DUHOVNI
PASTIR
Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto.
Letnik TIH. V Ljubljani, aprila 1891.	4. zrezek.
Bela nedelja.
I.	Krščanska popolnost.
Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče popolnoma.	Mat. 5, 48.
Zopet so prešli prelepi velikonočni prazniki, katerih veseli spomin Smo obhajali vso osmino preteklega tedna. Ljubeznivi Bog, kateri nam Je dal, da smo jih zopet zdravi in veseli praznovali, naj nam dodeli tu<L to milost, da bi ne šli letos zastonj memo nas, da bi jih ne Praznovali brez dušnega dobička, brez stalne dušne koristi! Veliko-n°čni prazniki so namreč neko središče vseh druzih Gospodovih praznikov. Prazniki pred veliko nočjo nas spominjajo na vse to, kar je ezus Kristus storil, da bi nam pridobil in zaslužil vse milosti, ka-r*h nam je treba v dušno zveličanje; prazniki po veliki noči pa spominjajo na vse to, kar je naš Zveličar storil v ta namen, da se mogli v d e 1 e ž i t i njegovih milosti. Prazniki pred veliko nočjo ®ani takorekoč kažejo, kako je ljubi Jezus napolnil nebeške stu-nce milosti božjih; prazniki po veliki noči pa nam kažejo, kako je 114111 vsem odprl te studence, da moremo vsi zajemati, vsi piti iz ''I1 in utolažiti dušno žejo in potrebo. — Zato tudi tako radi ime-4ujemo velikonočni čas — „čas prenovljenja“. Da, velikonočni praz-^ 1 so čas prenovljenja: to nam že kažejo cerkveni obredi in cerkvene Se. Že veliki četrtek prenavljajo škofje po škofijskih cerkvah sveta tisto sv. olje, ki se rabi pri sv. krstu v začetku življenja, tisto olJe, s katerim mazilijo mašniki bolnike ob koncu življenja; tisto ' 0lJei s katerim delijo škofje sveto birmo in mašnikovo posvečenje.
IG
Čas prenovljenja je to, ker se veliko soboto ogenj in vsa svečava prenovi: v cerkvi namreč se pogasijo vse luči in pred cerkvijo se ukreše in zakuri ogenj, ob katerem se prižgo svetilnice in druge luči po cerkvi. Čas prenovljenja je to, ker se veliko soboto prenavlja tudi krstna voda, s katero deli sv. cerkev duhovno življenje in odpira pravico do studenca vseh druzih milosti, katere deli sveta cerkev svojin1 otrokom. Prav posebno pa se mora imenovati to čas prenovljenja, ker o velikonočnem času mora sleherni kristijan obnoviti svoje srce z vredno in dobro spovedjo. Ako so nekdaj aposteljni povsod oznano-vali vstajenje Kristusovo, rekoč: „Mi smo priče Kristusovega vstajenja", smemo tudi mi mašniki veselo klicati: „Mi smo priče vstajenja toliko in toliko skesanih spokornikov; videli smo dolge vrste grešnikov, kateri so zapustili staro grešno življenje in vstali k novem« življenju milosti in pravice; videli smo dolge vrste pravičnih, kateri so pri spovedi očistili svoje dobro srce tudi malih grehov in madežev ter vstali k novemu življenju pravičnosti in popolnosti." Da, kakor so pri judih pred velikonočjo pospravili ves stari kvas, ker so imeli med velikonočnimi prazniki ves teden le opresne kruhe, tako morajo tudi kristijani ob velikonočnem času postrgati stari kvas grehov in napak ter pričeti novo življenje. Zato piše sv. apostelj Pavel: Bratje, p°' strgajte stari kvas, da boste novo testo . . . Obhajajmo veliko noč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, marveč v opresnih kruhih čistosti in resnice. (Kor. 5, 7—8.)
Toda kaj bi nam pomagalo vstati iz groba greha, ako bi se pa zopet nazaj vlegli po veliki noči, kaj bi pomagalo prenoviti dušne življenje, če bi pa pustili, da se nam zopet oslabi, postara in peša? Ohraniti in vzdržati je treba dobrega duha. K temu pa nobena reč bolj ne pomaga kakor to, kar imenujemo krščansko popol' n o s t. — Zato sem se namenil vam danes nekoliko spregovoriti 0 krščanski popolnosti in sicer: I. da smo vsi dolž«1 se prizadevati za krščansko popolnost in II. kate' rih pomoč kov se nam je posebno posluževati v ta namen.
Popolna se imenuje vsaka stvar, kateri ničesar ne manjka, ^ je brez napake. Cvetlica n. pr. se imenuje popolna, ako ima pr*' vsa peresca; če le enega manjka, ni več popolna. Da je res popoln*’ morajo dalje biti vsa peresca lepo izraščena; ako je katero zaostal0’ ali je ovenelo, ali ga je črvič oglodal ali kaj druzega ranilo in ošk°' dovalo, taka cvetlica ni popolna. Da je cvetlica popolna, imeti m°r*
svojo živo prvotno barvo; ako je barva obledela, ni vež popolna. Enako imenujemo ona umetniška dela popolna, katerim celo najboljši Mojster ne more ničesar oponašati, katerih bi celo najizvrstnejši mojster ne mogel lepše in boljše narediti; pa tudi takega izvrstnega umetnika, kateri zna taka popolna dela izvrševati, imenujemo popolnega.
Obrnimo to na svoje dušno življenje. Popolno bodemo imenovali tako srce, kateremu kar ničesar ne manjka, — srce, katero ni °madežano z nobenim grehom niti z velikim, niti z malim, — srce, katerega ne razjeda nobena strast in zlobnost, — srce, katero se odlikuje v vseh krščanskih čednostih in dobrih delih.
Pa boste ugovarjali: „Saj tacega srca ni nikjer na svetu." Tudi Jaz tako rečem: Tacega srca ne najdemo na zemlji, katero bi bilo tako brezmadežno in sveto, da bi ne moglo biti še čistejše in še boljše. Poprej nas bodo zakopali v mrzli grob, kakor bi mogli kaj tacega reči. Le eno samo srce je bilo na svetu tako popolno, da ne more biti popolniše. Bilo je to najčistejše, najnedolžniše, najsvetejše ~~ božje Srce Jezusovo, katero je bilo na veliki petek umorjeno in prebodeno, a je velikonočno jutro zopet začelo biti! — Ce torej imenu-Jomo še katero drugo srce popolno, ima to le tak pomen, da je Jelovemu najsvetejšemu Srcu podobno, in čem podobniše mu je. tem Popolniše se sme imenovati. Naša popolnost torej obstoji v tem, da s' od dne do dne bolj prizadevamo po Jezusovem izgledu Boga nad Vs® ljubiti in bližnjega kakor sami sebe, božje in cerkvene zapovedi čedalje natančniše spolnovati, ne le velikih in smrtnih grehov, marveč ''Udi malih se skrbno varovati ter za čednosti in dobra dela na vso moč se prizadevati.
I.	Da je taka popolnost za vse ljudi potrebna, tega se kaj lahko Prepričamo.
1.	To kaže in zahteva že zdrav razum. V posvetnih zadevah Se vse na okrog tako zelo prizadeva za zboljševanje in popolnjenje.
se ljudje trudijo, da bi zemljo zboljšali, travnike, njive, gozde; ^rugi premišljajo, kako bi si zboljšali orodje in orožje; tretji prebijajo, kako bi zboljšali lastno in tuje stanje, ter pomnožili premoženje; četrti, kako bi kraje olepšali, ceste zboljšali itd. Vse to de-*aJ° zato, da bi si življenje v tej solzni dolini zlajšali in slajšali. In res hvaležno moramo priznati, da se je silno veliko storilo v tem °z'ru: bister um in močna volja sta se skazala velikana. Kakšna je k'*a n. pr. vožnja pred sto leti — kako neukretna; kako zložno pa 'mamo sedaj po železnicah, da skoro ne vemo, kdaj pridemo iz enega
16*
mesta v drugo, iz ene dežele v drugo! Kako težko je bilo takrat v daljne kraje kaj nujnega sporočiti; kako hitro pa gredo sedaj novice križem sveta! Kako slaba je bila nekdaj domača svečava in razsvetljava, kako smo pa sedaj napredovali! In tako se kaže napredek še pri mnogih druzih posvetnih opravilih in naporih.
Kako žalostno in škodljivo bi pač bilo, ako bi v najpotrebniši in najimenitniši zadevi ne hoteli nič napredovati, ničesar zboljševati! Ako se toliko trudiš s posvetnim učenjem, da bi se ponašal in lažje shajal, zakaj se pa za najpotrebnišo učenost tako malo zmeniš? za učenost, katera te pripelje do večne sreče? Ako se tako pridno učiš zgodovine starih časov in hočeš poznati kralje in cesarje že zdavno propalih narodov, zakaj se pa tako malo trudiš poznati Kralja vseh kraljev in njegova dela'!? Toliko se prizadevaš, da bi poznal živali in rastline po zemlji, rudnino pod zemljo in zvezde na nebu in se čudiš lepoti njihovi; zakaj bi se pa na vso moč ne trudil spoznati njihovega Gospoda, kateri jih je iz nič vstvaril?! Ce se za to življenje toliko pehaš, ki ga tako malo časa vživaš, zakaj bi pa pozabil življenje, ki bode vekomaj trajalo? Ako se noč in dan trudiš, da bi si pomnožil časno premoženje, kako da bi se ne trudil za zaklade, katerih tatje ne morejo skopati in vkrasti, ne rja končati, ne molji snesti! I)a, že zdrava pamet nas sili, da se trudimo na vso moč za krščansko popolnost.
2.	Krščansko popolnost nam pa tudi Bog sam naravnost veleva. Že Abrahamu je Bog prigovarjal, naj hodi po poti po* polnosti: Hodi vpričo mene in bodi popolnoma. (I. Moz. 17, 1.) lz' raelcem, od katerih v mnogih rečeh ni terjal toliko, sploh kliče: Sodite sveti, ker tudi jas sem svet. (III. Moz. 11, 14.) Koliko bolj mora Bog zahtevati popolnost v novem zakonu, kateremu je bil stari 1® predpodoba in senca! Zato pravi Kristus: Bodite popolnoma, kakof je vaš Oče nebeški popolnoma. Te besede je Jezus govoril splošno. On ni rekel samo duhovnom, menihom in nunam: bodite popolnoma) marveč vsem brez razločka. S temi besedami je pa že tudi razodel) v čem naj bo naša popolnost. Ker je ob drugi priliki rekal: Kdof vidi mene, vidi Očeta, pomenijo besede: Bodite popolnoma . . . Men® posnemajte! Prizadevajte si, da boste v svojem življenju tako mislili' kakor sem jaz mislil, tako govorili, kakor sem jaz govoril, tako d®' lali, kakor ste mene videli. Isgled sem vam eapustil, da tudi vi tako delate! Prav tako so učili tudi aposteljni in svoje učence napeljeval* k popolnosti. Kristijan biti in po krščanski popolnosti hrepeneti,
Je v tako tesni zvezi, da se ne d£ ločiti. Kdor se ne prizadeva za krščansko popolnost, ta se ne more imenovati pravi kristijan.
8. Krščansko popolnost zahteva naša sv. vera. Njena Prva zapoved, ki ima vse druge v sebi, se glasi: Ljubi Gospoda, svo 1ega Boga, is vsega svojega srca, is vse svoje duše in is vse svoje m°či. . . svojega bližnjega pa kakor sam sebe! In ravno to zapoved z?esto spolnovati, se pravi za krščansko popolnost se truditi. Zato Pravi sv. apostelj Pavel: Bolnost postave je ljubesen. In sv. Frančišek šaleški, preljubeznivi učitelj krščanske popolnosti, govori: Nobene druge popolnosti ne poznam, nego to: Boga ljubiti is celega srca in bližnjega kakor samega sebe. — Služabniki smo velikega Gospoda! Noben gospod pa ne more biti zadovoljen s polovičarsko službo in s Polovičarskim služabnikom. Kolikor večji pa je gospod, toliko boljše služabnike si izbira. Sodite sedaj sami: ali more najvikši Gospod zadovoljen biti z drugačnimi služabniki nego s popolnimi, kateri vse svoje moči in zmožnosti njemu posvetijo v ljubezni in zvestobi ? Sveta Vera ne zahteva od vseh enake svetosti; pač pa zahteva, da naj Vsakdo Bogu služi po svojih zmožnostih: is vse svoje moči! In to Se pravi, za krščansko popolnost se prizadevati.
4. Za krščansko popolnost se moramo tudi zato zvesto prizadeli, ker se bode po tej naši popolnosti plačilo v nebesih r a v n a 1 o. Kolikor svetejša bode katera duša ob ločitvi s tega sveta, toliko večja bode tudi njena sreča skoz vso večnost, ker bode Bogu *eni podobniša in tem zmožniša ga spoznati in ljubiti v nebeški popolnosti. In ravno to večno spoznanje in ljubezen bode glavni del nebeške radosti. Torej kolikor skrbniše se zdaj na zemlji varujemo vsakega tudi najmanjšega greha, kolikor bolj se trudimo dobrih del Čednosti si pridobiti, popolnoma Bogu se darovati in od dnč do bolj v krščanski popolnosti rasti, toliko večje bode tudi naše večno Zveličanje v nebesih. Ce torej nočemo, da bi kdaj — na pragu večnosti, — kadar pride za nas noč in ne bode mogoče nič več delati, rhko obžalovali, da nismo drazega časa boljše obračali, mavreč naj-lepše ure zapravili: zato se zdaj resno in stanovitno poprimimo krščan-popolnosti. Ali nas ne bode sram, da se toliko pehamo in tru-lQl0< da toliko pretrpimo, da bi si za nekoliko let tukaj na zemlji življenje vravnali, če pa za večno — neminljivo, tako malo storimo? Nikar nam naj ne gre nikdar vse naše drugo delovanje zastonj, vse prazno razun '8a, kar storimo za Boga in za večnost.
ecno in prijetno °e'zmerno veselje lz spomina, da je
5. Ia slednjič, ko bi se ne prizadevali za krščansko popolnost, bi si kaj lahko nakopali večno pogubljenje. — Kdor noče v globok prepad pasti, ta ne sme blizo prepada hoditi, marveč vedno mora za nekaj metrov proč od brezdna se pomikati, kajti ko bi se lahkomišljeno približal, se mu utegne v glavi zvrteti in padel bode v globočino. Kavno tako bode padel v brezdno večnega pogubljenja oni, kateri se sicer boji velikih grehov, a v malih rečeh pa se noče varovati in bo kmalo v velike zabredel. Ko bi bili oni, kateri so zdaj v peklu, ta-le nauk spolnovali, katerega vam zdaj-le razlagam, prav gotovo bi ne bili prišli v pekel. Morebiti so rekli: Da le v pekel ne pridemo, če v vice pridemo nič ne de, saj od tam se dii še rešiti-Oh, predragi! kako lahko se zgodi, da tak lahkomišljenik, ki se ne boji v vice priti, prišel bode v pekel.
Kadar lovec hoče zajca vstreliti, ne sme samo tako visoko pomeriti, kakor vidi zajca, marveč višje, ker krogla pada med tem ko leti in prišla bi prej na tla, predno pride do zajca. Glejte, tako je tudi z našimi sklepi, ako mi ne sklenemo kaj višjega doseči, tudi ne bodemo dosegli nižjega, naša natora je slaba, nas le proti tlom vleče in tlači. Kdor pravi: „Da le v nebesa pridem, če sem tudi v zadnjem kotičku za vratmi!“ ta niti skoz vrata ne bode prišel, in nikdar ne bode gledal nebes, marveč zgodilo se mu bo, kakor nespametnim devicam, katerim so se pred nosom zaprla ženitovanjska vrata in so zastonj zdihovale in trkale.
Oh, predragi! v tako važni reči se je treba zagotoviti, zagotovimo se pa le s tem, da si prizadevamo za najvišje, kar nam je mogoče doseči: da se greha varujemo, kolikor le moremo, da se z» dobra dela in čednosti trudimo, kolikor je le v naši moči, da Bog8 ljubimo res iz vsega srca, iz vse duše, iz vseh svojih moči •— °b kratkem če po krščanski popolnosti koprnimo.
II. Odgovoriti imam še v kratkem na vprašanje: Katerih pomočkov se nam je posluževati, da napredujemo v krščanski P°' polnosti? — Pomočkov je silno veliko in to se ve, da vseh vam 110 bodem našteval in opisaval v tem kratkem času. Tudi se ne oziram na tiste posebne pomočke, s katerimi dospevajo redovniški in sam°' stanski ljudje do krščanske popolnosti, ki se zavežejo s trojno obljub0 evangeljskih svetov; omeniti vam hočem nekaterih najnavadniših najpotrebniših, ki so prav za vse ljudi; katerih se lahko poslužij0 papež v Kirnu in najslednji kaplan v hribovski vasi, vladar na vi8' darskem prestolu in ubogi pastir in pastarica, ki po planinah Čed°

pase. Da si boste pa te pripomočke Iožje zapomnili, povem vam jih v primeri.
Mislite si mladeniča, ki zna že nekoliko risati in hoče postati izvrsten slikar. Kaj bode naredil? Poiskal si bode dobrega učitelja in tega bode mnogokrat obiskoval, veliko ž njim občeval; zvesto ga bode Poslušal, kadar mu bode razlagal slikarsko umetnost; rad bode videl, če mu bode napake popravljal in mu pomagal; poleg tega se bode Pa še sam silno veliko trudil, ure in ure bode presedel poleg svoje delalne mize; vse bode na to obračal, da bi kdaj postal izvrsten in slaven mojster: čas, denar, trud — posnemal bode zlasti najkrasniše slike in umotvore.
Obrnimo to na krščansko popolnost, saj je tudi velika umet-nost, — umetnost vseh umetnosti. Tudi kristijan, kateri hoče popolnoma postati, mora tako ravnati.
1.	Učenik mu je Bog sam. Tega mora pridno obiskovati, dolgo Pri njem se muditi; to se pravi moliti mora, ne semtertje, ne roasi kaj malega, marveč veliko in stanovitno mora moliti, zlasti če •nu je le količkaj mogoče v notranji molitvi — premišljevanji se vaditi. Res je sicer, da molitev sama še ni svetost, še ni popolnost, res je, da kdo veliko moli, pa vendar še zraven lahko veliko greši, toda res le pa tudi, da tisti, kateri slabo moli ali nič ne moli, ne bode nikdar Velik svetnik postal, kajti o onih, ki so se zveličali in se sedaj veselijo v nebesih, nikjer ne beremo: Ta svetnik ali ona svetnica ni hotel goliti, in vendar je svetnik postal — ne, ravno nasprotno beremo v življenju svetnikov in svetnic Božjih, da so pridno molili, veliko pa Pobožno, in pri molitvi so se takorekoč navžili onega vzvišenega duha, ki jih je na kvišku vodil.
2.	Dalje sem rekel, da mora mladenič, kateri hoče kdaj postati Zvrsten mojster-slikar, pridno poslušati nauke in vodila svojega uči-lolja. Tudi kristijan, kateri se hoče kdaj odlikovati kot velik mojster Svetosti, mora rad poslušati nauke božje. — Kdor ni prijatelj b o ž j e k e se de, kdor ne mara kaj božjega slišati, ne bode nikdar velik 8vetnik; nasproti pa, kdor hoče rasti v svetosti ali krščanski popol-°°sti, mora vsako le mogočo priliko porabiti, da izve kaj svetega, k&j božjega: rad obiskovati krščanske nauke, rad prebirati lepe poučne knjige. Res je, da so sedaj hudobni časi, da je težko sveto ^'veti; a tudi to je res, da se sedaj duhovni silno trudijo in bolj sPretno in vneto oznanujejo božjo besedo kakor nekdaj in tudi le-Pega berila je zdaj veliko več, kakor nekdaj. In če je v naših krajih J' mnogih ozirih še kaj bolje nego po drugih, in če je naše slovensko J^dstro še manj sprideno kakor drugod po svetu, moramo v veliki
meri to srečo pripisovati oni goreči ljubezni, ki jo ima za besedo božjo bodisi v pridigah ali v knjigah.
3.	Tretjič sem rekel, da mora mladenič, kateri hoče kdaj postati izvrsten slikar, rad pustiti in še prositi učitelja, da mu napake popravlja, kajti že stari pagani so imeli navado reči: errando discimus, s tem, da se zmotimo, se učimo. Tudi kristijan, ki hrepeni po krščanski popolnosti, potrebuje vedno pomoči nebeškega Učenika, da mu pomaga, napake popravlja itd. To pa se zgodi v sv. zakramentih. Kdor ne hodi gostokrat k spovedi in k svetemu obhajilu, ta tud* nikdar ne bode dospel do svetosti in popolnosti. Kdor namreč več mesecev ali celo leto pušča svojo dušo v grehu in je ne očisti v dobri spovedi in je ne pokrepča z nebeško hrano, tak kaže, da ne sovraži greha in da ne ljubi ne Boga, ne svoje duše: kako bode kdaj popolnoma? Ali more kdo obleko čisto ohraniti, ako jo vsak dan oblači, pa le na pol leta enkrat osnaži? Ali more kdo zdrav in krepak ostati, ako redno hrane ne vživa? Da, nikdo ne more svoje duše ohraniti čiste, vsaj tudi malih grehov, ako je ne očiščuje pogo-stoma z vredno spovedjo in ne okrepčuje z večkratnim sv. obhajilom! — In kako bi tak tudi kaj ljubezni imel do Jezusa, ako ga zanemarja in noče poslušati njegovega ljubeznivega vabljenja.
4.	Slikarskemu učencu pa bi ne pomagali do zaželjene slave vsi še tako temeljiti nauki in navodi, ako bi se sam veliko ne trudil in ne vadil. Tudi kristijan bi si nikdar ne pridobil krščanske popolnosti, ako bi se veliko ne vadil in ne trudil. Te vaje, s katerimi kristijan zatira v srcu strasti in hudo nagnenje, ob enem pa si nasprotne čednosti pridobiva, imenujemo premagovanje samega sebe ali zatajevanje. To zatajevanje in premagovanje obstoji najprej v tem, da se obvaruje tega, kar je prepovedano, in da stori to, kar je zapovedano, ko bi mu bilo še tako težko in neprijetno. Vendar pri tem še ne ostane, marveč vadi se tudi prostovoljno v zatajevanji s tem, da si odreče prijetnosti, ki bi jih lahko vžival, in si prostovoljno naklada neprijetnosti, katerih bi bil lahko prost. S tem s‘ utrdi voljo za čas skušnjave in vojske, da bode gotovo zmagoval-Brez zatajevanja ne bode nikdar nihče velik svetnik, kajti ravno v tem nam je Kristus zapustil najveličastnejši izgled: on bi bil i©e* lahko vse najboljše, vse najlepše in vse najprijetniše, pa izvolil si j0 prostovoljno vse najsitniše, najslabše, najtežje. Zato pa tudi kliče vs0 one prijatelje, kateri so se odločili za njim hoditi v krščanski popolnosti : Kdor hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe in naj ho&\ za menoj! O, s posebnim povdarkom rečem, kakor so od nekdaj
duhovni voditelji povdarjali: premagovanje samega sebe je ena naj-yažniših zahtev v šoli krščanske popolnosti!
5.	Rekel sem še, da mora slikar, kateri hoče postati izvrsten slikar, posebno pazno ogledovati si podobe izvrstnih mojstrov ter jih posnemati. Enako moram nasvetovati vsakemu kristijanu, kateri hoče napredovati v krščanski popolnosti, da naj se pridno ozira na najjasnejšo sliko rajske svetosti — na božje Srce Jezusovo, j je v zakramentu presv. rešnjega Telesa bistveno pričujoče. In ker je izmed vseh druzih sre Marijino Srce najbolj podobno Jezusovemu, bode tudi zelo koristno, ako se pridno ozira tudi na brezmadežno Srce prečiste device Marije. Da, po Marijinem Srcu se pride najlažje do Jezusovega Srca. Zato moram toplo priporočati detinsko ljubezen do prečiste Device Marije kot poseben dober pripomoček za krščansko popolnost. In zopet moram reči, da, če je naša preljuba domovina kaj bolja memo druzih dežel in če imajo morda Slovenci res še kaj boljše srce memo druzih narodov, se moramo prav posebno zahvaliti mogočni priprošnji nebeške Kraljice, katero še s posebno vnemo časti naš narod v goreči molitvi in miloglasni pesmi!
6.	Slednjič moram še pristaviti, da se mojster-slikar še najbolj mvežba potlej, kadar svoje delo dejanjsko izvršuje. Tako tudi slednjič vsak kristijan najlepše pokaže svojo krščansko popolnost v tem, ako Syoja vsakdanja dela, t. j. dolžnosti svojega stanu natančno, Veselo in iz ljubezni do Boga izvršuje. S tem so svetniki še najlepše P°kazali svojo svetost. O mnogih se nič posebnega ne vč, kakor to,
so čisto priprosto živeli, a natanko in vestno opravljali svoja dela.
nam sv. cerkev še posebno potrdi s tem, da prideva na podobah letnikom znamenja njihovega stanu, orodje njihovih opravil: škofje in pašniki imajo znamenje svojega stanu, enako kmetje, rokodelci, zdravilki, vojaki itd. Oh, predragi! pomislite dobro in vtisnite'si ta nauk Pfav posebno globoko v srce: popolen kristijan biti se Pravi, vrl človek biti v svojem stanu: dober oče, ^°bra mati, izvrsten gospodar, izvrstna gospodinja, zanesljiv hlapec, zvesta dekla, čvrst rokodelec, kupec brez graje itd. Dragi poslušalec, glej, da °de tudi tebe tvoj stan posvetil!
Upam, da bode to malo, kar sem vam danes razložil, že zado-8^ovalo, da prvič res spoznate, da je vaša dolžnost, po svojem stanu fe buditi za krščansko popolnost, in da drugič veste tudi za naj-D°*jše in najvspešnejše pomočke, po katerih je mogoče dospeti do

krščanske popolnosti. Le prav pridno in zvesto in stanovitno jih rabite: molitev naj vam bode najljubša prijateljica (in zlasti če mogoče, naj se vam priljubi znotranja molitev — premišljevanje); radi iu s pridom poslušajte božjo besedo in pridno berite lepe podučne knjige; pogosto in z gorečim pripravljanjem sprejemajte svete zakramente; vsak dan se zatajujte in premagujte; bodite zvesti sinovi in hčerke prečiste device Marije, nad vse pa vam bodi mar, da boste marljivo, natanko opravljali opravila svojega stanu. Ako mi vi to obljubite, potem pa tudi jaz vam smem obljubiti, da bode čedalje večja vaša krščanska popolnost in da bo vam enkrat neizmerno veliko plačilo v nebesih. Amen.
2.	Neumnost nevere.
Neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga.	Ps. 52, 1.
A.	1. Čudežno lep in ganljiv je sv. evangelij o slepcu poleg pota. (Luk. 18, 31—43.) Sirotej slep za potom sedi . . . prosi Je' zusa: Jezus, sin Davidov! usmili se me ... je spregledal . • • Boga častil.
2.	Še večji revež je dušni slepec — nevernež, kakor nam da-našnji sv. evangelij nekega takega pred oči stavi: apostola Tomaža namreč. (Jan. 20, 19—31.) Resnično! neumno je ravnanje, govorjenje nevernežev . . . Njim veljajo besede božjega Duha: Neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga.
3.	Zakaj je danes ta evangelij o nevernem Tomažu? Zato, ker je med nami mnogo nevernežev . . , se dičijo za učene, modrijan® ... pa so le neumni siromaki, nesrečni slepci, za pogubljenje zrel*
. . . če jim Jezus neumno nevero ne prežene . . . Kako neumno je biti nevernež, vam želim danes razložiti, ko vam o neumnost* nevere govorim.
B.	Danes obslužavamo belo ali botriško nedeljo, ki nas živ® spominja na dan našega krsta, ko smo dobili belo obleko milost' božje in ko so nas botri na rokah držali. Takrat smo obljubili ve' rovati v Boga . . . Jezusa ... vse resnice božje . . . Mnogi odra' stejo, postanejo neverni Tomaži ... se imajo za modre . . . pa s° le neumneži. Taki revni neumneži vse tajijo, česar ne vidijo; tajijo'
1.	Boga. Nevernežem je ljubi Bog najbolj na poti . . . Slep9 naključba je vse to prinesla, primerni slučaj vse to vzdržava . . . **9'
rava je božanska moč in roka ... in Bog ve, kakšne neumnosti taki Modrijani vse skvasijo . . . Kar ne vidim, kar ne tipam ... ne vetjem. Tako govorijo, tako pisarijo brezverni modrijani. Božji Duh Pa njihovim besedam, bukvam in spiskom daje podpis: Neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga.
Da, pač neumnež je neveren človek. Že Tomaž se kaže nespametnega; hodil je 3 leta poleg Jezusa . . . slišal vstajenje prerokovi . . . tovariši povedali . . . Kolika neumnost: Alco ne vidim . . . «£o ne vložim prsta . . .
Ti tudi tako neumno ravnaš: vidiš svet, božje delo, solnce, luno, zvezdice, stojiš pred velikansko hišo božjo, Boga pa tajiš . . . kakor 0e bi popotnik stal pred zidanico, jo občudoval, pa bi tajil zidarja. Grozna neumnost nevere! Tudi pagani nimajo izgovora tajiti Boga. &er kar je o Bogu znano, je razodeto njim; Bog jim je namreč razodel. Njegova nevidljivost se iz stvaritve sveta, po tem, kar je Svarjenega, spozna in vidi; tudi njegova večna moč in božanstvo, iako da niso izgovorljivi. (Rom. 1, 19—20.) Neumnež, poglej božje stvarjenje ... in ponižno veruj na Boga!
Med drugimi rečmi neumni neverneži tajijo:
2.	Dušo. Cesar ne vidimo, ne otipamo . . . tudi ne verujemo! Človek je potomec opice, se pretegne kakor nema žival . . . Tako t‘ modrujejo ovi sleparji, da te ložje v greh vlovijo in porabijo . . . Ca tudi to govorjenje je neumno!
Saj nam božji Duh razločno popisuje, kako je Bog človeka vstvaril: telo mu je naredil iz prsti . . . dušo pa mu je še posebej dihnil, da je postal živa stvar. (I. Moz. 2, 7.) Grozno neumno je dušo tajiti, ko pa Jezus povsod o duši govori ... za dušo našo *rPt 1 Kaj namreč liasni človeku, vpraša Kristus, če bi si ves svet Pridobil, na svoji duši pa škodo trpel; ali kakšno zamembo bode vlovek dal za svojo dušo? (Mat. 16, 26.) Jezus torej uči, da imaš d^o . . . nevernež pa trdi, da je nima, ker je ne vidi.
Nevernež v svoji neumnosti taji:
3.	Peklo. Le govori nevernežu kaj o peklu, večnih kaznih . . . 0tn®jal se ti bo . . . Peklo je to: če te uboštvo tlači, nadloge tepejo,
°l0zen mori ... ti bode odgovoril . . . Dobri Bog ne bode svojega Jubčka, človeka, zavrgel ... Le jejmo, pijmo, vživajmo sladnosti, d°kler smo ... To je načelo nevernbžev, ki peklo tajijo, in se ga 110 bojijo. Oj neumni slepci! Etna je goreča gora na Laškem . . . Ileumnež, ako jo tajiš ... in nesrečen, kogar bi žareča žlindra Akrila. Jezus, Sin božji, mnogokrat in grozno opisuje peklo . . •
nevernež pa pravi, da ga ni . . . Kako neumna je vsa nevera . . • Nekdaj bodeš čutil peklo, pa bode prepozno . . .
C.	Ne bodimo torej neverni ... vse ponižno verujmo! Vidiš tukaj Jezusa na križu! vloži svoje prste v rane . . . svojo roko v prebodeno stran . . . Neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga. Mi pa verujmo v Boga . . . Jezusa . . . peklo . . . dušo, in skrbimo, da jo po sv. veri rešimo večnega pogubljenja. Amen.
Simon Gaberc.
3.	Večna luč.
(Za prvo sveto obhajilo.)
Vsaki dan našega življenja nam je dokaz milosti božje, vsaka ura je neprecenljiv dar najboljšega Očeta nebeškega; da, vsak trenutek našega zemeljskega bivanja nam je znamenje neskončne dobrote našega najvišjega Gospoda. Vendar pa štejemo v pratiki svojega življenja dneve, kateri so veličastniši memo vseh druzih; doživimo ure, katere so dragocenejše kakor vse druge; imamo trenutke, kateri so najimenitnejši v vsem onem času, ki nam ga je Bog odločil na zemlji-Ta veličastni dan, preljubi otroci, vam je danes zazoril, — dan, prvega sv. obhajila; ta najdragocenejša ura vašega življenja vam je zdajle nastopila, — ura prvega sv. obhajila; ta najimenitnejši trenutek vam se ravnokar bliža, — trenutek prvega sv. obhajila!
Ker ste spoznali velikost, imenitnost in dragocenost današnjega jutra, zato ste se že dolgo nanj pripravljali z veliko skrbjo. Torej mi danes ni treba vam veliko več govoriti ter je moje poslednje opomino-vanje pred vašim prvim sv. obhajilom lahko prav kratko. Zdi se mi, da vašemu pridnemu pripravljanju zdaj-le ni treba druzega, kakor da mu še venec ali krono postavimo. In da boste te moje zadnje opomin0 boljše razumeli in lažje v spominu obdržali, jih hočem navezati n» neko vidno reč ter pravim: Srce onega srečnega otroka, kateri gre prvikrat k sv. obhajilu, bodi p o d o b n ° svetilnici, vkateri gori večna luč pred tabrna' k e 1 j e m!
Svetilnica, v kateri gori večna luč pred tabernakeljem, je navadno zelo draga, iz zlata ali srebra — iz žlahtne kovine. Tudi srce otrokovo, katero se je lepo pripravljalo za prvo obhajilo, je nad vse žlahtno in dragoceno. Prelepo in plemenito je že vsled skrbnega pripravljanja! osobito pa se oblaži po prihodu nebeškega Kralja, kateri želi v uj^,D
Prebivati: Kdor je moje meso in pije mojo Jeri, ostane v meni in Jaz v njem.
Sv. evangelij nam pripoveduje o peterih modrih devicah, katere so s prižganimi svetilnicami ženinu nasproti. Večkrat vidimo na podobi petero devic naslikanih, katere mesto prižganih svetilnic držijo v rokah plamteča srca in jih svojemu Zveličarju darujejo. Tudi vi, presrečni otroci, morate danes goreča in plamteča srca nebeškemu Ženinu nasproti prinesti in veselo darovati. Kako, vam bom takoj
razložil.
1.	Večna luč pred tabrnakeljem naj vas najprej opomni svete v 6 r e. Svete vere nam namreč ne more nobena druga reč tako lepo Oznaniti, kakor luč. Kakor ogenj sveti in ogreva, tako tudi sv. vera razsvetljuje in ogreva: razsvitljuje naš um in kaže pravo pot proti Pebesom, ogreva voljo, da bi veselo hodili po tej poti, zvesto živeli P° sv. veri. Ogenj žive vere naj najprej ogreva in vnema vaša srca danes, ko prvikrat pride nebeški Ženin k vam. 0 dobri Jezus! VQemi ti srca teh otročičev, ki te tukaj pričakujejo, da ti danes postanejo prijetno prebivališče!
2.	Večna luč pred tabrnakeljem vam bodi dalje znamenje ^dnega upanja in sicer v dvojnem pomenu. Upati se namreč Pravi, kaj dobrega in veselega pričakovati; krščansko upati se pa reče trdno pričakovati večne, neizrekljivo velike sreče, katera nam je v nebesih pripravljena, in zarad tega pričakovanja se že naprej veseliti. Kakor se plamen na kvišku vzdiguje, tako naj se zdaj-le tudi vaša Srca proti nebu povzdigujejo. In ker danes Jezus iz nebes sam k Vam pride, pričakujte ga s hrepenečim zaupanjem! Luč pa je tudi kamenje veselja: kako je o božiču, o veliki noči in o druzih velikih Praznikih v cerkvi vse tako zelo krasno in veselo zlasti zato, ker toliko 'ači in lučic gori! Prav veselega praznika si v temi še misliti ne povemo; zato bomo tudi večne radosti vživali v nebeški b 1 i š č o b i
ranjcim ne moremo nič boljšega voščiti in za njimi klicati kakor ^esede: Lux aeterna luceat eis — Večna luč naj jim sveti! — O da, adi luč veselega zaupanja, vročega hrepenenja naj gori zdaj-le v Svetilki vašega srca. O dobri Jezus! zaneti ti v teh-le JP*adih srcih, ki te tukaj pričakujejo, prav vroče repenenje po tebi in radostno zaupanje do tvoje ne-sk°nčne dobrote!
3.	Večna luč pred tabrnakeljem je še posebej znamenje ^akončne ljubezni Jezusa Kristusa do nas. Bodi pa tudi kamenje vaše svete ljubezni do njega! Zdi se mi, kakor da je plamen
večne luči tukaj pred altarjem takorekoe jezik, kateri na vse strani kliče: »Tukaj je večna ljubezen!“, kateri vsem ljudem, ki skoz cerkvena okna od daleč ugledajo to lučico, ali pa jo tukaj od blizu gledajo, veleva: „0 ljubite njega, ki vas je tako zelo ljubil, od vekomaj ljubil in vas še zdaj ne neha ljubiti!“ O gotovo, predragi otroci, tudi v vašem srcu mora danes prav žareče goreti plamen svete ljubezni do Boga in do bližnjega, oni žareči plamen, ki se razodeva v dobrih delih močne krščanske ljubezni. O dobri Jezus! vžgi ti v teh mladih srcih, ki te tukaj pričakujejo, prav gorečo ljubezen do tebe in tudi do ljudi, za katere si umrl na križu i® za katere hočeš še vedno tukaj v tab r nakelju prebivati-
4.	Večna luč, ki gori tukaj pred tabrnakeljem, naj vas opomni srčne pobožnosti. Vaši učeniki so vam gotovo že povedali, da s plamenom gorijo le plini, ali take reči, katere se poprej v ph® spremenijo in na kvišku puhtijo; zato se tudi plamen veselo vzdiguj® proti nebu. Tako mora tudi iz vašega mladega srca danes puhteti duh prave pobožnosti in goreti kakor najprijetniši žgalni dar; pozabite za ta trenutek na vse drugo, na ves svet; vaše srce naj bije le z® Jezusa, naj gori le za Jezusa! O dobri Jezus! zaneti ti v teh mladih srcih, ki te tukaj pričakuj e j o, žarni ogenj svete pobožnosti, da te bodo prav vredno danes prvikrat prejeli!
5.	Večna luč, ki gori v svetilnici pred tabrnakeljem, vam bodi tudi opomin srčnega kesanja. Kajti luč ne sveti in ne greje samo, marveč tudi žge in peče; t. j. bolečine napravi, če se približaš. T° mora danes storiti tudi luč v dragoceni svetilnici vašega srca. OgeuJ ima namreč to lastnost, da pokonča in požge vse nesnažnosti in spl°h nam ogenj najlepše kaže čistost srca, kajti čistejšega si na svetu ®e morete misliti, kakor je ogenj — plamen, posebno kadar je ze*° vroč — razbeljen — čisto bel! Zato se je najsvetejše in najčistejše Srce Jezusovo v žarečem plamenu prikazalo bogoljubni devici Marjet* Alakok. — Zanesem se, da ste že dobro očistili svoje srce v čisti *® skesani spovedi; da bo pa res očiščeno vseh tudi najmanjših madežem obudite še enkrat — zdaj, ko je že Jezus tako blizo — prav src®0 kesanje; — pekočina skesanega obžalovanja naj pokonča sleherni mad^-OdobriJezus! užgi ti v teh mladih srcih, k i tu kaj č akaJ° tvojega prihoda, pekočo žalost popolnega kesanja!
6.	Večna luč, ki gori v svetilnici pred tabrnakeljem, je navad®0 majhna, mirna, neznatna — mila Iučica, ne velik oge®i’ večkrat pa še svitlobo te male luči zmanjšuje vijoličasto ali rudečka®^0
^eklo. O da, tudi okrog svitlega in vročega plamena v svetilnici svojega srca morate imeti blagodejno milobo krotkosti in ponižnosti. Saj drugače tudi biti ne more, ako prav premislite neskončno veličastvo njega, kateri pride k vam pri sv. obhajilu, in ob enem svojo nizkost ’n slabost, kakor da mora prevzeti vaše srce globoka ponižnost. ^ enakim prepričanjem, kakor nekdaj paganski stotnik, boste tudi vi klicali: O Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak h reci besedo in ozdravljena bo moja duša. — O dobri Jezus! skrbi ti za to, da plamenu teh plamtečih src, ki te tukaj Pričakujejo, ne manjka milega odseva krotke ponižnosti.
7.	Slednjič moram pa ob izgovarjanju besede »večna luč pred tebrnakeljem" še prav posebno povdariti besedo večna. Nikdar naj ugasne v vašem srcu svitli plamen trdne vere, marveč tem svitlejše 'n gorkejše naj gori, kolikor bolj pogubni veter brezvernega in slabotnega časa v premnogih srcih to luč slabi in ugasuje! — Nikdar naJ v vašem srcu ne ugasne proti nebu kipeči plamen trdnega zaupanja; da, ravno v najhujših stiskah in britkostih naj vam najžarnejše zasveti! Nikdarnikoli naj v vašem srcu ne ugasne ogenj svete ljubezni; če vihar skušnjav še tako grozovito divja, takrat naj vam še le prav 8tlo zažari plamen nepremagljive ljubezni božje s plamtečim napisom: »Rajše umreti kakor grešiti!" Nikdar naj ne ugasne v vašem srcu ona krščanska gorečnost, ki se razodeva v sveti pobožnosti, v tiščečih čednostih in dobrih delih; kolikor bolj bodo mlačni in mrzli Judje okrog vas, toliko bolj naj se vam razvname! — Nikdar ne Uchajte čuvati tega svetega ognja v svojem srcu; in ko bi kdaj zapazili, da jame pojemati, da se je kaj ohladil, na novo ga zanetite s pekočo *rjavico kesanja in pokore! Osobito naj nikdar ne ugasne v vašem sicu premili plamen pohlevne krotkosti in ponižnosti, naj bi vas še tako zelo motile skušnjave nečimernosti in prevzetnosti, ker dobro Veste, da ponižnost je podlaga vsem čednostim, napuh pa korenina vsem hudobijam !■ — OdobriJezus! vžgi ti v te h mladih s r c i h , ki te danes prvikrat tukaj pričakujejo, 8veto — večno luč, katera jim bode lepo razsvitlje-vala nevarno pot življenja in še posebno prijazno 0(*£anjala strašno temo smrtne ure; katera se bode j* °. 8 m r t i razprostrla in razžarila v tisti nebeški , 1 S6, v katerem te bodo ti-le srečni otroci, ne le ak°r danes pod neznatnimi podobami kruha, mar-Ve^ od obličja do obličja gledali in v živali vse Ve&ne čase! Amen.
Druga nedelja po veliki noči.
I. Hodi za Kristusom.
Preljubi, Kristus je za nas trpel in nam zapustil izgled, da hodite po njegovih stopinjah. I. Petr. 2, 21.
Jaz sem pot, resnica in življenje, govori naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus. — Mi vsi, ki živimo na tem svetu, smo popotniki potujoči po tuji deželi; popotnik v tujini pa potrebuje voditelja ali kažipota, da ne zaide, da ne zgreši svojega cilja, da srečno dospe v preljubo mu domovino; tako potrebujemo tudi mi voditelja na potu zemeljskega življenja, da nas srečno pripelje v nebeško domovino, ker nebesa so naša prava domovina, so naš poslednji cilj. Ta voditelj pa je nebeški naš Zveličar Jezus Kristus sam, ki se zato imenuje pot, po kateri gotovo v nebesa dospemo. — Človeška narava je takšna, da hrepeni in išče resnice; pokažite malemu otroku navadno žepno uro, takoj stegne svojo ročico po njej, da bi jo prijel ter si od blizu ogledal, kakšna je ta stvar; že tu se zapazi, da človeški um je stvarjen za resnico. In čemu neki se toliko trudijo in gl»ve belijo učenjaki, potujejo daleč po svetu, tuhtajo in računijo, ako ne> da bi našli resnico? Zopet drugi se radovedno vprašajo, odkod je človek, odkod zemlja in vse stvari? Seveda dajejo na taka vprašanja mnogokrat jako čudne, tudi neumne odgovore, zato ker se preveč zanašajo na svoj slabi razum ter hočejo razumeti tudi take reči, katere je večna Modrost skrila človeškim otrokom. Iz tega se pa razvidi,' da človek sicer po resnici hrepeni ter jo išče, da pa sam s svojim umom popolne resnice najti ne more. Ena namreč je resnic»i in ta je Jezus Kristus; do te resnice pa pride le tisti, ki v Kristusa veruje in po njegovih naukih živi. Kdor pa najde to resnico, ima tudi pravo življenje, kakoršno namreč uživa duša po milosti božji združena z Bogom; kajti duša brez milosti božje, uklenena v spone greha, je mrtva, kakor je telo brez duše mrtvo. — Tako torej je Jezus Kristus prava pot, edina resnica, resnično življenje. P0 tej poti, o kristijan, moraš hodili, da najdeš pravo resnico, da dosež^ resnično življenje, hoditi moraš za Kristusom, njega posnemati, j° pomeni beseda kristijan; zato opominja sv. Peter: „Preljubi> Kristus je za nas trpel tervam zapustil izgled, d* hodite po njegovih stopinjah". Zato hočem danes 1)9
podlagi teh besed premišljevati: I. da je naša dolžnost Kristusa Posnemati, II. da nam je to tudi mogoče. V imenu Jezusa 'o Marije!
I.	1. Pregovor veli: »Jabelko ne pade daleč od jablane" in „ka-koršen oče, tak je sin". Obrni ta pregovora na-se, kristijan. Ali veš, °d kod imaš to častno ime kristijan? Od sv. krsta, kjer si bil preden po vodi in sv. Duhu; prerodil pa te je Jezus Kristus, ki je po Sv°ji za-te preliti Krvi dal zakramentu sv. krsta to moč, da človeka Porodi na duši; torej imaš ime kristijan od Kristusa, on je tvoj Oče. Kakor pa se ravna sin po izgledu očetovem, tako je i tvoja dolžnost ^■reti po izgledu, katerega ti je dal Kristus, ki je rekel: Izgled sem dal, da kakor sem jaz vam storil, tudi vi eden drugemu storite. ^an. 13, 15.) — Po sv. krstu si postal ud Telesa Kristusovega, tako lesno ž njim združen, kakor je mladika zedinjena z deblom; zato je Zveličar sam rekel: Jaz sem trta, vi mladike. Kakor je torej mladika P°dobna deblu, t. j. iz istega lesa, ter od njega dobiva svojo moč, lako moraš tudi ti živeti združen s Kristusom ter od njega zajemati Pravo duševno življenje.
Obljuba stori dolžnost; kar si komu obljubil ali za kar si mej •ttožmi pošteno besedo dal, to je tvoja dolžnost storiti, ako je mogoče; ak° pa ne spolniš obljube, ne veljaš več za moža-poštenjaka. Ako te torej veže obljuba človeku storjena, mar meniš, da obljuba Bogu Urjena ni tembolj veljavna, tem večja dolžnost, kolikor večji je Bog človeka? Kaj si pa ti obljubil pri sv. krstu? Vero v trojedinega °°8a in spolnovanje njegovih zapovedi, si obljubil zvestobo Kralju &ebes in zemlje, Jezusu Kristusu, kakor obljubi vojak zvestobo svojemu Ce^arju. Ali mar ni dolžnost vojaka pokornemu biti poveljem svojega povodje? Ali mar ne zadene vojaka, ki je prelomil zvestobo, velika 2en? Torej je tudi tvoja sveta dolžnost, o kristijan, da si pokoren peljem svojega vojskovodje, Jezusa Kristusa, da zvesto za njim da njega posnemaš! — Ali pa morda misliš, da tebe krstna Juba ne veže zato, ker je nisi storil sam, ampak tvoji botri? Tvoji lri so govorili v imenu tvojih starišev, ti pa niso imeli le pravice, ^arveČ tudi sveto dolžnost skrbeti za to, da si sprejel sv. krst; brez zakramenta namreč se nikdo ne more zveličati; tvoji stariši so °d Boga sprejeli dolžnost vse storiti, kar je njihovim otrokom r®bno v dosego večnega zveličanja. Torej ali odreci se večnemu hčanju, potem te krstna obljuba ne veže, ali pa, ako hočeš 1 Kedaj večno srečen v nebesih, spolnuj obljube pri svetem krstu
17
storjene; te pa spolnuješ, ako posnemaš v svojem življenju Jezusa Kristusa.
2.	Mi smo torej dolžni Kristusa posnemati zato, ker smo kristijanje. Dalje pa tudi on sam izrečno od nas zahteva, da ga nasledujeino. Zahteva z besedo rekoč: Izgled sem vam dal, da kakor sem ja* storil, tudi vi storite; mar ni tu jasno izrečeno, da je naša dolžnost svoje življenje po Kristusovem vravnati? Učite se od mene, ker setn krotek in ponižnega srca; se mar ne pravi to posnemati Jezusovo krotkost, potrpežljivost, ponižnost v vseh okolnostih tega življenja* da namreč voljno prenašamo sovraštvo, preganjanje, zasramovanj®* obrekovanje in drugo trpljenje? In kaj druzega naj pomenijo besed®: Kdor hoče priti za mano, naj zataji samega sebe, naj si zadene svoj križ in naj hodi za mano, ako ne, da je naša dolžnost za Je' zusom hoditi po križevem potu, katerega že itak nikomur ne manjka v tem življenju! — Zahteva Kristus od nas, da ga nasledujemo s svojim izgledom. Zakaj je hotel biti rojen in živeti v največje® uboštvu, ako ne zato, da je nas učil zaničevati posvetno ničevost? Zakaj se je dal po Mojzesovi postavi obrezati, v tempeljnu darovati* zakaj je zahajal na praznike v tempelj v Jeruzalem, zakaj je bil P°' koren Mariji in Jožefu, zakaj se je 40 dni postil, zakaj je mnogokrat cele noči v samoti molil, zakaj je še na križu viseč molil za svoj® sovražnike? zakaj vse to, ako ne zato, da bi nas učil spoluovati božj® in cerkvene postave, posvečevati nedelje in praznike, stariše spoštovati* svoje telo krotiti s postom, Boga častiti v pobožni molitvi, ljubit' vse ljudi, tudi svoje sovražnike? Ako pa Kristus z besedo in izgledo® zahteva, da ga posnemaš, je to storiti tvoja sveta dolžnost; zakaj on je tvoj Odrešenik, ki te je odkupil za drago ceno svoje Krvi sužnosti satanove, torej je on tvoj Gospod, ti njegov hlapec, ted*J dolžan spolnovati njegove zapovedi.
3.	Zakaj je naša dolžnost posnemati Jezusa Kristusa? Zato k®t
K»J
drugače ne moremo doseči svojega namena, je tvoj namen, o kristijan? Posvetni ljudje imajo jako različne nameDe’ ki so po njihovi misli poglavitni za človeka: „Denar je sveta vladar * pravi eden; torej le denar iščimo in kupe zlata in srebra si pravljajmo, to je pravi namen človekov. Le kratko je naše življ®nJe’ pravi drugi, torej uživajmo ga v polni meri, veselimo se, dokj®* živimo, to je naš namen. Drugim zapovedovati, to kaj velja, 11113. tretji; torej vspenjajmo se po visokih službah, da se nam bodo
vklanjali, to je naš namen. O zlata prostost, govori četrti, brez
teb®
j- ~— ------- - ------ r------1 o~	----7 -
ni sreče; torej vrzimo od sebe vse spone, odpravimo vladarje

Postave ter živimo vsak po svoje, kakor komu drago, nikdo naj nam 0e zapoveduje, to je naš pravi namen: brezmejna prostost. To da So pravi nameni človeka, kristijana? O neumni svet, kako daleč si Za§el od svojega pravega namena! Adi veš, o kristijan, kateri je tvoj edini pravi namen na svetu? Boga samega moli in njemu samemu sJuži! je rekel Jezus Kristus. Glej, kristijan, tvoj namen: Boga Ustiti, njemu služiti ne le na starost, tudi ne le v otročji marveč celo življenje od začetka do konca mora biti Bogu P°svečeno. Ako ta svoj namen dosežeš na zemlji, dosegel boš svoj Večni namen v nebesih, namreč večno zveličanje. Kako pa *a svoj namen dosežeš? Ako hodiš po stopinjah Jezusa Kristusa, ki rekel: Kdor hodi za menoj, ne brede po temi, ampak bo imel življenja, t. j. on se oprosti zmot tega sveta, njemu sije solnce Milosti božje, da voljo božjo spozna in po njej živi; potem pa, ako °stane zvest do konca, prejme krono večnega življenja. V nebesa pa ®ikdo ne more priti, ako ne po Jezusu Kristusu, ki je rekel: Nikdo ne Pride k Očetu, ako ne po meni; Kristus namreč je hodil pred da bi nam pokazal pot, ki pelje v raj nebeški, katerega vrata jlam je on odprl po svoji smrti na križu; le tisti torej, ki za Jezusom 0di, doseže svoj namen na tem in onem svetu. Svoj pravi namen ®P°znati in hrepeneti in z vsemi močmi v to delati, da ga dosežemo, 0 Pa, predragi v Gospodu! je naša sveta dolžnost. Torej je naša olznost za Kristusom hoditi, je naša dolžnost sveto živeti, kakor je 0n sveto živel, greh sovražiti, kakor ga je on sovražil, razžaljivcem 'Sv°jhn iz srca odpustiti, kakor je on odpustil, za svoje preganjalce ^'ti, kakor je on molil, vse ljudi ljubiti, kakor je on vse ljubil; k°stavam se pokoriti, kakor se je on pokoril, trpljenje voljno prenašati, ZOr ga je on prenašal, za čast božjo goreti, kakor je on gorel; za Sv°je grehe pokoro delati, kakor je on za naše grehe pokoro delal;
• ° križevem potu moramo hoditi, kakor je on hodil, umreti, kakor °n umrl, od smrti vstati, kakor je on vstal: potem bomo dosegli Sv°) namen, potem bomo ž njim vekomaj v nebesih kraljevali.
II. Pa, o moj Bog! poreče kedo, to je res vse lepo v besedi, , v dejanju je to nemogoče. Kako naj se jaz greha varujem mej hudobnim svetom? Kako naj v miru živim s svojim sosedom, 'be vedno nadleguje, vedno zavida? kako naj iz srca odpustim Jemu sovražniku, ki me je tako hudo razžalil, toliko škodo, toliko f];moto mi napravil? kako naj mir ohranim v svoji hiši, kjer me ljudje vedno jeze? kako naj premagujem skušnjave, ki me 0 strastno napadajo? kako naj se odpovem tej priljubljeni navadi,
ali
ki je že kmalo tako stara kakor jaz? Kaj bodo pa ljudje rekli, ako me vidijo bolj pogostoma zahajati v cerkev, prejemati sv. zakramente? kaj bodo rekli moji tovariši, ako popustim njihovo družbo ter se lotim pametnejšega življenja? Kako naj voljno prenašam vsakovrstne nadloge, ki me tarejo, odkar sem na svetu? Kako naj jaz drugi®1 dobro želim in storim, ko drugi meni žele in store le slabo? kako naj jaz druge ljubim, ko drugi mene sovražijo? — Ti in tem podobni izgovori imajo sicer nekaj v sebi, ako se namreč človek zanaša 1® na svoje moči, v resnici so pa vendar piškavi, ako gledamo na pomoti božjo. Človek sam mora imeti resno voljo, drugo pa Bog da. Mi torej nimamo le dolžnosti Kristusa nasledovati, marveč nam je to tudi mogoče. Zakaj ?
1.	Zato, ker Bog od nas nikdar nemogočih reči zahtevati ne more. Bog je naš najmodrejši Stvarnik, ki je vse stvari, tembolj človeka, tako stvaril, da vsak gotovo more doseči svoj namen. Bog je naš najdobrotljivejši Oče, ki hoče in želi, da dosežemo svoj namen ter nam zato deli potrebnih pripomočkov duševnih in telesnih. Ker P® mi svoj namen le tedaj dosežemo, ako hodimo za Kristusom, mora nam biti gotovo tudi mogoče ga posnemati, ker drugače bi sv«' jega namena nikdar ne dosegli, niti bi ga doseči mogli, torej k' Bog ne bil najmodrejši Stvarnik, ne najdobrotljivejši Oče; to trditi p® je nasprotno zdravemu razumu. — Kaj pa je nam storiti, ali kaj zahteva Bog od nas, da posnemamo Jezusa Kristusa? Dve reči: Ljub* Boga nad vse — ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Ali je ^ nemogoče? Je mar nemogoče ljubiti Boga, ki je naš prvi, najv®$J dobrotnik, naš skrbni usmiljeni Oče? Je nemogoče ljubiti njega, ^ je svojega edinega Sina dal za nas v grozno smrt? ki je nam Pr’' pravil v nebesih nekončno veselje, ako njega ljubimo? — Je ^ nemogoče ljubiti svojega bližnjega, ki je po božji podobi vstvarj®n’ kakor ti, odrešen s krvijo Jezusa Kristusa, kakor ti, za nebesa stvarj®0’ kakor ti, ki ima na sebi mnogo dobrih lastnosti, morda več kak°r ti? Pa moj bližnji je hudoben, zato ga ne ljubim! Kaj zato ni ve^ otrok Božji, ni več tvoj brat, nima več upanja, da bi se poboljša Pa sovražnika svojega nikakor ne morem ljubiti! Zakaj pa je rek Jezus Kristus: Ljubite svoje sovražnike ? ali no veš, da on nemog0®’ reči od nas ne zahteva? zakaj je pa on na križu molil za sovražnike? ali se je morda tebi večja krivica zgodila, kakor njem11' so mar tebe tvoji sovražniki na križ pribili? je-li kdaj tvoj največji s° vražnik zgrabil ostro sulico in jo v tvoje srce zabodel, kakor s® ‘ njemu zgodilo? Torej vidiš, da je mogoče bližnjega ljubiti; saj k®

*ega ne stori, tudi Boga ne ljubi. Mogoče je tedaj posnemati Jezusa, zato ker Bog nič nemogočega od nas ne zahteva!
2. Res je torej, da Bog nemogočih reči od nas ne zahteva, pa eHako res je tudi, da brez pomoči božje ne moremo ničesa storiti P° besedah Jezusovih: Brez mene ne morete ničesa storiti. Zato pa Pfavi sv. Avguštin: Stori, Icar moreš; česar pa sam ne moreš, prosi,
da
hoditi
moreš. Bog torej nam ne nalaga samo svete dolžnosti za Jezusom
Jeli
ampak nam dš, tudi potrebno milost, da to dolžnost spolnimo.
pa ta milost zadostna? Da! Sv. apostelj Pavel je prosil Boga,
DaJ ga reši hudih skušnjav, pa dobil je odgovor: Zadostuje ti moja milost. Toda tvoja dolžnost, o kristijan! je, da za to potrebno milost Pr°siš; zakaj kdor prosi, ta dobi; da se poslužuješ sredstev, po katerih naitl Bog to milost deli. In katera so ta sredstva? Nekrvava daritev Sv- maše in sv. zakramenti. Posebno zakrament sv. pokore in presv. rešnjega Telesa, mar nista zato postavljena, da ju pogostoma vredno sPrejemamo in tako dobivamo vse potrebne milosti? Ako pa kristijanje ^nenaarjajo ta sredstva, ako se za službo božjo tudi ob Bogu posve-eilIh dnevih ne zmenijo, ako sv. zakramentov morda celo ob velikonočnem času ne sprejmejo, kdo je potem kriv, da ne morejo Kristusa Posnemati? Taki kristijanje naj nikar ne mislijo, da Bog nemogoče reči od njih zahteva; naj se poslužijo sredstev, katera jim Bog ponuja, Potem jim bo lahko vse mogoče!
3. Praviš, da je nemogoče vse storiti, kar Bog zahteva od ljudi; 5^1 pa je bilo to toliko ljudem mogoče? Ali pa zvesti služabniki °zJb ki se zdaj že v nebesih vesele, niso bili ljudje, kakor smo mi, niso živeli tudi na tej zemlji, kjer živimo mi? Aposteljni, ki so vse *aPustili ter za Jezusom hodili, mar niso bili ljudje? Sv. mučenci, ki mladeniči in nežne device, osiveli starčki in onemogle ženice, s° raje vse pretrpeli, tudi svoje življenje darovali, kakor da bi °ga z grehom žalili, mar ti niso bili ljudje? Ako pa je njim bilo j^goče, zakaj bi bilo tebi nemogoče? Da, pa njim je dal Bog posebne J°sti! Je-li mar tebi Bog svojo milost odrekel? In ako je nisi dobil,
kdo
ilneli
Je temu kriv, mar ne ti sam, ker za njo ne prosiš? Svetniki so
Pesebne milosti, to je res, pa so si jih tudi izprosili, pa so tudi ^ milostjo delali, ni ostala prazna v njih. Stori tudi ti enako, potem tuJi tebi mogoče za Kristusom hoditi, kakor so hodili oni!
4. pa Jezus Kristus ni bil le človek, on je bil tudi Bog najsvetejši, Šfeha niti ni mogel storiti; kako je torej mogoče doseči njegovo
P°PolD
kjj- 'ln°st? Kdo pa zahteva od nas, da bi bili Jezusu enaki? To bi a največja predrznost! On sam je rekel: Hodite za mano, torej ne
k
pred mano, ne vštric mene marveč za mano. On je luč, katera nam sveti, mi pa nismo taka luč, marveč dobivamo le od njeg® svetlobo; on je učitelj, mi njegovi učenci, učenec pa ni nad učitelji-Torej Kristus ne zahteva, da bi njega, dosegli, da bi bili uje®" enaki; zahteva pa in to po pravici, da po svojih močeh njega posnemamo ; on je zadovoljen s tem, da storimo, kar s pomočjo njegov® milosti premoremo. To pa je gotovo mogoče. Da bi nas tega pre" pričal, je on sam — če smem tako govoriti — nas posnemal! Na® v izgled je hotel preživeti detinska in otročja leta, mladeniško ® možko dobo in sicer v najponižniših razmerah; zavoljo nas se je pustil skušati, je bil celo hudobnemu duhu pokoren, dokler je bil® mogoče brez greha: stopil je kolikor moč globoko, da bi nas izvabil in privedel za seboj v rajske višave!
Preljubi v Gospodu! katoliški kristijanje smo, pri sv. krstu stn° obljubili, da bomo za Kristusom hodili; torej je to naša dolžnost-Jezus Kristus, naš Odrešenik, je naš Gospod; on zahteva od nas, d® za njim hodimo; torej je to naša dolžnost. Za Boga smo stvarjenj Bog je naš zadnji namen; tega pa ne moremo doseči, ako ne hodi®0 za Kristusom; torej je to naša dolžnost. Kdor pa te svoje dolžnost' ne spolnuje, ni vreden, da nosi ime kristijan, zato ker dela sra®0*0 temu častnemu imenu. — Za Kristusom hoditi je mogoče. Bog zahteva od človeka nemogočih reči; ako bi to zahteval, bi ne ® pravičen; torej je mogoče za Kristusom hoditi. Ker pa samo človeške moči temu ne zadostujejo, deli nam Zveličar svojo milost, katera nam daje potrebno in zadostno moč, da pobožno brez greha živi®0’ torej je mogoče za Kristusom hoditi. Hodili so za njim tisoči, d*' miljoui kristijanov, ki so bili tudi ljudje; torej je tudi nam mog0^® za Kristusom hoditi. Zveličar ne zahteva, da bi bili njemu v popoln°s enaki, marveč da po svojih močeh ž njegovo milostjo njega po®0® mamo; in to je mogoče! Zato, o kristijan spolnuj to svojo prvo ’D
najsvetejšo dolžnost, ker izgovor, da ne moreš, nič ne velja;
bodi
po stopinjah Jezusa Kristusa, on naj ti sveti kakor svitla luč v no® tmini, on naj te uči kakor moder učenik, on naj te pelje kak°[
skrben vodnik. Za njim hodi, potem ne boš blodil v zmotah, ne zašel na kriva pota; za njim hodi, in boš našel mir svoji duši, vei
boš
seli0
svojemu srcu, slednjič boš tudi dospel na vrh, katerega so doseg že drugi pred tabo, ker so za Kristusom hodili; ta vrh je raj nebe® Amen.	Ivan Slave®

2. Jezusa mili glas.
Imam še druge ovce, katere niso iz te ovčarnice; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas poslušale, in bode ena ovčarnica in en pastir.
Jan. 10, 16.
A.	1. Po dokončanem trudapolnem delu se sprehajam z bredem v bližnjem gaju. Od daleč slišim glas jokajočega otroka . . . §rozno kliče in vpije ... kar mi proti prileti pastirček, ki išče in kliče svojo zgubljeno čredo, ter me žalostno vpraša, če sem kje videl njegovo živino.
2.	Nas vse pa je danes srečal dobri pastir: Jezus Kristus; on n' najemnik ... on ni zaspan pastir ... on pozna svoje ovce, in 0Ue poznajo in ljubijo njega ... Mi smo srečne ovčice Jezusa . . . ^a on pravi : Imam še druge ovce, katere niso is te ovčarnice; tudi
moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena ovčar-ni°a in en pastir.
3.	Glejte, ljubljene ovčice, Jezusa, dobrega pastirja! Na sv. križ Je stopil ... se povišati dal, da bi lažje slišali njegov zveličanski
• . . Srečen, kdor ga čuje . . . posluša . . . Pomislimo torej ^nes: Jezusa mili glas.
B.	Sv. apostol Peter v današnjem listu hvali Jezusa, dobrega Pastirja, ki je za nas trpel, umrl ... pa njegov glas še vedno doni P° svetu . . . posebno pa:
1.	V velikonočnem času — nas Jezus kliče k sv. ob-naJ’lu. Moja večerja je pripravljena . . . idite na ceste . . . prelaze ' • ■ po mestih . . . pripeljite sem uboge, hrome, slepe, kruljave. (dtk. i4.) Ig—24.) Jezus milo kliče k sv. obhajilu: Vzemite, jejte in ^jte vsi, to je moje telo in rešnja kri! (Mat. 26, 26—28.)
Oj premili, preveseli glas Jezusa Kristusa, srečen, če si ga ubogal, er> kdor sv. obhajilo vredno uživa, ima večno življenje. (Jan. 6, 55.)
Skoro bode konec velikonočnega obhajila ... Ali ga bodeš letos udi zanemaril? Jezus te kliče ... pa tudi med letom pridite več-rat na Jezusovo pašo sv. obhajila, ker sam Jezus vas sem tako milo 'abi! Imam še druge ovce, katere . . .
Dobrega pastirja — Jezusa — mili glas nam doni:
,	2. v nadlogah. Tudi pobožni imajo veliko trpljenja, brit-
°8t‘ • . . svet je solzna dolina ... ni hiše brez nadlog ... ni esa brez solze ... Pa v nadlogah se nam ljubi Jezus milo zglasi:
Pridite k meni vsi, kateri se trudite, in ste obloženi, in jas vas okrepčam. Vsemite moj jarem na-se, in učite se od mene, ker jat sem krotak in is srca ponižen, in najdete pokoj svojim dušam■ (Mat. 11, 28—29.)
Sv. apostol Pavel je javkal in zdihoval pod težkimi nadlogami • ■ • skušnjavami ... pa dobri pastir Jezus se mu milo zglasi, ter ga p°' tolaži, govoreč: Zadostuje tebi moja milost. (II. Kor. 12, 9.) Tako tudi Jezusa mili glas tolaži v nadlogah; le poslušajmo ga . . . radi bomo trpeli . . . nekdaj pa slišali Jezusa mili glas:
3. ob naši smrti. — Jezus je šel v nebesa . . . gleda na nas . . . pride po svojo ovčico ... jo zadene na svoje rame . • • ter ji veselo govori: Aj, dobri in svesti hlapec, ker si bil v malem svest, postavim te čres veliko: vnidi v veselje svojega Gospoda-(Mat. 25, 21.) In nekdaj bo vsem svojim ovčicam svoje izvoljene črede Jezus dobri pastir dal slišati svoj premili glas, govoreč: Pridite, blaženi mojega Očeta! posedite kraljestvo vam pripravljeno od sačetka sveta-(Mat. 25, 34.)
Takrat se bodo dopolnile Jezusove besede: Imam še druge ovce, katere niso ....
0. To je torej mili glas dobrega pastirja ... ob velikonočnem času k sv. obhajilu ... ob nadlogah ... ob smrti. . . Obrnite se zopet k Jezusu! ve zgubljene ovčice . . . poslušajte mili glas dobrega pastirja ... naj nas nekdaj pokliče k svoji izvoljeni čredi v nebeško veselje! Amen.	Simon Gaberc.
Tretja nedelja po veliki noči.
I. Varstvo sv. Jožefa.
Depositum custodi! — Kar ti je izročeno, ohrani! I. Tim. 6, 20.
Kolikor bolj dragocena je kakšna reč, toliko bolj skrbno in varno jo je treba shranjevati. Zato vidimo, da so že pagani svoje posebn0 zaklade založili v tempeljnih svojih bogov, ker so menili, da bodo tam najbolj varni. Enako so delali judje, ki so med drugimi drag0' cenimi rečmi posebno sveto pismo imeli v tempeljnu shranjeno. kakor nam spričuje sv. Ambrož, so tudi prvi kristijani svoje drag0' cenosti škofom in duhovnom v varstvo zraven altarja izročevali, ^er so po pravici sodili, da so tam njih zakladi najbolj varni, kjer ^ tudi Bog svoje naj večje zaklade.
/
Tako natura sama ljudi uči, da je vsaka zaloga nekaj svetega, ^dotakljivega, in da je v rokah tistih najbolj varna, katerim so že °d Boga svete reči izročene. Tako zalogo je Kristus sam dal svojim aposteljnom, ko jim je izročil ves svoj zveličanski nauk, ki je bil s prvega le v glavi aposteljnov in katerega so potem, dokler še ni bilo Pisanih evangelijev, kar ustmeno izročevali svojim naslednikom. Tako Je storil sv. Pavel, ki je ves Kristusov nauk svojemu učencu in škofu Timoteju izročil, rekoč: Depositum custodi: Kar ti je izročeno, ohrani!
je: Ves Kristusov nauk, kakor si ga po mnogo pričah od mene 8*išal, nepopačen ohrani, in izroči zvestim ljudem, kateri bodo pripravni, tudi druge učiti.
Tak mož, kateremu je Bog posebno velike in svete dragocenosti izročil, je pa gotovo sv. Jožef, čigar varstveni praznik danes obhajamo, ie sicer so trije taki posebni zakladi, katere je Bog sv. Jožefu v varstvo izročil, ali čez katere ga je za varha postavil. Ti trije zakladi so: ^ devištvo Marijino, 2. oseba Jezusa Kristusa, • v e 1 i k a skrivnost Njegovega včlovečenja.
Dosledno se pa nad varhom teh treh zakladov tudi posebno tri bednosti prelepo svetijo, in sicer: 1. njegova prelepa čistost; ^•njegova velika zvestoba; 3. njegova čudovita p 0 »i ž n o s t. In o teh treh čednostih hočem v našo spodbudo p°samezno govoriti.
,	!• Da bomo prav umeli, kako zelo je Bog sv. Jožefa počastil,
0 je devištvo Marijino v varstvo izročil, moramo pomisliti, kako soko se ta čednost v nebesih čisla in kako koristna je na zemlji. ak°r iz sv. pisma spoznamo, je bila deviška čistost potrebna, a J0 Sinu božjega na svet potegnila. Po božji previdnosti je bilo ®amreč skleneno, da je moral Sin božji, kakor je po božji natori od °fflaj deviško iz Očetovega naročja izšel, tako tudi le od Device-^ ere rojen biti. Tako so že preroki prerokovali, (post. Izaija: Glej evica ho spočela i. t. d.); tako so stari očaki pričakovali in tako , . Potrjuje sv. evangelij to preveselo dogodbo. In če po vzroku te lvno8ti prašamo, nam cerkveni očetje odgovarjajo, da je devištvo ^ ebno moč v sebi imelo in Sinu božjega nagnilo, da je po njem SV0t prišel. Cerkveni učeniki z enim glasom pravijo, da je devištvo 'U0manje angeljskega življenja, da devištvo človeka visoko čez nizko ta]£8enOS*' Povzdiguje. Devištvo nekako prezira vso meseno sladnost , °> da telo nekako duhovno postane. Po nauku sv. Avguština je tv° nekaj srednjega med telesom in duhom, nekaj, kar nas naturi
duhov približuje. Iz tega lahko sklepamo, kako zelo je moralo devištvo včlovečenje Sinu božjega pospeševati. Saj včlovečenje večne Besede ni druzega, kot najtesnejše zedinjenje Boga s človekom, božje nature z meseno: Verbum caro factum! Glejte čudno zedinjenje! glejte skrivnost ! Ali kako je to mogoče, da bi se tako nasprotni natori, kakor je lepota čistega duha in slabost naših teles, mogli tako tesno se skleniti ? Kes se to nemogoče zdi; ali ravno zavoljo tega je deviška čistost vmes stopila, da je te nasprotni naturi zedinila! Sv. Gregor Nicenski, ta velika luč na vzhodu, piše: Devištvo je storilo, da s® Bog ni sramoval k ljudem priti in pri njih prebivati; devištvo daje ljudem peruti, po katerih se k nebesom povzdigujejo in ker je ono najtrdnejša ves med Bogom in človekom, sklepa tudi, kjer vmes pride, dve tako nasprotni naturi.
Iz te razlage lahko spoznamo veliko čast Marije Device in nje* nega deviškega ženina! Glejte čast Marijino! ker njeno devištvo je bilo od vekomaj izvoljeno, svetu Izveličarja dati; glejte čast sv. J°' žefa, ker to nam tako potrebno devištvo je bilo njegovi skrbi izročeno, in on je je k pridu celega sveta tudi res ohranil. O sv. Jožef-depositum custodi! ohrani, kar ti je bilo izročeno. Večni Oče hoč® devištvo Marijino pod zagrinjalom poroke ohraniti; ali to devištvo s® brez tebe ne more obvarovati in tako je tudi tvoja čistost svetu P°' trebna vsled častnega ukaza, ono Marije Device ohraniti in obvarovati-
Da je bil sv. Jožef res od Boga za to poklican, Marijino devištvo ohraniti, spoznamo iz tega, ker ji je bil po posebnem čudež® v ženina izvoljen. Kakor poroča sv. Janez Damaščan in drugi uče-
niki, so morali na povelje velikega duhovna vsi za ženitev ugodD‘ mladeniči iz Davidovega rodu vsak svojo palico v tempelj prinest*; da bi Bog sam razodel, katerega izmed njih je za ženina tako čis Devici izvolil. In glejte, palica Jožefova je ozelenela, in zato je t*1 on s to sveto Devico po judovski šegi kot ženin zaročen.
Ta zakon, katerega sta Jožef in Marija pred judovskim dub®v' nom po postavi sklenila, je bil resnično pravi zakon. Pri vsakem &9. konu pa je treba po nauku sv. Avguština pred vsem dveh reči, * zakon med seboj vežete, in te ste: a) pogodba, s katero se poroče**9 eden drugemu popolnoma izročita; b) zakonska ljubezen, s katero tudi eden drugemu srce posvetita, da za nobenega druzega več **e bije; po tej dvojni pogodbi, kakor dokazuje sv. Avguštin, je bilo vištvo Marijino neoskrunjeno ohranjeno.
a) Tu najdemo najprej pogodbo, s katero sta se Jožef in &■* rija eden drugemu popolnoma izročila. Pa kako st#
izročila? Devištvo! glej tu svojo slavno zmago! Izročila sta si medsebojno vsak svoje devištvo, da je eden druzemu daruje. Jožef va-ruje devištvo Marijino, Marija varuje devištvo Jožefovo. Ne on, ne °ea ne sme z devištvom po svoje ravnati; vsa zvestoba te poroke v ^eru obstoji, da eden drugemu devištvo varujeta. Glejte obljubo, ka-tera ju veže; glejte pogodbo, katera ju sklepa! To ste dve devici, ki Se zato poročite, da se vedno čisti ohranite!
b) Kdo pa zdaj more dopovedati, kakšna je bila ljubezen ^e h dveh zakonskih eden do druzega? Plamen devištva Je namreč toliko močneji, kolikor je čisteji in prosteji; ogenj mese-
Dega poželenja nikdar ne doseže ognja ljubezni, v katerem se de-v*štvo sveti! To naj nam neki čudež spričuje, o katerem pripoveduje Sv- Gregor, turski škof.
Dva zakonska žlahtnega stanu iz Overne sta vedno zdržno ži-vda. Po smrti so ju vsakega na drugem kraji pokopali. Pa te ločitve Mrliča nista mogla trpeti; brez človeške pomoči so namreč njuni £akvi skupaj dobili. Kakor da bi mrliča hotela reči: Zakaj naju ho-ločiti? Tako dolgo sva bila skupaj, kakor mrtva, (ker najina po-z®ljivost je kakor odmrla) ker sva tedaj že bila vajena, kot mrtva skupaj živeti, kaj naju ločite po smrti? — Ljudstvo je imenovalo ta groba — groba ljubečih se, kakor bi bilo hotlo reči, da so tisti pravi Jubimci, ki se na duhovni način ljubijo!
Taka in še lepša je bila ljubezen v Jožefovem zakonu. Tu je ikonska ljubezen le zato gorela, da bi devištvo ohranila. In v res-n'ci. Kaj je namreč Jožef ljubil pri Mariji? Ne umrljive vnanje le-P°te, ampak notranjo, dušno, katere najlepši kinč je bilo ravno de-'ištvo! Čistost Marijina je bila predmet njegove ljubezni in kolikor 0o,J je to ljubil, toliko bolj si je prizadeval jo ohraniti. O zares lepa ^aka ljubezen! Kdo se ne bode čudil, kako se v tem zakonu vse brinja, ta zaklad ohraniti? Obljuba je popolnoma čista, ljubezen je Vsa deviška!
O kristijani! Vse to, kar smo zdaj premišljevali, se je pa za-To'j° nas zgodilo, nam v nauk! Glejte, kako svet in čist je začetek ^aše vere in kako smo tudi mi k čistosti in svetosti poklicani! Spo-. uJino svoje telo, ker je ud Kristusov, nikar ga ne oskruujajmo, ker le posvečeno. Skrbno varujmo vsak po svojem stanu sveto čistost, ki je Odrešenji dala, ki je Marijo in sv. Jožefa k toliki slavi in 8reči povzdignila.
II.	Poglejmo zdaj drugi zaklad, katerega je Bog sv. Jožefu v Varstvo izročil. Ta zaklad je sam njegov edinorojeni Sin, deček Jezus Kristus. Jezus Kristus je na svet prišel kakor uboga
sirota, ki na zemlji nima nobenega očeta. Zato ga imenuje sv. Pavel: brez očeta. To je res: On ima Očeta v nebesih; ali če vidimo, kako ga je zapustil, bi skoro morali reči, da ga nič več ne pozna. Čez to se bode pač nekega dne na križu pritožil, ko ga bode svojega Boga> pa ne svojega Očeta imenoval. (Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?) Kar je takrat umirajoč govoril, to bi bil smel nekako tudi že pri svojem rojstvu reci; ker precej takrat ga je nebeški Oče prepustil revi, pomanjkanju in preganjanju. Vse, kar je nebeški Oče za-nj storil, je to, da ga je revnemu človeku, sv. Jožefu, v varstvo in oskrb izročil-In kako je sv. Jožef to nalogo spolnil? Kako je ta najdražji zaklad varoval in čuval? Lahko se reče, da tako še nikoli ni pravi oče za svojega sina skrbel, kakor je rednik sv. Jožef za Sina božjega Kristusa! Sv. Jožef se res vedno in povsod obnaša kot pravi oče Je' zusov. On ga pestuje, boža, poljubuje, oblači, redi, varuje, brani iu rokodelstva uči itd. Kje je pač vzrok temu? Sv. Krizostom pravi: Bog je hotel sv. Jožefu vse pravice dati, ki se očetu spodobijo, samo brez oskrunjenja devištva. Jezus, ki je v vseh rečeh hotel nam enak biti, ki je hotel tudi človeško mater, vendar ni smel človeškega očeta imeti. Temu je bilo namreč devištvo nasproti, ker je moral po Devici priti na svet, in ker ni smel druzega, kakor Boga za Očeta imeti-Vendar pa devištvo ni branilo, da bi Jožef ne bil smel ali mogel druzih očetovskih lastnost imeti, kakor so: ljubezen, skrb, nagnenje-Sv. Jožef naj ima do Jezusa zares očetovsko srce, polno ljubezni in naklonjenosti. O velika skrivnost božja!
Pa tukaj vtegne kdo ugovarjati: Od kod sv. Jožefu očetovsko srce, če mu ga natura ni dala? O kristijani, spoznajmo tu mogoč' nost božjo. Če je natura sv. Jožefu očetovsko srce odrekla, mu je Pa Bog tako srce napravil z lastno roko, ker pisano je: da On vstvarja vsakteremu srce. (Ps. 32, 15.) Srca človeška so v božjih rokah, kakor ilovica v rokah lončarja, ki iz nje naredi, kar hoče. Tako je B°S Savlu prenaredil srce, ki je bilo poprej nizko; pa tudi ljudstvu j® omečil srca, da so Savla za svojega kralja spoznali, ki mu je bil® poprej nasprotno. Bog je tedaj sam sv. Jožefu dal očetovsko srce. 0“ tod tudi pride, da Jezus uboga in da se Jožef ne obotavlja, mu *a' povedovati. Od kod bi sicer sv. Jožef tako pogumnost dobil? Ker j® pravi, večni Oče Jezusu sv. Jožefa za časnega očeta dal, mu j® v njegovo srce tudi en žarek svoje ljubezni poslal, ki je sv. očaku sr®e spremenil in mu pravo očetovsko ljubezen do Jezusa vnel in vžga'' Po tem, kar smo do sedaj slišali, bi skoraj ne bilo treba g°' voriti o veliki zvestobi, s katero je sv. Jožef za ta predragi) 0
Boga mu izročeni zaklad skrbel. Vendar pa bode dobro nekoliko o tem povedati, da se mi nad tem zgledujemo. Iz neprenehanih zoprnosti, katere so Jožefa zadevale, odkar mu je bil ta zaklad izročen, Se učimo, da takega zaklada brez truda obvarovati ni mogoče, in da kdor hoče v službi božji zvest ostati, mora na mnoga trpljenja pripravljen biti. Zakaj resnično je to, da, kamor Jezus pride, pride s križem in vse trnje s sabo prinese. Kes, da sta bila Jožef in Marija ta poprej revna; ali ko je to Dete k njima prišlo, so se nadloge kar vrstile. In kdo je bil tega kriv, če ne On, o katerem je zapisano: B svojo lastnino je •prišel, pa njegovi ga niso sprejeli. Le poglejmo celo verigo nadlog, ki zaporedoma zadevajo sveto družino: Pot v Betlehem, rojstvo v revnem hlevu, moritev nedolžnih otročičev, beg v ®§'pet, prognanstvo v tuji deželi, tri dni zgubljeni Jezus itd. Kako Se je pač sv. Jožef pri teh nezgodah obnašal? Ali se ni pritoževal taz nadležnega otroka, o katerem se zdi, da mu je le zato izročen, *ta ga muči? Nikakor ne; sv. Jožef se še-le veseli, da v njegovi družbi trpi! Glejte, preljubi, s kolikim trpljenjem Kristus Jožefovo 2vestobo na skušnjo postavlja. Kaj boste k temu rekli vi mehkužni kristijani? Ali ne spoznate, da to božje Dete ne more pri vas biti? ^.tagova revščina obsoja vaše bogastvo; njegov križ vašo zložnost, le-n°bo in mehkužnost. Jezus se le s tistimi druži, ki so hrabri in ^rsti kakor sv. Jožef, ki se ne obotavljajo s križem za Jezusom ho-ki se ne sramujejo v revščini in pomanjkanji njegovi tovariši O kristijani, le velikokrat to imenitno resnico premišljujmo.
III.	Še neki poseben zaklad je, katerega je Gospod Bog sv. Jo-|'fifu v varstvo izročil in to je skrivnost včlovečenja Sinu °žjega, o kateri skrivnosti nam je še zdaj govoriti. Ce nam kdo ako veliko skrivnost razodene in o njej govoriti prepove, bi se mi m°tao pregrešili, ko bi potem to skrivnost komu razodeli. In zdaj izmislimo, kakšno skrivnost je nebeški Oče sv. Jožefu izročil in o nJeJ molčati zapovedal. To je bila skrivnost njegovega ^lovečenja! Nebeški Oče hoče, da naj bode njegov Sin do • tata skrit in sv. Jožef ž njim! In glejte, to nalogo je sv. Jožef sP°lnil, kakor je bila tudi težavna; tu je bilo res posebne po-11 ’ ž n o s t i treba. Pomislimo to reč malo bolj natančno, k Sv. Jožef ima samega Sinu božjega v hiši. pa ne sme tega ni-0rnur povedati. Koliko mora včasih zaničevanja, preganjanja, po-l^anjkanja trpeti in bi bilo vseh teh nadlog naenkrat konec, če bi j en° besedico zinil in povedal kakšen zaklad pri sebi v svoji hiši ttla' In sv. Jožef molči! Kako bi se bil lahko pred ošabne
farizeje postavil in se pobahal, da pri sebi ima in redi od prerokov obljubljenega Mesijo! In vendar sv. Jožef le molči! Kakšna velika skušnja za sv. Jožefa, kadar sliši, kako Jezusa zaničujejo in zaničljivo tesarjevega sina imenujejo. Kako lahko bi bil rekel in bi se ne bil zlagal: Ta mladenič, katerega vi tesarjevega sina imenujete, je Sin božji, je obljubljeni Odrešenik. Pa sv. Jožef tega ni storil, on je le molčal. Ali ni bilo to veliko zatajevanje, strašna skušnja, nenavadna ponižnost. In ravno, če to premišljujemo, bomo še-le prav spoznali, kako zares velik je bil sv. Jožef, ker j0 tako imenitno, tako slavno in častitljivo resnico popolnoma in ves čas svojega življenja prikrival in prikril.
Kaj pa, da se naša ošabnost pri tem po konci spenja in se nam vprašanje vsiljuje, zakaj vendar Kristus celih 30 let svoje božje poslanstvo in veličanstvo prikriva in za varha te skrivnosti samo dva človeka, Marijo in Jožefa, ima. Kaj je vzrok temu? To je naš napuh, ker mi želimo svetu dopasti, pred svetom imenitni, češčeni in hvaljeni biti. Vedi tedaj, zakaj se je Kristus 30 let skrival. Zato, ker je videl veliko nerodnost, katero napuh med nami dela. Napuh človeka v grehe žene, katere nad drugimi vidi; napuh čednosti duši zavoljo strahu pred ljudmi; napuh lastni časti vse žrtvuje, da l0 ljudem dopade, če se tudi Bogu zameri. Vse te rane je Kristus videl; zato se je skril, da bi nas užil, da bežimo pred nečimrno hvalo tega sveta!
Ravno tako pa se tudi od sv. Jožefa učimo, da je človek lahko miren in srečen, če tudi ni imeniten pred svetom. Sv. Jožef je bil pri vseh svojih mnogih nezgodah srečen, ker je Jezusa pri sebi imel, on je bil miren pri vsem tem, ko so ga zaničevali, saj je vedel, kakšne skrivnosti mu je Bog izročil. Zato se sv. Brnard nad njim čudi in ga velikega imenuje, ker mu je Bog najskrivnejšo in no>J' svetejšo skrivnost svojega srca izročil. — Tudi se od ponižnega J°' žefa učimo, da je najgotovejša pot k zveličanju vdanost v voljo božj° in če se božjim naredbam podvržemo. Bog enemu to, drugemu Pa kaj druzega naroča; vsi pa se bomo zveličali, če božjo voljo storim0' Bog je aposteljnom zapovedal Kristusa oznanovati in z oznanovanj0® križanega Kristusa so se zveličali; sv. Jožefu pa je zapovedal Krj' stusa skrivati, in s prikrivanjem skrivnosti Kristusovega včlovečeuj9 se je zveličal. Iz tega vidimo, da imenitnost krščanska ne obstoji ? slavnih službah, ampak da storimo, kar nam je Bog naložil in n8' ročil. Četudi vsi nimamo časti, Kristusa pridigovati, moremo ven<Br vsi čast imeti, njemu pokorni biti. To je tedaj posebna slava sveteg8
Jožefa, da je ubogal, da je molčal, ko mu je bilo molčati zapovedano!
vprašajte torej zvedavo, kaj je sv. Jožef vse delal? Dovolj je o nJem rečeno, da je svojo dolžnost storil. Je pa med hudobnimi in P^vičnimi ta razloček, da hudobni veliko hrupa in zgledovanja o Sfibi delajo, ker človeškim strastim služijo in strežejo; pravični pa "asproti na tihem Bogu služi. Zato pravi prav lepo sv. pismo: Hu-dobni božje naredbe le poderajo; kaj pa je pravični storil ? (Ps. 10, 4.)
se pravi: Pravični ni nič s hrupom, z zgledovanjem delal, nič kkega, da bi ljudem dopadel, ker išče le dopadajenja pri Bogu. Tako J® živel sv. Jožef; videl je Jezusa, na tihem je ž njim živel, pri Iju-‘kh ni iskal slave, molčal je, in tako je spolnil svojo nalogo. Storimo ^i mi tako, spolnujmo svoje dolžnosti kolikor mogoče tiho in na livnem zavoljo Boga, ne zavoljo ljudi — in zveličani bomo!
Videli smo torej, preljubi, kakšno nalogo je Bog sv. Jožefu ‘H kakšne zaklade mu je v varstvo izročil in kako natančno je Sv- Jožef to nalogo dovršil, kako zvesto je zaupane mu zaklade in skrivnosti varoval in obvaroval. Posnemajmo ga torej v njegovi čistosti po svojem stanu, v njegovi zvestobi in v njegovi veliki ponižnosti, tem si bomo tudi mi zveličanje pridobili.
Prodno pa sklenem, moram še nekaj opomniti. Znano vam je nanareč, da je sv. Jožef poseben varuh Kranjske dežele in ilirskih ^krajin; pa tudi, da so ga ranji papež Pij patrona vesoljni cerkvi Snovali. In to po vsi pravici. Ce je Bog sam sv. Jožefu najdražje *aklade v varstvo izročil: devištvo Marijino, osebo Jezusovo in skrivnost °zJega včlovečenja, zakaj bi mu ne smeli tudi katoliške cerkve v ^arstvo izročevati in posamezne dežele. Gotovo, preljubi, prav storimo, Sv- Jožefu našo kranjsko deželo posebno priporočimo in njemu vse potrebe in zadeve potožimo; saj nas zagotavlja sv. Terezija, da n>koli sv. Jožefu kake zadeve priporočevala, da bi ne bila uslišana. Priporočujmo mu še posebno našo zadnjo uro, da bo srečna za i&s‘ Saj je on poseben pomočnik tudi za zadujo uro. Tako srečno, ; 0r °n, še nikoli noben človek ni umrl. Umrl je v naročji Jezusa Marije. O kako srečna bo tudi naša zadnja ura, če bomo s sve-1 zakramenti prevideni in bomo tako na svoji strani takrat imeli Jsvetejše osebe: Jezusa, Marijo in sv. Jožefa. Toraj jih večkrat, ®bno vsak večer prav zaupljivo prosimo, da naj nam pridejo na °e že zdaj, posebno pa našo zadnjo uro. Amen.
Jan. Ažman. (Po P. Stare tu S. J. okrajšano.)
2. Veseli hod k Očetu.
Še malo, in me več ne bote videli ; in zopet malo, in me boste videli; ker grem k Očetu.
Jan. 16, 16.
A.	1. Sv. apostol Peter nas v današnjem sv. berilu lepo opo*
minja govorec:	Preljubi! prosim, vas kakor tujce in popotnika
zdrsite se mesenih želj, katere se vojskujejo zoper dušo; imejte W° življenje . . .; bodite podložni . . . vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte. (I. Petr. 2, 11—19.)
2.	Tujci in popotniki smo . . . skoro bomo slovo jemali od sveta, kakor ga jemlje ljubi Jezus danes, ko misli odhajati skoz smrtna vrata k svojemu nebeškemu Očetu. Zato svojim učence© govori: Se malo, in me več ne boste videli; in zopet malo, in boste videli; ker grem k Očetu.
3.	Tujci smo na tem svetu . . . nimamo stalnega mesta • ■ • Srečni smo, ako moremo reči: Grem k Očetu ... Da bi torej svoji smrtni uri se preselili k svojemu nebeškemu Očetu . . . zato že danes pomislimo ta: veseli hod k Očetu.
B.	1. Zgubljeni sin seje veselil svojega povratka na očetov do©' Tako se veseli vsak resnični spokornik tistega dne, ko nastopi svoj hod v nebesa. Neki učenec je vedno računil, kedaj bo prišel dan, ko bo s©el iti domov k starišem . . . uajrajše se sprehaja na stezi proti svoje©)’ domu, če bi zagledal očeta ali mater . . . Tako se pobožni človek veseli hoda k nebeškemu Očetu ... k mili materi Mariji Devici . • • Tako se je že davno veselil spokorni kralj David, in si je želel da” odhoda, govoreč: Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, tako hre' peni moja duša po tebi, o Bog. (Ps. 41, 2.) Sv. Apostol Pavel pa ni poznal druge želje, kakor edino to, da bi bil smel skoro reči' „Grem k Očetu“ — ker on sam piše: Stiskan sem od dveh strani’ željo imam razvezati se, in biti s Kristusom. (Filip. 1, 23.) In
je prišel čas njegovega odhoda, je poln veselja še pisal svoje©11 prijatelju Timoteju, ter pravi: Jaz sem namreč že darovan, in moje razveze nastaja. Dober boj sem zbojeval, tek dokončal, ver° ohranil, zdaj mi je založena krona pravice. (II. Tim. 4, 6—8.) Te^ hoda k nebeškemu Očetu se je veselil posebno tudi sv. Alojzij: hišo Gospodovo grem, je rekel umirajoč.
Ako pa še mi hočemo tako veseli hod k nebeškemu 0ž^u imeti, moramo zanj:
2. Skrbeti, — da bi bil vesel. — Smrti se vsaka stva©9 boji . . . Zato sv. Cerkev pri mrličih moli: Bojim se in trepet' ko pride sodba in bodoča jeza. Za veseli odhod moramo si skrbeh'
«) vse voljno trpeti ... Jezus je trpel in skoz trpljenje e v nebeško slavo ... Če le z njim trpimo, bomo tudi s njim po-Mičani, uči sv. apostol Pavel. (Rim. 8, 17.) Po obilnem trpljenju Se človek rad od sveta loži, da gre k Očetu: po plačilo. Oj le trpimo radi • . . veseli bomo šli v nebesa. Zato je treba
[j) častiti Marijo Devico. Danes je god sv. Jožefa, Varha ... je ljubil Marijo ... je ni zapustil v nevolji ... je *®fil vesel odhod . . . Jezus in Marija pri smrtni posteljci . . . Ako arijo častimo, bomo šli veselo domov . . . Marija prime svoje dete Za roko, nas bo peljala k nebeškemu Očetu . . .
C.	Tako! ljubljeni tujci in popotniki! Se malo in nas več ne °ste videli . . . trpimo voljno . . . Častimo ljubo Mater božjo . .. a bomo imeli veseli hod k nebeškemu Očetu. Amen.
Simon Gaberc.
Četrta nedelja po veliki noči.
Žalost na svetu bo minula, nebeško veselje pa bo večno.
Ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše srce. Jan. 16, 6.
lik	premembam je podvrženo naše življenje! Vreme se to-
rat na dan spremeni; posije svitlo in gorko solnce izza temnih a _ v, in kmalu na to se zopet potemni, mrzel veter potegne, za-dež se ulije. Taka sprememba je pri vremenih. To je pa ma-
^ :°st v primeri premembam človeškega življenja! Kako hitro se ^jo ure veselja in žalosti. Zadovoljnost še ni izginila iz smejo-H<fa.Se ol,raza> vže se nagubi lice in nagrbanči čelo vsled kakšne . Prijetnosti. Ako pa še le primerjamo število veselih dni številu dni
žal .	Pomerjamo števno vesenn dni številu dni
ju °f^ britkosti, precej se prepričamo, da dnevi žalosti so mnogo-
iteviln ........... .......	. r...... ’ .	muugu-
So| eJSI °d ^ni zadovoljnosti. Po pravici imenujemo našo zemljo
Pro(!° do,ino’ res Je> kar pravijo cerkveni učeniki, da je ta svet kraj ^gnanstva. Kristijani moji, nikar ne obupati v nesrečah in težavah, ]a£i]V^m°) da žalost je naš delež na tem svetu. Da bi žalostne poto-' J® usmiljeni Jezus, kateri je imel tako sočutno srce do nesrečnih,
!°v°ril v- evangeliju zadnje in današnje nedelje besede, ki so res bleje h ^zam žalujočim srcem. V kako težavnem stanju so žalujoči,
<lilni
tol ^ Prel)ubeznivi učenik in odrešenik najbolj vedel, zato je on v sede.° nesre^n'h na g°ri n pravega sočutja govoril zlate be-Blagor žalostnim, Jcer bodo oveseljeni! O blagor vam, žalostni
L
kristijani, Kristus, vaša tolažba, vas bo potolažil. Ste slišali vi, kateri ste od obilnih nesreč potrti, vi, katerim je žalost srce ogrenila, vi, ki ste bili že večkrat v skušnjavi godrnjali zavoljo vam nerazum-ljive božje previdnosti! Vi boste žalovali, vaša žalost pa se bo v veselje spremenila, te besede večne resnice ste slišali že preteklo ne' deljo, in zopet v današnjem evangeliju miluje Gospod svoje učence, ker jim je zarad njegovega odhoda s toliko žalostjo napolnjeno srce in kažoč na prihodnjo tolažbo sv. Duha, jim zagotavlja, da je zanje dobro tako, ker se jim bo žalost spremenila v radost. — Kaj hočete več, božje zagotovilo je to, boljšega zagotovila razun tega ni, in g8 tudi ne potrebujete. Kes težka je ura žalosti, hud je udarec nesreče, pa obljuba je sladka: Blagor žalostnim, leer bodo potolaženi. V tem oziru so žalostni srečni, zato jih Kristus blagruje.
Ker je temu tako, drage Kristusove ovčice, rečem vam, ne j8Z-ampak Kristus sam govori skoz mene, blagor vam žalostnim, in kateri ste veseli, iščite žalosti, da boste tudi vi božje tolažbe kedaj veseli. Ta resnica, katero je nam v tolažbo predobrotljivi učenik na*> učil, se mi zdi tako lepa in spodbudna, da se mi vredna vidi, da bi jo danes skupno premišljevali. Zato čujte vam v tolažbo: I. Sedanja žalost na svetu bo minula; II. nebeškega veselj8 pa nikdar ne bo konca.
Drage duše Kristusove, ta dvojna resnica je tako imenitna, d8 je velika škoda ji prezreti, čujte ji v svoj večni dušni dobiček! V W nam pomagaj milost našega od smrti vstalega Zveličarja in matere8 priprošnja deviške poroduice Božje!
I.	Vsi dnevi človekovi so polni bolečin in britkosti, še po v duhu ne počiva, pravi sv. pismo. (Prid. 2, 23.) Tega nas prepr*' čuje tudi vsakdanja skušnja. Prašaj človeka katerega koli, vsak ti b° soglasno pritrdil, da življenje na tem svetu je polno težav. Ko se otrok rodi in komaj na svet pride, njegov prvi glas je glas žalosti-joče. Že po svojem natornem nagonu ve, da je iz maternega teles8 prestopil v solzno dolino. Ako je prva ura človeškega življenja l,r8 žalosti, najbritkejši je zadnji trenutek življenja, smrtna ura, prestop iz življenja v večnost, t žki izdihi, solze v umirajočih očeh, ©rl pot, smrtne britkosti, prava podoba žalosti. Tako, glejte, je začet8 našega življenja žalost, nadaljuje se življenje v žalosti, konča z br^ kostjo. Pa kaj vam bom to dokazoval, kristijani ljubi; da nas v te18 življenju žalost tare, tega smo iz skušnje prepričani. Vsi vemo, nam je na svetu britki kelih trpljenja piti. In ravno, ker vestCi 0
borate žalost trpeti tukaj, vedite, da trpe tudi drugi vaši sobratje, !“ še več, kakor vi; vseh ljudi delež tukaj je trpljenje. V tem, glejte, Je tudi vaša tolažba, ker veste, da vi niste edini nesrečniki, tudi drugi morajo še hujšo žalostno osodo prenašati. Ker je tedaj neiz-°S*bno to zlo, ne ostane nam druzega, kakor prenašati svoje križe Potrpežljivo, to je namreč za nas zaslužljivo.
Najbolj pa lajša in sladi naše težave, tolaži žalostne, ako se živo spominjamo v britkih urah resnice, da naše trpljenje ne traja vedno, »bo minula britkost, da je žalost le časna. Kaj dela, kristijani, rP‘jenje v peklu tako neznosno? To, ker je na peklenskih vratih Pisano: Trpljenja nikdar in nikoli konec! Naj bo trpljenje peklensko J; tako strašno in dolgo, zbriše naj se večnost iz trpljenja, in trpljenja Zakaj bi nam tedaj žalost pogum jemala, saj žalosti na svetu I o konec, žalost bo prešla, britkosti bodo minule. Cujte, od trpljenja Q križev obiskovane duše, besede, katere govori sv. Duh: Vredno je teTSCW° človeško srce, se mora poprej ponižati. (Preg. 18, 12.) Bog ® »j zahteva od nas, da moramo poprej trpeti, žalovati, ponižati se, kod . emo kedaj veselje doseči. Jezus mu stavi pogoj, kdor hoče ^ aj srečen biti, rekoč: Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sa-eSm sebe, naj vzame križ na rame in naj hodi za menoj. (Mat. 16, pr	ne Poved° te besede Kristusove, da težave, katere moraš
dob04541'’ De b°d° tr^ale Vedn°’ ampak da U j‘h Bog pošiIja v tv°je
Se ro m srečo? Latinski pregovor pravi: „Per aspera ad astra“, to Prid>raV*' P° os^r*b P°tih S0 do zvezd pride, po velikih težavah se pre6 V SreČD° domovino nad zvezdami. Job, najsijajniši izgled v (“ašanJi težav, govori: Blagor človeku, katerega Bog pokara. Voj.'	^ ) Blagor jim, srečni so, kateri preganjanje trpe za-
Pravice, ker njih je nebeško kraljestvo (Mat. 5, 10.), in zopet: k>8t^°r za^osln^m' bodo potolaženi (Mat. 5, 5.), tako Jezus ža-dft?ne tolaži- In ker je nebeški učenik sam rekel: Izgled sem vam pre’ da’ !CaJcor scm iae vam d(dcd' talco tudi vi delajte, posebno v dVenaŠanji trP*jenJa Je on nam najlepši izgled dal. Zato je rekel djj .a ušencema, katera sta šla v Emavs: Ali ni bilo potrebno,
kat/r- JCZUS trpd in tali° V SVOi° čast šel?	26.). Kristus,
(jaJ' edini Je mogel reči: Kdo izmed vas me bo greha prepričal? v sv • v46^ govori’ ali ni bil° Potrebno, da je Kristus trpel in tako k^st šel! Kaj bomo mi grešniki rekli? Polni greha, vredni aa t’’ se Pritožujemo zavoljo trpljenja! Ali nas ne bo rudečica oblila peti ,besede? Nam> nam je potrebno, nam je neobbodno potrebno tr-a bi tako v svojo čast šli. Reči moramo, naj je naše trpljenje
še tako veliko, težko in dolgo, nič ni proti našemu velikemu zadolžc-nju ne v težavi, ne v dolgosti. V današnje nedelje svetem evangelij0 ste slišali besede: Resnično vam povem, da boste jokali in zdihovala svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, vaša žalost pa se bo v veselja spremenila. (Jan. 16, 20.) Kje hočemo boljšo obljubo za prestan0 žalost dobiti, kakor v teh besedah ? Pavel in Barnaba sta v Anti°' hiji verne učila, naj stanovitni ostanejo v veri, zakaj skoz velike nadloge je potrebno stopiti v božje kraljestvo. (Dej. ap. 14, 21-) Mislim, tako govori sv. Pavel, da se trpljenje sedanjega časa ne d& primerjati prihodnji slavi. (Rim. 8, 18.) Ali ni nam celo sv. pisffl0 dokaz, da trpljenje je prednik vsakega veselja, da veselja nobeden °e more deležen biti, kdor ga poprej z žalostjo ni zaslužil. Egiptovski Jožef je bil poprej v ječo vržen, preden je postal egiptovski kralj-Izraelci so morali poprej Egipčanom služiti in 40 let v puščavi živeti, preden so prišli v obljubljeno deželo. Veliko so morali pretrpeti Izraelci, preden so prišli v Palestino; toda trpljenje je minulo, za žalostjo je prišlo veselje. Ne mislite, dragi verni, da pridete v nebesa br°z trpljenja. Akoravno pridejo hudi časi žalosti in britke ure trpljenj8’ prenašajte stanovitno in potrpežljivo, ker veste, da bo vse to minulo.
II. Časno je trpljenje na svetu, vso britkost in grenkoto odvzame žalosti misel, da pride enkrat dan veselja, katero nikdar mi' nulo ne bo. Kolikor bolj smo na svetu prijatelji žalosti, toliko go*0' vejše smemo upati na večno veselje v nebesih. Kako hvaležni moram0 biti Bogu, da nam da za kratko trpljenje tega sveta večno veselje v nebesih za plačilo. Tukaj kratka žalost, tam večno veselje. K°gar tedaj žalost tare, blagor mu, žalost se bo v veselje spremenila. P°' svetno veselje, posebno če je grešno, ni pravo veselje, kajti v žal°3*' se bo spremenilo že tukaj; kar pa je najhujše, onkraj na onem sv^0 pa se bo grešno posvetno veselje spremenilo v večno žalost. Kaj ^ nebeškemu veselju toliko vrednost? Večnost, dragi moji, je, katera nebeško srečo toliko vredno naredi. Večno veselje, o sladkost te reS' niče vsem izvoljenim božjim, vekomaj se bodo veselili izveli^aD’-Mnogi izmed teh, kateri spijo v prahu, vstali bodo eni v večno Ijcnje, drugi pa v večno sramoto. (Dan. 12, 2.) Pravični bodo pravi gospod Jezus, v večno življenje. (Mat. 25, 46.) In zopet Z'-e' ličar sveta pravi: Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom, da v<iS] kedar obnemagate, vzamejo v večna prebivališča. (Luk. 16, 9.) *s Peter, kateri je imel pri spremenenju Jezusovem na gori že predok°s nebeške slave, da je od nebeškega veličastva prevzet rekel: Gosp0 ’ dobro nam je tukaj biti, ter je oznanovaje Kristusove nauke Izraele01"

P'sal: Blagoslovljen bodi Bog in Oče gospoda Jezusa Kristusa, ka-je nas prerodil v nepokvarljivo dedščino, nevenljivo ohranjeno ® nebesih. (T. Petr. 1, 4.) Kako živo je imel veselje nebeško v svo-J6tti spominu, zato pravi zopet: Bog vse milosti, lcateri vas je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trp-Menju popolne storil, utrdil in ukoreninil. (I. Pet. 5, 10.) — Naša kratka in lahka britkost, tako nas uči sv. Pavel (II. Kor. 4, 17.) nani dodeli imenitno in trajajočo slavo. Ta apostol narodov, kateri Je bil zamakneu v tretje nebo, je pač vedel, kaj pomeni nebeško ve-Sejje, ko pravi: Vemo, da kedar bo naše stanovanje odvzeto, večno hišo v nebesih imamo. (II. Kor. 5, 1.) Jezus, kateri je prišel bil ža-°stne tolažit, pravi: Zopet bodem vas videl in vaše srce se bo vese-in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. (Jan. 16, 22.) Ta nauk ^istosov nam tedaj zagotavlja trajnost in večnost veselja, katero 0 Bog izveličanim po kratki žalosti tega življenja na večne čase °delil. Tega prepričani molimo vsak dan v apostolski veri: Verujem v ®eč«o življenje. Vzemite si v izgled makabejske brate, kateri so Prenašali najstrašnejše muke. Najmlajši, kedar so ga na morišče pe-je rekel: „Moji bratje so potem, ko so to kratko trpljenje pre-S a^> postali deležni večnega življenja-. Ko je sveta Simforijana , na.jstraŠnejših mukah videla, tolažila ga je: „Moj sin, spominjaj se v‘jenja, ki te v nebesih čaka. Glej, gospod je tukaj, da bi te peljal veČno slavo. Daruj to kratko življenje z muko svojega življenja, UP' si boljše življenje in večno veselje.-
O verne Kristusove duše, bodite prijatelji žalosti; ako vas žalost Preganja, boljše je, da jo iščete, kakor da bi vas zapeljivo posvetno |V°Selie prevzelo. Nikar tedaj pritoževati se zavoljo žalostnih dni. Ža-Us*,> večna britkost čaka tistega, kateri zmirom za posvetnimi veseli-ani' dirja. To znamo in dobro vemo, kdor se hoče s svetom veseliti 1)0 s Kristusom kraljeval. Zatorej na svetu, kakor se spokornim ^nikono spodobi, žalujmo, da bomo s tem v večno čast šli. Amen.
P. B.
2. Kazni nevere.
Jeza božja pride nad otroke nevere.	Efež. 5, 6.
greh,
1. Grozne reči se po svetu godijo: krivice, hudobije, nesreče, žalost . . .
8y . Jezus nas v današnjem sv. evangeliju uči, da vse hudo ima Je korenine v neveri. (Jan. 16, 5—14.) Žalost apostolov iz slabe
vere . . greh, sodba bo prišla čez svet, ker niso verovali v me. " Tako tedaj sveti apostel Pavel Efežanom pregrešnim in tudi na© zarad nevere kazni preti, govoreč: Jeza božja pride nad otroke nevere■
3. Ti pa praviš, kaj tudi je, če to verujem ali ne, vero so s* duhovniki izmislili, naj jim veruje, kdor hoče, kaj mi kdo za to more! Počasi prijatelj! ne govori preveč. Jeza božja pride nad otroke nevere, pazi, da tudi tebe ne zasači. Poslušajte me, ljubi moji! kako se jeza božja vsiplje nad neverneže, ali: o kazni nevere va© danes govorim; pazite lepo!
B. Velikim rekam vemo za njihov izvirek, iz katerega imaj0 svoj začetek: Drava, Donava, Sava, ali toti naš potok; tako pa na® je tudi znan začetek vsega zlega. — Neusahljivi studenec vsega hudega je nevera; Jezus pravi, ker niso verovali v me; zato pr^8 prepričanje ali kazen na svet. Nevere kazni pa so obilne in različn©
1.	Nesreča. — Ljudje niso verovali, zato nesreča vesoljnega potopa nad neverneže. Meščani niso verovali, zato se ulije žareča je&a nad pregrešne Sodomce. Tako tudi Mojzes vso nesrečo Judom iz °e' vere napoveduje, govoreč: Alco nečeš poslušati glasa Gospoda, svojega Boga, da bi ohranil in spolnoval vse njegove zapovedi in šege< bodo nad te prišla vsa ta prokletstva, in te bodo zadela: Profil boš v mestu, proklet na polju. Prokleta tvoja žitnica, in prokleti tvoje zaloge. Proklet sad tvojega telesa, in sad tvoje zemlje, čred6 tvojih goved, in črede tvojih ovac. Proklet boš, ko prideš, in proklA ko odideš. Poslal ti bo Gospod lakoto in pomanjkanje in nesrečo nad vsa tvoja dela. (V. Moj. 28, 15—20.) In od kod pa je tvoja nesreča’ Jeza božja pride nad otroke nevere, uči sv. apostol Pavel.
2.	Greh. — Kakor Bog svoje pobožne služabnike od čednos i do čednosti vodi, od enega dobrega dela do drugega, tako se gre_ kopičijo tistim ljudem, ki se Bogu zneverijo. Take Bog prepusti grfl^'
d*
nemu poželenju, da se v grehe celo zakopljejo. To uči razločno si apostol Pavel, ko piše o nevernežih ali poganih, govoreč: Spoffl' so bili Boga, ga niso kakor Boga častili, ali hvalili; temuč so 10 znevcrili v svojih mislih, in otcmnelo je njihovo nespametno sr66-Zavoljo tega jih je Bog prepustil željam njihovega srca, nečistost da so skrunili svoja telesa sami nad seboj. In kakor jim ni bilo Boga spoznati, jih je Bog prepustil spridenemu poželenju, da delaj0' kar se ne spodobi, da so polni vse krivice, hudobije, nečistoval' lakomnosti, napačnosti, polni nevoščljivosti, ubijanja, krega, goljufi^! hudodelnosti; podpihovalci, obrekovalci, Bogu sovražni, zasmehoval6*' prevzetni, napuhnjcni, izmišljevala hudobij, starišem nepokorni, 1,6
razuzdani, brez ljubezni, zvestobe in usmiljenja. (Rim. 1, 21—31.) Grozna kazen za nevero! Resnično: Jeza božja pride nad otroke nevere.
Pa Jezus danes pravi: Ker niso verovali, bo prišla sodba čez Svet in to bo najhujša kazen nevere namreč:
3.	Pogubljenje večno! Kdor ne veruje, uči Jezus, bo po-9ubljen. (Mark. 16, 16.) Ker brez vere ni mogoče Bogu dopasti, P'še sv. apostol Pavel zneverjenim judom. (Hebr. 11, 6.) V večnosti, tamkaj se bo vsa grozna jeza božja usipala uad otroke nevere, da bodo v večnem ognju vpili z evangeljskim bogatinom: „Ker muči 1116 ta plamen.“ (Luk. 16, 24.)
C. Ljubi moji poslušalci! tu imate torej uekatere kazni za ne-Vero: nesreča, grehi, pogubljenje. Mi se pa nevere varujmo; živimo 'e po nauku Jezusa Kristusa, ker jeza božja pride nad otroke nevere.
Simon Gaberc.
God svetega Jurija.
Najhujša vojska in najlepša zmaga.
Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in prevzetnost življenja; ker ni iz Očeta, ampak iz sveta.	I. Jan. 2, 16.
Ker je naša cerkev sv. Juriju posvečena in nam je sv. Jurij Predstavljen v naš posebni izgled, katerega naj posnemamo; zato je |r®ba, da danes (ko slovesno praznujemo njegov god), tudi jaz kaj ma-ega o sv. Juriju spregovorim. Ne bom vam pa na široko razkladal ^govega svetega in pobožnega življenja; tudi ne njegove mučeniške ®®irU, ker včm, da ste o vsem tem že večkrat slišali in da vse to *0*>kor toliko že veste, kakor se tudi faranom sv. Jurija spodobi.
Danes vas hočem samo na podobo sv. Jurija opozoriti in iz ^eSa posebno imenitni nauk za nas vse izpeljati. In ta nauk, katera nam naš patron tako glasno oznanuje, se glasi: Kristijan, Promaguj sam sebe!
Ljubi moji farmani! Ako pogledate na veliki altar, vidite na r°nu iz lesa lepo izrezano podobo sv. Jurija, kako se vojskuje s pašnim zmajem, pod njim ležečim. Enako vojsko in zmago vam kaže U“' na platno slikana podoba, kadar je tron zaprt. Ali pa veste, kaj aas ta podoba uči, kakšen pomen da ima?
Na vseh podobah vidimo sv. Jurija kot vojščaka, ker je tudi zares bil v vojski cesarja Dioklecijana. Kakor vsa poročila pravijo, bil je izmed višjih vojščakov. Zmaj ali drakon pod njim pomenja ali cesarja Dioklecijana, s katerim se je prepiral o resničnosti krščanske vere in vojskoval z velikim trpljenjem, ko je najhujše muke tako voljno in veselo prenašal in tudi smrt raje trpel, kakor da bi bil Dioklecijanu odjenjal in od vere odstopil. Ta zmaj pa pomenja lahko tudi razdraženo paganstvo, ki je vse sile napelo, na tisoče in mili' jone kristijanov pod meč in v smrt izdalo, pa je slednjič samo pr0' magano podleglo. Ta zmaj pomenja še lahko naravnost hudiča, ki s® res tudi v sv. pismu imenuje drakon, stara kača, ki se je od nekdaj prizadeval in še zdaj vse sile napenja, kristijane od vere in krščanskega življenja odvrniti in tako večno pogubiti.
Ta zmaj pa pomenja tudi našo lastno poželjivost, ki nam je P® krstu, kakor uči Tridenški zbor, še ostala in zoper katero se je vedno in povsod treba vojskovati. Tega zmaja nam popisuje lepo in resnično sv. evangelist Janez (v I. listu 2, 16.). Po njegovem popisu ima ta zmaj tri glave in te so: 1. Poželjivost mesa, 2. p o ž e 1 j1' vost oči in 3. prevzetnost življenja. Z drugimi besedami pa se ta zmaj tudi lahko imenuje: samosvojna ljubezen, ki nam največ zaprek dela, najhujšo vojsko napravlja, pa tudi do najlepše zmag0 pripomore, ako smo v tem boju do konca stanovitni. Kako se ta vojska vrši, kako zmago v tej vojski pridobi, naj vam v neki prigodbi ali prav za prav pravljici pokažem.
Vitezi sv. Janeza, tudi Maltezarji imenovani, so bili viteški ustanovljen ob času križarskih vojsk, ki so pa tudi še po končanih teh vojskah veliko let še takorekoč na straži stali proti Turkom v obrambo krščanskih dežel. Imeli so v svoji posesti velik otok Rod v sredi turške oblasti in so ga branili skoraj 200 let. Na tem otoku je bil baje v prvi polovici 14. veka strašen zmaj, ki je veliko škod® delal čedam, ter tudi pastirje odnašal in romarje popadal, ki dili na božjo pot na goro, pod katero je imel zmaj svoj brlog, tezev že se je spravilo nad zmaja, ali vsi so svojo predrznost , ž življenjem. Vsled tega je redovniški prednik vsako vojskovanje ® tem zmajem prepovedal in vsakemu zažugal, da ga iz reda spodi, * bi temu povelju nasproti ravnal. Ali kljub tej prepovedi je neki hrab0 vitez (sporočilo ga colo po imenu ve povedati: Dieudouue — BogdeB — de Gazon) sklenil, to pošast končati, naj velja kar hoče in e*® lico in romarje oprostiti vednega strahu. Kaj tedaj naredi? Od p1'00' nika si izprosi odpust za dalj časa in se podi v svojo domovino u® Francosko. Tam si ukaže narediti lesenega zmaja, nekako podob nega onemu živemu zmaju na rodskem otoku. Izbere si iskrega konj in dva velika lovska psa. Sam se obleče v vitežko železno opravo sy#
so
Pet vi; nlačsb
Jega reda iu se kake tri mesece vsaki dan vadi boja s ponarejenim 2®a,jem: tako da so se konj in psa do dobrega navadili tega boje-Vanja in da se niso več plašili neznane zveri. Ko je bil vitez svoje j^age skoraj kakor gotov, se odpravi nazaj na otok Kod in ne da pe poprej svojemu predniku predstavil, gre naravnost nad zmaja, pjprej gre v cerkev na gori Materi božji se priporočit za srečni izid .^ega boja ! Potem preži tri dni na zmaja, skoraj nič ne spi in ne Je> nekaj iz strahu, nekaj v upanji slavne zmage. Tretji dan pa psa Vz,%neta zmaja in strašen boj se začne. Psa se sicer zaženeta v £maja ali puh iz njegovega žrela ju odpodi, konj se sicer nanj za-adi, ali groze odskoči nazaj in jezdeca na tla vrže. Že čuti vitez tr*ipeno zmajevo sapo nad seboj, kar zopet psa priskočita in v spodnje z luskinami ne pokrite dele zmajeve zobe zasadita. Zver zakriči in se ZVlJa kakor kača proti psoma; ta trenutek pa vitez porabi in svoj zmaju v trebuh porine, tako da visok krvavi curek Iz njega ruhne. V zadnjem zdihljeju še zmaj mahne z repom in viteza tako Tri> da omamljen zraven zmaja obieži. Njegov služabnik, ki je zdaj Poskočil, ga še-le k zavesti pripravi. Ali velika reč je bila storjena; ®aJ je bil končan in okolica strahu oproščena. Hitro privre velika Uožica ljudi skupaj, kakor zmagovalca peljejo viteza pred njegovega Rednika. Ta pa ga mrzlo in s temnim pogledom sprejme in mu tako govori; „Kaj si storil, vitez ti! Ti si sicer zmaja premagal in končal, 1 ti si tudi mojo zapoved in redovno pokorščino prelomil; ti nisi k .„ vfeden nositi vitežki križ na svojem plašču. Odloži pri tej priči riz> in poberi se iz reda, kateremu si s svojo nepokorščino le nečast &j?r>l!“ Splošno mrmranje se sedaj vzdigne med pričujočo množico;
1 hrabri vitez hiti spolnit povelje svojega prednika. Sleče vitežko j. e*o, odloži križ, poljubi predniku roko in gre. Ali sedaj se pred-u omeči srce. Nazaj pokliče viteza, ga objame pričo ljudstva in p avi: »Zdaj vidim, da si pravi vitez iu junak. Ne to, da si zmaja ^.etnagal, te časti, ampak to, da si ponižno zdaj ubogal! Zares, ti ,lajvečjo zmago pridobil: Ti si sam sebe premagal!"
Preljubi! Enak boj imamo tudi mi, samo s tem razločkom, da Sinaja vedno s sabo in pri sebi nosimo. Ta zmaj, kakor sem že s eli je naša poželjivost, ki se vedno iu vedno v nas vzdiguje in nas j ®v°j‘in strupenim pihom ugonobiti želi. Tako namreč piše sv. apostelj , , : Vsak je skušan, kadar je od svojega poželenja vabljen in r ,eH' Potlej, ko poželenje spočne, rodi greh ; greh pa, ko je storjen, °Ut mrt. (Jak. 1, 14 in 15.)
biti	begu zmaia> zoper našo grešno poželjivost, moramo vedno
hidiUa stra^'’ vedno na boj pripravljeni, kakor vitezi sv. Janeza, ki ipo‘ P° noči bojne svoje obleke niso odložili. — V tem boji se auio tudi pridno vaditi, vse napade zvitega sovražnika dobro gl ati> da ga moremo ložje in z vspehom premagati, kakor je °ni vitez. Ta vaja pa obstoji posebno v zatajevanji samega sebe
po besedah sv. Pavla, ki piše: (I. Kor. 9, 25—27.) Vsak pa, Teateri se na premaganje skuša, se vsega zdrži, in oni sicer, da strohljti0 krono dosežejo, mi pa nestrohljivo. Jaz tedaj tako tečem, ne kakor nepremišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru mahal ampak tarem svoje telo in ga v sužnost devam, da, ko druge učim* sam ne bom zavržen. Kavno ta apostelj nam tudi našteva v listu do Efežanov (6, 13—17.) vso bojno opravo, katere se nam je posluževat' v tako nevarnem boji. Piše namreč: Primite za orožje, da se morete braniti ob hudem dnevu. Stojte opasani okoli svojih ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice in obuti na nogah za oznanovanjc evangelija miru; pred vsem pa vzemite v roke škit vere, s katerih morete vse ognjene pušice hudobnega ugasiti in vzemite čelado eoe-ličanja in meč duha, kar je božja beseda! — Ali se vam ne zdi> preljubi, ko slišite te besede sv. Pavla, kakor bi res gledali pred sabo na vojsko pripravljenega vojaka, kakoršnega slikajo sv. Jurija in k®' koršnega sem vam popisal onega maltezarskega viteza. Seveda je vs® to razumeti le v duhovnem pomenu: da smo tudi mi kakor ondi vojak, pripravljen na boj, ki je že obut, z železnim oklepom obdan, to je s trdno voljo in resničnim sklepom: Boga nikakor ne razžalit', greha za nobeno ceno ne storiti; da tudi mi imamo čelado zveličanja, to je trdno zaupanje v božjo pomoč, ki svojih vojakov ne zapusti i" jih tudi čez njih moči skušati ne pusti; da tudi mi vzamemo v roko meč Duha, to je, da si ob času skušnjave pomagamo z bese* dami svetega pisma, da se branimo z močjo nepremagljivega sva-tega evangelija.
Ljubi farani moji! Kolikorkrat torej vidite podobo sv. Jurij® '” pod njim zvijajočega se zmaja — spominjajte se, da ima tudi vsa izmed vas takega zmaja v sebi, s katerim se je bojevati, katere#4 je premagati treba! Glej, kristijan, ti imaš in nosiš v svojem srcU takega zmaja; imenuje se: napuh, prevzetnost, svojeglaV nost. — Napeljuje in naganja te, da bi se hvalil, da bi se šop'rl’ čez druge povzdigoval i. t. d. — Oh takrat vzemi zgoraj popis8”0 orožje, posebno meč besede božje, misli in reci, da vsak, kdor $ povišuje, bo ponižan; (Luk. 18, 14.) da sc Bog prevzetnim ustavlja ponižnim pa milost deli. (Jak. 4, 6.) — S tem in enakim orožj01” bodeš premagal tega zmaja. Ali pa postavim : Ti si kako veliko dobr° delo storil — vse te hvali — ti pa besedo brž drugam obr"e' v srcu Bogu hvalo daješ — glej — ti nisi samo grdega zmaj*
ti si sam sebe premagal! Ali pa: ti si lepo pela; vse po tebi g'
in te povzdiguje: ti se pa brž skriješ, občni hvali umakneš
glej.
zmagala si zmaja — da — premagala si sama sebe! — Tvoj zmaj Je nečistost. Oh kako te mami in moti — njegov strupeni pub |e kar hoče zmešati in v lužo ostudnosti vreči: Oh takrat bodi srčan ‘D junak, kakor je bil egiptovski Jožef. Bežal je, raje je plašč pustil Nesramnici v rokah, kakor da bi se bil vdal hudi skušnjavi. To je kil junak — kakoršnih je le še malo naše dni! Zakaj v tem boji 1® beg najgotovejša zmaga! Ali si to junak — ako te nesramna ^nska premoti ? ako te njen smehljaj zmeša, njena priliznjenost premoti ? Ogibaj se torej priložnosti, — beži proč in premagal si! Ali Pa te tovariši s sabo vabijo; tovaršiee te na ples spravljajo; nenadna veselica se ti ponuja: ti pa se raje skriješ — raje v cerkev greš — ti se raje umakneš in ne greš: povej: kedo je zmagal? Ali ni to lepa zmaga nad lastno poželjivostjo? — Tvoj zmaj je pijanost. Kako in kolikokrat te je že ta zmaj hudo pičil, strašno ranil in skoraj končal. — Vojskuj se torej zoper njega. Bodi junak in odreci se ra)e krčmi, priložnosti. Cas imaš, denar imaš, priložnost imaš — pa vender zraven ne greš, da bi ne padel, da bi se ne vpijanil; povej: a^i Ni to zmaga? Pa še lepa zmaga je: ti si sam sebe premagal!
Tvoj zmaj je jeza in sovraštvo. Oh kako te prime pri vsaki Priliki, kako hitro ti skipi, kako se ti kletev kar izsipa iz ust, ako bi rad mahal in mlatil, in tepel in klal in pobijal! Oh to je gkrašni zmaj, ki je že toliko krepkih, mladih, zdravih slovenskih mladičev pogoltnil in pokončal! Kaj bodeš storil, krščanski mladenič? . N bojuj se zoper tega zmaja; premaguj svojo jezo; raje malo potrpi; 11 Nikar ne misli, da nisi junak, ako vsake krivice po dvakrat in Večkrat ne vrneš! Postavim, kak pijan, malovreden fantin se te loti, Se v tebe zaganja, ti zabavlja, te na boj kliče in izživlja in drugi ^aven stoje in te šuntajo in pravijo: ali ga ne boš? Kaj bodeš storil?
aredi, kakor je lev storil z mišjo. Nagajala mu je in vjel jo je, in ^isNil bi jo bil lahko, pa jo je spustil rekoč: Nisi vredna, da bi se jaz j *abo vkvarjal! Stori tudi ti tako in reci: Lahko bi te dvakrat, ne enkrat vrgel po tleh — pa se mi ne zdi vredno! Povej, kedo je Pomagal? Ali ne ti, ki si jezo, ki si sam sebe premagal! Ali pa °J sovražnik ti škodo dela, kjer more, te opravlja — hudo zoper tebe S°v°ri; ti pa mu odpustiš, mu dobro storiš — povej, kedo je močneji, a° j® zmagal? Ali ne ti, ki si jezo — ki si sam sebe premagal?
Tako ima vsak svojega zmaja — in ni drugač, da se mora No boriti ž njim. Borimo se tudi mi po zgledu sv. Jurija — po ® e®u onega maltezarskega viteza, po zgledu sv. Pavla in druzih
svetnikov! Vojska je pač huda — ali orožja nam ne manjka; i® slišali ste, kako moremo premagati! Torej le orožje v roke in bodimo junaki! Ce je tudi vojska huda, toliko lepša bo zmaga! Saj je ni lepše zmage, kakor je ta, da sami sebe premagamo! Amen.
Janez Ažman.
God sv. Marka.
Kaj naj nas tolaži pri delu?
V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.	I. Moz. 3, 19.
Vže več nego tisoč let je v katoliški cerkvi navada, da se verniki na današnji dan v procesijah zbirajo ter molijo in prosijo Gospoda, naj blagovoli od njih odvrniti vse nadloge in stiske, ter blagosloviti njih polja in vinograde in jim sad zemlje dati in ohraniti-Tudi vi, predragi, ste prišli za križem s svojim dušnim pastirjem le' sem v to posvečeno hišo. Vaš namen je, tu, pred tronom nebeškega usmiljenja moliti, da bi vam usmiljeni Bog dodelil vsega, kar potrebujete za dušo in telo, posebno pa, da bi svoj blagoslov razlil nad vaša polja, da bi vam dal o pravem času potrebnega dežja in g°r' kega solnca, da bi pa tudi odvrnil od vas vse nevihte, hude ure iQ točo. Prav je, da prosite nebeškega blagoslova, kajti brez blagoslova iz nebes vse naše prizadevanje nič ne izda. Niti ta je kaj, ki sadi, niti oni, ki poliva, ampak Bog, ki daje rast. (I. Kor. 3, 7.) PraV je, da svoje roke k nebesom vzdigujete in molite: »Da bi vam Bog sad zemlje dal in ohranil."'
Toda Bog vam bode svoj blagoslov le tedaj dal, ako se ga bodete vredni storili, ako boste svoje moči, katere vam je Bog dal &8 delo, res prav rabili. Ali vam hočem torej zaklicati: »Delajte in trudite se!“ To se mi zdi nepotrebno, kajti saj vsi delate, in tudi m°‘ rate delati, ako hočete živeti, in tudi menim, da jih je le malo tacib med vami, kateri bi navskriž in v naročji svoje roke držali, temuč večinoma delate od ranega jutra do večera, od svojih mladih d»> do groba. Na nekaj druzega bi vas opomnil. Vi sicer delate, velik0 delate, a večkrat brez premisleka, brez vsega dobrega namena, in ko-likrat ste pri svojem delu nevoljni, se pritožujete in godrnjate. N8') vam torej dam danes nekoliko nauka o delu, in v ta namen vam h°j čem odgovoriti na sledeča vprašanja: I. Zakaj moramo d e 1» in II. kaj naj nas pri delu tolaži?
I. Zakaj mora človek delati? Zlasti iz dveh vzrokov: a) Kerje to volja božja. In tega nas prepriča sv. pismo. Naši prvi stariši, predno so še grešili, dasiravno nedolžni še in sveti, dasiravno so v raju najlepšega sadu v obilnosti imeli, morali so delati; kajti na prvi strani sv. pisma se bere: Bog je posadil človeka v paradiž, da bi ga obdeloval. Seveda je bilo to delo za Adama in E»o le kratkočasno in veselo, a delo je le bilo, od Boga'odločeno člo-»eku vže v stanu nedolžnosti. Potem, ko sta pa prva človeka grešila, j'ma je kar naravnost zapoved dal za delo, rekoč: V potu svojega °braza boš jedel kruh, t. j. delati in truditi se boš moral, da ti bo P°t kapljal od čela, ako si boš hotel prislužiti svoj živež, To zapoved Je Bog pozneje zopet ponovil, ko je dal na gori Sinajski postavo: &est dni delaj in opravljaj svoje delo, sedmi dan pa počivaj. To je tedaj božja volja, da delamo, in Bog je vstvaril človeka za delo.
Da je to res božja volja, vidimo prav očitno nad Jezusom, dokler Je bil na zemlji. Lahko bi bil nebeški Oče svojim angeljem zapovedal, da naj njegovemu božjemu Sinu slednji dan potrebnega živeža pridejo, in oh, kako radostno bi bili angelji pač to povelje dopolnili, t°da Bog tega ni dopustil, temveč hotel je, da naj njegov božji Sin, kakor vsi drugi človeški otroci, v potu svojega obraza si svoj kruh Pridobiva. In tako vidimo Jezusa do njegovega tridesetega leta v delnici svojega rednika Jožefa.
Kdo se bo čudil temu, da nas sv. apostelj Pavel večkrat k delu °Pominja, rekoč: Prosimo vas bratje, da spolnujete svoje dolžnosti, opravljate delo, kakor smo vam zapovedali. In na drugem kraju Pravi sv. apostelj: Kdor ne dela, naj tudi ne je.
Ker je torej božja volja, da moramo delati, naj bo pa naše delo l"di tako opravljeno, da bode Bogu dopadljivo. To se bo pa potem z8'°dilo, če bomo delali zavoljo Boga, iz ljubezni do ^0 g a. In ta namen naj vas spremlja pri vsem vašem delu in po-^ji, na vseh vaših potih, v vaši dflalnici, na polji in doma. Ce
r,i.) v jutranji zori slišite še na postelji sveto jutro zvoniti, vstanite,
pokleknite pred svetim križem in molite: „Moj Bog! ti me kličeš ^anes na delo, jaz grem, ker je tvoja sveta volja in bom v tvojem m«nu in iz ljubezni do tebe tudi prav pridno delal." In če čez dan So'nce pripeka in pot od tvojega čela kaplja, in če je delo še tako

»no, ozri se k nebesom in reci: „Naj bo, o Bog! tebi na ljubo."
|	■■'1 umi ou	IH.UUOUIII .u	v	m. i|uwv,
,n Če zvečer ves truden svoje orodje iz rok položiš, preden se podaš
k
»se
Počitku, poklekni in moli: „Moj Bog! tebi darujem vse svoje delo,
Sv’oje stopinjo, vse kaplje svojega potu, vse, kar sem danes pre
a
trpel." Ce tako in s takim namenom delate, blagor vam, kajti vi spolnujete s tem voljo božjo, ker vas je Bog vstvaril za delo.
b) Mi smo pa tudi grešniki. Pred grehom je bilo za prva človeka delo vse drugačno, nego po grehu. Pred grehom brez težave, radostno, po grehu težavno in s sitnostmi skleneno. Po grehu je Bog zemljo preklel, da naj rodi trnje in osat, in v potu svojega obraza naj jo človek obdeluje, dokler se vrne v zemljo. Zemlja je bila prokleta, in človek jo mora v potu svojega obraza obdelovati, ako hoče iz nje si kaj pridelati. Torej je delo za grešnega človeka ne veselje in radost, ampak težava, pokora. Vsaki dan, ki ga preživimo, nas tega prav jasno prepriča. Koliko se mora človek truditi, ako hoče kaj znati, ako hoče, da kaj postane. Koliko mora gospodar skrbeti, da svoje premoženje v dobrem stanu ohrani, in vse svoje dolžnosti poravna. Koliko dela stane marsikaterega očeta, da svoje otroke preživi, da jih oblači, in da jih h kruhu pripravi. Kolikrat se mora ubogi kmet spotiti, preden svoje pridelke v shrambe spravi, preden svoj hram napolni. Kako nezavidljiv je stan ubogega rokodelca, dninarja in še mnogo drugih. V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, je rekel Bog, in kar je bilo za človeka pred grehom veselje, je zdaj za njega težava, grenkost. — In kako bi tudi v tem obziru namenu božjemu zadostovali? Le s tem, da v duhu pokore delamo. To bomo pa storili, ako vsako svoje delo storimo kakor p°' koro, ki nam jo je Bog za naše grehe naložil; to storimo, ako večkrat k Bogu zdihnemo: „0 moj Bog! jaz sem grešna stvar, in vem, da za svoje grehe ojstro kazen zaslužim, rad prenašam vročino in težo dneva, da le svoj dolg pred teboj izbrišem." To se pravi v duhu pokore delati, in jaz vam to posebno na srce položim; kajti drugih spokornih del ne morete tako lahko opravljati. Ostri posti, dolge molitve, velike miloščine so reči, katerih večji del vsi ne morete opravljati. Delajte torej vsa svoja dela v duhu pokore in opravljajte vse dolžnosti svojega stanu natanko, da saj s tem Bogu za svoje grehe zadostujete, in to tem bolj, ker sam Bog to od nas tirja.
II. Kaj naj nas pa pri delu tolaži? Sv. vera, katera nam hoti6 stan življenja polajšati, nam pravi:
a) Po d e 1 u sledi počitek. Tudi po najtežavnišem dnev“ pride večer, to je čas počivanja. Božje razodenje nas uči, da se bod° za nas enkrat vse težave, ki jih moramo zdaj prenašati, končale, lD da potem pride počitek. In to je za nas največja tolažba. Popotnik, kateri je že dolgo na potu, se tolaži s tem, da pravi: saj prideš kmalu na svoj dom, in tam se bom odpočil. Kavno tako vesela j6
M
Za vse tiste, kateri se na tgm svetu trudijo in težko delajo, tolažilna toisel: „Moj trud bo trajal še nekaj časa, in potem pride počitek."
Glej, kristijan moj! ti se potožiš, da moraš v svojem stanu tonogo trpeti, da moraš od jutranje zarje do večernega mraka delati 'a se truditi, da nimaš nikdar miru in pokoja: nikar ne obupaj, tudi ^v°jega truda bo enkrat konec, v nebesih se boš izpočil, ako le °hraniš čisto vest in potrpežljivosti ne izgubiš. — Glej, ljubi oče, k°liko skrbi je nad tvojo glavo, ako hočeš svojo družino s potrebnim Previditi, mnogo dela, pa le malo počitka; pa le potolaži se, angelji Gospodovi ti bodo obrisali pot raz obraz in te pripeljali v večni Počitek, ako ostaneš Bogu zvest, v njegovem imenu delo začneš, v nJegovem imenu delo končaš. In ti krščanska mati, ti hočeš večkrat °bupati, Bog ti je dal obilno družino, ali te obiskal z boleznijo, ali Pa poklical k sebi tvojega moža, vse je na tebi, dela čez glavo, in k° drugi vže sladko spijo, si ti še na nogah ia delaš; ne žaluj, aajti tudi tebi bo napočil enkrat dan, da se boš odpočila od svojega in sprejela večno plačilo, — le na Boga ne pozabi! b) Po delu pa pride tudi plačilo. Bog je neskončno Pravičen in poplača vsakega po njegovih delih, poplačal bo tudi vsako kaPljo našega potu, vsaki dan, ki smo ga v delu preživeli, nam bo Prinesel velik zaklad, katerega nam ne bo mogel ne tat ukrasti, ne rJa snesti. Delo bo dobro platano, pravi sv. Jeronim, zatorej nam ’!e sme biti noben trud prevelik, ker z njim si nebesa pridobimo.
. Uogo ljudi je, ki mislijo, da ako so ves dan božji le samo delali n dolžnosti svojega stanu opravljali, da s tem za nebesa niso nič sto-G'i- Toda, preljubi, ta misel je popolnoma napačna. Ako ste v milosti °‘ji in svoja dela, naj bodo še tako navadna in priprosta, iz dobrega na-Ila<nena, zavoljo Boga in njemu v čast opravljate, imate ravno tako, ali Pa Če morebiti večje zasluženje pred Bogom, kakor n. pr. tisti, ki vse Sv°je zapusti ter se poda v puščavo. Ali ni to v resnici tolažljivo za vas?
Spominjajte se torej pri svojem delu plačila, katero vas čaka, e aJte torej zmiraj tako, da bote tega plačila kdaj pa tudi vredni P°stali. Delajte s potrpežljivostjo, delajte v duhu pokore, delajte iz J ^zni do Boga. Potem boste lahko na večer svojega življenja rekli: "Gospodi toliko let sem jaz tebi služil, tebi za ljubo, tebi na čast ?6rtl prenašal vse težave svojega stanu, iz ljubezni do tebe sem se trudil

Potil od ranega jutra do pozne noči, zmiraj sem bil v tvojo voljo udan. j bo moje plačilo za to ? In Gospod se bo z veseljem na te ozrl ^ G rekel: »Blagor ti, dobri in zvesti hlapec! pojdi v veselje svojega °8Poda.“ Amen.	Ivan Tomažič.
Pogled na slovstvo.
1.	Die Versucliungen und ihre Gegenmittel nach den Grundsatzen der Heiligen und der grossen Geisteslehrer. Von Dr. Friedr. H e n s e , Pfarrer. Zweite vielfach verbesserte Auflage. Mit Approbation des hochw. Herrn Erzbischofs von Freiburg. Freiburg im Breisgau. Herder’sche Verlagshandlung. 1890. 8". Str. 658. Cena 2 gld. 70 kr., vez. 3 gld. 60 kr. — Prva izdaja te knjige je izšla 1. 1881 in dobro došla vsem duhovnim voditeljem. Morebiti si je želel marsikdo, kakor jaz, da bi bila krajša. Seveda — tvarine na tem polju ne nedostaje nikdar in pisatelju se odpira ter ponuja vedno kaj novega. Sedanja izdaja je predelana " takoj v glavnem vprašanju o bistvu skušnjav. Tu pa tam je marsikaj drugače urejeno, nekoliko dodano. Vendar je ta izdaja krajša mimo prve in pač zato ter zaradi poprav tudi rabljivejša. Jako ugajalo nam je, kar smo čitali na koncu knjige. Tu je naveden razsodek škofijskega presojevalca. Tako-le se glasi za-četek: »Ta knjiga se odlikuje v mnogoterem oziru dobro pred drugimi enakimi pojavi na ascetičnem polju. Ascetična preiskovanja in velevanja slone namret — kar je treba posebno poudarjati — vseskozi na trdni dogmatični podlagi; jeZ’k je lep, izboren, prikupljiv in izrazi so pravilni.« — Žal, da pogrešamo res Pr* nekaterih ascetičnih pisalcih dogmatične temeljitosti. Ne sme se brez razločka vse pisati, kar se zdi komu dobro, morebiti veličastno, pobožno, sveto: ozirati se treba na nauke sv. vere, na določbe sv. cerkve. Tu mora kritika ostro ravnati in zahtevati, da pisatelj ve, kaj piše. Lahko rečemo, da se nahaja v tej knjigi več, nego pravi naslov. Goreči duhovni vodniki, ki se pečajo s posebno skrbjo z na' predujočimi dušami, ki pa skrbe tudi za svoj lastni napredek, rabili bodo lahk° to knjigo z velikim duševnim pridom. Zakaj skušnjave so — kakor žalostni) tako tudi splošna posledica izvirnega greha in nanje se moramo vedno ozirati’ kakor nas je učil že božji učitelj: »In ne vpelji nas v skušnjavo.«
2.	Grundlinicn der Patrologie von P. Bernhard Schmid O. S. B. Dritie’
vermehrte Auflage. Mit Approbation des hochw. Herrn Erzbischofs von Freibuff? und Erlaubnis des Ordensobern. Freiburg im Breisgau. Herder’sche Verlagshand' lung. 1890. 8°. Str. 180. Cena 96 kr., vez. 1 gld. 11 kr. — Daši so bile Prel^ to knjižico, ki je izšla prvič 1. 1879, druge večje patrologije v rabi, n. pr. latinska Fesslerjeva, nemška Alzogova, vendar je ta jako ugajala takoj v prvi izdaji, (č®s8r se pisatelj teh vrstic najbolje spominja, ker se je po njej učil in sicer jako ra in lahko) in tako je ugajala tudi v drugi in bode pač v tretji, ker si želita uči' telj in učenec pregledne in kratke knjige za tako obširen nauk o sv. očetih-izdaja je v primeri z drugo pomnožena in zboljšana. Nekaj pisateljev (pesnik°v; Juvencus, Prudentius, Sedulius in Venantius Fortunatus) je vnovič sprejetih, dru£ so natančneje obdelani in navedene so o njih sodbe drugih pisateljev v izV‘r’ niku. Razredba knjige je primerna, razgled jako lahek, spisi so navedeni P° ve’ čini skoro popolno. Iz življenja pove pisatelj glavne dogodke, spise pa označuj kratko po vsebini in vrednosti. Viri so tudi označeni, kolikor je treba za žolsk° učenje. — Tako je ta knjiga jako pripravna za šolsko rabo in dokler nimam0 Slovenci slovenske cerkvene zgodovine v bogoslovnem uku, bode pač tudi ta' patrologijska knjiga za naše potrebe najbolj primerna._____Dr, f.
Založba ..Katoliške Bukvarno11.	Tisk ..Katoliške Tiskarne" •
Odgovorni vrednik: Ant. Kršiš.