m. mm. Pavialnl franKo v artavi SHS. I LjiDijHi, i četrtek 25. septembra «19. 01. Teto. IJ h tiik du avaear, tsvzoaaal oadalla Im praznika. Nts ar a U i Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za u/adne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. _ Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Gprivnlttvo MSlov. Naroda" in „Narodna Tlakama*' KnaJlota ulica AL 5, pritlično. — Telefon it 90. „Sftovenaki Narod' velfa v Jugoslavi|l: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ....... M 42*— 3 mesečno ....... 21*— 1 .......n 7- v Ljabilani ta po poeti t V tnoaeaaatvoi celoletno......K 95*— polletno ..,..,.„ 50*— 3 mesečno ..».». M 26'— .......9 — Nov5 naročniki risi pošljejo v prvič naročnino vredno fjaor- po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo nSlov. Naroda" Bnaflova nlloa M. S, L nadttropte- Telefon etev. 14. Dopise spref le podpisane in zadoatno frankorane. Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velia 40 vinarjev. Dr. F. Windischer: Basa unanja trjoulna. Naša trgovina še vedno le prerada nagiba k trgovanju, kakor je bilo v navadi pod starim režimom proti Dunaju in Pešti. Navada je železna srajca tudi v kupčiji. Drugi vzrok je nepoučenost in nepoznanje drugih kupcijskih potov. Izbira se raje že uglajena pota, pri čemur igra tudi občevalni jezik svojo precejšnjo vlogo. Tudi prometne težave odločajo. Znatno vlogo igra neurejeno valutno vprašanje, vsled česar je pač najenostavnejše premikanje kron. Pri tem igrajo tudi nekolkovane krone osobito na meji še vedno veliko vlogo. V Mariboru se to že čuti, tam v kupčij-skem malem prometu daleko ni tiste občutljivosti za žig in pravilnost žiga nego na primer'v Ljubljani. Za smer vnanje kupčije odločajo tudi stare zveze, ki segajo daieč v davnino. Te zveze se skušajo oživljati in uglabljati rudi po raznih naših ljudeh, ki so se nastanili v Avstriji med vojno in po vojni. Raz zasebno stališče sodeč, to razumemo, mnljivo nam je prizadevanje takih podjetij, ali za našo državno trgovinsko politiko in za naše celotno gospodarstvo, ni prava pot, če je težišče vnanje kupčije Dunaj in Pešta. Za stare kupčijske zveze se zlasti tudi trudijo Avstrijci. Sedaj pač rabijo neogibno naša živila, brez njih ne bodo mogli prezimiti, pa naj jih antanta sicer še tako podpira. Italija, Francoska in Angleška so same v skrbeh, Amerika ne more povsod, kakor bi rada, in je vendar od rok, tem bolj ker dela tonaža najresnejše težave. z.di se nam, kakor bi se vodniki naše državne gospodarske politike ne zavedali dovolj, kakšno veliko moč ima naša Jugoslavija sedaj s svojimi živilnimi zalogami. Cez nekaj let, ko se vsepovsod dvigne agrarna produkcija, bo morda drugače. Danes pa smo v Evropi mogočen pre-skrbovalni faktor. Da je treba stremiti za aktivno plačilno bilanco v trgovini z inozemstvom, je stari aksiom. Stojimo pa neomajno na stališču, da ni naša gospodarska korist, če to aktivnost dosežemo s tem, da vržemo v Avstrijo naše sedaj tako cenjeno agrarno blago za to, da bomo pač njeni upniki, ali za ceno, da bo naša terjatev v rdeče žigosanih kronah. Tega novca se vse brani na inozemskih tržiščih in mi jih imamo sami dovolj. To za nas ni argument, da našim ljudem, ki prihajajo preko Spilja in nimajo avstrijske krone, v tej hipni zadregi že v Špiljah aH v Gradcu ali na Dunaju za menjanje kak menjalec vzame 2—5 odstotkov kot menjal-nino. Godi se obratno prav tako, kajti žalibog Je menjanje denarja postala ne-čsta kupčija. Država bi morala pri nas jn drugod brez usmiljenja zntreti zakotno kupčevanje z valutami. Za zdravo valuto ne smatramo niti dunajskih kron, ki so sedaj padle v Curihu pod 10, in ne mark, ki so v Cu- LbSSToEICb ff Ignacu Borštnik. Ko so včeraj zvonili ljubljanski zvonovi poldne, je priplaval nngelj smrti nau slovensko zemljo. Poslan od usode in odgovoren samo usodi je prizadel novo rano izžetemu slovenskemu srcu, nenadomestno izgubo prebujenemu slovenskemu gledališču. Ko je poldne odzvonilo, se je vračal poslanec onstranstev, sabo pa ie nesel blago dušo Ignacija Borštnika, da jo popelje v kraje, ki niso dostopni človeškemu umu. Ignacija Borštnika ne bo nikoli več med nami. t , , Težavne predvojne gledališke razmere mu niso dopustile, da bi ostal v domovini, ki jo je tako zelo ljubil. Toda z dušo je bil vedno pri nas. Za ves čas svojega dolgoletnega delovanja v Zagrebu je bil stalen gost Narodnega gledališča v Ljubljani. Slovenska zemlja je ostala cilj njegovih hrepenenj. Iz umetniško nc tako dovršenih, kat globoko občuti rihu pod 20. Izvestni trgovci nas obletavajo iz Avstrije tako, da v vagonih že skoro ni mesta. Kjer mož ne bi zadoščal, pride lepotica. Res se ne moremo zapreti proti Avstriji in Nemčiji. Tega tudi mi nočemo So mnogo vrste blaga, ki jih bomo še dolgo, morda tudi vedno nabavljali pri Nemcih, ali da bi jim zapisali dušo in blago, proti temu se mora skrb za našo gospodarsko blagostanje upreti. Nazadnje bi prišlo zopet tako daleč, da bi na Dunaju dobili v roko sploh veliko vnanto kupčijo z našo robo ter da bi nam posredovali tudi internacijonalen kredit. Kupovati in prodajati vedno tam, kjer nam najboljše kaže, to bodi naše vodilo. Preorijentirati se pa moramo, če nočemo gospodarskega suženjstva. Stara pot za vsako ceno forsirajo zlasti preštevil-ni »trgovci«, novostrujarji, ki so se vrgli v trgovino med vojno brez trgovske izvežbanosti, ne da bi bili vzrasli v trgovini. Ti nočejo dragega, kakor hitro nagrabiti si denarja, v normalnih razmerah vedo. da bodo nemogoč. Tem ni briga, da bi se trudili za nove trajne in dobre zveze, resna eksportna kupčija gre Dreko njih sil. V resni eksportni kupci i i treba solidnosti in dostojnosti, triki konjskih mešetariev, kakor so jih nekateri poskusili z gnjilimi jajci v kupčiji, se ne obnašajo. Dočim pri nas kakor na Hrvatskem še le preradi trgujejo proti severu, se srbska trgovina živo zanima za dosego kupcijskih zvez z zapadom. O vsem tem smo doslej premalo zvedeli in prepočasi. Iz trgovinskega ministrstva prihaja k nam v Sloveniio sploh Dremalo ali nič informacije. V kompen-začni oogodbi z Avstrijo niti v trgovinskih zbornicah doslej še niso dobili uradnega obvestila. Srbska trgovina je resno na delu. Uspehi se kažejo. Anglija bo dovoljevala posebne kredite cb nabavljanju blaga, obstoja tam že privilegirana jugoslovanska agencija. Taka agencija obstoja tudi v Marseil-lu. Francija in Švica rabita živil — žita in prašičev — ter jih želita iz naše države dobivati. Našemu gospodarstvu bo vse to Ie v korist, za našo zmožno • rgovino v Sloveniii pa nastaja najnujnejša potreba, da se začne intenzivneje zanimati za nove smeri v mednarod ni kupciii. Treba pr; ji je tudi. da ie v najtesnejši zvezi s srcem države, kajti \ relo za trgovske informacije ?rr tudi za kupčije z ar.t^ntnimi in nevtralnimi državam? je v Pe>gradu. Tnr. Ovrgle Pevac: Is I ictmAiMa mm sreli m železnice za inm M -potrebia ? Neukrotjiva želja Nemcev po vladanju tudi po njihovem »krahu« nam daje povod, da razmotrivamo to vprašanje. Njih taktika, s katero nih pesmic, katere je priobčeval »Ilu-strovan Tednik« odseva čista, otroška ljubezen do slovenske domovine, do slovenskih gora, do rojstne vasi ... In sedaj, ko so vremena Kranjcem se zjasnila, se je z navdušenjem odzval povabilu Slovenskega gledališkega Konsorcija in ravnateljstva konservatorija. Zlasti dramatične šole se je oklenil z vso vnemo. Videl je, da je pomanjkanje igralskega naraščaja najbolj bolna točka slovenskega gledališkega vprašanja in prav te točke se je lotil. Pričel je delati in imel je vero v uspeh. Za časa svoje kratke bolezni je neštetokrat tožil sorodnikom: »Pri gledališču bodo že malo potrpeli brez mene, ampak kaj bo z dramatično šolo, če bom dolgo časa bolan . . .« Ko se je pretekli teden počutil že zelo slabo in sem ga tolažil in spodbujal, mi je dejal v odgovor: ». . . ampak čez kakih šest mesecev boste videli ... ko se jim bodo oči odpirale, ko bodo začeli razumevati, za kaj gre . . .« Tedaj sem videl, kako globoko mu je prirasla k srcu vzgoja umetniškega naraščaja, kako ga je navdajala samo ta misel, sedaj vidim, kaj smo izgubili ž njim, ki nas je tako nenadoma zapustil. Bejspektive so se zopet šo izvedli reorganizacijo glavnega ravnateljstva, je uničila v nas še ono malo upanje, katero smo Jmeli do sedaj v nemško upravo. Čuteč našo dobrosrčnost in popustljivost so ustvarili v glavnem ravnateljstvu nekako koterijo in zagotovili tako sebi in svojim židovskim »štreber-jem« dobra in ugodna mesta. Nič ne opravičuje bolj njihovega šovinizma nego ta rešitev centralne uprave! Mar ni bilo to za nas vse, katerim je ležala samostojnost in neodvisnost naše uprave na srcu, veliko in neprijetno razočaranje? In vendar se je znašel med nami brezimnik, kateri je pod št. 200 tega lista poskusil opravičiti na svoj način to centralno upravo dunajske gospode. V svoji beležki priobčuje, da se je reorganiziralo glavno ravnateljstvo na podlagi dogovora in odobrenja Komisarijata Ministarstva Saobraćaja. On ne dokaže sicer, da so omenjene oblasti izrecno i to odobrile, da zavisimo mi — kar se tiče fi-nancijelne službe — od dunajske centrale. On sarmo razlaga, da so se morale nekatere agende radi skupnosti podjetja — in to baš imancijelno — odstopiti novoorganizirani upravi na Dunaju. Jasno vidimo, da so imeli Nemci svoje geslo pred očmi »Denar sveta vladar«, ko so se spustili z nami v dogovor. Oni so videli popolnoma jasno »kje leži zajec«, pa so nam vse drugo odstopili, samo finance so obdržali v svojih rokah. To cedira-nje Nemcem z naše strani znači slabo spoznavanje ekonomskih problemov in gospodarske politike naše države, o katerih mora voditi račune uprava železnice. Mar ne zavise tudi izdatki o ureditvah in pospeševanju prometa ter i personalni izdatki od financ? Samostojnost naše uprave v prometnih in personalnih zadevah nima na ta način za nas nobene važnosti. Nemci so nas tu premagali. V njihovih rokah je ostala presodna uloga nad nami in našo upravo. Oni zamorejo — sklicuje se na slabo stanje financ — vsakikrat po svoji naci-jooalni samovolji zavleči oziroma zavreči naša dela in predloge. Kdo jih bode kontroliral? Mar niso spregledali delegati — kateri so vodili dogovore v tej stvari — nemške taktike, ki ni hotela z reorganizacijo glavnega ravnateljstva ničesar druzega doseči nego edino — drugo instanco za našo upravo? Dosegli so s tem možnost, da morejo pretresavati naše predloge in dela, predno pridejo ista pred upravni svet. Mar ne predstavlja ta druga instanca zavlačevanja naših del in mar ne bo imelo to zavlačevanje zlih zmračile in slovenska drama gleda s tesnobnim srcem v bodočnost. Kaj je prišel po dolgih letih ločitve res samo umret v domovino? V četrtek, 11. septembra je še igral »Očeta«. Za sceno sem govoril ž njim. Počutil se je slabo. »Umrl vam bom,« je dejal »glejte kako vroča mi je glava!« Glava mu je bila vroča, kot razbeljeno železo. Prosil sem ga za božjo voljo, naj vendar ostane doma, dokler se ne pozdravi. On je zamahnil z roko in se nasmehnil: »Te-, ga sem vajen. Nikoli nisem bil bolan, ker vsako bolezen forsiram. Odigram predstavo, pa sem dober . .« Toda misel na smrt je stala cel večer kraj njega. Pravil mi je, da ga je neka dama v Zagrebu silno odgovarjala od preselitve v Ljubljano, češ, da bo v Ljubljani umrl. On da je malo pomislil, potem pa odgovoril: »Če že moram umreti, umrem raje v Ljubljani, kot v Zagrebu.« Po teh besedah se Je zasmejal, toda bil je žalosten. InŠoi-cijent je stopil k njemu in ga opozoril na nastop. Cez par minut je bil na sceni in igral Strindbergovega rit-mojstra, kot ga pred njim ni igral Se noben igralec na slovenskem jugu. In to je bilo pred dvanajstimi dnevi! In še pred enim tednom mi je dejal: posledic za razvoj prometnih razmer na naših progah? O tem, da — kar so ustvarili Nemci zase in za svoje židovske »štreberje«, ne odgovarja niti potrebi časa in težkih prilik, niti važni nalogi, katera čaka našo železnico, ni in ne more biti govora. — Nam je jasno kot beli dan, da je sprovela dunajska gospoda to centralizacijo edi-nole z namenom, da nas obdrži še nadalie pod svojim jarmom. Ako so omenjene oblasti cedi-rale Nemcem zares to — kar jaz sumim — tedaj mi nismo neodvisni. Naša popolna samostojnost, katero išče Komisarijat Ministarstva Saobraćaja z jedrnato besedo od nas rn smatra našo upravo kot tafko, ne obstoji potemtakem. Po vsebini one beležke se je ona modificirala. — To moramo izreči, da znamo, pri čem da smo. V teh razmerah, v katerih se nahaja danes naša zemlja, kjer so še neurejeni vsi ekonomski odnošaji v prometu in proizvajanju, pripada naši železnici največja in najvažnejša uloga. Mi ne moremo odstopiti te uloge režimu dunajske centrale, ker je režim te centrale skozi in skozi koruptiven. Mi moramo staviti pri i'pravi naših železnic popolnoma nove pogoje. Ti pogoji morajo omogočiti naši državi, da obvlada na najhitrejši način vse te važne naloge, katere jo čakajo vsled ekonomskih problemov in gospodarske politike naše države. Te pogoje vidimo edi-nole v rekonstrukciji upravnega sveta, a nikakor ne v reorganizaciji glavnega ravnateljstva. Samo od rdobrenja upravnega sveta zavisi, da-li naj se odklonijo prometni nedo-statki in prometne neugodnosti v jačji ah* neobhodno potrebni meri. Zaščita občih interesov in naš ekonomski razvoj zahtevata, da se prepreči vsak poizkus, kateri bi vplivalojkod-liivo na naše celotno gospodarsko življenje. Vsled tega razloga je potrebno, da se upravni svet rekonstruira in sicer v taki smeri, da dobi v njem i državljan kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev mesto in tehten glas. Skrbeti moramo in obstajati na tem, da se pokaže v njem naša pretenzija. Po našem sklepu bi moral imeti ta upravni svet z ozirom na dolžino prog, ki se nahajajo sedaj v okvirju naše države, največje število naših državljanov. Ti naši ljudje — po številu najjačji — bi dali celi konfiguraciji sedanjega upravnega sveta drugo smer in drug značaj, a obenem garancijo za povoljen razvoj prometnih • ra-zmer na naših železnicah. Važnost prog južne železnice za našo zemljo in vpliv upravnega sveta na celo delovanje in razvoj tega podjetja daje povod za globoko raz-mišljevanje o tem vprašanju. Z njim se treba prav resno baviti. o raznDStu dniitva Dem* IV v Kii Društvo Deutsches Haus v Celju je vlada razpustila, ker je s prodajo hi^c »Deutsches Haus* prekoračilo svoj po statutih določeni delokrog. Ne bi se povraćali k imenu »Deutsches Haus v Celju «.pozabli en o je vse, kar je bilo, ne po-vračujemo kakor so nam nekdaj delili, zgodovina je sodila in obsodila, nas pa sili sobotna »Cillier Zeitung«, ki govori v uvodniku o razpustu imenovanega društva, da odgovorimo na par odstavkov. Društvo je bilo osnovano kot bojno društvo katexohen in zgradilo Je z domačim in tujim denarjem ono čudno, naši zemlji in našemu narodu tujo. sovražno bojno trdnjavo kot simbol nemškega gospodstva za tedaj in za večne čase nad premaganim revnim, zasužnjenim slovenskim narod ičem. »Durch muss des Kieles Erz.« S tem geslom so se zbirali in polagali temeljni kamni tej hiši, ta miroljuben fn gostoljuben napis je nosila ta stavba na1 naših slovenskih tleh, in možje, ki so jo izgradili Še povečini žive med nami,-njih delo med nami pred vojsko in med vojsko je najlepše iri n^obiektivnejše označeno s prej citiranim bojnim klicem. Prišel je 1. novembra 1918, razpad in vseobči prevrat; nemško orožje, ki je hotelo zagospodovati nad vsem sve-, tom, je odreklo, na mah se je sesula vsa velika svetovna nemška sila. Vat prevrata je šel mirno mimo tega »svetišča« nemškega v Celju, hoteli smo ta-1 ko, dasi smo se še živo spominjali kupov kamenja, s katerimi so nemški gospodarji v Celju razbijali in ne enkrat, naše domove in pobijali slovenske ljudi. Poteklo je mnogo mesecev, prišli so enkrat Še težji dnevi, ko so škodoželjni nemški obrazi celjski že šteli ure, ko bodo zopet na svoj način gospodarili. Ni se zgodilo, in definitivno so morali opustiti ves up in revidirati svoje stališče na zunaj. Izšla je naredba deželne vlade, ki stavi pod nadzorstvo in sekvester podjetja in društva, kojiti člani in solastniki niso jugoslovanski državljani. Tedai so oni, ki so ustvarili vDeutsche Haus« v Celju imenom društva prodali hišo »Deutsches Haus« sebi kot zasebnikom za vsoto K 260.000. Na zunaj in napram vladi se je navajal kot vzrok te sijajne prodaje financijelne tež-koče društva, med članstvom, na obč- »Zdravniki pravijo, da bom moral ostati dva tedna v bolnišnici. Na to niti misliti ni. Čez en teden bom dober.« Takrat je bil prijetno razpoložen, ljubezen do življenja in do dela je pregnala temne slutnje. Ležal je pri odprtem oknu. Zunaj je sijalo solnce. In danes ga ni več med nami. In nikoli več ga ne bo med nami. Rojen je bil Ig. Borštnik L 1858. v Cerkljah pri Kranju. V Ljubljani je dovršil nekaj razredov gimnazije In dva letnika učiteljišča. Potem se je posvetil gledališču, kjer je spočetka nastopal pod imenom Gorazd. Deni-tiral je 10. decembra 1892 v čitalnici v veseloigri »Svojeglavneži«. V onem času je smelo slovensko dramatično društvo igrati v starem deželnem gledališču le dvakrat na mesec. To gledališče je 17. februarja 1887. pogorelo in slovenska drama, ki se je smela od 1883. leta vendar malo bolj svobodno kretati po njem, ie bila navezana zopet samo na čitalnico. Novo gledališče je bilo dozidano šele 1892. leta. Za otvoritveno predstavo je priredil Borštnik Jurčičevo tragedijo »Veronika Deseni-flca«. On sam je prednašal Fnnikcv prolog in igral v1>go plemiča Milana Vttkašina. Od sodelujcoiu pri tel aV slavnostni predstavi so umrli: Ge-celj, Lovšin, Sršen, Šuštc^šič. Verov-> šek — in sedaj tudi Borštnik, duši tega velikega dneva v majhni dobi!. Od stare garde je ostal edini še —< Danilo! Borštnik je bil umetnik, ki svo-< jih vlog ni memoriral, temveč živeL Igral je vse. V svoji prvi dobi je bS celo izvrsten komik, v narodnih' igrah je rad pel. Njegov »Revček Andrejček« je nepozaben. Toda on je bil tudi prvi, ki je prinesel Ibsna na slovenski oder. To je bilo še v čitalnici. V njegovih rokah je oživela vsaka vloga. Starci, ki jih je vstvar-jal v Zagrebu, slovijo kot pravi kabn netni originali. Največji je bil v modernih, psihološko kompliciranih značajih. Zato je ljubil Strindberga in Ibsna. Verze je nerad govoril, v klasični drami ni deloval z veseljem. Umetniška resnicoljubnost in poštenost ga je varovala vse življenje pred pateticnostjo. V njegovi igri nj bilo nič izumetničenega. Vplival je neposredno in naravno in samo zate^ gadelj tako silno, ker je bil resničen in velik umetnik. Njegov glas je bij prijeten in melodičen, njegov moški jok je porazil vsakogar s svojo pretresljivo istinitostjo. 03 Stra* 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 85. septembra 1919. 2_'3 štev. nem zboru samem pa se k Izvršna ta nenadna prodaja z namenom, da se obide in prepreci vladna naredba. In res |e šlo, prodaja je zeirujeknjflmo izvedena, novi lastniku ki so doprinesli to veliko nemško žrtev, da so kupili cel obleki za smešno nizko ceno K 260.000, so dali hiši celo novo ime: Hotel Union. To je kratka zgodovina nemške hiše v Celju od prevrata do dneva, ko je vteda društvo »Deutsche Hans« raspustila, »Cilher Zeitunc* ogorčeno protestira, sklicuje se na pravico in jednako-pravnost vseh narodov. Ce kriči nemški list radi razpusta društva tako silno, tega ne umejemo, saj imamo društveno pravo, nihče ne bo ovira! Nemcev, da si osnujejo novo društvo, sestoječe iz Jugoslovanskih državljanov, če pa ta pesem ogrocenla in pravfcoljnbta sega še nekam dalje, potem to bolj razumemo jn čakamo nadaljnih ukrepov vlade. Novi lastniki poprej »nemške hiše« v Celju so zemljeknjižno sledeči nemški gospodje: trgovci: Jakovih h Friedrich. Jarmer Fritz. Jarmer VV -fcehn, Jellenz Johann, Konig Franz. Laki rsch August. Rakusch Willi, Si iger Gustav; tovarnar \Yesten Adolf, zdravnik dr. Negri šalter in zasebnik Negri Erich. »CUlier Ztg.« vprašuje nadalje: »SoUen vvir offentlich bekanntgeben, Tvas dle Mitglieder und Freunde des Verefnes denken und sagen?« Kaj mislilo, ne vemo. misli so proste, radi državi sovražnih misli se v Jugoslaviji po avstrijsko - nemškem receptu ljudi ne zapira in ne obeša, kar pa med seboj govorijo, imajo pa po novi praksi cenzure tudi pravico in možnost, da javno povedo. Vnaprej pa že povemo, da mora mnogo, mnogo vode iz Savinje še poprej poteči v Savo. predno bomo mogli besede o resnici in pravici izgovorjene iz ust celjskega Nemca, smatrati resno. Nočemo biti krivični, ne maramo tudi učiti celjskih Nemcev politike spreobrnjenja, toda pot ki jo hodi ■»Cillier Ztg«. odgovarja nemara stremljenju celjskih nemških vojnih dobičkarjev milijonarjev, dali pa je v interesu onih mirnih nemških someščanov, kj hočejo i nami živeti in delati, o tem pa zelo dvornima_ Pefifiine vesti. =■ Politični klub JDS v LjuMjan* fena sestanek v četrtek, dne 25. septembra ob 8. zvečer v sobi češke obci v Narodnem domu. — Skupština JDS a Varni dino. U nedeijn, dne 21. o. m. održana je u Varaždinu skupština JDS. koja se pretvorila u pravi triurni. JDS. Seljačtvo iz okolišnih krajeva pokazalo je ogromno zanimanje za skupštino i za demokratski program. Hrvatsko Zagorje jn progovorilo. Govornici su bili Milan Pribi-čević, Krizman, od Slovenaca progovorio je narodu prof. V oglar. = Kronski svet in drugo iz Beograda. Beograd, 23. septembra. Danes se je nadaljeval kronski svet kateremu je predsedoval prestolonaslednik. Poročal je minister zunanjih poslov dr. Ttnmbič o jadranskem vprašanju. Kronsko posvetovanje tudi danes še ni končano fn se bo nadaljevalo jutri. Popol-(dne je bila ponovna seja Šefov strank, ki se bo nadaljevala jutri: Kar se tiče uotranje krize, je situacija Še vedno nejasna. Resno se namerava pristopiti rešitvi jutri. Eno je namreč gotovo, da kažejo razne politične skupine nnogo dobre volje, da preneha to neznosno stenje. Jutri dopoldne okoli 12. sprejme m\ Tnimbič diplomatski zbor. Pašič je konferfral z radikalci o načinu rešitve krize. Veliko pozornost je izzvala činje-jtfca. da je dr. TrumbjČ prisostvoval včerai seji Narodnega kluba jn da se je na tej seji ze?o dolgo mudil. Beogradski Toda Borštnik ni vstvarja! le kot igralec, temveč tudi kot pisatelj. ?oleg že omenjenih liričnih pesmi je spisal tudi nekaj dramatičnih del. V tisku je izšla samo njegova narodna Igra v treh dejanjih »Stari Ilija«. Izdala jo je založba »Talija«. Premiera je bila 1(5. novembra J889. Leto prej ie predelal novelo dr. Ivana Tavčarja »Otok in struga« v dramo — štirf-dejanko. ki je bila 19. februarja 1888 $rvič vprizorjena. 1886 so igrali nje-fcov komični prizor »Ponesrečena glavna skušnja«, 1891 pa njegovo dramatično šalo v enem dejanju »Ni moj okus«- Ekspanztven, kot vsak pravi umetnik, se je skušal uveljaviti na raznih poljih. Koliko bi še vstvaril, koliko bi še koristil, da ga ni smrt z aensmiljeno roko ustavila na poti. ki $1 Jo je začrtal. Prišel je. da položi temelj bodočemu slovenskemu gle-jijaliSču. Kako veliko in jasno nalogo je dal sam! Prišel je, da posveti _ rje sile svojemu narodu, Slovencema narodnemu gledališču. Od vse T, . I losti ponižana slovenska Talila Je povzdignila glavo ob njegovem >rihodu. v njenih očeh je zasijala na-. Sedaj je zopet povesila glavo. Led stenami njenega hrama se pre-nema tožba: Borštnika ni več med nami. Borštnika ne bo nikoli več med nami. Usti, ki registrirajo to okolnost, dodajajo svojim vestem, da se ne sme pozabiti, da je dr. Trumbič svojčas v Dalmaciji bil vodja StarČevičancev. = Proti trgovski politiki, kakor se udejstvuje s kompenzačnimi pogodbami z Avstrijo, narašča odpor v gospodarskih krc^h. So celo znamenja, ki oznanjajo Miži:joči se vihar, osobito v Srbiji. Prvi ^abo premišljeni pogodbi, ki je dala Avstriji za slab papir dragocena živila, sledil je sklep druge, ki se je pač zelo hitro ratificirala, pa čudovito pozno pri nas objavila, V celoti sedaj znana nam kale, da je mnogo obsežnejša, za to tem nevarnega. Zelo se Širi sodba, da bi bilo za naše gospodarstvo najboljše, če bi ostala na papirju. Oni nestrpni trgovci z neukrotljivo do-bičkaželjnostjo. ki so srečni, če se iim množe zaloge papirnatih novcev, često sodijo radi drugače. Njim je glavna stvar h;ter in velik zas1užek. Takim krogom ni na misli, da koraka celo naše gospodarstvo v propad, ako se vedno bolj pogrezamo v kronsko blato, žigosano in nežigosano. Ko sedaj čitamo celo veliko novo pogodbo, se vprašamo, kje naj vzame Avstrija velikanske množine blaga, ki jih obeta? Ali je bilo vse zdihovanje ob sklepanju mirovne pogodbe neupravičeno, če pa je bilo utemeljeno, potem je Avstrija glede po-gojenh dobav le posredovalka za nam obljubljeno blago, kj ga mora še le kupiti od drugod. Potem je nepotreben faktor v tej kupČLn. Ce mora Avstrija kupiti velik del tega blaga še le morda v Nemčiji ali na Češkem, zakaj nismo iskali direktnih vezi z Nemčijo in Češko? Naši državi bo po sodbi strokovnjakov obljubljene množine Avstriji pač dobaviti brez težav. Ali vprašanje je. ali ie bilo najprvo potrebno zasloniti Avstrijo od razpoložnih živil, to tembolj, ker bo letina pač izpadla ugodno, vendar ne tako, kakor skušajo dopovedati pretirana poročila dobičkaželj-nih špekulantov. Na svoje potrebe moramo tudi misliti, navzlic pričakovani dobri letini gredo cene navzgor. Eksport jajc je že provzročil občutno povišanje cen in tudi pomar;ka~'e v nesfh. Potem pa se oglašajo Švicarji in Francozi za žito in živino. So to kupc;, katerih pač resni gospodar ne bo odklonil na ljubo Avstriji. V pogodbi je govor o zdravi valuti. To je težavno vprašanje z zdravjem valute dandanes! Danes rečemo le toliko, da se nam ne zdi pametno, če mi dvigamo vrednost mark in lir s tem. da jih označujemo za zdravo valuto in jih direktno zahtevamo. Da pustimo ob stran jugoslovansko krono, riskiramo vprašanje, ah* bi ne bik) pametne'še zahtevati mesto mark in lir plačilo v dinarjih, povzročiti vprašanje po tem našem novcu ter ga potegniti iz tujine domov? Kar se rče zdravosti valute objektivno, konstatiramo, da vredi marka v Zurichu le 20 fres. P lira pa komaj 55 in še to con arte! Pri nas smo žal malo poučeni o Beogradu :n ondotnih gospodarskih prizadevanjih. treba se spreobrni. Opozorimo, da ie v srpskih gospodar-skiltakrogih velika nevolja. Vladi ie bila podana v!o>ga. v kateri se zlasti odločno zahteva prenehanje kupčij z dunajskim »Warenverkehrsburo«. Zahteva se dalje stroga preiskava proti tvorcu m izvršilcu prejšnjih ugovorov. Nadejajo se, da se» tem potom dožene mnogobrojne škandalozne činjenice, za koje treba da se najstrože krivci kazne«. = Slovenci se dražijo z Radičev-ci? Hrvatski listi javijajo, da je v četrtek, dne 18. septembra došlo v Zagreb 9 Članov -samostalne slovenske kmetske stranke« iz Ljubljane in 4 člani »srbske seljačke stranke* iz Beograda v svrho. da se spoznajo s prvaki Radičeve »hrvatske nučke seljačke stranke«. Popoldne ob 5. so se Slovenci vračali domov in sr>reml*al! so jih na fužnj kolodvor Srbi in Hrvati. Na kolodvoru iih ie priiela policiia terv das so imeli legitimaciie. 7 izmed njih aretirala, in sicer 4 Srbe. 2 Slovenca in 1 Hrvata. »Hrvat« javlja, da je *ne 19. septembra telefonsko intervenira! z~»nie predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Bre'c. Z^kaj so bil! aretirani In da - li je imela mtervencija dr. Brejca uspeh, hrvatski fi*rf ne "avliaio. Ali nas deliio dialekti? Vladi-slav Savić. bivši šef Tiskovnega urada v Beogradu piše v svojem članku »Jedinstvo pre svega«: »Pesnično Vam povem, teško je najti kakršnikoli drugi narod nam enak po številu in ozemlju, ki bi bil tako ujedir.ien po jeziku, kakor smo mi Jugoslovaii. Vzemimo za primer Francijo, katere narodno jedinstvo je tako staro in tako nesporno. V Francija obstojlta dva priznana in visoko razvita književna iez*ka: Francoski in provansalski. Ta dva jezika se razlikujeta drug od drugega, kakor naš in ruski jezik.. Raznn tega se govori v Bretaniji jezik druge rase na keltski osnovi. V Alzaciji, Overnijl Pirenejah se govore narečja, ki se medsebojno ne razumejo. $e slabše Je v tem ozira v Nemčiji in Italiji. Na§ jezik od Soče do Soluna pa predstavna jedno jedinstveno srečno celoto. Jezik je orodje za izraz duše. Jedinstvo jezika znači jedinstvo psihologije. V tem ozira smo srečnejši, kakor drugi že davno ujedinjen! narodi Kdor ne pozna psiholo- ških razlik Nemcev ti Avstrije in onih iz Bavarske ali Pruske? Pruska se je razvila na slovanskem in litvanskem temelju. Naša narodna duša pa je jedinstvena, ker je tisočletni proizvod iste rase, istega podnebja, Istih družabnih in gospodarskih razmer.« = Država SHS. al Jugoslavija? Milan Marjanovič piše v svojem listu: -Država SHS ni nasprotje Jugoslaviji, takisto pa tudi ni isto, kar je Jugoslavija. SHS še ni Jugoslavija. SHS je združitev, ni zlitje, je mejianiska zmes, ni pa kemični spoj, je kompromis in bo kljub vsaki centralizaciji vsikdar še trpela na tem, da je v svojem temelju kompromis. Zato bo vsaka centralizacija bolj ali manj mehanična, torej tudi bolj nasilna, kakor prirojena. Jugosla-* vija je in mora biti sinteza rase, duše in vsega bitja: Ne pravno izenačenje, marveč ujedinjenje, notranje in temeljno.« = Laške sanje. LDU. Split. 22. septembra. (DDU.) Dopisnik »Corriere della Sera« poroča, da odhod dr. Trum-biča, Pašiča in dr. Smodlake v Beograd ne odgovarja vesti, da bo Jugosla-\ija podpisala mir in sprejela klavzulo o varstvu manjšin, temveč da je njihovo potovanje v zvezi z notranjim sporom velesrbskih in iederalističnih tendenc. * 3= Kdo ie kriv vojne, Dunai aH Berolin? Poročio žurnalista Viktorja Schiffa podaja znamenito dopolnilo k dunajskim aktom, iz katerega je razvidno, da berlinski kabinet resnično ni prej poznal niti besedila, niti duha dunajske note Srbiji z dne 23. julija 1914. Schifi je bil dne 23. julija popoldne in zvečer v berlinskem \Yolffovem urauu v službi in je bil priča, kako so državni uradi, zlasti pa zunanji urad in državna pisarnica, čimdalje nuineie telefonsko povpraševale v \Volffovem uradu, ali še vedno ni dospelo besedilo note. čimdalje je trajalo čakanje, tem nervoz-nejši so prihajali povpraševalci državnih mest. §ele zvečer po 20. se je oglasil prvi telefonski klic z Dunaja s poročilom, da je nota izredno dolga in da bo treba najmanj pet do šestkrat klicati k telefonu. Da tudi na berlinskih merodajnih mestih niso ničesar vedeli o dolgosti note. je razvidno iz tega. da so prosili VVolffov urad, naj dospelo besedilo takoj sporoči po telefonu, kar je bilo spričo resnične obsežnosti, ki se je doznala šele pozneje, tehnično popolnoma nemogoče. Oni večer ob 23. uri je zu-narii urad naposled poslal legacij-skega svetnika v vVolffov urad, da bi takoj mogel videti besedilo noie po telefonskem sprejemu z Dunaja. »Vorvvartsc, ki objavlja to poročilo, naglasa, da je hotel Schiif objaviti to pojasnilo že leta 1917, ko je dunajska »Arbeiter Zeitung« pisala, da bo nemška vlada iztežka mogla dokazati, da srbske note ni poznala že poprej. Iz lojalitete do Dunaja, čigar kabineta niso hoteli kompromitirati, v Berlinu niso hoteli objaviti takrat tega dejstva. Ker je torej berlinska vlada rajše molčala navzlic najhujšim obtožbam proti Nemčiji, samo da ni žalila Dunaja, zaznamuje »Vor-warts* to zvestobo kot idijotizem, za katerega se je moral naposled pokoriti ves nemški narod, ker se je teža mirovnih pogojev bistveno utemeljevala z dozdevno vojno krivdo berlinskih mogotcev. = Mirovni pogoji za Bolgarijo. Mirovna pogodba z Bolgarijo obsega v glavnem naslednje določbe: Severne meje Bolgarije ostanejo neizpremenje-ne. Na zapadu odstopi Bolgarija mal kos ozemlja kraljestvu SHS; to velja zlasti za lok reke Strumica. Južno mejo tvori črta. ki se prične pri točki, ležeči približno 8 milj jugo - zapadno od kra-ia Baskmakli. gre preko krajev Arda-bassi in Daridere, ki ostaneta bolgarska, ter se konča pri Kilkiku. Dalje gre meja po slemenu gorovja Kartal Dagh in Tokadjik Dagh v smeri proti jugovzhodu. Bolgarija dobi košček turškega ozemlja severo - vzhodno od Mu-stafapaše —- Med določbami političnega značaia se nahaja v prvi vrsti ona, po kateri mora Bolgarija priznati kraljestvo SHS. Zavezne in pridružene velesile jamčiio Bolgariji za to. da bo dobila gospodarski dostop k Eeei-skemu morju. Glede varstva narodnostnih manjšin veljajo skoro enake odredbe, kakor v saintgermainski po-jrodbi. — Vojaške klavzule določajo, da bolgarska armada s častniki vred ne sme presegati 20.000 mož ter se sme porabiti izključno le za vzdrževanje notranjega miru ter za varnostnp službo na meiah. Novačenje se vrši samo potom nabiranja prostovoljcev. Službena doba za Častnike znaša 20 let za podčastnike !n moštvo pa 12 let. Bolgarija bo smela imeti največ 10.000 mož finančne straže, tako da v nobenem orimerti ne bo imela pod orožjem več kakor 30.000 mož. Posebna klavzula določa razmerje med številom častnikov in podčastnikov ter številom moštva. Po preteku treh mesecev po podpisu pogodbe bo morala Bolgarija izročiti na posebnih določenih krajih vse orožie ra vso municijo, kolikor je ni upravičena pridržati za oborožitev gori omenjenih kontingentov. Omejuje se zlasti Število in kaliber topov, ki jih bo smela Bolgarija imeti; da, še celo dotacija topov z municijo je natančno do- ločena in zelo omejena. Topovi katerih kaliber ne presega 105 mm, smejo imeti največ 1500 izstrelkov, topovi težjih kalibrov pa samo 500 izstrelkov. Zgraditi se ne sme nobena nova utrdba, Uvoz dušljivih plinov, metalcev plamena in tankov ie prepovedan. V vsej Bolgariji bo smela samo ena tovarna izdelovati vojni materijal, in še ta edf-nole v izmeri, ki jo določa mirovna pogodba. Bolgarija mora izročiti rudi vse svoje vojne ladje, ki bodo demontirane, ter ne bo smela graditi novih vojnih ladij. Dalje ne bo smela imeti nikakega vojaškega ali mornariškega letalstva. — Vsota, ki jo bo morala Bolgarija plačati za obnova povračilo in odškodnino, se bo pričela plačevati dne 1. ju-liia 1920. in sicer v šestmesečnih obrokih, ter bo morala biti izplačana do 1. januarja 1958, prav tako. kakor določa tudi versailleska pogodba za Nemčijo. Bolgarija mora državam, v katere je tekom vojne vdrla, povrniti vse vplenjene arhive in muzejske zbirke. Razen tega se mora zavezati, da bo dobavila Romuniji in kraljestvu SHS določen kontingent živine. Kraljestvu SHS mora povrhu še tekom pet let pošiljati letno 50.000 ton premoga. — Ako bi Bolgarija ne izpolnila teh svojih obveznosti, ima posebna medzavezniška komisija, ki jo predvideva mirovna pogodba, pravico, da prevzame nadzorstvo nad državno upravo in da predpiše davke. — Gospodarske klavzule so enake onim v saintgermainski mirovni pogodbi. Končno mora Bolgarija izročiti vse one osebe, ki so se med vojno zagrešile proti mednarodnemu pravu. LDU. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. = Manifestacija za Reko v Zagrebu. Zagreb, 23. septembra. Javno skupščino, ki je bila napovedana za jutri na Jelačičevem trgu, so sklicatelji radi najnovejših dogodkov na Reki odgodili na nedeljo, da se skupščina do-stojneje priredi in da se zbere čimvečje število ljudi, ki bodo prisostvovali tej skupščini in manifestirali za naše narodno pravo. — Za sliko ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev je sestavljena umetniška porota, katero tvorijo dr. Schnei-der. arh. Kovačić, Ferdo Kovačević, Dušan Pavšič, baron Turkovič in prof. G oglja. — Razstavo planinskih slik priredi v Zagrebu Hrvatsko planinsko društvo. Razstava bo trajala od 25. septembra do 3. oktobra. Razstaljeno bo okrog 200 slik. po največ iz Gorskega okraja in Velebita, tudi nekaj vrlo uspelih slik iz Triglavskega pogorja, — Reške »Primorske Novine«. Z a-greb. 23. septembra. »Primorske Novine«, ki so radi postopanja Italijanov morale prenehati z izhajanjem na Reki, bodo izhajale od jutri naprej v Zagrebu. — Marko Okrugič umrl. Zagreb, 23. septembra. Marko Okrugič, rojak pesnika Ilirca Tlje Oknigiča, umrl je v soboto nagle smrti. V javnosti je igral odlično vlogo ter ostavlja za seboj najlepše spomine. Pra7 dovinski krapinski človek v Zagrebu. Hrvatski listi so svoje-časno poročali, da so znamenitega krapinske ga človeka odposlali iz Zagreba v Beograd in so zaraditega ljuto napadli vlado češ, da hoče celo znamenitosti, na katere je Zagreb tako ponosen, spraviti v Beograd. Službeno sedaj ugotavljajo, da so kosti kraoinskega človeka še vedno v Zagreni in da so bili samo sadreni modeli poslani v Beograd. Pariz in New York. TaJ^ni modeli se pozneje pošljejo še v London in Washington. = Bodočnost Trsta. »Neue Ziiri-cher Zeitung« priobčuje pod tem naslovom uvodnik, v katerem piše med drugim: *Nečemo m govoriti o politični pripadnosti Trsta v bodočnosti, ker je leta. kakor se zdi, že trdno določena, odkar je razobešena na zvoniku katedrale Sv. Justa italijanska trobojnica: Trst bo itaHianski. Celo Jugoslovani so se. kakor se zdi, če radi težkega srca, prilagodili temu dejstvu, dasl bo slovenska polovica tržaškega prebivalstva provzročala italijanski upravi še marsikatero težko uro. Razpravljati hočemo na tem mestu marveč o bodočnosti Trsta kot svetovnega pristanišča. Do vojne je bil Trst poleg Reke edina luka 50 milijonske države. Sedaj je ta ta država razpadla v celo vrsto državic, ki niso brezpogojno navezane na Trst kot svoje pristanišče. Zato je naselil in nastanil istočasno z berzaljeri kralja Viktorja Emanuela, ki so sicer izpolni!: sanje iredentistov, v ulice ponosnega pristaniškega mesta in Še bolj v kontoare trgovcev mrke! gost: tesnobna skrb za bodočnost Trsta kot pristanišča. Trst brez zaledja stoji danes pred nevarnostjo, da ga zadene ista usoda, ki je zadela Benetke in Anco-no . . . Jugoslavija bo vedno zavidala 11 al "jo radi Trsta, ki ga reklamu je zase kot svojo pravno posest. Zato bo skušala na vse načine, da odškodnje tržaško trgovino in sicer na ta način, da bo skušala presekati prometne žile, ki spafaio Trst s severom. Ker prestopa velika proga Južne železnice takoj se- verno od Trsta že na slovensko ozemlje, in ostaja na njem do Maribora, ima Jugoslavija tu ves promet v svojih rokah. Tudi turska železnica teče severno od Gorice po jugoslovanskem ozemlju do celovške kotline. Ako se to upošteva se razume zakaj je Italija v mirovni pogodbi tako odločno zahtevala, da se zgradi predeljska železnica od Trbiža v Tolmin in če mu je v to zgradbo obvezala avstrijsko republiko. Saj bj bila to edina prometna žila, ki bi vezala Trst s severom, ne da bi tekla preko jugoslovanskega ozemlja. Ta dejanski položaj za bodočnost tržaškega pristanišča je sam na sebi že jako resen, k temu pa še prihaja, da se je ozemlje, ki prihaja kot zaledje za Trst v poštev, zelo zmanjšalo: Odpadla je Češka, ki dobiva svoje surovine že iz Hamburga, odpadla je Galicija, ki ima svojo luko v Gdanskem. Tako ostaja Trstu samo še Nemška Avstrija kot zaledje, in celo tu se že pojavijajo glasovi, ld priporočajo za bodočnost nemških pristanišč mesto Trsta . . .€ Iz izvajanj švicarskega lista je razvidno, da je bodočnost Trst zelo meglovita In da ni izključeno, da bo Trst zadela pod italijanskim gospodstvom ista usoda, kakor svoječasno cvetoče Benetke. — Italijani hočejo zasesti vso Dalmacijo? LDU. Split 23. septembra, (DDU.> Po gotovih vesteh so se Italijani nocoj približali Trogiru. Razširil se je glas, da mislijo preko Labina udariti na Split. Po vseh znakih In pisanju italijanskega tiska mislijo Italijan* izzvati spor z Jugoslovani ter okupirati vso Dalmacijo. Ne ve se točno, kdo vprizarja ta umetni upor italijanske vojske, toda najbolj so udeleženi neki višH italijanski častniki in dalmatinski ttan-janaši. Italijani zasedli Trogir. LDl\ Split. 23. septembra. (DDU.) Danes zjutraj na vse zgodaj je italijanska četa. katere jakost je še nepoznana, z nekoliko oklopnimi avtomobili prekoračila nad Trogirom demarkacijsko črto in vkorakala v Trogir. Po sponadu z desetorico naših vojakov v Trogiru so se naši vojaki umaknili. Amerikanci so z dvema vojnima ladjama odpluli proti Trogiru, da ustavijo Italijane. Admiral Milo je javil uradno ameriškemu poveljniku, da gre za odpadnike, ki so pobegnili na svojo roko. V mestu vlada veliko razburjenje. Vrše se manifestacije m se priglašaio vsi moški za prostovoljce. — Komedijanti. LDU. Split 22. semptembra. (DDU.) »Tribuna« od 20. t. m. prinaša nastopne mformacije z Reke: Na Reki je okoli 20.000 oboroženih ljudi in ni nikakor resnično, da H se kakih 200 karabinerjev. ki fih Je D* An-nunzio kot nezanesljive poslal z Reke, vrnilo na premimo Črto, pač pa so odtrgali svoie znake, nrineli na nrsa trobojne kokarde in ostali v službi D' An-nunz*a. Ko so Rečani zaznali za ultimat, so sklenili prirediti veliko svečanost In v času, ko je imel poteči rok ?n bf se morale čete prijavit! svojim enotam na premimi črti, so morale pred nflml stopati žene, otroci in vse meščanstvo. Ta množica naj bi bfla prsni oklop pobunjenih napram regularnim ftallianskrm četam. Na Reko sta dc*ta dva parnika. polna živeža, in istotako tudi tovorni avtomobili s hrano. D' Arnnmzfo Je da! stražam nalog, da ne streljajo niti v primeru, ako bi bile izzvane in ako bi streljanje povzročile srbske čete. »Dati se ubiti« je geslo in ostalo bo došlo samo po sebi. Prve dni ie mnogo meščanov vprašalo D' Annunzia, če bo podjetje uspelo. Odgovor se je glasil: »Podjetje je že popolnoma uspelo.« Ljubil, dop. urad. Split 23. septembra. CDDU.) Po izjava! gdč. Oili Rossi, italijanske predavateljice, ki se ie vrjilla z Reke v Brescljo, je Reka pozvala D* Annunzia, ki se je pokoril volji naroda. Rossijeva pravi: >Reka je odločna. Rečani si ne delajo iluzij in se tudi ne bole bodočnosti. Vse zgradbe so podminirane. V vsaki hiši je pripravljen petrolej in gorljive snovi. Ako bf bila vsaka nada izgubljena, se bo mesto upepelilo.« To je sama konstatirala. SlovansK! svet. Iz Narodnega shromadenia, LDU. Praga. 23. septembra. (ČTU.) V današnji seji Čehoslovaške narodne skupščine je stavila vlada naslednje zakonske predloge: O uporabi dela upravnih prebitkov za sirotinske blagajne: predlog, ki pooblašča vlado, da ukrene vse potrebno za ureditev vsled vojne nastalih izrednih razmer, predlog, ki proglaša 28. oktober kot čehoslovaški narodni praznik itd. — Olede varstva čehoslovaških podanikov, ki stanuiejo v Nemški Avstriji, je poslanec Šamalik s svojimi tovariši stavil na ministrskega predsednika naslednjo interpelacijo: »Jeli gospod ministrski predsednik pripravljen, posredovati pri nemško-avstrijski vladi v namen, da se pre-kličejo nasilne odredbe glede izgona tnozemcev iz Nemške Avstrije? — Je-H gospod ministrski predsednik pripravljen, da na enak način lzžene tudi ne^^av^rj^ ppdaaU^ ia * štev. 223. .SLOVENSKI NAHOD", dne 25. septembra 1919. Stran 3, naše republike, ako bi nemško-av-strijska vlada vztrajala na gori omenjenih odredbah?« Čehoslovaški zunanfi minister v domovini. LDU. P a r i z, 23. septembra. (Dun. kor. ur.) Dr. Beneš je sno-či odpotoval v Prago. Povratek čeških legionariev. LDU. Bel m ar, 23. septembra. (DKU. — Brezžično.) »Morning Sun« piše glede sklepa vrhovnega sveta, da se pošlje 65.000 Čehov iz Sibirije v domovino, da so se ti hrabri dezer-terji avstrijske armade bojevali proti Nemcem in potem proti boljševikom in da sedaj že dalje časa stražijo sibirske železnice. Voznina bo znašala 300 dolarjev na osebo. Denar bodo posodili zavezniki in ga bo čehoslo-vaška republika vrnila kot posojilo. Predvsem pridejo v poštev ameriške ladje. Ni še gotovo, ali bodo Čehi napravili vso vožnjo po moriu, ali pa bodo potovali preko Zedinjenih držav. Tešfnsko vprašanje in nemi' \ socialisti. LDU. Praga, 22. septembra. (DKU.) »Tribuna« poroča iz Moravske Ostrove: Včeraj je bila v Bohuminu konferenca nemških socialnih demokratov iz ostrovskega ;:\ tesinskega okoliša. Sklenili so. da je tešfnsko vprašanje sicer krajevna zadeva, kljub temu pa da je celokupno državnega značaja In da se mora torej rešiti v sporazumu z ostalimi nemškimi socialnimi demokrati. Vsled tega bodo prosili predsedni-štvo nemške socialne demokracije v Čehoslovaški republiki, naj skliče čimprej sejo strankinega načelstva v Toplice, kamor bodo prišli tudi tešin-ski delegati. Pri tem posvetovanju se bo najbrže končnoveljavno sklepalo o stališču tešinske nemške socialne demokracije. Krmn fconferenra. Mirovna pogodba ratificirana v Fr^ic!?!. LDU. Berlin, 23. scpt. (CTU.) Kakor se poroča iz Lvona je francoska poslanska zbornica danes ratificirnia versaillesko mirovno pogodbo. Amerika ratificira mirovno pogodbo. LDU. B e 1 m a r, 23. septembra. (DKU. — Brezžično.) Podpredsednik Zedinjenih držav Marshal je v nekem govoru v Atlantic Citv rekel, da se bosta mirovna pogodba m zveza narodov soelasno z nebistvenimi pridržki ratificirali. — Proces proti Viljemu. LDU. London, 22. septembra. (Dun. KU.) Generalni državni pravdnik sir Gordon Ho var le poročilo o procesu proti bivšemu nemškemu cesarju izgotovjl in predložil vrhovnemu svetu. Iz flvstrne, Madlarske, Nemčije, Turške. — Obupen položaj na Dunaju. LDU. Dunaj. 23. septembra. (Dun. KU.) »Ar-beiter Ztg.« prinaša izvestilo državnega urada za javna dela o premogovni stiski. Položaj je trajno resen in pripušča najhujšo bojazen, da ni upanja na izboljšanje. Južna železnica danes ni mogla spraviti na Dunal deset vlakov živil. Tudi v najugodnejšem primeru, ako bi Antanta takoj pomagala, se ne more pred enim tednom misliti na to, da bi se odpravile ostre odredbe glede štedenia s kurivom. Ravnotako tužno se glasijo vesti, ki so Jih včeraj izdali v mestni hiši. Položaj dunajskega mesta se je prej poslabšal kakor zboljšal. Cestna železnica je snoči komaj zvozila na trge živila, ki so došla na kolodvore. Konfiskacija živil na Madžarskem. LDU. Budimpešta. 23. septembra. (DKU.) OKU objavlja uradno odredbo, katera zaplenja letošnjo žetev pšenice, rži. prosa, ajde in ječmena. Osebna količina je odmerjena tako visoko, kakor lansko leto in sicer za producente nad 15. let na mesec 20 kg žita, pod 15 leti in za rodbinske člane producentov 16 kilogramov, za druge osebe pa 7*2 kg moke, oziroma 11 kg žita. Žito se sme prodajati samo prevzemnim organom družbe za vojne produkte. Razmerja mletja se z ozirom tehnično opravo mlinov določa med 75 in rala Badoglia. Posvetovanju je predsedoval Nitti in so bili navzoči generala Diaz in Arabricci, admiral Sechi in poslanec de Vitto. Zatem je spre-jef min. predsednik generala Piccio-na, poveljnika vojnega zbora v Rimu, s katerim je razpravljal o nedavnih demonstracijah, pri katerih je sodelovalo tudi vojaštvo. — V Rim je došel admiral Cagni ter poročal Nittju o pravem položaju na Reki. — V soboto je bilo v Rimu važno ministrsko posvetovanje, kateremu so prisostvovali vsi ministri. Tittoni je poročal o delu italijanske delegacije v Parizu in dal podatke o točnem položaju italijanskih mej ter opravičeval zakasnitev rešitve jadranskera vprašanja. Tittoni bo še poročal v prihodnji seji. Socialisti proti reški pustolovščini LDU. Milan, 22."septembra. Oficijelna socialistična stranka je objavila oster minjfest proti reškemu podvzetju. v katerem, kakor naerlaša, vidi nevarnost za mir. Proglas obsega tudi odkrit priziv do upora, kajti med drugim naglasa delavcem, bodisi civilnim, ali vojaškim, da ona dis-jl"lina, ki ne brani pustolovcem izvrševati njih nakane, ne sme zabranje-vati niti proletarcem, da nastopajo po svojem prepričanju in kakor veleva njih interes. S Koroškega. ~~ Na taboru v Ločah, v nedeljo 28. septembra spregovori ves Rož in vsa Koroška, da hoče k svoji materi Jugoslaviji. Ura odločitve je že bila! Strnimo se, da slovesno prisežemo pod milim nebom pred vsem svetom, pred Pravičnim, ki kraljuje nad nami, da hočemo vsi, ki nas je rodila In dojila slovenska mati, braniti z ognjem v srcu in z mečem v roki to zemljo, ki je od nekdaj naša, proti vsakomur, ki bi iztegoval roke po nji! — Povračilo poneverjenega zneska 40.468 K oškodovancem v občini Vovbre na Korošcem. Občinski tajnik občine Vovbre Franc Vovk je pobral od kmetov v ti občini v celem 40.468 K pod pretvezo, da ima nalog jih zamenjati z jugoslovanskim denarjem in z denarjem pobegnil ter se ga s tiralico in pp policijskih agentih zasleduje. Oškodovancem se je dovolilo povračilo cele poneverjene svote 40.468 K s pridržkom pravice regresa za slučaj, da se imenovanega zaloti in se mu vsaj del ugrabljenega denarja odvzame. Tabor v Ločah. Obiskovalcem tabora je dovoljena polovična vozna cena za vožnjo s posebnimi vlaki dne 28. septembra. Udeležile se ga v veličastnem številu! — Odškodnine za rekvizicije. Vsi oni, katerim je vojaštvo ob ofenzivnem pohodu srbske vojske v letu 1918 rekviriralo v svrho vzdrževanja vojske kake predmete ali živila, naj vlože ■ s tozadevnimi dokazil! opremljene prošnje za odškodnino pri polkovni okrožni komandi (vojno dopolnilno poveljstvo) do vštetega 1. oktobra 1919. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. — Akctfa za povzdigo čebelarstva na Koroškem. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani namerava za tekočo jesen večjo akcijo za po-vzdigo čebelarstva na Koroškem. Akcija bo obstojala v tem, da se organizirajo slovenski koroški čebelarji v 15 čebelarskih podružnicah, ki bi se priklopile slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani, da se prirede čebelarski shodi, potovalna predavanja, v večjih krajih, dvodnevni čebelarski tečaji in da se dožene in eventuelno povrne škodo, ki so jo imol? slovenski koroški čebelarii no-vodom r»err?1r^ ofenzive v maju t. 1. 80^ itairio. Posvetovanje itaffianskih državnikov. LDU. Rim, 23. septembra. (DKU.) »Agenzia Štefani« poroča: Z dekretom od 22. t. m. je bilo sklicanje zbornice preloženo na 27. t m. Na kraljevo željo je ministrski predsednik na 25. t. m. sklical v kraljevo palačo predsednika zbornice in senata in može, ki so stali na čelu vlade, dalje vodje strank in šefa vojske ter mornarice, da se posvetujejo o položaju. Tittoniievo poročilo o italijanskih mejah. LDU. Split, 23. septembra. (DDU.) »Tribuna« javlja: V palači Braschi je bilo posvetovanje z ozirom na najnovejše vesti o re-jOuh dogodkih in o odredbah gene- -r? -r. Mim MMm Snsza 1. Ljubljana, 23. sept. 1919. 20. i 21. ov. meseca održavana je ovde prva sednica Sokolskega Saveza SHS. Sednicu je otvorio br. dr. Ivan O r a ž e n starešina Saveza. Prisutni su sednici Saveza: dr. Lazar Car, dr. Lazo P o p o v i č, dr. Riko F u x, dr. S. B u d i s a v 1 j.e-v i č, Ante M a 1 o v i č, Toša Janja-riin, Franta Sušnić, Dušan B o g n o v i ć , Mika Kova-č e v i č, Franta H o f m a n, Stane Vidmar, dr. B e r c e, Bogumil K a j z e 1 j, Eng. Q a n g 1. — Sednica je održana u prostorijama Slov. Sok. Zveze, koja je 21. ov. m. priredila »Sokolski dan« kao slet Slov. Sok. Zv. Savez je resio ova važna pitanja: Primila se nova pravila Sok. Savez SHS. Društva i župe pozvat če se posebnim naputkom, da provedu u najkraće vreme reformo u društvima na osnovom zaključaka Sok. Sabora u Novem Sadu. Rešeno je financialno pitanje saveza i omogućeni prvi veliki početci u stvarjanju jedinstvene sokolske or- secu janmr prednjač SHS, koji Izdat će : god. 1920. ganizacije. Izabran je gospodarstveni odbor, koji ima se najkrače vreme, da reši pitanje zajedničkih kroja, od-znaka itd. Izabran je br. Eng. Gangl predsednikom prosvetno kulturnog odeljenja Saveza. Glavnim urednikom »Sokol. Glasnika« izabran je dr. Laza Popov: P četkom 1920 v me-ržat će se veliki ^okolskega Saveza ajati 6—8 nedelja, bolski Kalendar« za v idejni i tehnički rad Saveza, srne, da bude samo u pravcu nar. ujedinjenja. Dosadašnji Savezi imadu u tom pravu, da rade i ne smiju poduzimati ništa što neide u korist Sokl. ujedinjenja. Tehnički odbor koji se sastaja 22. i 23. ov. mes. imade, da odmah izda najpotrebneje vedi za zajedničku komandu. Rešeno je pitanje sedišta župa. Pojedinim sok. društvima, gde se misli, da bude sedište župa, poslat će se privremeni nacrt »Organizacija župa«, koji imadu poslati mišljenje u tome. Jugoslovansko Sokolstvo su-delava kao celina na sletu u Pragu 1920 sa posebnom simboličnom točkom. U koliko sokolski rad dozovoli i praškim vežbama. Kod dolaska Nj. Vel. prestolonaslednika Aleksandra u Ljubljano i u Zagreb, sudelovat će Sokolski Savez SHS, koji će za tu svrhu četu Sokolova u broju od 500. Izdat će se proglas na narod i štampu u pogledu Sokolstva. Dosadašnji list slovenačkog pomlad-ka »Sokolić« postaje organom sokolskog pomladka SHS. Rešeno je još mnogo tekućih stvari. Sledeča sednica Saveza držat če se za mesec dana. Sokolska društva v Ljubljani poživljamo, da se udeleže v kar največjem številu pogreba umetnika Ig. Borštnika, ki se vrši jutri ob 4. popoldne. Zbiramo se ob V«4. popoldne v Narodnem domu. Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Tabor v Ločah na Koroškem. Pozi vb* amo vse brate in sestre, da se udeleže v kar največjem številu ljudskega tabora v Ločah v nedeljo, dne 28. septembra. Zaeno se vrši tam javna telovadba Sokolstva. Natančnejše informacije dobe društva pri svojih župah. Iz Ljubljane odhajamo s posebnim vlakom, ki vozi v nedeljo zjutraj. Cas še objavimo. Vozne cene znižane. Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Sokolski Savez SHS potrebuje dobro pisarniško moč, ki je zmožna strojepisja in korespondence. Bratje in sestre, ki reflc1 tirajo na to službo, naj vlože prošnje do l. oktobra L L na Sokolski Savez SHS, Ljubljana. Bratje in sestre, ki so zmožni srbo - hrvaščine, imajo prednost. Plača po dogovoru. Žensko telovadno društvo v Ljuhlfani naznanja, da se vrši na-daljno vpisovanje v petek, dne 26. t. m. od 5. do 6. ure popoldne v telovadnici na »Vadnici«. Ustanovitev »Sokola« v Oplotnicl. Tudi sem ob vznožje zelenega Pohorja se je zaletel sokol, tudi tukaj bode gnezdil in gojil svoje mlade. Dne 21. septembra se je ustanovil tukaj Sokol. Zanimanje je bilo veliko. Seveda brez hujskanja ne gre, mnogo ljudi imamo tukaj, ki delovanje Sokola še videli niso, pa hujskajo, da je to brezversko društvo. Odbor bo imel silno težavno delo zaradi orodja in telovadnice, posebno ker ljudje še ne spoznavajo pomena društva. V odbor sta izvoljena: Fran Petelinšek kot starosta in učitelj Srečko Vittori kot načelnik. Krasno izvedene razglednice z zleta Ljubljanske Sokolske Župe na VI- j ču (plesi. Naprej itd.) se dobe v Na-rodni knjigarni po 2 K 40 vin. komad, j Dnevne vesti. — Regent Aleksander v Sloveniil. Deželna vlada za Slovenijo je dobila od ministrstva notranjih del v Beogradu ofjcijalno poročilo, da prispe regent prestolonaslednik Aleksander dne 13. oktobra v Slovenijo in da se bo mudil | na Slovenskem tri dni. Kol'kor smo obveščeni, bo prestolonaslednik posetil tudi Maribor. V Ljubljani bo regent sprejemal deputacije javnih uradov, korporacij in društev^ Svečanostnega sprejema se predvsem udeleži nase So- j kolstvo. Priprave za čim najsiiajneši j sprejem prvega narodnega vladarja so v polnem teku. — Iz uredništva. Vest hrvatskih listov, ki jo je posnel tudi današnji »Slovenec«, da prevzame glavno uredništvo našega Usta župan dr. Ivan Tavčar, ne odgovarja resnici. — Medicinski fondi. Osnovala se je upravna komisija medicinskih fondov. V upravno komisijo so Imenovani kot zastopnik deželne vlade dr. Ivan Karlin za poverjeništvo za uk in bogočastje, dr. Bogdan Žužek za poverjeništvo za socijalno skrb in dr. Lovro Bogataj, okrajni komisar pri predsedstvu. Vlada prispeva 200.000 kron za medicinske fonde. — Nadomestilo za učne knflge. Da se stari avstrijski duh prejkoprej izžene iz našega svdta in da se vzgoji naša mladina v jugoslovanskem duhu, je sklenilo slovensko učkeijstvo, da se ne poslužuje y pri- hodnje več starih avstrijskih učnih knjig. Ker pa novih ni mogoče takoj prirediti, bo izhajal v tekočem šolskem letu in po potrebi tudi še dalje »Šolski list«, ki bo na ljudskih šolah nadomeščal dosedanja berila. Ta list bo izš?! štirikrat na leto v treh izda-njih. t j za nižjo, srednjo in višjo stopu] Vsak list bo obsegal ono učn ;io, ki se naj obravnava na dot: nnji jeseni, pozimi, spomla- di in L Da ne bodo imeli starši nei ' izdatkov, jih s tem opo- zar i naj ne kupujejo »Beril«, ki s dosedaj po ljudskih šolah v rabi, k naj naroče za svoje otroke »S i list«. Glede načina nabave in plačevanji dobi vsakdo natančnejših podatkov pri učitelju svojega otroka. V rabi pa ostanejo še Računice in za začetnike »Moje prvo berilo«. Meščanska šola v Ribnici. Pišejo nam: Dne 12. junija 1919 se je vršila v Sodražici enketa v ustanovitvi šol. ki so potrebne v kočevskem političnem okraju. Udeležili so se je: poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek, ravnatelj šubic. okr. glavar dr. Ogrin, šolski nadzornik Novak, bivši dež. poslanec Skulj in zastopniki občin. Sklenila se je ustanovitev meščanske šole v Ribnici, vzorne delavnice v Sodražici In realne nižje gimnazije v Kočevju (vsaj načelno). Zadeva o ustanovitvi meščanske šole v Ribnici je že več let stara, in se je okrajni šolski svet v Kočevju tudi letos ponovno za to zavzel in sicer že del j časa pred 12. junijem 1919. Pritiskal je na občine, da bi se zavezale, prispevati k zgraditvi in vzdrževanju šole ter za stvarne potrebščine, te pa spričo nejasnih političnih in gospodarskih razmer take obveze nikakor niso hotele prevzeti raz ven občine Dolenja vas pri Ribnici. Dne 2. septembra 1919. pa je v Ribnico poklicanim zastopnikom občin osebno pojasnil vso stvar odposlanec višjega šolskega sveta dr. Skaberne. Nato se je občinski odbor v Ribnici zavezal k prispevanju. Kakor je že prej okr. Šolski svet ustanovitev meščanske šole v Ribnici na vso moč pospeševal in o tem obširno poročal na višji šolski svet. — Ni res torej, da bi ležal kak akt pri šolskem nadzorniku Novaku nerešen, ali da bi bil on ustanovitev te meščanske šole preprečeval — tako se je obrnil dne/5. septembra 1919 predsednik okr. Šolskega sveta še enkrat na vsa županstva ribniškega sodnega okraja razven Rabnica in Dolenja vas, da vplivajo na občinske odbore, da vsai zdaj sorejemejo enako obvezo, kakor občina Ribnica. Toliko v pojasnilo z ozirom na notico v tem listu z dne 13. septembra 1919. pri-občeno pod naslovom: Iz Ribnice. Kai je z ameriško obleko? Prihaja jesen: otroci bodo morali v šolo In polne težkih skrbi se vprašujemo vzlasti matere - vdove: v kaj bomo oblekle našo deco? Velikodušni Amerikanci so še pred meseci poslali nekaj obleke in obuval, toda o kaki razdelitvi vsaj javnost do danes še ni ničesar čula. Vsekakor bi bilo pravično in v zlislu darovalcev samih, ako bi se pri razdelitvi teh darov v prvi vrsti oziralo na vojne sirote. — Dijaški transport. Prav hvaležni smo gosp. dr. Rozini, ki je ožigosal v »Slov. Narodu« z dne 23. septembra postopanje železniške uprave pri prevažanju dijaških transportov iz Ljubljane v Prago, Poleg tega, da se mora naša akademska mladina obojega spola voziti v živinskih vozovih in da v vsem vlaku ni niti stranišča, je treba pribiti še nekaj zelo važnega. Vojaški transporti so vozili kuhinje s seboj, in vojaki so dobivali med vožnjo vsaj po enkrat na dan toplo hrano. Naša uboga mladina pa se mora voziti do Prage, Če gre slabo, tudi več kot teden dni. in nima ves čas med vožnjo prilike, kuniti si kaj toplega za svoj želodec. Tudi se kuhane stvari, ki si jih vzamejo seboj, v tako dolgem času pokvarila kar ima lahko silne posledice. Naposled pa pride zadnii* transport še orenozno v Prago In dijaki zamude vpisovanje. Železniška uprava naj vse to vendar uvidi in priklopi naj vagone za diiaški transport osebnemu vlaku. Toliko človekoliubja se menda vendar lahko pričakuje. — »Slavtfanskaia Zarja«. V Pragi ?e jela izhajati »Slavlianskaja Zarja«, ruskf list. ki ga Izdaja E. A. Jefimovskij in F. A. Snepp. »Stavljan skaia Zarja« fe glasilo ruskih naprednih demokratskih žfvljev, ki žive v čehoslovaški republiki, rzhaja trikrat na teden fn stane na mesec 5 K. Naročnino snrejema uprava »Slavlianske Zarje« Praha II., Vladi-slavova ulica č. 5. — Učiteljem - vojakom letnika 1886'1887. Poverjeništvo za uk in bogočastje razglaša z razpisom z dne 19. septembra 1919, št. 4485: Komanda dravske divizijske oblasti fe odredila, da se vsem čiteljem - vojakom letnika 1886/1887, ki so nameščeni na javnih šolah in zavodih, dvamesečna orožna vaja preloži do počitnic končanega prihodnjega šolskega leta. — Pukovske okružne komande izstavljajo takim prosilcem tozadevna, Sakak« dovolil nja in skrbe, da bo učiteljstvo n^^CM pilo orožno vajo po dokončanem epskem letu. — To se daje vsem prizadetim učiteljem na splošno znanje, — Ne delajte vroče krvi! Parkrat je bilo v nekaterih listih že citati, da nekateri ljudje, ki so dobili ameriško obleko in obuvalo, to prodajajo ter, da se vidi to in ono sploh na prodaj. Potrebni ljudje pa na podlagi teh notic letajo od urada do urada z očitki, češ, tald so pa dobili, ki jo prodajajo. Je že mogoče, da je kdo dobroto tudi zlorabil, a to niso še vsi. In mogoče je rabil denar še za potrebnejše bolj. kakor isti komad obleke, ki jo ie dobil in potem seveda to prodaL Znani so pa res slučaji, da ljudje prodajajo to blago. A to so jim poslali iz Amerike na njihov naslov sorodniki, torej s tem lahko razpolagajo, kakor hočejo. Znan je na pr. nek premožen posestnik, ki ima sina v Ameriki. Tudi ta je d ob H poln zaboj kave, sladkorja, 6 parov finih čevljev, 3 moške obleke in dr. Ker ima obleke in denarja sam dovolj, je to, kakor obuvalo vse prodal in Se do nizkih cenah. In nihče mu ne more zaradi tega ničesar očitati, saj je bilo vse njegova last. To naj velja v pojasnilo, listi naj bi pa ne delali namenoma ne-sporazumljenja in vroče krvi. — V špHju delajo ondotni policijski organi našim ljudem, ki potujejo v Ljutomer velike neprilike. Ne davno tega je potovala neka gospa z deco iz Ljubljane v Ljutomer. Ker ni hnela dovoljenje dravske divizije, jo organi niso pustili potovati z železnico v Ljutomer. Poslali so pač nje« kovčeg v Ljutomer, ona sama pa se je morala vrniti z deco v Maribor, da si preskrbi pri vojaški oblasti dovoljenje za pot v Ljutomer. Znano nam je, da imajo organi v Spilju naročila, naj našim ljudem .ki potujejo po železnici v Ljutomer in niso na sumu, da so tihotapci ali verižni ki, ne delajo nobenih ovir, zato se čudimo, da se ti organi ne ravnalo po tem navodilu, pač pa dajejo večinoma popolno svobodo raznim sumljivim elementom, ki se dan za dnevom docela nemoteno vozijo iz Sfjilja v Ljutomer fn vtihotapljajo živila v Avstrijo. — Tihotapska afera v Čakovcu. Te dni je zaplenila vojaško - policijska patrulja v Čakovcu vagon tekstilnega blaga v vrednosti nad 1,100.000 kron. Po vagon je prišla madžarska lokomotiva iz Keresztura, ki je bila takisto zaplenjena. Liferanti so bili ugledni možje, ki so z revolverji hoteli prisiliti orožniškega narednika, da pusti preko meje vagon ali vsaj lokomotivo, toda narednik se ni dal ustrašiti. V stvar so zapleteni: (Tu smo hoteli navesti imena, kar pa je nam zabranila vojaška cenzura. Uredništva) Govori pa se, da so za tihotapstvo vedeli tudi višji organi. Vsekakor bo preiskava, ki se je uvedla, dognala, kdo so krivci in kdo je dejansko podpiral nameravano tihotapstvo, — Ustanovitev samostojne občine Grahovo. Ustanovi se samostojna selska občina Grahovo s sedežem v Grahovem, obsegajoča celotne ka-tastralne občine Grahovo, Žerovni-ca. Obločice in Lipšejn s pridržkom, da se poprej izvrši za to potrebna ločitev skupnega premoženja in imen vine in skupnih bremen. — Visokošolcem, ki so vložili prošnje za Studiranje v Švici Ko sem pred nekaj dnevi brzojavno prosila gosp. dr. Kramerja, naj me obvesti o rešitvi vloženih prošenj, mi je došel včeraj brzojav sledeče vsebine: »Beograd, dne 20. septembra 1919. Mesta za studiranje v švici so že oddana. Glede ostalih prošenj za trgovski študij so bili interesenti ugodno rešenih prošenj od tukaj obveščeni. V poštev je prišlo le 9 prostih mest 361. — Kabinet ministra dr. Kramerja, Dr. OreL« — Brzojav je nepopolen; naj si ga vsakdo tolmači, kakor ve* in zna. — Ana Schiffrer-ieva. — Koča na Golici je zatvorjena. — Drugi dijaški transport v Prago odhaja iz Ljubljane v ponedeljek, dne 29. septembra ob 15. uri, iz Celja ob 20. uri 38 minut in pride v Maribor ob 0. uri 27 minut (vlak 814). Večji komadi prtljage se bodo oddajali skupno v en za to določen voz, in sicer dne 29. septembra od 10. dopoldne naprej na glavnem kolodvoru. Preskrbljena naj bo ta prtljaga z natančnim naslovom. — Vsi, ki ste se prijavili, pridite točno! • — Prefekta išče »Dijaški dom« v Mariboru. Prefekt ima prosto hrano in stanovanje. Plača pa se mu določi po dogovoru. Nastop takoj. Svoje dni bi se dijaki za tako udobno mesto stepii, danes pa ni, kakor čujemo, nobenih prosilcev. Tudi znamenje časa. — Na mariborskem magistratu se menda še vedno mnogo dopisuje z drugimi uradi v nemškem jeziku, dasi je Maribor že definitivno prisojen Jugoslaviji. Niti kratkega stavka »V Ljubljano« ne znajo zapisati, marveč mora biti svčt nemški »Nach Laibach!« Datirano seveda vse tudi nemško! Če nimajo tam našega državnega in uradnega jezika veščih uradnikov, naj se obrnejo v Ljubljano, kjer prav lahko dobe r vsakem oziru sposobnih činovnikov. — Prvi najzgodnejši sneg je zapadel tudi v bližnji okolici Maribora v noči od 21. na 22 .septembra. Ne le Pohorje je bilo nizko do tal Čisto pobeljeno, tudi nasproti ležeči griči okoli Sv. Križa so bili malone vsi zasneženi. Na Pohorju je proti vrhovom še drugi dan ležal sneg. To je v teh nizkih legah baje najzgodnejši sneg, s katerim se je pričela Jesen. — Slovo. Lastovko se že zbirajo in jih leta po mestu cele jate, ki se napravi] ajo na odhod v toplejše kraje — znamenje bližajoče se /ime. skrbi in strahu siromakov. Tudi \':z prireditev v letošnji sezoni, t. j. predvsem iz sprejemanja srbskih maturantov, cvetlične razstave, Petrovega dne, senerade, društvenih naprav, zlasti športnega pozrišča, novega drevoreda, razgledišč na Osojnici, nove poslovalnice poleg pošte, društvenih in medsebojnih izletov na hribe, po okolici in v prometnih avtobusih, tekem: pla-vaških, kolesarskih, čolnarskih in zlasti sijajne uspelih konjskih dirk dne 7. septembra t 1., skupin, nastopov, zlasti Sokola, pevcev, odličnih gostov, posameznih objektov v narodnih nošah, odičenih ladij, popravil, zlasti Zdraviškega doma, pristanišč in nasadov, porušenih stavb* publikacij itd., da mu vpošljejo vsaj po en izvod proti odškodnini. Društvo bi jih dalo ali povečati in pomnožiti v svojo korist in sponvn na preporodno leto na Bledu. — Odiranje naših Amerikancev. Iz zanesljivega vira so izvedeli, da so se že ukrenili potrebni koraki tako s strani naše policije, kakor tudi s strani vojaške oblasti, da se prepreči odiranje iz Amerike vtutv. rojakov. Izseljenci se takoj ob prihodu vlaka obkole od policijskih organov in vojaške oblasti ,in se tako prepreči menjavanje na postaji s strani nepoklicanih elementov. Po cestah in javnih lokalih pa preprečuje državna policija menjavanje valut ter strogo zasleduje vsako veriže-nje. Državni, kakor vojaški policiji olajšuje njen težavni posel novoustanovljena menjalnica nasproti južnemu kolodvoru, katera menjuje ob vsaki url valute po najvišjem dnevnem kurzu. — Opazovalec. Ženitovanjsko potovanje — lepa dolgo, naj bi napravila po načrtih tasta in tašče novoporočeoca- Toda ta , dva sta drugega mnenja. V n** vem domovju. čisto sama zase, hočeta uživati prve medene dneve. Tja pobegneta s kolodvora čisto na skrivaj. Ker pa znata — seve — brez siužničadi izvrstno gospodinjiti, spravita vso hišo pokonci, da, celo policija in gasilci pridejo - na pomoč. Dejanje je polno i:aj-bolj komičnih prizorov, podprtih z dobro igro glavnega igralca Arnolda Riecka. — »Mož dejanja« je tudi film izredne vsebine, da mora vsakomur ugajati. V petek zopet nov spored s krasno dramo »Rotenburžani«. — Kino Ideal._ Kulturo. Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. V sredo, dne 24. septembra zaprto (vsled smrti gospoda Borštnika). V četrtek, dne 25. septembra zaprto (vsled pogreba gospoda Borštnika). V petek, dne 26. septembra: »Dnevi našega življenja«. Abon. E. V soboto, dne 27. septembra: »Striček Vanja«. Abon. B. V nedeljo popoldne ob 3.: »Snegulčica in škratje«, izven abon. V nedeljo, dne 28. septembra zvečer: »Striček Vanja«, izven abonementa. — Opera. V sredo, dne 24. septembra: »Madame Butterily«. Abon. B. V četrtek, dne 25. septembra zaprto (vsled pogreba gospoda Borštnika). V petek, dne 26. septembra: »Postiljon iz Lonjumeau«. Abon. A. V soboto, dne 27. septembra: »Madame Butterfly«. Abn. C. V nedeljo, dne 28. septembra: »Pikova dama-, izven abon. Pevce »Glasbene Matice« vljudno prosi odbor, da se pogreba nepozabnega slovenskega umetnika Ignacija Borštnika, profesorja konservatorija »v mnogobrojnem številu udeleže in v Četrtek ob *A4. popoldne zbero pred dramskim gledališčem. — Odbor. Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skušnje se vrše za soprane vsak ponedeljek in Četrtek od 6. do 7. zvečer, za alte vsak torek in petek od 6. do 7. zvečer, za tenorje vsak torek in petek od 8. do 9. zvečer in za base vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. zvečer. — V četrtek, dne 25. septembra in petek, dne 26. septembra prve skušnje v tej seziji. Pevci in pevke, ki so se priglasili, dobe pri skušnjah spreiemnice. Odbor. — Včerajšnji koncert jugoslovanskega akademskega društva »Tomislav« iz Varaždina, je dobro uspel, kar je bilo pričakovati. Dvorana sicer ni bila nabito polna; temu je krivo vprvo ravnokar započeta gledališka sezona, v drugo pa že dolgo opaženo sološno pomanjkanje zanimanja pri občinstvu, ki je to svojo graievredno lastnost v veliki meri pokazalo napram Ličarje-vemu koncertu, ki je bil vsled tega že dvakrat preložen. Treba pa je potrditi, da je prisotno občinstvo pazljivo sledilo proizvajanju. Pevski zbor fe v prisrčnih besedah pozdravil dr. Ravnihar, ki je posebno naglašal njegove zasluge za razširjanje muzikalne kulture, pod okriljem ujedinjenja bratskih narodov. Izpadli sta vsled bolezni gdč. Ko-ščevičeve točki št. 2 (Mussorgsky: »Otroška izba«) in št. 4 (Dvorak: »Ljubavne pesmi". PavČič: Pastirica«); na-' domestil ju je zbor. Spored se je tudi sicer deloma izpremenil, čemur pa je odpomogla prekrasna izgovarjava, ki jo moramo izmed zborovih vrlin na prvem mestu poudariti. Ugaja smiselna razdelitev glasov; zelo lepo izdelan je bil osobito »p«, manj prepričevalen je bil »f«; kriva je temu morda za ta neobsežen zbor prevelika dvorana. Tenor - solo je pel gosp, cand. ing. Dragutin Domainko s prijetnim, a še ne dovolj izšolanim glasom: vendar zaključne sodbe o njem ni mogoče izreči, ker ga je bilo slišati le v malih odlomkih. Izmed predvajanih pesmi so nedvomno najbolj uspele narodne pesmi iz varaždinskega okraja, ki jih je priredil zaslužni dirigent gosp. dr. Ernest Krajanski in one iz Medjimurja po priredbi Vinko Žganca. Prve so vzbujale zanimanje vsled posebne harmonije, druge po svoji znani mehki otožno-sti. Mnogo pesmi se ie na zahtevo občinstva ponavljalo. Dirigentu je bil poklonjen venec s trobojnico v znak globoke simpatije. L. M. §. Snegulčica in škratje. Dramsko gledališče si je dalo nalog menda na migljaj naše vlade, da vprizarja in spopolnuje mladostne igre. Ker šolska vodstva nasprotujejo obisku kt-nematograMčnih predstav, je treba dati mladini drugod razvedrila in kje se nudi deci boljo uteho njihovi fantaziji, hrepenenju in znati žel jnosti nego v gledališču in v bajčnih igrah. Vprizoritev sicer že stare Snegulčl-ce in škratov v nedeljo popoldne je privabila mladega sveta v gledališče, da se je vse trlo in nebroj dece in odraslih je moralo oditi, ker niso' našli prostora. Veselje je bilo gledati, kako je naš nadebudni svet drhtajoče sledil prizoru za prizorom: občudoval slikovite scene škratov in navdušeno ploskal mladostnemu plesu in mali Metki Franketovi, katera z veliko sigurnostjo nastopa in z lahkoto premaga težke pasaže. Menda je za premiero Snegulčice nedostajalo glazbe hi se je na hitro roko vprizo-rila z precejšnimi nedostatki. ter Šele pri nedeljski predstavi je režija izpopolnila vse vrzeli premiere; glede Igre, baleta in glazbenih točk. Samo v kazaškem plesu so Še nedostatki z kostumi. Škratje so ga lomili da je bilo veselje In Snegulčica se je poglabljala v svojo igro od prizora do 1 m&X* M wa^_tornw» šopek od mladih obiskovalcev gle- | daliŠča m prav tako prvemu škratu Boju. Kraljica pa h nastopala z vso grandezo svpje lepote. Balet, gdč. Svobodova prva balerina, Špirkova in Hladkova plesale so valček par exelence. Naraščaj v kazpskem plesu . pa nam budi nado, da dobimo lasten : baletni zbor. Vprizoritev je bila toč- j na'in slikovita. V četrtek popoldne • se baje ponovi Snegulčica za mla- i dino. Nova učna knjiga, V tisku je »Splošno knjigovodstvo«, učna knji-ga za trgovske šole in privatnike, ki j jo je spisal Franjo Sič. A. Kassov.ltz - Cvijić: Vatro- j slav Lisinski u Volu Iffra. O stotoj obljetnici njegova rodjenja izdala i nagradila iz zaklade grofa Ivana N. > Draškoviča »Matica Hrvatska«. Život prvoga naše-ra komnozitora iznijela je autorica, praneeakima njegova, u vezi sa životom naših ilirskih preporodite! ia, sa živovanjem našega staroga Zagreba u prvoj polovici prošlega stolječa, s mnoštvom zanimljivih uspomena i intimnih de-taltn. Zgode su historike, ali ispripovijedane živim pripovjedačkim načinom. Prava »istina i priča««. Ilustracije (u tekstu i dvadeset u prilozima) odabrao je 1 priredio dr. Br. Senoa. Knjizi je članska cijena lf> K knjižarska cijena 18 K. Dobiva se u Matici 1 v svakoj boljoj knjižari. — Prodaja novih kadi. Šumarski odsek zemaljske vlade v Sarajevu ponuja 96 komadov popolnoma novih kadi iz mehkega lesa, pripravnih za namakanje sadja za žganje -kuho v nakup. Kadi merijo skupaj 3420 hI. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. — Ustanovitev švicarskega kooperativnega društva za izmenjavo blaga. Da se olajšalo trgovski odnošaji med §vico in inozemstvom se je ustanovilo v Bcmu švicarsko kooperativno društvo za izmenjavo blaga »Societč co-operafivc suisse par V čehange de mar-ehandises.« Gre v glavnem za namen gojiti izvoz švicarskih izdelkov proti uvozu predmetov, ki jih Švica rabi. Dopis, vsebujoč informacijo o tem društvu je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. feprM porineta sodišča. Tragedfja v Tržiču. (Posilstvo in umor nedoletne deklice.) V torek se je vršila pred ljubljansko poroto razprava proti 421etnemu, v Oberlaa pri Dunaju, roj. v Schelb-ring, Gor. Štajersko pristojnemu, ože-njenemu ključavničarju Leop. Seyd-lii. Razprava je trajala ves dan. Zaslišanih je bilo 23 prič. Mestoma so se nudili zelo dramatični prizori. — Leopold Seydl je obtožen hudodelstva posilstva in umora, ker je dne 11. julija 1919 v gozdu pri Tržiču posilil in potem s trakom za čevlje zadavil llletno deklico Milado Brejlovol — Iz vsak detajl navajajoče, težke obtožnice omenjamo, da se je obtoženec dne 11. julija ves dan klatil po Tržiču in gostilnah, da je ponujal sladkor na prodaj in da je več nedoletnih deklic nagovarjal s posebnim namenom. Popoldne je ponudil sladkor Ani Brejlovi, ženi tov. delovodje. Žena je bila zadovoljna in je rekla, da mora še preje vprašati svojega moža, ki ga je šla klicat v Kozinovo tovarno. Tudi mož Jan Brejla je bil zadovoljen in dovolil, da je odšla njegova llletna hčerka Milada z obtožencem po sladkor. Obtoženec je odšel z deklico proti Bistrici in pozneje krenil v gozd. Tu je potem izvršil nečloveško dejanje, deklico posilil rn zadavil na ta način, da jo je zadrgnil s trakom za čevlje. Po storjenem zločinu se je Seydl klatil po okoliš, gostilnah, kjer je ponujal deklici odvzeti zlati uhan, dokler ga niso drugi dan, dne 12. julija orožniki aretirali na Pivki. Obtoženec priznava umor. zanika pa odločno in vztraino vsako posilstvo. Obtoženčeva preteklost je temna, kot ključavničar se ie oženil pred vojno na Pruskem, med vojno je prišel v epi-demično bolnišnico v Ljubljano, kjer se je seznanil z neko vdovo Dolenc, katero je dne 3. decembra 1918 tudi poročil ,akoprav njegova prva žena še živi. O načinu umora pravi obtoženec, da je peljal deklico proti gozdu. Potoma mu je dejala, da nima denarja, da bi mu sladkor plačala. Nato on: »Ker nimaš denarja, da bi sladkor plačala, pa mi daj uhan!« Deklica mu je odvrnila: »Ravbar, baraba!« To ga je z jezilo, je njo prijel za krk in ji trak zadrgnil. Predsednik: »Ali ste še kaj drugega storili?« — Obtoženec glasno: »Pri moji vesti nič! Naj mi je bog priča, nisem dekletu ničesar storil!« — Potem ie žrtev vlekel v gozd. Vzel ji je uhan. — Zaslišani izvedenci: dr. Vu> čina, dr. Havina. vseučiliška docenta dr. Plečnik in dr. A. Šerko izpovedo, da so nastale poškodbe na snolovilih in na vratu neposredno pred smrtjo, ker poškodbe nosijo znake krvnih podplutb, kar je izključeno, če bi poškodbe nastale po smrti, ker srce ne odvaja več krvi. Med zaslišanjem izvedencev je prišlo do dramatičnega izbruha, ko je obtoženec krčevito in kričeče zatrjeval pri Bogu in svoji vesti svojo nedolžnost glede posilstva* Nato je bilo zaslišanih 23 prič, ki so izpovedovale vse potankosti Šeydlo-vih dejanj in potov tekom dneva 11. juliju. Povsod je govoril o sladkorju. Glavni priči: Ana in Jan lirejla, starši umorjene deklice, izpovesta obširno o vseh najmanjših okolnostih, kako jih je obtoženec zmamil in premotil. Oče Jan Brejla s trpkim, pritajenim glasom opisuje vse težke trenutke, ko so zaman iskali umorjeno hčerko. Do dramatičnega prizora je prišlo med pričo in obtožencem. Priča: »Te boli srce!« Obtoženec se izgovarja, priča mu pljune v obraz, obtoženec cinično: »To je nečisto od Vas!« — Priča s povzdig-njenim glasom: »Odškodni ne ne zahtevam, ker mi hčerke ne more vrniti! Hočem in prosim, da dobi smrt tako, kakršno je pretrpela moja hčerka!« — Ob 13. je predsednik razpravo prekinil, ob 16. se je zopet nadaljevala. Po zaslišanju prič sta podala vseučiliška docenta dr, A. Šerko in dr. Plečnik izvedeniško mnenje glede duševnega stanja obtoženčevega in njegove odgovornosti. Dr. A. Serko je v stvarnih izvajanjih poudaril, da je obtoženec, ki je storil ta bestialni čin, rojen hudodelec, duševno degeneriran, etično manj vreden Človek, da je storil svoje dejanje v popolni razsodnosti, da je torej odgovoren za svoje dejanje. Sbčno mnenje je podal dr. Plečnik. — Po zaključenju dokaznega postopanja je stavil predsednik na porotnike dve glavni vprašanji: 1. glede hudodelstva posi-ljenja in 2. glede hudodelstva umora. — Po kratkih pleydojerjih državnega pravdnika in zagovornika in reasumeju predsednika, so porotniki odgovorili na obe stavljeni vprašanji enoglasno z »da« — Predsednik nato prečita obtožencu obsodbo: »da je kriv hudodelstva posilne nečistosti po § 127 in hudodelstva prostega umora po § 134, odst. 4., ter se obsodi na smrt na vesa-Hh.« Obsojenec je mirno poslušal obsodbo ter zahteval, da se prijavi pritožba. Predsednik poroti: podpredsednik dež. sodišča I? e g a 11 y, votanta: dv. svet. A n d o 1 š e k, dež. sod. svet. L e -vičnik; državni pravdnik dr. 1. Mo- d i c: z a govora ik_d r. Jerič. _ _ Raznoterosti, * O dram! v Me3'eriingu je v zadnjem času mnogo razpravljalo nemško Časopisje, najbrže vsled tega, ker je bilo v raznih kinematografih videti filme, ki so predstavljali meyeriingško tragedijo. Mnogo izmed teh listov naglasa, da ne odgovarja resnici verzija, kakor da bi bil Rudolf izvršil samomor in ustrelil istočasno tudi baroneso Večero, To stališče zastopa tudi ma'or P. K., ki v pismu na »Marburger Zei-tung« slika dogodek, ki se je leta 1889 do igrat v Mayerlirgu v popolnoma drugačni luči. Major P. K. pravi, da je iz docela avtetičnega vira informiran, in sicer nekaj ur po tragičnem dogodku samem, da se je tragedija vršila takole: »Sin turškega veletržca B.. ki je spadal k najožjemu prijateljskemu krogu princa Rudolfa, je bil zaljubljen v baroneso Večero. Zato je skušal razbiti r>;eno razmerje s prestolonaslednikom. V to svrho je porabil to-le: Rudolf je ne glede na svoje intimne zveze z baroneso pričel ljubimkovati z mlado ženo mayerfinškega gozdarja. Da bi gozdarja odstranil, je priredil velik lov, na katerega je povabil ves svoj prijateljski krog in seveda tudi logarja samega. Gozdarju je bilo zaukazano, naj oddide v revir, ki je bil zelo oddaljen od meyer!ingškega gradu, in ukrene vse potrebno, da se bo lov mogel vršiti v najveciem obsegu. Rudolf je seveda ostal v bližini gradu in se je napotil k srozdarievi ženi. Čim je njen mož odnesel pete. Za to ljubavno afero je izvedel tudi B. ter o tem takoj obvestil baroneso, ki je takisto stanovala v Ma-verlingu. S tem je mislil Večero odvrniti od Rudolfa ter jo pridobiti za se. Dosegel je ravno nasprotno. Baronesa. ki se ie nadejala, da bo postala soproga prestolonaslednikova. Je v svoji ljubosumnosti takoj hjtela za gozdarjem, nrd zaupala tainost. Mož se je nenadoma vrnil v Maverling. Našel je vrata svojega stanovanja zaklenjena. Na njegovo trkanje se je pojavil Rudolf na vratih, držeč v rokah jahalni bič. Gozdar je tresoč se od jeze nahrulil princa, ki ie takoj navalil na logarja kri-čoč: »Prokleti pes, kako si upaš navaliti na svojega gospodarja« ter jel udrihati z bičem po gozdarjevi glavi. Gozdar je zgrabil za svojo dvocevko ter jo iz najbližje bližine nameril na Rudolfa. Puška je počila in svmčenka ie zadela princa v sence, ter mu razdrobila desno stran čepinje. Z drugo kroglo je logar izvršil samomor. Baronesa, ki je prihitela, je takisto pograbila revolver in se usmrtila. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Križu. Rodbino B. so nato izgnali Iz Avstrije. Vse sve-doke te tragedije so svečano zaprisegli, da bodo kot grob molčali, njih molčečnost pa so si odkupili s tem, da so jim zagotovili visoke dosmrtne rente.« Tako piše major P. K. In resnica? Kdo se zmeni za resnico, ki le po navadi zelo prozaična. Veliko lepša je včasih laž, katero ljudje kaj radf verjamejo že za to, ker je često polna bitfne romantike. Društvene vesti in prireditve. Cercle francais. S poukom francoskega jezika sc prične tekom meseca oktobra v kurzih, iii sicer vsakokrat ob 6. zvečer. Da pa se more določiti število vzporednic in visokost Članarine, ki pa vsekako ne bo presegala 10 K mesečno, ie odboru treba najprej vedeti število članov in članic. Prosi se torej, da vsakdo, ki sc Zeli udeleževati pouka, bodisi da ga je že lansko leto obiskoval, ali da namerava nanovo vstopiti, čim prej pismeno ali ustmeno javi svoje ime, stanovanje, eventualno značaj ter kateri kurz da želi posečatl, društvenemu predsedniku dr. V. Komnu, prof. na I. gimnaziji v Ljubljani. Članom je tudi knjižnica na razpolago, Prsotovoljno gasilno društvo v Bizoviku priredi v nedeljo, dne 28. septembra vrtno veselico v gostilniških prostorih gosp. Fr. Erbežnika p. d. pri K rž inu. Začetek ob 3. popoldne. Na pomoč! Iz Begun). (Gorenjsko.) Redki so dopisi od tu, a naj vam danes sporočim, da nas je tukajšnje gasilno društvo v tem poletju razveselilo s tremi gledališkimi predstavami, kar je za naš kraj res veliko. Se bolj pa smo bili iznenađeni Pri igrah samih. Ce prav so sami domaČi diletant je igrali, vendar so vse igre izborno izpadle. Glavne, kakor manjše vloge, so bjle vse v spretnih rokah, in ne vemo, koga bi bolje pohvalili. Tujci, katerih je bilo letos že zopet precej tu, so se izrazili kaj laskavo in dejali posebno o nekaterih igralcih daljših vlog. da bi delali čast tudi večjim odrom. Torej igralcem vsa čast, le tako naprej! Tudi dekoracije so bile kaj pri-kupljive. Vemo, da ima g. režiser mnogo posla, za to mu gre iskrena zahvala. Zahvala. Veselico 6. in 7. t m. v prid CMD. smemo smatrati za uspelo na vse strani. Cisti denarni dohodek znaša 2747 K 54 h. Složno sodelovanje in živo zanimanje za našo velevažno šolsko družbo je pobudilo moči našega mesta in uspeh je tak. da se ga veselimo. Podpisani odbor kot prireditelj Izpolnjuje prijetno dolžnost, ko se iskreno zahvaljuje za dobrovoljno sodelovanje krajevni ženski podružnici CMD, gledališkim igralcem, salonskemu orkestru in obrtnemu društvu, nadalje požrtvovalnim igralcem v blagu in denarju in naposled zavednemu narodnemu občinstvu, ki je prireditev počastilo z udeležbo v obilnem številu. Ponovna tisočera zahvala vsem, ki so pripomogli k uspehu vsak po svoje! — Odbor moške podružnice CMD. v Novem mestu. NainoveiŠa poroda. AMERIKA GLEDE REKE NE ODNEHA NITI ZA LAS! LDU Pariz, 23. septembra. (CTU) Ameriška delegacija na mirovni konferenci izjavlja, da predsednik Wilson izključuje vsakršen nov kompromis ▼ reškem vprašanju, razen ako se reško pristanišče podredi zvezi narodov. Tudi Anglija ie Francija najbrže ne bosta odnehali niti za las. ako se ne zajamči mednarodni značaj reške luke. Ameriška mirovna delegacija se boji, da bo Jugoslavija nastopila z orožjem, ako bi D* Annunzio izvršil svojo grožnjo, da požene v zrak reško pristanišče. Na ta način bi nastal položaj, iz katerega bi se utegnila razviti nova balkanska vojna. Končno izjavlja ameriška delegacija, da D* Annunzijev puč nikakor ne more vplivati na končnove-Ijavno rešitev reškega vprašanja. SPORAZUM GLEDE ST. GERMAIN-SKE POGODBE? LDU Curin, 23. septembra. (CTLT) Člani romunske mirovne delegacije v Parizu so izjavili poročevalcu lista »Petit Parisien«, da se bo v najkrajšem času dosegel za obe strani zadovoljiv sporazum glede podpisa*st germainske mirovne pogodbe* DariSa. Upravništvu našega lista je poslal: Za Ciril - Metodovo družbo Marcel Lazar iz Trsta zbirko iz Rocolja 150 K. Srčna hvala!_ _ Poizvedbe. Blizu artilerijske vojašnice na Dunajski cesti se je izgubil ruja v moški klobuk, dne 23. t. m. ob pol 4. popoldne. Pošteni najditelj naj se javi v upravništvu »Slov. Naroda«. Dobi dobro nagrado. Izgubil se Jo dne 12. septembra 12-letni deček Josip K e č 1 e r. Nosi sivo suknja črne hlače, črn klobuk, bosonog. Morebitne podatke o navedencu naj se blagovole sporočiti pri graščini Langertal pri Mariboru. Vremensko poročilo. Ttiina tad morjem 309*2 Srednji zračni tlak 73« ram Septem. || " i 1 Čas opno-Ttaja. Stanje barometra ? mm i* B tet f££^ ali pa vse skupaj, poleg glavne cc^te. Da o se tudi v najem. Več se izve v frrjovlat z deintkt M. PečnlU, .iranj. 9499 Loteči lliiaba stareJ5e8a. vzamen na stano-Uljdld, vanje in hrano. Naslov v upravništvu ..Slov. Naroda". 9510 Proda te majhna gostilna na Štajerskem v lepem kraju. Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 9468 »štirje normalni poštni vozovi in dvoje normalnih poštnin sani. Franjo Guštin, poštar v Metliki, Belokraojsko. 9459 karbid in tarhiiinn tuntlliUo razP°" ildlUiU III RulIllUlIc JIClillRc siita vsako množino tvrdka MARTIN SUMER, Konjice. 9465 Pinlni Vtrni noveJseSa sistema, dobro Lullli MIU] ohranjen se po ugodni ceni takoj proda. Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. SkH Resna trafiko ali za blaga jnicarko Veselje ima tudi do otrok. Ponudbe s pogoji na upr. Slov. Naroda pod „Resna 947> 5muNpd restavraterju. 9491 Lasne mrežice lodoat priporoča Štefan Strnoli, Ljubljani. po4 Trando stev. 1. 9355 (liki flftkfl (Herrnpilze) In fin namizni dUK |lHe krompir (Kipfler) je oddati Ponudbe sprejema J. Boilč, pošta Grab stanj, Koroško. 0425 aito ter več garnitur t.ne pnevmatike za avto sa proda. 0. Žužek, Ljaoljaoa, Sodna nI. 11 9448 Raznašalka oz. raznaialec »ast %lš& vlade se sprejme takoj. Ponudbe na tvrdko Ig. KleinmavT & Bamberg v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. 9498 TrnflVilM 1 deželnimi pridelki, špecerijo llljuflllu in delikatesami v večjem obsegu se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9458 tirn™ treznega le zanesljivega ijLl:J hlanca za konje z dobro plačo in hrano. Biti mora vajen tudi vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster, Ljubljana. Linhartova nliea 25. 9192 JefftH prodam sa svim komcletne tri »navalne sobe po dve postelje in jediino sobo tudi sa enom postelom. kakor tudi perzijsko preprogo, eno banjo, več vinskih in rivskih sodčkov in druge stvari. A' Tyira Bled 46 9381 po možnosti s substitucijsko pravico sprejme odvetnik đr. Jos. A. Tomšič v Liubljuni. 9269 Koncipijenta sprejme đr« Franjo Ros*na, odvetnik v Mari boru« 9421 -prejme se takoj pod ugodnimi pogoji samostojen knjigovodja star. moč), kateri je obenem tudi dober stenograf in samostojen kere-spondent. Pismene ponudbe je poslati pod »starejša moč** na anončno ekspedicijo AL Matelič. Ljubljana. 9165 podučuje klavir po najboljši in praktični metodi. Poizve se v Slomškovi ulici 4, I. nadstr. desno. Od 4.—5. popoldan. 9497 Oddati |e Ie?a garnitura za m b ™"| miza, kredenca, 6 stolov, velika dvoie-vratna belo lakirana omara in zelo dobro ohranjen glasovir (Mignon). Poizve se pri gosoej Artman. Sv. Jur ob jnž. žel. 9517 Licitacija V sredo, 1. oktobra t. 1. ob i), dop. bc vrši v »Špediciji Balkan* dražba 40.000—5O.0C0 kg premoga. Kupovalci se vabijo. Plača se na licu mesta. Uprava stalnog prof, slagališta dravsko div. oblasti V nedelio, dne 23, t m. pop. ob 3. prodal se bode v Črni vasi na javnf dražbi velik travnik, ki leži tik Drelse-tovsh travnikov. 9483 Ugoden ni!;up! I i Večja množina blaga ! za moške in Ženske obleke se proda na debelo in drobno. Ogleda in prodaja se pri agenturi JEŽEK v Stritarjevi ulici št. 7. lil. od 10.—12. od 2.-4. 9482 Vsako množino bokovib, Hrastovih in jel-sevih dro?oMvo sveže sekanih in tudi suhih kupi cele vagone in prosi ponudbe za 100 kg franko oddajne postaje takoj Bndolf Dergan, trgovec, Laiki trg. 942b LMftjub siv, velour, St 57, skoraj nov, RHanU, se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 9502 pSenlco, rž, oves, fižol i. t. d prodaja na debelo po ugodnih cenah. Franc Malaift, Kranj tvfovlaa • aelelnl-mi pridelki. 9311 Proda»fotoaparat ^ 6X12, leča Zeiss-Tessar 1:45. a. ai-kiš, LJatUaaa. Celevtaa e. 79/a. MfO fUmim aa dobro ohranjen Črn suknjič, FlUH S 1 zimske hlače, zimeka suknja. VpraSa se vsak dan popoldne. Naslov v upr. Slov. Naroda. 9495 li ini pnođe oi Janki ji trntnii kupnje Sever k Komp., Ljabljaoa. IlUicjd VVolfova ulica 12. 1 Dva krtjaika ptittiila takoj Ciril Iglic, Vrhnika 38. 9440 9515 I IIQIC (za ^res,°) smreVovo, IfUDJC lepo, suho, letošnje, več vagonov, je naprodaj. Ponudbe na J. „erae v Kranjski fori (dorenjsko). 945/ Iste it OK-poiličBa, siv^Ta0^ ima veselje do otrok in drugih domačih onravil. Služba stalna. Vsa oskrba v hiSi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravnfStvo slovenskega Naroda" pod .Stalaa slnžba"/*4«8. 9488 Novem mesta, v lastni oderni liiSi. obstoječe iz - 3 sob, kuhinje in pritikllne se zamenja za istotako ali pa manjše stanovanje v Ljubljani ali okolici Cenjene pismene ponudbe pod .Stanovanje 500' «440* na uprav. Slov. Naroda. :9440 Stanovanle» Sveža kupi v vsaki mnoiini in pro<,i za ponudbe eksportna trgovina Ed. Supanz Piistovi. Slov. Staje sko. 9274 SClavir se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 9501 Kupi se vsaka množina hnbovih hi hrsotovth drv bokov- oglja In tesan les. Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880 Maleiišek M., MiPibop. Napravite ponudbe za već vago cov naaatx]slh bolk kakor tudi jabolk za mošt in drugega sadja. Dalje kupujem suhe gobe in razTie druge deželne pridelke. Ponudbe pošljite na Jos. Robrman. Ptoj. 9251 KBiigovonKlDlo. ^ZSS££f me takoj tvrdka J. Bonač sin v Ljee^ Ijaai. 93091 (nroimo tU ^njigovodkinja za manu-' alllCJulc K fakturno veletrgovino. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo tega lista pod ..boljia raoč/9414'. 9414 Ilitalf i5^e stanovanje s hrano v mestn UtjOR ali okolici Ponudbe pod ^Dijak" 9489 na upravništvo .Slovenskega Na-, roda". 94&J Rfll fTTnif Pris*en' don»ač borovničar Duj IJIIlI! je najboljše sredstvo proti Srlžl. Dobi se pri veležganjarni sadja obert Dlehl. Celje. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 1 dalje. 9477 Snaloe in jedilne so&e kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike; vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega In mehkega lesa priporočata Brata Sever, zalega pohištva in tapetniška delavnica. Ljdbljana, KoUrei Vabimo na ogled. f&77 omrtpain ta ema S^mSbvS stavracijo in mesnico ali vzamem tndf človeka, kateri bi prevzel vse na svojo odgovornost Vzame se radi vdova brez otrek ki se razume voditi ta posel. Gotovine za prevzetje je potrebno od 80—100.000 kron. Vprašanja na restavrateria Srb v?onvice. W30 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij l'uc5is Selenburgova nI. fem^ro BB1 ID WŠU % «nah, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7923 Knpim več ragonov raznega sortira nega SADJA Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi FR. SIBC - KRANJ. Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh deželnih pridelkov. Svarilo. Nekateri gg. dimnikarji rujejo pri raznih strankah proti meni, češ da nimam koncesije. Ker pa sem oblastveno opravičen izvrševati svojo obrt, javljam, da bodem proti vsakemu takemu sod-nijsko nastopal. Luka Šetini, dimnikarski mojster, Velka čolnarska ntica 17. 9493 za m m Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska Žime v vseh veličinah. Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telet. 17—03. popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, z večletno prakso, slovenščine in nemščine vešča v govoru in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska se proti dobri plači sprejme za takoj ali poznejši čas. Ponudbe v slov. in nemškem jeziku s prepisi spričeval na Jeraaseh * Gerhold Maribor ob Dravi Stolni trg 2. 9265 %\ %S %\ ftit /n?..|4^ Slavnemu občinstvu da sva prevzela gostilno naznanjava Skrbela bode\a za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za m no gobrojen obisk. Itn tu M im i Goriškega Graniti prišla? Minit) 23 let star, absolvent kmetijske strokovne šole v Gradcu, s 4 letno prakso na večjih veleposestvili v žitni in travniški stroki, fsee shrtbo, katero bi mogel lakoj nastopiti; zmožen je slovenščine, hrvaščine in nemščine, gospodarskega knjigovodstva In dopisovanja. Ponudbe na urvavniStvo lega lista pod ,r'