iliduplati glasilo delovne organizacije * induplati jarše LETO XXVII. ŠT. 9, SEPTEMBER 1978 CENA 0,20 DIN Vhod v Induplati — TOZD Konfekcija Radomlje. 55-letnico tovarne bomo proslavili 16. septembra z otvoritvijo tega obrata iMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimi OB 55-LETNICI INDUPLATI IN 38-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA ČESTITAMO VSEM DELAVCEM, KI SO V TEH LETIH PRISPEVALI | K RAZVOJU TOVARNE | družbenopol. organizacije, vodstvo tovarne in uredništvo Konoplana 101111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111110' 150 let tekstilne dejavnosti na Slovenskem S primerno slovesnostjo bomo 16. septembra proslavili v Ajdovščini častitljivo obletnico Prva bombažna tekstilna tovarna na Slovenskem je bila zgrajena v Ajdovščini in začela delati leta 1828. Pri tem gre za predenje bombaža na 12.480 vretenih. Tovarno so ustanovili trgovci Minerbi, Chiozz Schnell-Griot in Marpurgo ter vanjo vložili 1.400.000 Kron kapitala. Na začetku našega stoletja je tovarna prešla v last tržaški delniški družbi, ki je osnovni kapital zvišala na 2 milijona Krom Pred začetkom prve svetovne vojne so povečali število vreten na 36.000 in tovarno vključili v Maut-nerjev tekstilni koncern. Nekaj let kasneje, leta 1837, je bila v Ljubljani ustanovljena mehanična predilnica in tkalnica na parni pogon. Osnoval jo je VVilliam Moline, ki je bil po rodu Anglež sicer pa domačin. Predilnica v tej tovarni je začela delati leta 1838 z 9852 vreteni, deset let kasneje pa tudi tkalnica s 150 mehaničnimi statvami. V tej tovarni je delalo 350 delavcev, kar je bilo za takratne prilike zelo veliko. Lastništvo tovarne je prehajalo iz rok v roke dokler ni tudi ta prešla istega leta, to je 1912, v Mautnerjev tekstilni koncern. Med prvo svetovno vojno so stroje tovarne preselili v Prebold in deloma v Litijo. Le zavoljo zgodovine tekstilne dejavnosti na Slovenskem dopolnjujemo podatek, da je ob Eolski v Preboldu začel graditi tekstilno tovarno Tržačan Ulrich že leta 1842. Štiriindvajset let pozneje je tovarna v Preboldu pogorela do tal. Leta 1870 so zgradili novo, večjo in sodobnejšo tovarno ter vanjo postavili 17.000 vreten. Ponovno je dobilo 400 delavcev zaslužek in seveda zaposlitev. Kot poprej je postal tudi tokrat lastnik tovarne Tržačan kar potrjuje, da se je kapital od proizvodnje in od trgovine, zbiral v Trstu. Vse doslej naštete tovarne pa so prej ali slej postale privesek Mautnerjevega tekstilnega koncerna. Še cela vrsta podatkov je, kdo vse so bili lastniki prvih tekstilnih tovarn na Slovenskem. Bolj zanimivo je, da se je tekstilna industrija razmahnila pod okriljem Mautnerjevega koncerna, ki se od 28. marca 1923 združi pod imenom Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. Sedež podjetja je bil v Ljubljani. Osnovna glavnica je znašala 10,000.000 dinarjev in je bila leta 1927, po valorizaciji, dvignjena na 20 milijonov dinarjev. Sledeči dogodki sodijo v novejšo zgodovino, zato bi tu končal z opisovanjem. Zanimivejši so sto let starejši dogodki, ki govore, da je bila prva suk-nar-na na Gorenjskem ustanovljena leta 1726 v vasi Selo pri Ljubljani. Tovarna je bila opremljena z modernimi stroji, na katerih so od volne do sukna izdelali vse v domačem podjetju. Leta 1729 so izdelali 11.527 metrov in kasneje že 60.264 metrov. Za petnajstkrat se je dvignilo tudi število zaposlenih, katerih je bilo na začetku le 106. Zapiski nam ohranjajo še vrsto imen in številk. Ko jih prebiram dobim vtis, da je tekstilna dejavnost bila bolj kot druge pod vplivom nekega nihanja. Dvomim, da je šlo za konjukturna obdobja. Prej bi rekel, da so bili lastniki izpostavljeni neusmiljeni konkurenci, ki je bila najmočnejša iz Češke, kjer je po mojem bila zibelka tekstilne mojstrovine. Primerjanje podatkov daje slutiti, da je vseskozi vladalo načelo finančno močnejšega. Kapital v rokah trgovcev se je obrestoval le če ni bil nikoli ogrožen. To pa pomeni, da ga je moralo biti veliko na enem mestu. Tako zasledimo v preteklosti naše stroke ime Mautner, ki je »nekaj pomenilo« vse do osvoboditve. Letošnje praznovanje obletnice tekstila v naši deželi je lepa prilika, da se stanovski tovariši srečajo in spregovorijo tudi o zgodovini jutrišnjega dne. Brez tekstila zaenkrat še ne gre in nobena napoved ne kaže, da bi to tega prišlo. Morda se bodo spremenile surovine (naravnih — rastlinskih in živalskih) je vedno manj zato so že in bodo morali tudi v prihodnje izdelovati ustrezne surovine predvsem iz odpadkov. Takšna prihodnost nas lahko opogumi, da tekstilu le še ne zvoni zadnja ura. Seveda je možno, da se bo selil, prepričan pa sem, da nikoli do kraja odselil. Vsem skupaj in nobenemu posebej v tekstilni stroki gredo ob tem čestitke. Čestitkam je treba priključiti želje za uspešno nadaljevanje te dejavnosti, za dosego še boljših proizvodnih rezultatov in za obogatitev trga z novimi izdelki, ki jih nista poznala niti včerajšnji in ne današnji dan. O. Lipovšek Tkalka Pred glavnim vhodom v Induplati — trgovina IPI je bila zgrajena L 1969 Lela 1977 je bil parkirni prostor za osebne avtomobile začasno pred južnim vhodom v tovarno S sindikalnega sestanka Po skoraj dvomesečnem počitniškem zatišju, so se koncem avgusta (25. 8.) letos sestali člani izvršnega odbora Konference osnovnih organizacij Induplati, Jarše. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve in sicer: — razgovor o organizaciji praznovanja tovarniškega praznika in načina financiranja športnih sindikalnih tekmovanj — pomoč sindikalni veselici — zadolžitve ob tradicionalnem srečanju naših upokojencev in pa v_— koordinativen pogovor o zadolžitvah izvršnih odborov osnovnih organizacij ob evidentiranju delegatov za občinski in republiški odbor ZSS in komisije ter za sodnike porotnike. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — bloki za hrano in pijačo ob praznovanju tovarn, praznika bodo razdeljeni predsednikom IO OOS, ki jih bodo razdelili vsem tistim članom svoje osnovne organizacije, ki bodo s podpisom potrdili svojo prisotnost na proslavi oz. veselici. — Vse stroške, ki bodo nastali zaradi sindikalnih športnih iger in tekmovanj v počastitev tovarniškega praznika se začasno krije iz blagajne OOS skupnih služb. ■— Ob srečanju naših upokojencev se za predviden izlet v Rakov Škocjan določi vodiče za spremstvo, ki naj bodo iz vrst aktivnih sindikalnih delavcev. Predsedniki IO OOS sestavijo predlog. — Predlagani vodiči naj bodo v pomoč pni organizaciji in poteku praznovanja 55-obletnice tovarne. — Za nudenje prve pomoči bodo naše upokojence na izletu spremljali: višja med. sestra Majda Skrinjarje-va, tov. Boža Blaškovičeva, tov. Ivica Čcsnikova in tov. Marica Jerman. Tov. Stana Hiršamova, predsednica IO OOS skupnih služb je v imenu svoje osnovne organizacije postavila na dnevni red nekaj vprašanj, na katera je odgovoril tov. Ingo Paš, vodja kadrovsko-organizac. sektorja. Odgovori so sledeči: Kontrola izhodov iz podjetja je potrebna zaradi zagotavljanja reda in delovne discipline kakor tudi varnosti in družbene zamozaščite, končno pa tudi zaradi evidence. Za zagotavljanje reda in varnosti so pooblaščeni in odgovorni pristojni organi, še posebej tudi poslovodni or-San. Odrejeni ukrepi, po katerih so izhodi v trgovino v Jaršah med malico prav tako dovoljeni le na osnovi dovolilnice in po katerih so prav tako le z dovolilnico dovoljeni izhodi s potnim nalogom ali izhodi v posamezne obrate v drugih krajih (Mengeš, Radomlje), so določeni v okviru teh pristojnosti in odgovornosti na podlagi ugotovljenih potreb. Tudi sindikat se mora zavzemati za dosledno izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja učinkovit nadzor nad vsemi izhodi iz podjetja. V zvezi z določanjem ocen ob razporeditvah delavcev je treba poudariti, da je takšno ocenjevanje možno le v primerili in pod pogoji, kot so določeni v pravilniku v osnovah in merilih za delitev srdestev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD, t. j. zlasti v primerih t. i. uvajanja v delo, začasne razporeditve (če za delavca ni ugodneje, da se mu osebni dohodek obračunava po osnovah in merilih za dela in naloge, h katerim je stalno razporejen), ugotavljanja učinka živega dela pri delih oz. nalogah, pri katerih ta učinek ni neposredno fizično merljiv, ter usposabljanja (priučevanja). Glede na navedeno seveda ni mogoče za vse razporeditve delavcev vnaprej predpisati enako oceno. Nedvomno je, da je pri razporeditvah delavcev z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na druga dela oz. naloge (za katera morajo bili strokovno in delovno usposobljeni) nesprejemljiva praksa, po kateri naj bi tem delavcem zniževali oceno izpod 100 % vrednosti sestavljenosti del oz. nalog. Delavce s takšnimi izkušnjami v takšnem primeru (če naj bi jim znižali oceno) sploh ne smemo razporejati na takšna dela oz. naloge. Vsekakor je pravilno, da o vseh razporeditvah delavcev in določitvi meril za njihove osebne dohodke v teh primerih vnaprej odločata pristojni komisiji, t. j. komisija za delovna razmerja in komisija za osebne dohodke. Seveda pa je razumljivo, da v izjemnih primerih, ko je treba hitro odločiti ali ko gre le za utemeljen posamičen primer, v skladu s samoupravnim splošnim aktom začasno odloči pooblaščen odgovorni delavec. Obe komisiji sta aktivni in je tudi prav, da o svojem delu poročata sindikatu. Opis del in nalog se pripravlja, pri čemer je treba poudariti, da je glavni koordinator tega dela ing. Jože Klešnik, šef ekon. anal. sektorja. S tem opisom del in nalog, ki je zelo zahtevna naloga in ki ga tudi ni mogoče opraviti v kratkem času, bomo v bistvu vskladili določene novosti, ki jih je prinesel razvoj, s samoupravno ureditvijo. Omeniti velja, da naša obstoječa sistematizacija in ocena del in nalog že temelji na dokaj kvalitetni analitični podlagi. Zaradi zahtevnosti in obzcžnosti je dejansko vprašljivo, ali bomo uspeli to nalogo v celoti dovršiti do konca tega leta. Vsekakor pa je v danem trenutku bolj aktualno, da sc posvetimo obravnavi in oblikovanju količine, kakovosti in gospodarnosti dela, ki je bil doslej v začasni veljavi. Z osnovami in merili, ki jih določa ta pravilnik, moramo doseči kar najbolj dosledno nagrajevanje po načelu delitve po rezultatih dela. S tem bomo tudi v resnici ravnali skladno s težnjami zakona o združenem delu, ki ravno vseskozi poudarja kot osnovo za delitev sredstev za osebne dohodke, dosežene rezultate dela. Dokončen predlog tega pravilnika bi morali vsekakor obravnavati in potem sprejeti še ta mesec, seveda na podlagi predhodne obravnave analize o dosedanji uporabi tega pravilnika, ko je bil v začasni veljavi. Glavni koordinator dela na tem področju je ing. Franc Jeraj, šef tehničnega sektorja. Oblikovanje dokončnega predloga pravilnika in njegova obravnava bosta morala biti zasnovana s kar najširšim sodelovanjem vseh prizadetih delavcev. Osebni dohodki niso bili povišani predvsem z ozirom na podražitve, marveč kot je bilo tudi pojasnjeno v razgovoru s tov. dirketorjem, objavljen v predhodni številki Konoplana, predvsem z ozirom na predvideni boljši izkoristek delovnega časa, bolj kvalitetno delo, t. j. skratka, boljše delovne rezultate in nazadnje tudi kot rahlo nadomestilo za povečane prispevke in dajatve, ki pa jih tudi pro-ccntualno plačujemo iz naših osebnih dohodkov. Pri tem je treba še poudariti, da je oblikovanje osebnih dohodkov seveda možno le v skladu z osnovami in merili, kot so določene v našem pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD — in na noben drug način. Eden od načinov ugotavljanja osebnih dohodkov, predviden s tem pravilnikom, pa temelji na oblikovanju vrednosti točke. Oblikovanje osebnih dohodkov, ki je bilo izvedeno na tej osnovi, je tedaj v skladu z določili samoupravnega splošnega akta. ZASEDANJA KOMISIJ ZA DELOVNA RAZMERJA V avgustu so zasedale komisije za delovna razmerja TOZD in DSSS, ki so obravnavale tekočo problematiko kot so vstopi in izstopi delavcev, štipendiranje, premestitve in podobno. Člani komisij so se najdlje ustavili ob problemu sporazumne prekinitve delovnega razmerja (izstop na lastno željo po dogovoru s TOZD oz. DSSS). Pri tem so sprejeli SKLEP: Prenehanje delovnega razmerja delavcev na osnovi njihove lastne želje praviloma ni možno brez predpisanega odpovednega roka. Zoper tistega, ki bi samovoljno prenehal z delom, bo sprožen postopek zaradi kršitve obveznosti, prav tako pa tudi postopek za povračilo škode, ki jo je s takim ravnanjem povzročil TOZD. Opomba: Po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima delavec po nastopu razloga za prenehanje lastnosti delavca pravico in obveznost ostati na delu določen čas, in E sicer: delavci do 5 let delovne dobe 30 dni; delavci nad 5—15 let del. dobe 2 meseca; delavci nad 15—30 let delovne dobe 3 mesece; delavci nad 30 let delovne dobe 4 mesece. Delavcem, ki delajo na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji, se k roku prišteje še 1 mesec. rezervirano za mlade Mladi na Triglavu Letos mineva 200 let, ko je človeška noga prvič stopila na najvišji vrh naše domovine. Tudi mi mladi iz naše DO smo se odločili, da proslavimo to obetnico in se podamo na Triglav. V petek, 18. avgusta smo se v popoldanskih urah odpeljali iz Ljubljane proti Gorenjski. Komaj smo pustili za seboj mesto in nekaj strnjenih naselij, že smo se sprostili v prijetnem klepetu in smehu. Kdaj pa kdaj se nam je pogled za trenutek zazrl skozi okno v naravo, ki je postajala čedalje lepša, bolj sveža v poznem popoldanskem zatonu. Nismo mogli verjeti, da smo že v Mojstrani — na cilju. Izstopili smo, posedli po klopeh in čakali naslednji avtobus. Ko smo tako sedeli, poslušali šale in se prijetno zabavali, nam je nekdo povedal, da avtobusa ne bo. Za trenutek nam je nasmešek sreče splahnel z obraza, kajti temnilo se je že, in večerni piš se je prijetno poigraval z našimi lasmi. V hipu smo vzeli pot pod noge in se podali proti Vratom. Pot, ki je ni bilo konca, se je vila med gozdovi, ob potoku, ki nam je prijetno žuborel, mimo slapa Perič-nika do Aljaževega doma. Tam smo prenočili. Vsa ležišča so bila polna, zato smo polegli po tleh, stolih in mizah. V jutranjem svitu je pršel droban dež in počakali smo boljšega vremena. Kazalec na uri se je že krepko premaknil preko osme ure, ko smo zapustili Vrata in se po mokrem listju med drevesi začeli vzpenjati po Tominškovi poti. Kmalu smo prišli med skale. Pot, ki smo si jo izbrali, ni bila nič prijetna. Našo varnost pa je še oteževala gosta megla, ki nam je skazila razgled. Na višini 1900 m pa so sončni žarki razpršili meglo in obsijali vse vrhove gora. V daljavi se je na vrhu severne stene Triglava zableščal Aljažev stolp. Po dolgi hoji, ki je bila bolj plezanje, smo preko snežnih zaplat, ki so nam zelo otežkočale vzpon, prišli na Kredarico. Sedeli smo za mizo v Triglavskem domu, kjer nam je bilo prijteno toplo, zunaj pa je pihal mrzel veter. Polnih novih moči smo se povzpeli proti vrhu. Ljudi je bilo veliko, da je bila hoja mnogo težja, saj smo se nenehno srečevali in umikali. Počasi in previdno smo se vzpenjali in končno osvojili vrh. Kako enkratno doživetje za vse, ki so bili prvič pa tudi za tiste, ki so že kdaj bili na Triglavu! Takrat ima človek tako lep občutek, da si želi spet takega doživetja. Spustili smo se po skalah in preko melišča prišli na potko, ki nas je vodila v Tržaško kočo na Doliču. In zopet stara pesem! Ljudi je toliko, da se še usesti nismo mogli. Pa vendar se je nekaj klopi spraznilo in tudi tla so bila prosta. Tako smo se vsaj malo spočili. Snežna odeja je škripala pod našimi nogami, ko smo v jutranjem svitu nedeljskega dne hiteli naprej. Zazrli smo se na vzhodno stran gora. Kako lepo je videti vzhajajoče sonce! Tanka rdeča črta je obrobila obronke gora in se vedno bolj širila in svetila, ko se je nena- doma med vrhovi prikazalo sonce in na nas poslalo prve žarke. Pred nami je za skalami tonila bleda luna. Z občutki čudovite lepote smo se bližali Sedmerim jezerom. In spet smo doživeli nekaj lepega: na vzpetinah so se pasli gamsi! Ko smo tako ogledovali gorski svet, nam je pot do koče pri Sedmerih jezerih hitro minila. Posedli smo in se malo podprli, da smo lažje nadeljevali hojo. Skozi Komarčo smo se strmo in hitro spuščali po ozki potki proti izviru slapa Savice in od tam v dolino v Bohinj. Polni lepih doživetij smo se natrpali v avtobus in se odpeljali proti domu, kjer se nam je prilegel prijeten počitek v mehki postelji. Bilo je lepo, saj nam je bilo tudi vreme naklonjeno. A žal — tako kot vedno — se tudi tokrat niso vsi, ki so bili prijavljeni, udeležili pohoda. Za vnaprej pa vabimo še druge člane naše DO naj se nam pridružijo in videli bodo, kako prijetno je hoditi v gore, ki v sebi hranijo tolike neprecenljive lepote, nam pa puščajo nepozabna doživetja. Marinka Grošelj NESREČE PRI DELU V AVGUSTU V mesecu avgustu so bile štiri lažje nesreče pri delu. Prva je bila v vzdrževanju, kjer se je Bakan Franc pri popravilu stola z dletom vrezal v levo roko. Vzrok poškodbe je v nepravilnem načinu dela. Z dletom je rezal proti sebi, namesto od sebe. Druga nesreča je bila pri mikalniku, kjer se je Drčar Marjan ponesrečil in si poškodoval kazalec leve roke. Do nesreče je prišlo, ko je bil stroj že izključen, vendar še ni miroval in je z roko segel do bobna na katerem je sekirica, ki mu je odrgnila kožo. Tretjo nesrečo je imela Strnad Daniela na raztezalki, ko je vpenjavala trak v odprtino, skozi katero potuje trak v lonec. Zaradi neprimernega načina opravljanja dela jo je prijel valjček za noht na kazalcu leve roke in ga potegnil s prsta. Četrta nesreča je bila v adjustirni, kjer je Peterka Ivo z ročnim baterijskim viličarjem pripeljal blago. Zaradi zatrpanosti manipulativnega prostora in zaradi nepazljivosti pri svojem delu je s spodnjim delom vozila zadel tov. Šimenc Ivanko v peto desne noge in jo obdrgnil — udaril. Tov. Simenčeva ga ni mogla opaziti, ker je stala s hrbtom obrnjena proti njemu, zato se ni mogla pravočasno umakniti. Var. ing. Brane Z. Pri Aljaževem stolpu rezervirano za mlade Par besed pred praznikom Mislim, da nikjer v svetu niso naredili toliko s prostovoljnim delom kot prav v naši državi. Ves delovni narod — starejši in mladina so po vojni z največjim elanom obnavljali domovino, gradili železnice ceste, stanovanja, tovarne ... in druge objekte. Vsak od naših staršev je bil vsaj enkrat v delovni brigadi in nihče ni vprašal, kakšno bo plačilo za to delo. Vsi so namreč videli svoj cilj. Gradili so, da bi njihovi otroci živeli v toplih in suhih domovih, da bi hodili v sodobne šole, skratka preskrbeti so nam želeli lepšo prihodnost. Kljub temu, da je primanjkovalo sredstev, je obnova hitro napredovala, saj danes po tridesetih letih lahko rečemo, da je domovina v glavnem obnovljena. Vendar udarniškega dela še ni konec. Za lopato je sedaj prav tako intenzivno prijela mladina. Vzgojeni smo v socialističnem in komunističnem duhu, zavedamo se, da naša domovina ne sme ostati na istem nivoju, ampak se mora ves čas razvijati. S prostovoljnim delom pomagamo predvsem še nerazvitim ali pa zaradi naravnih katastrof prizadetim področjem. V najožjem, a zelo pomembnem deležu pa se prostovoljno udarniško delo, katerega nosilec je vedno mladina, kaže znotraj delovne organizacije. Pred 20.—30. leti so bili danes že starejši delavci še mladinci in so, kot pravijo, ogromno udarniško delali. Pa tudi sedaj je za mladino še dovolj dela, ki ga včasih manj včasih bolj številčno in uspešno opravi. Tudi mladinci v naši delovni organizaciji ne odstopamo od takšne zavesti. Pred nedavnim je lepo uspela delovna akcija, kjer nas je precej sodelovalo. Tistim, ki se nam tokrat zaradi subjektivnih vzrokov niso pridružili, pa naj bomo zgled za prihodnje delo. Vsi se zavedamo, da vsaka ura solidarnega dela predstavlja prihranjeni dinar in s tem tudi boljši finančni rezultat. Kot nagrada za opravljeno in stimulacija za nadaljne delo pa seveda besedica zahvale ali priznanja ne bi bila odveč. Na koncu naj poprosim vse naše mladince, da bi se v naslednjem obdobju še bolj množično in zagnano udeleževali delovnih akcij in sodelovali v programu in pripravah za proslavo ob 55. letnici obstoja naše delovne organizacije. Mladinka Bernarda Pavlič Optimizem vzpodbuja Janez Cerar, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Induplati, Jarše je povedal: Ko so me izvolili za predsednika koordinacijskega sveta sem bil kar malo presenečen. V tovarni sem namreč šele od septembra 1977 in nimam nobenih izkušenj kot funkcionar. V delo me uvaja sekretarka koordinacijskega sveta, ki ima več izkušenj, saj aktivno deluje v ZSMS že drugo mandatno dobo. Po programski in volilni konferenci smo se dvakrat sestali in sprejemali konkretne naloge iz programa. V načrtu imamo boljše povezovanje z našima novima osnovnima organizacijama ZSMS v Pečah in Mokronogu. V času po volilni konferenci smo nekateri obiskali mladinke v Pečah in obljubile so, da se bodo udeležile skupnih delovnih akcij v tovarni. Poleg delovnih akcij namerevamo aktivneje poprijeti športnorekreacijske dejavnosti in še bolj sodelovati pri samoupravljanju v tovarni. V avgustu smo organizirali planinski pohod na Triglav, ki se ga je udeležilo poleg naših članov še nekaj zunanjih. Radi bomo tudi pomagali in sodelovali ob praznovanju tovarniškega praznika — 17. septembra — tako pri udeležbi na športnih prireditvah kot tudi pri delu. Vsekakor imamo več dobrih predlogov, o katerih je treba še dokončno sklepati. Zlasti pa se bomo potrudili, da pri svojih akcijah in pri svojem delovanju na vseh področjih ne bomo tako osamljeni kot smo bili prejšnja leta. Mislim, da se bomo morali veliko bolj povezovati z osnovnimi organizacijami sindikata in skupno reševati naloge. Upam, da bodo pri tem pokazali dovolj posluha sindikat in ZK pa tudi druge družbenopolitične organizacije kot tudi vodilni. Trudil se bom po svojih močeh, da bo naše delo zaživelo in da bo bolj kot doslej čutiti prisotnost mladincev v naši delovni organizaciji. V 'prvih vrdicol h t/ois V&e. prOtv l&po pozoJr&v Ij tivzi iz 3eiriie. . preživif£tvri i/O/Ci‘ile. VlollvH cLa UOi*l pr c. .Še. vieoUn riohro soj sit ZlKO.ll I zlet . VI jOZ UOkVl ll/Vl uspeUo še t ti pKe j g V°I"L fcldc viiOolcn^e. - - 1 ... Ki \ Spuščamo se DOPISUJTE V SVOJE GLASILO B— :• • "V V ' ■ F h ° 05- O • < £ rj a- uj "«zzi o S -ti iHn ssSjž £ f > FE § E l2 < 9 aSasl^ St ^ sj 21 OŠ ■ g" is ,>/ 1§1 Ji I "Z-UAMtA Ku^-eScm HOXOV3€V AL.llB.VLA LUILA MOVtM HSVtU scstmil: PLAHUTNIK. ItVAtL D€L0VMA OO&ATHt AVTOMOb- SUJVtUVLl STA«UQH\*- VU StbA ► tiLCDAU- ".LA K^BAULA TOVAB.MA &roB.Tue- ■=.A OBC*>3A C.tAt>%OX T6C€ SIU3LI U£UlU^LAt> OObOiU IA TlLSON^SU mou^ol |SJM VAAUOITMI OVČ3€. KJLZMO MUjOvua ouaa £aks Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)