Katrica. „Sam kralj me ne zadrži; videla bom Janeza. in ga tolažila ali pa sama poginem." „Tisočkrat se ti zahvaljujem, Katrica!" j» zar klioala Janezova mati ter objela deklico. IV« Sedem je ura zjutraj in vročina vendar že huda, kajti solnce žge s temnomodrega neba. Glejte, tam po veliki cesti, ne daleč od lepe reke Može, ogumno koraka kmetsko dekle. Njena obleka kaže, da je tuja tukaj. Takih nabranih avb s čipkami in takih slamnikov no nosijo limburške ženske. Čevlje nosi v roki in hodi bosa. Pot ji lije s čela. Dasiravno :e trudna, da bi kar padla, vendar z nepopisnim veseljem poglede upira v daljne zvonike. Tam leži mesto Venloj, Qilj njeaega dolgega poto -vanja. Uboga Kntrica, že štiri dni je hodila, popraše-vala in se mučila. Privoščila si je le malo počitka in pičlo hrano: a pomagal ji je Bog In krepka narava.. N'aSia je kraj, kjor nesr«3m prijaieij, i«leč od svoj- cev, trpi in koprni. Pozabila je vse gorje; srce ji vriska od veselja in utripa od nepotrpežljivosti. Ko b' imela peroti, bi zdajci zletela k onim stolpom, kar terim solnce odseva s strehe kot z ogledala. Čedalje hitreje je korakalo dekle, dokler ni videlo pred sabo utrdbe mesta Venloj. Zdaj je naglo o-bula čevlje, se nekoliko očistila prahu, si pogiadila ebleko ter šla pogumno v trdnjavo. Ko je bila storila nekaj korakov med vnanjimi nasipi, je ugledala vojaka s puško v rofki, ki je ho-«I gorindol pred hišico. Že oddaleč se prijazno na^ smeh ne straži, ta. pa jo pogleda s topo malomarnostjo. Kljub temu se mu pogumno približa ter g«, vprar ša s prijetnim smehljajem: „Prijatelj, ali mi moreta povedati, rje dobim ,)&':*zf! Brems?" Stražnik je bil Valonee ia okolice Litiha. „N® razumem", je zamrmral vojak ter se okre->-■il, da pokličo korporala. Ta pride iz stražnice tar se prijaaro bliža de -klici, ki vpraša uljudno* „.Gospod lajtnant, ali bi mi mogli povedati, kje je Janez Brems?" Korporal ie napravil nevlšečen obraz, kot čto* ki ga je varalo pričakovanje: vendar se je ob'»* »S k straži in zaklical: „He, Fleming, pojdi sem! Boš kaj zaslužili" Mlad vojak skoči s prične ter pride ven, mencale si zaspane oči; ko ugleda dekle, mu postane o0-raz prijaznejši. DaK» priltinjič. SEnVBSSKOCinOBEDDSB« 3. oktobra Iftl«. Bolgarski poraz je pa tudi za Nemčijo in A v -strijo na,'hujši udarec, kateri ju je zadel v tej svetovni vojni, kajti obe izgubite trdno in zanesljivo oporo, Bolgarija in Turčija sta za Nemčijo in Avstrijo izgubljeni. Bolgarija je prisiljena nemudoma izprazniti zasedene dele Srbije, približno tri petine cele Srbije, in tudi nemške in avstrijske čete, ki se nahajajo v Albaniji, v Crnigori in v Srbiji, ¡>o prišle v položaj, ki nikakor ni rožnat. Kot vzrok bolgarskeaa poraza se navaja različno. Pred vsem dejstvo, da se je Bolgarija že do grla naveličala vojne, kajti njeni sinovi se že vojskujejo celih sedem let Nadalje-se-navaja veliko pomanjkanje živil v Bolgariji ter dejstvo, da je dežela za Turčijo najbolj zadolžena balkanska država. ppffij»1* tK* ''"- " > Umevno je to- rej, da je Nemčija delala na vse pretege in storila vse korake, da prepreči uskok Bolgarije iz njene z -¡veze. S svetovno velevažnimi dogodki na Balkanu pa smo za velik korak bližje — miru. - - ^^^m^m Premirje podpisano. Dne 29. septembra zvečer je bilo v Solunu sklenjeno premirje med Bolgarijo in med vrhovnim poveljnikom četverosporazumovih čet v Solunu Bolgarija je odposlala v Solun tri pooblaščence, ki bi naj sklenili premirje in sicer finančnega ministra L ančeva, generala Lukova in bivšega mi nistra Radeva. Bolgarski odposlanci so sprejeli vse pogoje za premirje, katere jim ie stavil vrhovni poveljnik četverosporazumovih čet v Solunu. Sovražnosti so bile ustavljene in vrhovni poveljnik četverosporazumovih čet v Solunu je dobil nalog, da Bolgarija nemudoma zadosti pogojem, pod katerimi ji je bilo premirje dovoljeno. Četver i sporazumove čete prodirajo od dveh strani vedno globlje v Bolgarijo. Na ponedeljek, dne BO. sept., je bila sklicana bolgarska zbornica, da se posvetuje in sklepa o novem vojaškem in političnem položaju v Bolgariji. Nemčija in Avstrija sta pa poslali v Sofijo številne čete Bolgarom na pamoč, toda ta pomoč je prišla že prepozno. Po poročilih iz Sofije so baje nemške čete zased le vs« vataejie železniške proge in železniška križišča v Bolgariji, da se vzdrži zveza med Nemči jo in Avstrijo ter med Turčijo, da bi Ttrčija, ki baje ne mara slediti izgledu Bolgarije :n skleniti premirja s četveros orazumom, ne bilk odrezana od Avstrije in Nemčije Novejše psročilo iz Sofije pravi, da se je bojevanje proti Bolgarom ustavilo. druge reči večkrat velike svote denarja. Pametni gospodarji so imeli nato prvo skrb, da plačajo dol -gove, ki so jih poprej tlačili. Sli so takoj in vrnili vsa posojila pri denarnih zavodih ter se tako izne -bili sitnih bremen. Ti vsaj lahko mirno rečejo, da so posestva in domovi zdaj res njihovi. Mnogo pa je posestnikov, ki so denar, katerega so dobili med vojsko, ali shranili doma ali pa naložili v posojilnicah; dolgov pa niso hoteli plačati in jih še zdaj imajo. Ti posestniki ravnajo nespametno. Kaj nočejo s papirnatim denarjem napraviti? Kot dobri prijatelji slovenskega ljudstva resno svetujemo vsem takim Slovencem in jih v njihovo korist nujno prosimo. da takoj vzamejo papirnati d e n ar, ki ga morebiti imajo doma ali pa so ga naložili v posojilnicah, ter p o p lar č a j o z njim svoje dolgove. Po vojski pridejo resni časi, v katerih se bo vsak smel srečnega šteti, ako bo njegovo posestvo brez dolga. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Na slovenskih posestvih je še vknjiženega veliko nemškega aena,rja. Mnogi posestniki imajo denar od nemških denarnih zavodov izposojen. Kaj naj na -pravijo s temi posojili ? Mi kratko rečemo: A k o s i kaj dolžan n e m š k e in u denarnemu zavodu, plačaj takoj prej ko je mogoče. Ako nimaš denarja na raz|»lago, pa si izposodi pri slovenskem denarnem zavodu ali pa naprosi slovensko posojilnico, da prevzame tvoj dolg pri nemškem denarnem zavodu. To ti bo le v korist in blaeroval nas še boš enkrat, ako boš zdaj poslušal naš dober svet! Uo zadnje slovenske koče naj se razširi naš klio: Proč z dolgovi! Vrniti vsa posojila, n osebno nemškim denarnim zavod om, da bo slovenska, zemlja prosta vseh bremen, kadar bo združena v lastni, prosti, jugoslovanski državi! Cl o prehra i - ""»to Pred nedolgim časom je moral poslati vsak gosi ilničar potom žandarmerije četrt litra vina na ogled v Gradec. In s tem se je iz eele Štajerske na -bralo na namestniji mnogo in mnogo četrtink vina . Nekaj več ga je bilo prav gotovo., kot ga pridela en sam vinogradnik recimo samo dva). Ko so pa rešili vprašanje o ravnaluih cenah vina in se je to razgla^-silo po časnikih, bi sodil človek, da bodo vino*zopet \ mili. Ce bi Linhart še živel, bi morebiti tako zapisal, kot takrat o galici, ki je bila neprimerno draga: „Ker je jasno, da se ne splača plačevati nazaj listih ubornih 50 v (pri 100 kg je to 50 K; se torej res ne splača!) bodo gg. odjemalci gotovo toliko pri-jszni in bodo pustili denar zastopu, ki bo borno svo-t;co (menda 3—5000 K) porabil za popravo itak sla-liib cest v domačem okraju. (Linhart je pozabil navesti, da se bo morebiti to še le čez 5 ali 10 let zgodilo.) Tako so tudi g. Clary dobili lepo svotico „lir -kelcev" ruinega vinca in, kar je najprijetnejše našemu ušesu, lepo zastonj. Ker Linharta ni več, bi mogoče „Marburgerca" bila tako prijazna, da bi izrazila mnenje o načinu Claryjevemu, kako se pre -skrbeti z vinom zastonj. Prihodnjič bo pa Clary zahteval od trgovcev, da pošljejo Četrt metra blaga na poskušnjo cen, da se bo prepričal, da je meter blaga, ki je stal v mirnem času 40 vin., sedaj res vreden 120 K. Z doposlanimi vzorci bo potem lahko zastonj oblekel Gradčane. Pozneje bo še zaliteval od kmetov, nai pošljejo četrt kg žita in drugih živil na poskušnjo, da. se bo prepričal, če od države določena cena za žito ni previsoka. In da bo vprašanje prehrane mesta Gradec (pravilno: Clarvjevega osebja I) rešeno, naj še zahteva četrtinke krav (volov že žalibog ni več!), svinj in enake in neenake živine na poskušnjo. Skoda, da je Jugoslavija tako blizu, kajti sicer bi še zvedeli od Claryia, kako bi se zastonj — prehranila cela Štajerska ali oelo vsa Avstrija, Nič ne de, bomo vse eno počakali. Vrnit« posojila, plačajte dolgove! Mnogi so bih pred vojsko prioiljoai izposoditi si 'denar pri kaki hranilnici ali posojilnici, da so mogli gospodariti. Med vojsko so potem dobili nekateri za ukviricano Starino, m ffOlJftlM oradsUse tu sa Kmetijstvo in samostojnost Pred več kakor 1000 leti smo imeli Slovenci lastna kraljestvo pod kraljem Samom. Kmalu po njegovi smrti je razpadlo to kraljestvo in od takrat naprej nismo bili več samostojni in svobodni. Skoro več kakor 40 rodov smo živeli tlačansko življenje, zato je razumljivo, da si le težko predstavljamo pravice, ki jih ima svoboden narod. Samostojen narod uredi si svoje politične, gospodarske in kulturne razmere na svoji zemlji tako, kakor se njemu zdi najbolje. Te oblasti Slovenci sedaj nimamo, v Jugoslaviji pa jo bomo imeli skupno s Hrvati in Srbi kot troimeni jugoslovanski narod. Ko postanemo samostojni, si bomo svoje razmere, posebno gospodarske, nekoliko drugače uredili , kakor so dandanes. V zadnjem Času so nastale nove gospodarske ideje, ki jih bomo uresničili, ko enkrat zadobimo neomejeno oblast nad svojim na svojem o-zemliu. Svetovna vojska le pokazala potrebo, da se zemlja ponarodi (nacionalizira), to se pravi, da postane zemlia last domačega naroda in ne tujcev. — Znano je, da je pri nas Še velik del gozdov last fi -delkomisov (posestva graščakov, katera se ne dajo deliti). Ti fidejkomisi so se ustanovili pred stoletji za tuje graščake, ki so prišli v našo deželo gospodovati našemu narodu. Imamo fidejkomise. ki obsegajo do '24.000 hektarjev zemlje. Na tem veleposestvu. če bi bilo dobro obdelano, bi lahko izhajalo 2000 kmetskih družin z 10.000 osebami. Sedaj je last le posameznih rodbin. Ako bi spravili v roke naroda slovensko zem -lio v tem smislu, kakor sem ravnokar omenil, bi pridobili za našega kmeta na celem Slovenskem okroglo 130.000 hektarjev gozda in vrhtega Še pašnike in travnike ter njive. Naši mali in veliki kmeti, ki ima-o manj kakor 500 ha, imajo sedaj povprečno 5.18 ha gozda. Ako pa bi razdelili one velike gozdove, ki obsegajo, kakor že zgoraj ugotovljeno, 130.000 ha, bi se povečal povprečen obseg gozda naših malih in srednjih kmetij ravno za 1 ha, to je na 6.18 ha. Ko dobimo Slovenci samoodločbo, bomo imeli pravico s-krbeti za našega kmeta, spraviti v last naroda gozd ter na ta način povečati obseg naSih posebno malih in srednjih kmetij. Ko bomo samostojni, si uredimo tndi druge gospodarske razmere tako, kakor nam prija. Cela knjiga bi se lahko spisala o tem, kako si bomo zboljšali svoj gospodarski položaj, posebno kmetijstvo. Nai navedem tukaj samo še en slučaj. Vinoreja je tu pri nas zadnja leta začela hirati. Cene vina sicer niso padle, paŽ pa se je kmetu vinograd vedno manj izplačal. Vzrokov je bilo več. Posebno zadnja leta pred vojsko so preplavile tuje pivovarne naše kraje s pivom in so na ta način ne le uničile naše pivovarne, ampak tudi izpodrinile dobro vino našega kmeta. Do zadnje gorske koče je prišlo tuje pivo. Ceni se, da smo ga uvažali kakih 150.000 hI na leto. Na Slovenskem brez Primorske smo pridelali povprečno vsako leto nekaj čez 700.000 hI vina. Uvoženo pivo je dela-'o hudo tekmo našemu vinorejcu. • Ne le na naših domačih tleh, ampak tudi drugje je posebno madžarsko vino"*prizadjalo veliko Škodo vinorejcem. Madžari, ki imajo vrhovno oblast v svoji drŽavi, so si uravnali tarife za prevažanje blaga, železniške zveze itd. tako, da so izpodrinili naše vino posebno na Dunaju in v drugih nemških o-kraiih. Mi, ki nimamo lastne drŽave, niti ne moremo prikrojiti tarifov itd. po svoje, nismo mogli tekmovati z njimi. Vse to se mahosna izpremeni, ko dobimo svojo državo. Vhod tujemu pivu zabranimo s oarino in z drugimi sredstvi in namesto onih 150.000 hektolitrov piva, ki je priSlo do sedaj iz tujine, bomo imeli naSe doma4e Kino in pivo. ,Xucfc izvoz mina s« bo dvignil, ker si uredimo železniške tariie, prevožne zvere irtk tako, da bo mogel naš vinorejec tudi v tujini prodajati z dobičkom svoj pridelek. To sfti le dva slučaja, v katerih mora narod, ako ima samostojnost in neodvisnost, podpreti kme -tijStvo. Našteli bi lahko še nepregledno vrsto koristi, ki jih bo imel naš kmet od Jugoslavije. Na bojiščih. Na maoedonskem bojišču se v treh smereh nadaljuje prodiranje četverosporazumovih armadi v notranjost Srbije in v dveh smereh v Bolgarijo, fina armada prodira od Bitolja t smeri proti severni, m je že zavzela Prlep in Kruševo. Druga glavna armada in sicer središče je pa prodirala mod rekama Orno in Vardar r smeri proti severozahodu, je zasedla Stip, Velesovo, Kočauo, zelo važno križišče cest in železnic Skoplje. Levo krilo te armade prodira v smeri proti Kačanik—Priština, središče proti tuma-novem v smeri proti Vranji—Niš, desno krilo je pa krenilo proti vzhodu na Krivo-Palanko—Džustendil, kjer se ž» nahaja na bolgarskih tleh. Tretja četvero-sporazumova armada, ki je prodirala severno od Doj-ranskega jezra, je prekoračila visoko Belašico-Pla-nino, udrla v dolino reke Strumice, zasedla mesti Strumica in Petrič ter je krenila proti glavnemu bolgarskemu mestu Sofiji. Grške divizije, ki so prodi -rale vzhodno od Soluna, se pa nahajajo na črti Se -res—Drama. Ker se bolgarske čete nikjer ue postavijo v. bran, prodirajo četverospor ažurno ve armade z vso naglico, da zasedejo Srbijo, dosežejo železnico * ki veže Bolgarijo s Turčijo, da tako pretrgajo vse zveze med Bolearijo in Turčijo, — Na francoskem bojišču se vedno ljuteje nadaljuje ofenziva četverosporazumovih armadi Nemci se umikajo na celi črti, kljub tem, da so zavzele nemške armade tako -zvano Hindenburgovo črto, o kateri zatrjujejo, da jje ena sama trdnjava, Nemške čete so se morale umakniti v Belgiji pri mestu Ypern, pri mestu Cambrai (južnovzhodno od Arrasa), med rekama Aisne in Ve-sle ¿.severnozahodno od mesta Soissons) in končno v Argonih, kjer je pritisk ameriških čet vedno večji. — V Palestini se Turki umikajo na celi črti in sicer na levem bregu reke Jordan v smeri proti sta-roslavnemu Damasku ter med morsko obaljo in Jordanom na črti Beirut—Damask. Ne bo več dolgo, ko bo Palestina popolnoma v angleški oblasti. — Na albanskem bojišču smo se umaknili proti severu. — Na italijanskem bojišču nobenih važnejših dogodkov* politične testi» Slovenska Kmetska Zveza. Dne 26. septembra je imela S. K. Z. odborovo sejo, v kateri se je poročalo o sedanjem političnem položaju iu o' ustanovitvi pokrajinskega odbora Narodnega Sveta za Štajersko Vršila se je zanimiva razprava o današnjih v -prašanjih , . . Narodni Svot. Dne 26. m. m. popoldne se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca v Mariboru s-kupna seja zaupnikov S. K. Z. in J. D. S., v kateri se je ustanovil pokrajinski odsek Narodnega Sveta za Štajersko. Jugoslovanska socialdemokrat, stranka se bo povabila, da sodeluje. V soboto, dne 28. sept.T je imel štajerski pododbor N. S. svojo prvo sejo. Izvolilo se je predsedstvo ter razpravljalo o vprašanju naše meje. Sklenili so se važni sklepi za našo bodočnost. — Pozivamo naše rodoljube in denarne zavode, da prispevajo darove za N. S. Sprejema jih tudi prodajalna Cirilove tiskarne. Državni zbor je pričel zborovati v torek, dne 1. oktobra. Po otvoritvenem pozdravu predsednika dr Grosa je imel ministrski predsednik Husarek dolgovezni govor o notranjem in zuiianjem položaju, vi katerem pa ni povedal prav nič novega ali le bese -dico zanimivega. Glede našega juga se je Husarek zavzel toplo za ustanovitev hrvatske državi-, u kateri bi se priklopila Bosna in Dalmacija. Nas Slovencev ni omenil niti z besedico. Husarek se je vroče zavzemal za ohranitev zvezne zvestobe Nemčiji. - Vi Cehi in s- ploh Slovani so Husareku burno ugovarjali. STišali so se neprestani klici: Proč od Nemčije! Raztrgajo mo zvezo z Nemčijo! Cehi so izjavili, da se bodo zopet odločno postavili po robu sedanji vladi, ki je razdvojila Češko in je tako kršila zakon. Posl, Strans-ky ¿e v JinanČnem odseku imeaoval Husareka, ki si drzne v sedanjem resnem času z delitvijo Češke razburjati češki narod, blazneža, ki so se mu razpočili možgani. Cehi ne bodo dovolili vladi prav nobenih davkov. Iz Husarekovega govora je razvidno, da hoče vlada, naj bi Slovenci ostali sami in naj dobimo neke vrste samoupravo. Take krpucarije Slovenci odločno odklanjamo. Mi zahtevamo celotno Jugoslavijo. Sicer pa nam je prav vse eno, ali nam da se -danja vlada našo popolno samostojnost ali ne, Pride čas, ko bo Jugoslavija ustanovljena in ciser celo vi takih mejah, ka.kor vladi in Nemcem ne bo ljubo. — Po Husarekovem govoru se je seja zaključila. Včeraj in danes se nadalj-uje razprava o ministrovem govoru. Razprava bo zanimiva, ker pridejo do besede zastopniki vseh avstrijskih narodov. Ptujska sirotišnica — ali vzgoja jajnflčairjevKi Nafli ljudje ne samo v ptujskem, ampak tudi v drugih okrajih so dobivali zadnji Čas od ptujskega glavarja Netolička in od mestnega urada pozive, naj darujejo za zgradbo sirotiSniee v Ptuju. Glavar Netolička .jo zagotavljal nate ljudi, da ima ta ustanov® 3. oktobra 1918. BDDKiisBKi oasEanask [ —-».r* r»r- Stran 8« strogo dobrodelni namen. Za glavarjevim hrbtom pa j« pošiljal župan, pek in vodja nemčurjev Ornig za-upna pisma, v katerih pravi, da jo pravi namen te sirotišnice vzgajati otroke za nemštvo v boj proti slo-vanstvu. Torej zavod za janičarje. Našim ljudem odkrito in javno povemo, da noben Slovenec ali nobena Slovenka ne more darovati ne vinarja za to podjetje. Nemci in nemčurji pa naj le pridno darujejo , ¡bomo »saj \ Jugoslavi;', i; kaierl bo pripadal tudi Ptuj * Ornigoin vred, imeli vsaj eno poslopje več. Znaoilao pa ie, kaKo se dajo politični uradniki speljati od uemčur.;ev na led. Ornig namreč Netol.čki , kaicor smo izvedeli iz verodostojnega vira, ni pove -dal ne besedice o svojih zaupnih pismih in o nameri, da mora biti nameravana sirotišnica vzgajališče za janičarje. Seveda, Ornig je zvit, kar pa se o naših političnih uradnikih-Nemcih ne more trdili. Naši poslanci so v državnem zboru vložili celo vrsto interpelacij. Gostinčar radi ustavitve lista „Jugoslovan", dr. Korošec radi agitacije nekega o-rožnika proti majniški deklaraciji, Roškar radi postopanja okrajnega žitnega aadzornika Seidlerja v Mariboru in radi zapostavljanja Slovencev pri voj -r;o-žitno-prometnem zavodu, dr. Verstovšek radi u - ktpca. Naii inserenti dan na dan povprašujejo, se r o v a t, as — Polzela: Zal. nimamo prostora za objavo tako zastarelih spominov. Saj vidite, da ima uredništvo na razpolago samo 3 strani. — Martin: Hvala! Dober članek, kakor nalašč „pohvalnica" za Claryja. Prosimo stalnega dopisovanja. Jugoslovanski pozdrav! — Skale: Poročate g. poslancu dr. Verstovšeku o napakah pri predjai - p Kovanju oddaje žita. Obenem pa se lahko pritožite tu- * tli ,na oKrajno glavarstvo, — F. K., S t. V i d: O prebiranjih letnika 1900, oziroma 1899, Še ni ni$ določno znanega. Loterijske številke. Gradeo, 25. septembra 1918 17 24 13 82 15 Line, 28. septembra 1918 81 65 29 47 64 Ena beseda stane 10 vinarjev. XX Mtefrt se: XX Malo posestvo se želi kopiti. Naslov pove Mohojnik Anton, Jelo-vec-Kamniea, p. Maribor. 1814 Kupim possstvo 20—10 oralov zemlje in 6—10 oralov gozda bliža železnice v ravnini. Ponudbe z natančnim popisom velikosti in cene. Alojzij šk»rb»c, Zeltweg, Gornji Štajer, 1817 «ar . Kupim moita 300—10.000 1, kdor ima za prodati. Ponudbe in ceno na Alojsij Škerbeo, Zeltvreg, Gor. Stajer. 1317 V okolici Maribora želim kupiti malo possstvo z nekaj oralov njiv iii travnikor. Ponudbe na Josip Šerec, Maribor, Tegetthoffitrsfie 67. 1244 Strti ali med kakor tudi druge zaplembi nepodvržeae deželne in gozdne pridelke kupuje p» najvišjih cenah. Androj Bupjanz, Poličana. 123« Slivovto, tropinovec, vinsko žganje, vinski ksmeu, str d. Čebelni voaek, kupi vsako množino in plača naj-boJpe. Jos. Šsres, trgovsc, Maribor, Tegetthsfova c. 67. 1248 ................. ............. X Produ se: X Kostanjev les za soba in drugo rabo, bliz» msit». že poBsksin. Vpraia se : Ribiika ulic» 9, Maribor. 1294 Svinje se prodajo sa naprej rediti ozir. se zamenjajo za las. Josef-gasse 28, Maribor. 1295 Dvoje moških čevljev it. 45, moš" ka suknja, obleka s Bvršnikom za 2 in pel letnega otroka se proda ali zamenja sa živila. Vpraia se: Nadvojvoda Evgena cesto 6, II. ndstr. vrato 9, Maribor. 1298 Dofcroobsanjen Šivalni stroj se poceni odi» za dtnar ali živila. Papirna tr(»vina, Stolna ulica 6, Maribor. 1398 Prodam stojalo sa obleko, pisalna miza, zaboji in različne steklenice. Od 9. ur« dopoldan naprej. Tapelnerjev trg 8/1. levo, Maribor. 1805 Dva mala mlinska kamena proda Supaaiii Franc, trg Lemberg p. Podplat Štaj. Kapi pa vsake vrste store konjske upreje. 1290 Dve svinji se prodata. GrenjgasB» 14, Pekrežje pri Maribora. 1288 Lepo posestvo na prodaj, 8 oralov, «jive, gozd, travnik, vse na ravnem. Hiša vsa zidana in z o-peko krita. Več se izve pri štev. 70, Wagendorf pri BtraBa. 1289 2 para delavskih konj za kmete ali voznike (mešetarji izključeni! poceni proda g. Černič»k. M»n-bor, Luterjeva «L 5, pritličje, levo. Ob n.daljah. 1291 Na Spod. Štajerskem je na ¡prodaj parsmlln eno uro od kolodvora hrei konkurence, najnovejši stroji. Proia se zavoljo btlezai gospodarja. Lahki plačilni pogoji. Drogo se isve pri: J. Novak, Svečlna, Gor. 8v. Knngota. 1816 la Portland cernsst se dt bi pri J F. Peyer, Msribar, Hilarinus-strafi». 18»! Prima belo apno se dobi pri 0. Pikal, Volksgarten-Btrasse 27, Maribor. Priporoča, da se preskrbi vsak z apnom že za prihoäjo leto 1830 Pioda m 10 sodov ed 600—700 1, 10 polov.iiakov, več po 150 1 in 10 manjših sodov. Hvaleč Oto, Grajski trg I, Maribor. 18i Enodnadstropna hiša, sposobna za vsako obrt, na vogalu. Z velikim vrtom, dvoriščem, kleti, v Mariboru, Meljska cejta 48, je na prodaj. Le resnim kupcem sc dajo oojasnila. Cena K 121.000. „Boš ker", zjutraj od 8—10 ure. 1858 Nova obleka za 12—14 let. deška, jesensko še mirovno blago se odda za živila. Šinko, Koroška c. 84, Maribor, 1810 S gosli na prodaj, Maribor, NagystraBse 11,1. nadstropje vrata 5. 1252 Prostovoljna sodnijska prodaja. Ratnovrstnik vinskih sodov z vsebino enega do 70 veder in drsge vinske posode iz zapuščino gospe pl. Sniic se vrši v pondeljek, dno 80. sept letos dopoldne ob 8. uri v Viržt&nju. Kupnino bo položiti takoj in knpljeni predmet odpeljati. — C. kr. notsrijat v Kozjem. 1271 Tri četrt orala mladega gozda v zelo lepem kraju blizu kolodvera, zelo pripraven za stavbeni pro stor, se proda. Naslov „5000 K na uredništvo pod št. 1269., Proda se volnena ruta za ogrniti, krasne barve K 100—; Ženska dolga srajca iz šifona K 100—. Samo na pismene zglasitve se more ozirati. „Mehlata", Gradec, Steyrergasse 60/ÍI. 1267 Pozor 1 Najboljša priliká za naložitev kapitala! Hiia v Mariboru. V sredini mest», Viktringhofova ulica 18 ia 15. Veliko dvorišče. 4 stanovanja, 5 trgovin v hiii. Dobroidoča trgovina s dalmatinskim vinom, ki obstoji že od 1. 1906 se proda z vsemi pritiklinami, (vino, stekle-nise, posoda, zamsiki i. t. d.) radi bolezni poseBtnice. Pismene po-aadbe na: F. Cvitanič, Maribor, Viktringhofova ni. 1223 Odda se ena moška obleka, zimska suknja in čevlji. Povpraša se lahko od 11 — 12 ure dopoldae Maribor, Wil-denrainerjeva ulica 17, II. nadstr. 1245 jftodatTkadl za zeli» »n Škafe i» ssesasaovega ali smrekovega les», Isáelovalaiea jerbasov. Maribor, Sofiiia trg, zraven mestne teht-nige. ____ 1341 Nov sod — 810 — deloma za živila se proda. Jeren, Gaswerk-str»Be 28 A, Maribor. 1238 Najkoljie špecerijsko blago, naj- boije barve za obleko zsv. 50 v, suhe in oljnate barve, firnež-na-domestilo se fiob'sa od 15. sspt. naprej pri tvrdii Ivan Dečko, Celje, nasproti Narod. doma. 1197 XX Hlapsc h konjem se sprejme proti dobremu plačila in hrani takoj pri Ed Sappanz, Prišteva pri Poljčanah. 1299 DeSsk s primerno šolsko izobrazbo »e sprejme kot učenec v trgovino Ant. Ume t, Brežice. 1300 Iščem vlničarja z 4 ali 6 delavnimi močmi za svoje posestvo v Rošpahu pri Mariboru. Friderik Winkler, kavarna „Central", Maribor. 1302 Pridna, pokorna, starejša tlužkl- n]a,katera raíame kuhati in zunanja dela se sprejme pri dobrem plačila in zadontni hrani na deželi. 8 Btarejiim otrokom ni izključena. Pesnica, Vila „Elfriden-heim." 1804 S'uibe lšie doslužen vojak s«m-ak»ga stanu. Izurjen v Badj&rstvu, vinaritvu in poljedelstvu. Dobavo razumeto Naslov: ,inr«j Lo*rec, ekooom, .. v ¿elia. 1292 Zanesljivega vinlčarja z eno ali (ltema (lei. moč. sprejme Keren-čič, Maribor, Grajska nI. 8. 1888 Pridno dekle za hišna opralila sprejme Avg Schrok, trgcvec, Viktringhotg. 18, Maribor. 1S08 Prodajalca in prodajalko za trgovino msžauega blaga sprejme takoj J. B«rlieg, trgovec v Rigat cu. 1332 Slovensko deale z dežele se takoj sprejme k mali družini. Maribor, Viktriugbofova ni 25. 13)2 Mlinarja a ^rsjmem v stalno delo in celo oskrbo. Pkča po dogovoru. Invalid ni izključen. Msriia Fras, poscstnica mlina v Bistrici nad Mariborom. 1315 Kot učeusc želi vstopiti t trgofino močen fant. Naslov Škerbec Al., Zeitveg, Gor. Štajer. 1318 Trgovski učensc, priden, iz boljše hiše. ki se je že dol^o nčil, žali priti zopet v kakšno trgovino. Naslov po'e: Bernard Mik-lavc, Ribnica, Štaj. 1321 Cerkovnik za stolno cerkev v Mariboru se takoj sprejme. Pogoji se iz rejo pri župnijskem uradu. Stolni trg 20. 1824 Spreten vlnlčar z več del. možmi se sprejme pri f. C. 8chwab, Ptuj. 1826 Družina z eno moško osebo, ki bi opravljal mežnarijo se sprejme; dobi stanovanje in nekaj njive, delo se pa posebej plača. Nailov v upravi lista pod „Družina štev. 1286." Sprejmejo se iakoj 2 spretni dekli na neki graščini pri Celju. Plača po dogovoru. Ponudbe na u pravo lista pod „Dekla it. 1266." ¡Sprejme se hltpsc tudi invalid in deček za pašo. Moljski Vrh št. 89 pri Mariboru. 1282 Kleparska učenca se takoj sprejmeta. Preskrba v hiši. Ussar, Maribor, Šilerjeva nI. 17. 1281 Vlničar s 8—4 del. močmi za posestvo z malim vinogradom Be takoj sprejme. Vpraša se v usnjarski tovarni, Antoa Badlov naslednik, Maribor. 1287 Zanesljivega viličarja s S do 4 del. močmi sprejme za dobro plačo. Vinceno Kuhar, trgovis;.» z že-lesnino, Tegetthcfova ulica 1, Maribor. 1178 ms**; bd. dr. Frank ordinira od 9.—10., 2.-4. nre. 1325 Tapeciran vložek za posteljo se zame» j « za ž>vila, Klara Fih, Behsffaerg. 8 I, Maribor. 1811 Sukno In srajca zamenjam za mast in moko. Vpraša se pri slugi realke, Maribor, Schillerjeva olisa 2. 1809 Zamenjam £0 oralov mojega posestva za polovico manjše posestvo ali pa dam za obdelovati za polovico pr deliov. Naslov se izve v upravi lista pod št. 1320 Troje novih flanelastih moških spod hlač Be zomenj& za žirla. Ferdinandov» ul. 9/III., levo, Maribor. 1829 50 K tistemu, ki preskrbi stano-vaaje 2 sobi, krhinju do 15. oki. ali 1. nov. Avg. Schrok- trgovec, Maribor, Viktricghofg. 13. 1307 Nova lovska puška-dvocevka Be da sa živila. Fi. Kuč&aia, Sv. Jurij ob juž. žel. 1338 Lep sukneni svrš.iik se zamenja sa živila. Asler, Š.krjeva ul. 23, Maribor. 1508 Čevlji vseh vrst se napravijo tistim, ki oskrbijo krompir. Čevljar v Schmiederor jevi ul. 8, na dvorišču, Maribor. 1284 Obleke za šolo. Obleke, svrioiki in zimske sutnje Be dobijo za gospode, dečke iu otroke proti rabilnim listom (Bezugschein), tudi pletene jopice za ženske ¿'ri tvrdki Ignacij Božič, krojač za gospode in dame. Maribor, Teget-h ?f ovo cesta 34 Ceniki se na čas vojske ne pošiljajo. 1281 Kdor želi posgstva ali hišo ka-piti oziroma prodati, naj pišs takoj z natančnim popisom pod i-menom „Vojni čas it 1288" na upravo 81. Gosp. Nagrobne spomonlke priporoča kamnosek Soban Frane, Kače. 687 Barva za obleke Olo Lta^TEoScva tedaj, če se le z najstanovitnejio pristno Ia najboljio barvo pobarva. Vsak si sam brez truda in muke lahko pobarva v poljubni barvi obleko in kaj dragega, naj si bo iz kakfinegakoli blaga. — Najmanjša pošiljatev je je 10 zavitkov K 10'20 s poštnino in navodilom. Trgovei 100 zavoj. K 40-—, pri 1000, K 35--. za 100 zavitkov. — Commission „Mehlattt", Gradec, 8teyrerga«S8 60/11. 800 Grofa P ah ta poprej L(5wen-talov mlin v Gornji Sv. Kuagoti obvešča svoje odjemalce, da je v tem mlinu od dne 30. septembra nadalje za nedoločeni čas ustavljeno mletje zrnja. Feliks Skribe, oskrbnik. 1248 Za oslabele VBled starosti, za slabosti v želodca in proti izgubi telesne moči je vinski konjak prava poživljaj». Pošilja 2 polli-terski steklenici franko z zabojč-kom vred za 60 K - Benedikt Hertl, graščak na graščini Golič pri Konjicah, Štajersko. 989 Proti mišim In podganam izborno sredstvo prof. Szeftier in dr. Da-njsza iivirne kulturne bacil „Ter-ror mit Witterung." Zelo učinkujoče sredstvo za pokonoevanje. Cena natrošeuja 1000 g. proti mišim 14 K, pcoti podganam 17 K 20 v. po povzetju od Dunaja. Dobavitelja c. in kr, vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstrijske na-mestnije, deželnih kulturnik Bve-tov itd. Ravnateljstvo Tenor zavoda Dunaj I. Weidertorgasse 17, telefon 15542. (Mosss.) Posestniki 1 Vsakovrstna piščeta in odraslo perutnino, kunce iu svinje ozdravite griže (tndi krvava) in vsaktere drsljavosti ter difterijs celo gotovo edino le s PALMA. To, mnogo preskušeno, z najboljšimi spričevali in leta 1910 z veliko srebrno svetinjo odlikovano sredstvo z navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 5 K, ali večkrat-toliko. — Ker snovi za PALMA dobiti ni, jaz pa tega izdelka 1« malo imam, svetujem, da naročit« takoj. — I. E. Weixl, Maribor, Gosposka ulica 88., (trgovina s papirjem.) 408 Imam iz kamnoloma Donačk» gare vsakovrstne mlinske kaain» a« prodaj. Tudi žrmlje za domača rabo. Jožef Planina Kogatee, Šta 'srako. 667 Kapljice.za svinje.? Cena 1 steklenice zagorsko apo ;î:î na vagone, razpečara tvrdka F. Weiberger ja nasi, apnenice, Z» gorje ob J3*vi. 1297 K»ea, suknja od artihrista (eno-let. prostovoljec), 1 cil nder-klobuk se zamenja z» živila. Natančneje pri Barbari ?urg¿j, T&pei-nerjev trg 5, Maribor. 1301 Nazn£ nilo. Adoli Hellauer (Ceh) naznanja, da je kupil Leski mlin vrh Strasserja v Gornji Polskavi in se priporoča občinstvu, in si bo prizadeval popolnoma zadovoljiti občinstvo. 1327 Nova kad a» zelje, 800 1 «o zamenja za živila. Rettnbachergasse 4, Maribor. Nora kolonija. 1259 Leja moška sim \k:> u' • ia se xa-menjaia živila. . s,. m 7, Maribor. 13' 8 Lovska puška. 2 z nabojem od spredaj, d»'"« t ce i z „lube-herjec sb d* za ..v.la. Gvra Ivan, Teg*tth, «očlvj». fllol» itd.\Ce»» konadn K eo- -. Univerzalni mlin za mak iuhoren i» zdrobljcnje mak», Sliav, orcliov, sladkorja itd. Cena komadu K 24 —. Mlin za;i drobljenje kosti S!C K. Prežo za krompir in «adle K ao.-. Poiilja se z Dunaja, ■e •• poil je znesek naprej. Glavno zastopstvo JflAX. BA9IHEL, Wien, IV. Margaretenstr 27/Abt. P 12. Ceniki zas toa. |. 126 ■ ki aftložnik:- K&toiitto twöwno flnafitm. nügsiPiMf mwmOntBim Wrmmpi fUBoL ■tal «i CÜKOB B Mwc lBcwfc