NOVI TEDNIK CELJE, 15. DECEMBRA 1977 — ŠTEV. 49 — LETO X.X.\I — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v tej številki smo vam pripravili posebno prilogo, katere dve strani bosta dobro- došli vsem, ki se bodo v teh dneh pred novim letom vračali z dela v tujini, čeprav so mnogi naši delavci, zaposleni v tujini že dobili današnjo številko, vam predlagam, da jo shranite in posredujete vašim sorodnikom, prijateljem ali znancem. V uredništvu je izredno živahno, saj pripravljamo novoletno številko, ki bo izšla 29. decembra v povečanem obsegu in vam bo za novoletne praznike prinesla obilo zanimivega branja. Tudi spored Radia Celje bo v teh zadnjih dneh iztekajočega se leta še bolj pes- ter, še bolj zanimiv. Tako bo v nedeljo javna radijska oddaja v Grižah, pripravljamo pa tudi več oddaj v živo. MILAN SENIČAR VSE ZA DRUŽINO IN DOM, ZA STANOVANJE IN GOSPODINJSTVO POD ENO STREHO RESTAVRACIJA -~ PARKIRIŠČE STALNA ŠOLA DELEGATOV KLJUB TEMU JE ŠOLA DOSEGLA DOBRE USPEHE v Celju že tretje leto uspeš- no deluje stalna soda za de- legate, ki jo organizira in iz- vaja Delavska univer2a. V njej je doslej poglabljalo manje o razvoju socialistič- nih odnosov, o delegatskih razmer j lil, informiranju, o družbenem dogovarjaniju in šte\-ilnih drugih temah 1800 delegatov iz organizacij zdru- ž€Jn3:4a dela in krajevnih skupnosti. Podrobneušd raz- rez strukture delegatov pove, da je šolo obiskalo od skup- nega števila slusat/eljieiv 45 odstotkov žensk, 32 odstot- kov mlajših od 27 let in 18 odstotkov komunistjov. Kljuib temu, da je šola požefla iz- redno dobre remltate — kar je razvidno predvsem iz šte- vilnih pohval šoli in preda- vateljem iz ust deleigatov — pa se še vedno srečujie s te- žavami, ki ov:rajo njeno de- lo. Delovne organiziaciije, ki pošilajo oziroma kaidrnjejo delegata v šolo, namreč ni- majo pravega razumevanja za to obliko izobraževan^ja, pa čeprav se ob tem prav gotovo vsi zavedajo, da brea ustreiine usiposobljenosti de- legat ne more uspešno oiprav- Ijati svoje delegatske funk- cije. Sicer je res, da traja šolanje delegata pet dni in da v tem času pač ne motne opravljati svojih rednih de- lovnih zadolžitev, vendar to ne more biti opravičilo de- lovnim organizacijam, ki po- jasnjujejo, zakaj njihovi de- legati ne obiskujejo šole. Ne nazadnje je vsekakor res, da se delegati v šoli ne uspo- sabljajo le za opravljanje de- legatskih nalog, ampak lah- ko znanje, ki ga pridobjjo v stalni šoli, s pridom upo- rabijo v celotnem procesu samoupravnega odločanja. Ena od težav, ki nastaijaijo pri kandidiranju delegatov v stalno šolo je tudi ta, da je vanjo vključenih še vse pre- malo delegatov iz krajevnih skupnosti. V i>olnih dveh le- tih je šolo obiskalo le pet- najst delegatov iz krajevnih delegacij. Vzrok temu je dej- stvo, da je večina dalegatov iz krajevnih skupnosti zapo- slenih in da delovne organi- zaciije le težko pristanejo na njihovo petdnevno odsotnost z delovnega mesta ob uteone- Ijiitvi, da bodo v tem času obiskovali predavanja na stalni šoli kot delegati kra- jevnih skupnosti. Navkljub vsem tem zapre- kam, ki pa žal nastajajo tam, kjer delegati razpravlja- jo in odločajo, je stalna šola za delegate v pretečenem ob- dobju dosegla razveseljive rezultate. Na Delavski uni- verzi v Celju zato že raz- mišljajo o tem, da bi v pri- hodnje pripravila poleg stal- ite šole še poglobljen pix> gram izobraževanja za vse tiste delegate, ki so šolo že obiskovali, pa bodo ob vo- litvah prihodnjfe leto ponov- no issvoljeni v delegacije. S tem bi ugodili želji mnogih delegatov, ki so po zaključku predavanj na stalni šoli za delegate na anketni list za- pisali, da Si tudi v prihod- nje želijo več znanja s po- dročja samoupravijanjia, de- legatskih razmerij in vseh ostalih tem, ki so še kako pomembne pri odločanju sa- moupravljalcev v delegacijah ali družbenopolitičnih orgu- nizacijah. DAMJANA STAMEJCIC ŽALSKI KOMUNISTI O DELU Danes ob osmi uri se bo v Hmezadovi dvorani t 2alou pričela seja občin- ske konference Z^^eze ko- munistov, na kateri bodo najprej podali oceno o iz- vedenih volilnih konferen- cali v organizacijah ZK ter I>odali poročilo o delu kon- ference in njenih oi^anov v preteklem mandatnem obdobju. PREBOLD: 40 STANOVANJ Prebold bo kmalu dobil štirideset novih stanovanj, kar bo pomemben napre- dek pri reševanju proble- matike, ki ji v tem kraju posvečajo vse večjo pozor- nost. V tej akciji je v glav- nem udeležen kolektiv Tekstilne tovarne, ki je glarai nosilec investicij. Mnoga stanovaiiija lahko interesenti odkupijo na podlagi namenskega var- čevanja, ki ga v tovarni raziiišejo vsako leto. Pre- cej stanovanj je namenje- nih socialno šibkejšim delavcem, nekaj pa tudi za strokovnjake, ki jih nujno potrebujejo pa je zagotovi- tev stanovanja običajno pogoj za prihod na delo v MAKETA HOTELA NA DOifim Zaenkrat samo maketa, zraven nje pa prve brazde v zemljo in vgrajen temeljni kamen s spominsko listino... Na Dobrni Se je torej začelo. Pričelo tisto, na kar so v tem zdraviliškem kraju čakali polnih štirideset let. Prvi koraki k novemu zdra- viliškemu in hotelskemu objektu je napravljen. Tudi v tem primeru z združevanjem sredstev. Poleg posojil Ljubljanske ban- ke, celjske in ljubljanske podružnice, sta tu kot nosilca pomembne naložbe, vredne okoli 174 milijonov dinarjev, kolektiv ^ravilišča na Dobrni ter turističnega in gostinskega podjetja Kompas. Po pogodbi bi naj bil novi objekt zgrajen do julija J979. leta, s tem, da bi ga povsem izročili namenu oktobra istega leta.____|^ ZDRAVSTVO TOPOLŠICA IMA SVOJE POGOJE čeprav torkov sestanek, ki ga je v Slovenj Gradcu skli- cal svet za socialno in zdrav- stveno politiko pri republi- ški konferenci SZDL in ki ga je vodil njegov predsednik Jože Globačnik ni prinesel določehih sklepov, zaključ- kov, in četudi sta ga približ- no dve uri pred koncem za- pustila predsednik velenjske občinske skupščine, Nestl 2gank ter direktor Saleško- savinjskega zdravst\'enega do- ma, prim. dr. Alojz Fijavž, zaradi česar se je razF>olo- ženje za hip pokvarilo, je vendarle zelo natančno opre- delil stališča do probiema, zaradi katerega je bil skli- can, šlo je za oceno uteme- ljenosti ali bolje rečeno ne- primernosti načrta za usta- novitev in delo splošne bol- nišnice v Topolšici pri Šo- štanju, šlo je za oceno spo- štovanja dogovorov, republi- ških programov in ne nazad- nje oziroma najprej — tudi za družbenopolitično oceno in odgovornost pri uresničit- vi zamisli, ki ni dobila druž- benopolitične verifikacije, ni- ti strokovne. Toda glede na odločnost, s katero so bila sprejeta, ni dvoma, da je stenel proces, ki ima neprimerno globlji pomen kot pa je samo vpra- šanje da ali ne bolnišnice v Topolšici. 2e stališča sveta za socialno in zdravstveno politiko pri republiški konfe- renci SZDL in pozneje raz- prava, razen tista, ki so jo prispevali velenjski udeležen- ci, so potrdila, da gre za uresničevanje naše samo- upravne prakse, da gre za ti- sto, kako in na p)odlagi kakš- nih informacij bo delovni človek v resnici odločal o ustvarjalnem dohodioi in njegovi razporeditvi. Pokaza- lo se je, da je tudi primer Topolšice problem slovenske- ga delavskega razreda in da ga ne more po svoje krojiti Velenje, kot otrok revolucije. In še nekaj, pri vsem tem ni šlo za vprašanje obstoja oziroma socialne varnosti kolektiva v Toix>lšici, marveč za delovno njegovo oprede- litev. Ta pa ima, tako kot je utemeljena tudi posebna komisija in prožneje še dru- gi pristojni republiški orga- ni, svoje vidike v zdraviliški usmerjenosti in deloma ozi- ro.'na v skladu z dogovorom o delitvi dela in sporazumom o razporeditvi zdravstvenih ustanov, še v delu pljučnega in internega oddelka. Kajti dokazano je, da so zmoglji- vosti slovenjegraške in celj- ske bolnišnice zadosbi\e tudi za potrebe pacientov iz mo- zirske in velenjske občine in da na koncu koncev nismo tal:o bogati, da bi si lahko privoščili delo majhne bol- nišnice še z oddelki za kirur- gijo, ginekologijo in porod- ništvo ter za otroški oddelek. In prav v tej zvezi se je 2aiova pojavilo vprašanje, v kolikšni meri in na podlagi kakšnih infonnaoij je velenj- ski delovni človek sodeloval pri takšni odločitvi! Razgovor je torej izrekel nezaupnico velenjski nameri, obsodil način in pristop k uresničevanju te zamisli ter ob vsaki priložnosti opozoril, da pKDznamo v naši pVaksa bolj kot takšne metode p>ota sporazumevanja, dogovarja- nja ter seveda spoštovanja sprejetih dogovorov. In ne nazadnje je slove- nj egraški sestanek obsodil tudi namero, da ustanovita velenjska in niozirska občin- ski zdravstveni skupnasti svojo regionalno skupnost. M. BOŽIČ GABERJE- HUDINJA: DVEKS Krajani dosedanje skup- nosti Gaberje-Hudinja v Celju so se že maja oziro- tma junija letos odločili, ida namesto eno ustanovi- jo dve krajervni skupnosti! ^na svojem območju: ga- bersko in hudinjsiko. V tej 2!vezi so tudi predlagali, da naj bo meja med obema od reke Hudinje po Trav- niškem potoku do kanal-^ skega zbiralnika, od bu pa do severne meje glanokopa in po cesti v Dobrovo do« krajevne meje z Novo va- sjo. Po tej delitvi bo ime- la nova krajevna skupnost Hudinja okrog 3.400, kra- jevna skupnost Gaberje pa- 3.450 prebivalcev. Sicer pa pričakujejo, da bo Četz dve leti ustanovljena še tretja krajevna skupnost in bo na območju Spodnje Hiidi- nje, ki bo imela tudi okoli 3.500 prebivalcev. Krajani Gaberja in Hudi- nje so imeU v nedeljo gla- sovanje glede delitve seda- nje krajevne skupnosti na dve manjši. Glasovanje je uspelo, saj se ga je udele- ižik) okoli 73 odstotkov upravičencev. Za delitev oziroma za, ustanovitev dveh novih krajevnih skup- nosti se je odločilo 2.799 upravičencev glasovanja^ proti pa je bilo 65 g]asif>v*- 2. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 197J DAN REPUBLBICE VSAK PO SVOJE? Tudi letos, kot že vsa leta od njenega rojstva dalje, se na tak ali drugačen način »beremo v krajevni skupno- sti, temeljni organizaciji zdru- ženega dela, delovni skupno- sti, šoli ali drugje, da bi na primeren način praznično obe- ležili največji dan naše re^ publike — 29. november je torej dan, ki pomeni nam, Ju- goslovanom, torej vsem naro- dom in narodnostim Jugosla- vije, trenutek, ko smo bili le- ta 1943, v najtežjih dneh bo- ja za svobodo človeka, za nje- govo osvoboditev iz spon sko- rajda večne podrejenosti, od- visnosti in izkoriščanja. Praz- nik nam torej pomeni simbol tiste svobode, ki vsakemu na- šemu de4avcu in občanu daje vse možnosti ustvarjanja, bo- disi na področju materialne proizvodnje, bodisi na po- dročju razvoja socialističnih družbenih odnosov, kjer dela- vec in občan uveljavljata svo- jo temeljno ustavno pravico in dolžnost. Dan republike je prav go- tovo trenutek, ko vedno zno- va ocenimo dosežen napre- dek na vseh področjih razvo- ja družbenih odnosov. Veseli- mo se novih proizvodnih ob- ratov, novih šol, vodovodov, cest, družbenih prostorov, pri- jetno smo razpoloženi in nav- daja nas poln občutek ustvar- jalnega zmagoslavja, ko odpi- ramo objekte, ki bodo služi- li nam vsem, ki pomenijo še lepši jutrišnji dan. Letos smo vse naše delov- ne zmage in vse naše prazni- ke zaradi jubilejev našega to- variša Tita praznovali še po- sebno svečano, preleti s pre- pričanjem, da doživljamo edinstveno obdobje v razvo- ju naše socialistične družbe. V Celju sjno za praznik re- publike zabeležili nekatere iz- redno pomembne delovne zmage. Poleg nekaterih dosežkov v krajevnih skupnostih je v LIK Savinja pričela obratova- ti nova furnirnica. V Elektro- signalu so na Lavi odprli no- ve delovne prostore. V Dobr- ni je bila na svečan način vzidana listina v temeljid ka- men ob pričetku gradnje pre- potrebnega hotela. V Prevoz- ništvu so svečano odprli no- ve poslovne prostore. Še bi PIŠE TONE ROZMAN lahko naštevali. Veliko smo storiU. V mnogih delovnih organi- zacijah, delovnili skupnostih, krajevnih skupnostih, pa smo poleg dograjenih objektov dan republike proslavili s tem, da smo se zbrali v proizvodnih halah, v kulturnih domovih, šolah, vrtcih ob .prikazu dose- ženih rezultatov s področja izobraževanja, vzgoje, telesne kulture, kulture ter ocenjeva- nja prehojene poti v revolu- ciji ter povojni izgradnji. Kaj pa tam, kjer vsega tega ni- smo storili? Ali se nam zdi škoda časa ali so nam v tre- nutku, ko smo po naši oceni zadostili večmi potreb oseb- nega in družinskega standar- da, zamrli tisti občutki, ki so nas povezovali z ljudmi v ce. li tovarni, v celotni krajevni skupnosti, občini... Ali res- nično v našem »angažiranem delavniku« ni več časa, da bi se udeležili proslave v tovar- niški hali, v kraje\^ skupno- sti, ali celo osrednje prosla- ve, ki je bUa letos v Narod- nem domu? Je tak mlačen od- nos do manifestacije naše pripadnosti naši samouprav- ni socialistični us.meritvi po- sledica naše ravnodušnosti, nezaintereseranosti ali je to le posledica udobja ali celo občutka naše izjemne po- membnosti, ko nam postaja vse, kar ni »našega ranga«, nekoliko odveč? Zakaj taka razmišljanja? Zato, ker nas je bilo tudi na letošnji praslavi Dneva republike v Narodnem domu premalo. Mnogo vabil, poslanih domov, informiranje v Radiu in Novem tedniku, rezultat — polovičen. Nehote se človek vpraša, kje so vsi naši aktivisti, občani, delav- ci, še posebej se pa vpraša, kje so naši najodgovornejši delavci iz TOZD, OZD, druž- benih dejavnosti, državnih organov ... Kajti razen redkih izjem jih je bilo zelo malo in to ne prvič. Kako pa v tovarnah, kra- jevnih skupnostih in drugje, mar nismo poleg zakuske In nekoliko pre več poudarjene- ga veselega dela, pozabili na delavce, občane, Id so dožive- li delovni jubilej, na tiste, ki So se še posebno zavzeto an- gažirali pri delu v proizvod- nji, razvoju, prodaji, v politič- nem delu, v uveljavljanju sa- moupravnih odnosov in drug- je? Ali nismo pozabili na vi- sok življenjski jubilej delav- ca, krajana? Ko razmišljam istočasno o zapletenosti naših medseboj- nih oblik povezovanja v pro- cesu samoupravnega usklaje- vanja in Jiveljavljanja intere- sov delavcev in občanov o nezadostnem razumevanju vlo- ge naših DPO, povezanih v frontni SZDL in o poteh uve- Ijavljanja dogovorjene politi- ke preko delegatskih in samo- upravnih mehanizmov, ki jih z našim vsakdanjim delom vse bolj razumemo in dopol- njujemo, se mi poraja misel, da je pravzaprav potrebno le malo tega za naše boljše po- čutje. Nekaj več odgovornosti in čuta za usodo drugega člo- veka, sodelavca, soseda. Manj samovšečnosti, lastne po- membnosti in občutka odgo- vornosti samo za najpomemb- nejše zadeve, nekaj več člo- veške topline, razimievanja za težave in probleme dru- gih, nekaj manj izraženega interesa le za plačana opravi- [ la in nekaj več za naloge, ki I jih mnogi opravljajo že leta [ in leta brezplačno. Morda še nekaj bolj izostrenega občut. ka za sodelovanje, manj pa za zapiranja v meje svojega stanovanja, parcele, krajevne skupnosti, tovarne ipd, Ce bo- mo uspeli, poleg navedenih malenkosti, odpraviti še neka- tere druge vzroke, ki nas vča- i sih v vsakdanjem življenju in delu tako razdružujejo, bo- mo doživeli lepši dan, z več prostega časa zase, za svojo družino in za razreševanje naših skupnih družbenih pro- blemov, ki jih prinašata delo in življenje v vsaki družbi, še posebno izrazito pa v naši. Imeli bomo tudi čas za to, da bomo povsod ob državnem prazniku izobesili zastavo, da bomo prišli na proslavo in vsaj ob taki priložnosti otres- li prah s škatljice, v kateri hranimo odlikovanje, ki smo si ga z delom zaslužili, pa nam je včasih nekoliko nero- dno, da bi si ga pripeli na prsi. Takrat bomo postali pravi samoupravljalci. Naši medse- bojni odnosi bodo bolj člo- veški, bolj topli in bolj bo- mo čutili vsebino in vso ve- liko bogastvo naše socialistič- ne samoupravne družbe, ka- tero moramo vsi oblikovati, jo dograjevati, ji dajati vse- bino in smisel, da bi lahko vsi v njej ustvarjali in v njej re- zultatom primerno živeli. Takrat bomo tudi naše praz- nike doživljali kot trenutke, ki nas združujejo, povezuje- jo, vsebinsko bogatijo in nam omogočajo poleg dela prostih dni tudi možnost, da jaTOO manifestiramo našo zadetost, ponos in prepričanje v usme- ritev, v delo in čas, ki ga ust- varjamo in živimo za danes in za jutri. ŽALEC DELEGACIJE ŠE PASSVNE; v Žalcu sio doslej presmailo kritično ocenjevaili deLo druž- benopolitičnih oi^anizacij v delegatskem sistemu. Delo deOiegacij niso obnavnavaiM kot delo aiktiviistov družbertopoli- tičnh argani2acij v deligat- skam sistemu. Premailo je, če se daLo družbenopolitičnih Oirganizacij za-educiira le na kadrovsko izbiiro, na posre- črnsKiie raiznih poJitičnih sta- liM in občasnih ur^nc. In- teresi delovnih l'iu,di in obča- nov so se v veliko večji me- ri izražali pri delu skmpščin- sfcih, manj pa v d&\u sploš- nih delegacij, res pa je, da so slednjim nudili manj po- moči. Večjo zajvzetost za de- lo je bilo čutiti prj delu de- legacij kraijevnih skupnosti kot pa pri delegacijah v zdru- ženem delu. Konference delegacij so po- kazpJe vTstx3 h-!ib, saj so se preflco niilh silaibo prelivali in- teresi delo^.Tiih Ijiudii in ob- Canov. Zanianiiva je še ena ugotovitev. Delegaciue so da- le premalo pobud, piredlogov In protipredlogav, njihova stališča so vse prevečkrat avtoritativno zavračali. Za odpraivo vseh teih slabosti bo potrebna večja angažiranost družbanopoditijčndJi sil na če- lu z zveao komunistov ter socialistično zsveco. Komuni- sti bodo moraili biti prisotni v vseh socialističnih akcijah, delo družbenoipoi:tijčnih or- ganizacij pa bo odvisno od tega, kako bodo delovala čla- ni družbenopolitičnih organi- zacij v delegatskem sistemu. Najvažnejše je individuiilno delo in po njem se bo oce- njevalo tudi delo komuni- stov. To je se\'€da le nekaj !?pložni'h ugotovitev z ranšir- jene seje občinsike konferen- ce SZDL v žailcu, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih or- ganizacij, FRANCI JE20VNIK DRUŠTVO UČSTELJEV TEHr^ICNE VZGOJE Prejšnji mesec je bil na Ponikvi ustanovni občni zbor Društva učiteljev tehnične vzgoje za celjsko ob- močje. Pobuda za ustanovitev društva je prišla iz spozna- nja, da že vrsto let učitelji tehnične vzgoje na šolah ob- čutijo pomanjkanje sodelovanja, izmenjavo mnenj in nasvetov. Namen Društva učiteljev tehnične vzgoje je v tem, da bo enotno zastopalo smotre in naloge socialistične vzgoje. To bodo lahko dosegali tudi preko ustvarjalne- ga delovnega procesa. Društvo naj bi prirejalo semi- narje za izpopolnjevanje učiteljev, pripravljajo raz- govore o organizaciji proizvodnega dela v organiza- cijah združenega dela ter pripravljalo vzorce za učno snov pri posameznih enotah. Na koncu so učitelji iz posameznih občin predlagali delegate v odbor društva in komisije. Upajmo, da bo tej vesti kmalu sledilo drugo poročilo o uspešnem za- četku dela novega društva. JAKOB R., Ponikva SfMRnia 03 PS!C9: BOHCi O SVOJEM DELU Na volilni konferenci krajevne organizacije Zveze borcev NOV v šmartnem ob Paki so borci kritično ocenili svoje delo v preteklem obdobju ter se pogo- vorili o priliodnj:ih naLogah. V organizaciji je 178 članov, od katerih jih je žal skoraj polovica bolehnih. V kraju so lepo obnovili centralni spomenik i>ad- lim za svobodo. Na njem je kar 143 imen padlih in žrtev fašizma. Večina članov, ki je bila na zdravljenju v Topolšici, je bila zadovoljna z nego in zdravljemjem. Tudi ositalo delo, ki so ga imeli v načrtu, so dobro opravili. Tako je bilo dobro sodelovanje z mladino, prav toiko z gasilci. ZORKO KOTNIK KOMITE ZK CELJE ODGOVORNOST VSEH ČLANOV ZKJl Na torkovi prvi seji novo- izvoljenega komiteja občin- ske konference ZK v Celju sta bili le dve točki dnevne- ga reda: konstituiranje komi- teja ter naloge komunistov v preosnovi Dobrine. Potem, ko se je komite konstituiral in iz svojih vrst izvoUl na- mestnika sekretarja Staneta Seničarja, Aleša lica, Borisa Rosino in Slavka Sotlerja, je izvolil še predsednike, pod- predsednike in člane 12 ko- misij in dveh aktivov, ki bodo delovali v okviru komiteja. Dobrina oziroma prizade- vanja vseh organiziranih družbenih sil, predvsem pa Zveze komunistov, tako v tem agroživilskem kompleksu samem kot tudi v vseh ob- činah v katere seže, so po ugot^ovitvah z razširjene seje sekretariata medobčinsl^ega sveta Zveze komunistov za celjsko območje, v slepi ulici. Na tej sejd so ugotovili, da ss v Dobrini odločno prepo- časi uresničujejo sklepi vseh najvišjih partijskih organov tako v republiki kot zvezd, predvsem pa sklepi 28. seje CK ZKJ o agroživilskih kom- pleksih. Že dalj časa so v večini občin celjskega ob- močja opozarjali, da Dobrina svojih nalog ne izpolnjuje dovolj dobro, da 1100 njenih delavcev premalo ve o na- logah agroživilskega kom- pleksa, da pa na strokovni ravni in v poslovodnih struk- turah p>otekajo nenehne raz- prave, ki i)a še zdaleč niso posegle do bistvenih vpra- šanj obstoja, razvoja in pre- osnove Dobrine oziroma do krepitve njene družbenoeko- nomske vloge. Tako so na primer, brez konca in krnia, razpravljali o sedežu SOZD, pa o firmi, reorganiziran ju v več SOZD, ipd. Hkrati so slabši poslovni remiltati, saj Je predvsem v ■orimami kme- tijski proizvodnji bilo letos narejenega znatno mani, sko- ral nič na niso naredili za ustrraiiejšo samoupravno or- ganiziranost tako delovmlJ organizacij v Dobrini, kot še posebej kmetov-kooperantov Po ugotovitvi takšnega sta^ nja Je sekretariat medobčiiv skega sveta ZK celjskega ob moč j a sprejel izredno ostre in obvezujoče sklepe, v ka terih zavezujejo komuniste t Dobrini, predvsem pa vse vodilne in odgovorne delavc« k doslednemu spoštovanji) dogovorjenih smeri razvoja in k hitrejšemu uresničeva nju osnovnih sklepov partij skih organizacij, ki zadevajc odnose v agroživilskih kom pleksih, rast samouprave ^ kmetijski proizvodnji in po dobno. , Komite občinske konferen ce ZK je v včerajšnji rafl pravi o tej informaciji me nil, da se morajo člani tvor no vključiti v razreševanj* vprašanj v Dobrini. Tako b( delovanje komunistov Dobri komite nenehno spremlja delovanje komunistov Dobri ne, dve komisiji pa je tud zadolžil, da komunistom Do brine pomaga pri njLhoven delu. Tako komisiji za samo upravljanje in za družbeno ekonomske odnose čakajo 9 posebej odgo^me naloge. ' BRANKO STAMEJČM ELEKTRORADIO: GRADIJO Obrtno podjetje Elektro Radio iz Slovenskih Ko- njic zaključuje v teh dneh naložbo v nove proizvodne prostore. V njih bosta dve hali, v katerih bodo proiz- vajali pločevinasto ogrod- je in opravljali montažo elektroomaric. Naložba, ki bo veljala 3.5 milijona di- narjev, bo izrednega po- mena za vse zaposlene, saj bo v celoti izboljšala de- lovne pogoje in tako pri- spevala tudi k dvigu sto- rilnosti slehernega delav- ca, —ds KRISTINA TAJNIKAR OBRAZI Pred nekaj dnevi, točne- S. decembra, je Kristina Tajnikar iz Slovenskih Konjic praznovala petde- setletnico svojega življe- nja. Čeprav pravijo, da ženske nerade govorijo o svojih letih in zato tudi o takih jubilejih, je Kri- stina drugačna. Drugačna zato, ker je ponosiia na prehojeno pot, polno de- lovne in življenjske sreče. »Rodila sem se v Vuze- nici v delavski družini,« pripoveduje Kristina Taj- nikarjeva. »Moj oče je bil tesar, mama pa gospo- dinja, čeprav nas je bilo šest otrok in smo svojo mladost preživljali v času lakote in pomanjkanja, so moji spomini neverjetno lepi. Vsi skupaj smo se namreč zelo razumeli med seboj, posebej še s star- ši, ki so zelo nežno skrbe- li za nas. To mladostno srečo pa je kmalu pretr- gala vojna, ki me je za- tekla v rodni Vuzenici, ko sem obiskovala sedmi raz- red osnovne šole.« Po osvoboditvi je Kris- tina Tajnikarjeva sodelo- vala v mnogih organizaci- jah in akcijah. Največ je seveda delala v mladinski organizaciji, vodila je gru- po pionirjev kot mentor, sodelovala v delovni akcU ji Celje—Šempeter, kjer se je dobro izkazala. Vse- skozi pa j s prepevala tu- di v pevskem zboru, so- delovala v postavitvi iger na domačem odru in bila tudi aktiven član tambura- škega zbora iz Prevalj. Leta 1947 so jo kot ak- tivno mladinko sprejeli v SKOJ in jo kmalu za- tem kandidirali tudi za sprejem v partijo. »Vseskozi po osvobodit- vi sem se aktivno udej- stvovala v družbenopoli- tičnem življenju. Rada sem delala, zato mi ni bilo težko opravljati zadanih nalog. Predvsem sem ve- liko delala z mladimi v okviru Društva prijateljev mladine, pa v socialistič- ni zvezi, bila sem občinski odbornik in sodnik porot- nik na okrožnem sodišču v Celju.« V času, ko je Kristina Tajnikar delala še na ok- rajnem komUeju ZK v Slo. venjgradcu, je spoznala svojega moža. Skupaj sta zatem prišla v Slovenske Konjice, kjer se je Kris- tina zaposlila na Delavski univerzi, pozneje pa kot tajnica na komiteju občin- ske konference ZK, kjer je v službi še danes. Nje- no življenje je vseskozi razpeto med družino in delom, za katerega je leta 1973 prejela odlikovanje tovariša Tita. »Trudim se. da bi bila dobra delavka, mati, že- na in gospodinja.« pravi Kristina. To ji nedvomno tudi uspeva. Kajti le člo- vek, ki je srečen ob delu in v svoji družini je lah- ko tako poln življenske radosti, kot je je polna Kristina. DAMJANA STAMEJČIČ št. 49—15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 ŠENTJUR POMEMBNE NALOGE NADOMESTITI ZAMUJENO, POVEČATI PROIZVODNJO v šentjurski občini priča- kujejo, da bodo v letu 1978 dosegli načrtovano stopnjo rasti družbenega proizvoda, ki jo predvideva srednjeročni družbeni plan. Osnova za tako ooeno so pozitivni rezultati poslovanja v letu 1977 in postopno ureja- nje notranjih odnosov v pro- izvodnji ter urejanje medse- bojnih dohodkovnih odnosov. K temu naj bi v glavnem pri- pomogle še v celoti neizkon- ščene naložbe v kovinski in- dustriji in lesni industriji ter možnosti povečane proizvod- nje v nekaterih drugih pano- gah. Eden izmed pomembnih de- javnikov hitrejšega razvoja za prihodnje leto, zlasti pa v le- tih 1979-80 bodo načrtovane iji- vesticije, za katere se nosilci razvoja s sprejetjem resoluci- je za srednjeročne obdobje tudi zavezujejo. Za minulo in tekoče leto namreč velja ugo- tovitev, da v občini stopnje zaostajanja niso dovolj zmanj- šali, kar postavlja pred vse nosilce razvoja naloge, da z največjimi napori v nasled- njih letih nadoknadijo zamu- jeno. Sicer pa v občini, glede na izredno nizek obseg vlaganj v gospodarstvo v letu 1977, na- črtujejo nekatere zelo pomem- bne naložbe. Velja omeniti predvsem izgradnjo poslovnih prostorov POZD Tajfun Plani- na, izgradnjo skladišča in na- bavo opreme v podjetju TOLO, izgradnjo blagovnice in motela v Šentjurju, naložbe v kmetijstvo in še nekatere dru- ge. Nič manj pomembne ne bo- do investicije na področju in- frastrukture. Na tem področ- ju so v občini med drugim za- črtali modernizacijo regional- ne ceste proti Planini, priče- tek gradnje obvoznice skozi naselje Šentjur, izgradnjo vo- dovoda v KS F*onikva, meli- oracije v drameljski dolini itd. M. P. O ZAKONU že od prvih dni decemb- ra tečejo) v okviru občin- ske konference SZDL v Ce- lju oziTOtma njenega sveta za druižbenoekonoanski si- stem intenzivni razgovori o izvajanju zakona o zdru- ženem delu. predis,tavniki vseh večjih delovnih orga- niziacij celjske občine so se sestali z delovno skupi- no, katere člani so odgo- vorni za posameOTia po- dročja izvajanja zakona o združenem delu tor sku- paj ugotavljali doseženo pri uresničevanju zakona o združenem delu. Obenem pa so spregovorili tudi o problemih, ki v 2:vezi s tem nastajajo in se dogo- vorili o nadaljnji akciji. Doslej so razgovor opravi- le že delovne organizacije Merx, železarna Store, In- grad, Toper. •ds 9-MESECNI GOSPODARSKI REZULTATI ■ Jutri bo v Žalcu osemnaj- sta seja zbora združenega de- la občinske skupščine, na ka- teri bodo govorili o devet- mesečnih rezultatih gospo- darjenja v občini ter o osnut- ku resolucije o {»litiki izva janja družbenega plana Slo- venije do leta 1980. Ob kon- cu bo tekla beseda še o os- nutku resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta razvo- ja občine Žalec v prihodnjem letu s F>osebnim poudarkom na gospodarstvu ter o ustav- ni preobrazbi bank. J. V. 40 LET I. KONFERE(iCE ZKS Pri občinski kooiferenci Zveze socalistične mladine v Žalcu so že sest-avili okvirni program prireditev v poča- stitev 40-letnice prve konfe- rence komunistične partije Slovenije. Tako bodo prihod- nje leto pripravili kviz na to temo, republiški mlaidinsiki konferenci pa bodo predlaga- li, da bi zvezna Titova šta- feta obiskala šmiglovo zida- nico. Učenci bodo pisali na- gradne spise Od Cebtn do Smiglove zidanice, na šmig- lovi zidanici bodo pripravili slikarsko kolonijo, organizi- rali Pa bodo tudi vrsto ori- entacijskih tekmovanj, delov- nih aikcij, proslav ter sikušali organizirati razstavo marksi- stične literature. J. V. velfn' in: HITRO DO STANOVANJ PODPIS SPORAZUMA GORENJE IN VEGRAD 1. decembra 1977 so v Ve- lenju predstavniki velenjske- ga Gorenja in Vegrada pod- pisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sred- stev. Tako tovarna gospodinj- ske opreme Gorenje kot gradbeno industrijsko podjet- je Vegrad iz Velenja sta se odločila za uresničevanje pro- grama industrijske gradnje stanovanjskih in drugih ob- jektov. S sporazumom so razmejili naloge in obvezno- sti, spk)razumeli so se za združevanje dela in sredstev. Gorenje in Vegrad združuje- ta sredstva v vrednosti nad 50 milijonov din, kolikor za zdaj velja skupna naložba. Direktor Gorenja Slavko Geratič je ob podpisu dejal, da se Gorenje vključuje v uresničitev programa gradnje prostorskih elementov pred- vsem iz interesov, da bi v ce- lice vgrajevali izdelke bele tehnike Gorenja. Celica bi naj torej pomenila za Gorenje »embalaža« za pisano paleto vseh izdeltov iz celotnega programa »vse za dom«. Direktor Vegrada Janez Ba- sle je ob tem poudaril, da pomeni podpis sporazuma ko- rak k hitrejši uresničitvi pro- grama »dom 101«, s katerim želijo prenesti izgradnjo vseh objektov s terena na tekoče trakove v tovarno, torej ko- rak do industrijske gradnje. Da je Gorenje pravi partner, so se odločili zaradi njihovega programa, pri delavcih Gore- nja pa si bodo gradbeni de- lavci Vegrada pridobili indu- strij skdh izkušenj. Predsednik skupnega po- slovnega odbora Harold Kar. ner je omenil, da podpis spo- razuma pomeni uresničitev prve faze skupnega dela na novem projektu. Proir/odnja že teče v novih prostorih, do- segajo pa tudi že postavljene cilje. V bodoče želijo razširi- ti program na celotno območ- je Jugoslavije, zato bodo še naprej združevaU sredstva in delo. Toda pri izpolnjevanju nalog, predvsem pri poskus- ni proizvodnji, so žal že na- leteli na administrativne te- žave, največ pri uvozu potreb- ne opreme, ki vrednostno ni predstavljala visokih zneskov Ko Vegrad na eni strani že uspešno nastopa na. jugoslo- vanskem tržišču z elementi vemont, v dve republiki so prodali celotno tehnologijo in program, se zdi, da bosta skupaj z Gorenjem premak- nila celoten gradbeni stroj v Jugoslaviji k temu, da bodo gradbinci hitreje pristopali k industrijskim navadam grad- nje. Ob podpisu sporazuma so bili pcrisotni predstavniki sa- moupravnih organov, družbe- no-poUtičnih organizacij in vodstva obeh delovnih orga- nizacij. K p>odpisu je pr/i če- stital generalni direktor Soz- da Gorenje Ivan Atelšek, ki je obema kolektivoma zaželel usi>ešno sodelovanje in izrazil prepričanje, da se bodo s tem programom pojavih na tržišču zunaj meja Jugoslavi- je, predvsem na precejšnjem delu neuvrščenega sveta. Sredstva, ki jih delovni orga- nizaciji združujeta, naj bi bi- la za gradnjo, čimbolj smotr- no izkoriščena, torej v prid vsem delavcem in celotni družbi. H. JERCIC VELENJE: 5318 EVIDENTIRANIH KANDIDATOV Tudi v velenjski občini končujejo z evidentiranjem možnih kandidatov za delegate v vseh treh zborih ob- ■Cinske skuipšč'ne in desetih samoupravnih interesnih skupnostih. Sekretar občinske konference SZDL Vele- nje Tone Šeligo je povedal, da so doslej ea-^identirali že 5318 možnih kandidatov za ddiegate, med katerimi je kar 32 odstotkov mladih in 43 odstotkov žensk. Skoraj polovica vseh evidentiranih kandidatov prvič kandidira za odgovorne naloge tako v skupščini kot sa- moupravnih interesnih skupnostih. Z evidentiranjem bodo predvidoma končali do 20. decembra, ko bodo z delom končali tudi v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so bile ustanovljene pred krat- kim. Po 20. decembru se bosta sestala Občinska konfe- renca SZDL in Občinsiki sindikalni svet ter še enkrat analizirala vse zbrane predloge. Istočasno, ko dvidenti- rajo zadnje možne kandidate za delegate pa po vseh temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih raz- pravljajo tudi o knjigi Edvairda Kardelja, ki jim služi kot pomemben priročnik pri uresničevanju zastavlje- nih nalog. tv VARSTVO OKOLJA DOKTOR AVGUŠTIN LAH NA SEJI V LAŠKEM Sestanka komisije za var- stvo okolja na območju ob- čine Laško se je minulo so- boto udeležil tudi predsed- nik republiškega komiteja za varstvo okolja dr. Avguštin Lah. S problematiko aktiv- nosti za varstvo človekovega okolja na celjskem območ- ju je prisotne seznanil inže- nir Marko Kmecl, ki je hkra- ti predsednik predmetne ko- misije v Lašikem in v med- občinskem svetu osmih ob- čin. Na seji je mogel tokrat poročati tudi o prvih p>ozi- tivnih premikih v smislu reševanja, ozriroma saniranja problemov. Opotzoril je na nepovezanost vseh zaintere- siranih, ki delujejo v raz- ličnih organih in organizaci- jah. Obžaloval je, da neka- tere organizacije še niso vključene v prizadevanja za varstvo okolja, tu gre pred- vsem za upravljalce gozdov, voda in kmetijskih zenjljišč. Ko je govoril o prizadeva- nj^ih za urejevanje problema v občini Laško je inž. Kmecl sporočil, da je v Laškem vse nared za začetek gradnje ko- lektorja, da pa je edina ovi- ra lokacijsko dovoljenje, ki ga mora dati republiški sek- retariat za urbanizem. Ko so predsednika repub- liškega komiteja seznanili z nekaterimi problemi še dru- gi člani komisije, je besedo povzel dr. Avguštin Lah, ki je najprej obljubil takošnjo intervencijo glede lokacije aa kolektor v Laškem. Najprej je dr. Lah izrazil zadovoljstvo nad prizadev- nostjo, nad strokovno pri- pravljenost ljudi, ki v laški občini delujejo na področju varstva človekovega okolja. Dejal je, da je ta sestav do- volj razgledan, dovolj mo- čan, ne pa tudi dovolj gla- sen, ko gre za uveljavitev us- tavno in zakonslco zagotov- ljenih pravic človeka do zdravega in čistega okolja. Ob konkretnem reševanju za- dev, ponekod se problemov zelo uspešno lotevajo, je tre- ba voditi bitko za osveščanje ljudi, za informiranje javno- sti. Danes so še vsemogoča pritiski, tudi politični, da bi se zavezanci odrešili svojih nalog in s tem povezanih stroškov. V jaraosti se akut- nost varstva okolja včasih razvodeni v odškodninah, ki jih onesnaževalci dajo orga niziranim oškodovancem, kot so ribiči in podobne organi- zacije. Toda pri tem proble- mu gre za več, gre za huma- nistični pristop, ki ga bo tre- ba reševati tudi tako, da krivci ne bodo mogli več ba- rantati z denarjem, ki je last kolektiva, marveč bodo kaz. ni konkretno in dobesedno — odsedeli. Dr. Avguštin Lah je na se- stanku vso akutnost proble- matike podkrepil s podatki o stanju pri nas in izkušnjah v svetu. Do^i-olj grozljivo je, da je v Slweruji, tej opeva- ni planinski deželi, komaj še 4"''o vodnih tokov čistih. Dejal je, da smo v Slovani j i na dobri poti, da saniramo razmere kakih dvajsetih glav nih onesnaževalcev, pri če- mer ne smemo dopustiti na- stajanja novih žarišč. Pri svojem prepričevanju o nuj- nosti delovanja v javnosti, dviganja zavesti o tem prob- lemu je .podkrepil celo z vzkUkom: — Storite kaj, če imate svoje vnuke radi!— Predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja je nato sodeloval pri otvo- ritvi prizidka šole v Rade- čah. Obisk v tem krajn je izkoristil še za ogled čistilne naprave pri papirnici v Jag- njenici, kjer je prišlo celo do stave brez vloge. Dr. Av- guštin Lah je na zagotovilo, da bo naprava do poletja de- lovala in da bo potok Sopota čist, napovedal svoj ponov- ni obisk pred počitniškim ob- dobjem, da bi se prepričal, če bodo obljubo držali. JURE KRASOVEC ZK SLOV. KONJICE SADOVI DELA VIDEN DRUŽBENI NAPREDEK Na torkovi volilni konferen- ci so komunisti konjiške ob- čine pregledali svoje doseda- nje delo. Novoizvoljena kon- ferenca delegatov je v raz- pravi osvetlila vsa dosedanja prizadevanja v krepitvi vo- dilne in razredne vloge v sa- moupravnih odnosih in sploh družbene preobrazbe v konji- ški občini. Iz poročila dosedanjega se- kretarja občinskega komi- teja ZK Franca Bana in iz besed številnih razpravljalcev se kažejo najbolj vidni re- zultati s področja spremin- janja družbeno ekonomskih odnosov v občini. To je se- veda vezano na kakovostni premik družbeno-ekonomske- ga p>oložaja občanov in od tod tudi neka logičnost po- datka, ki govon o tem, da v konjiški občini odvajajo 8 % od brutto osebnega dohodka za potrebe razvoja družbene- ga standarda. Ce torej govo- rimo tako neposredno o druž- beni zavesti se ta kaže tudi v skrbi komunistov pri plani- ranju in razvojnih načrtih v gospodarstvu. To beleži v zadnjem obdobju izredne us. pehe, posebno na podi'očju izvoza, saj znaša izvozna vrednost že 1000 dolarjev na občana konjiške občine. Nemogoče si je predstav- ljati uspešno družbeno pre- obrazbo brez doslerlnega iz- vajanja zakona o združenem delu in razvijanja delegat- skih odnosov. Ti so po oce- nah dosedanjega sekretarja Franca Bana v treh letih dobro zaživeli, vendar jim iz- kušnje dosedanje prakse od- pirajo številna široko odpr- ta vrata nadalnjega razvoja. Ena konkretnih nalog komu- nistov konjiške občine na tem področju je odprava konferenc delegacij tam, kjer slabo delujejo in to največ v krajevnih skupnostih. Precejšnjo pozornost so ko- munisti v dosedanjem obdob- ju posvečali utrjevanju kon- cepta SIXD, pomanjkljivosti pa se kažejo tam, kjer so družbeno politične organiza- cije v posameznih KS slabo delovale. Zavzeli so se za strokovno usposabljanje vseh, ki delajo na tem področju. Posebne pozornosti je bi- la deležna tudi kadrovska f>o- litika, problematika v šol- stvu ter v kulturi. O tem pri- čaj o številne naložbe, ki jih tudi uspešno izvajajo. ZK je imela v zadnjem obdobju tu- di pomembno vlogo pri utr- jevanju in preobrazbi druž- beno ix)litičnih organizacij in podružbljanju politike sploh. Ob zaJcljučiku lahko trdimo, da ZK v konjiški občini ob dobro zastavljenem in do- sledno izvajanem programu dela dosega dobre uspehe, kar je najbolj očitno v ce- lotnem razvoju konjiške ob- čine. Na torkovi volilni konfe- renci so iz\'ojiu tudi novega sekretarja Občinskega komi- teja in sicer MaJcsa Brečka, dosedanjega namestnika se- kretarja. DRAGO MEDVED VITANJE: ZA mM JLA Stab teritorialne obram- be krajevne skupnosti Vi- tanjo je letos prevzel or- gan, acijo pro:la\'J:ii'II dneva JLA v Vitanju. K prip>ravam svečanosti Je vključil kraje^^no skupnost, osnovno šolo, delovne in ostale družbencfp olitične or:t;''r^?.o"3 krrja. Za i>o- moč pa j s zaprosil še "'^'"^"'.•'7""ri ""vg-nska Bis- trica in Ptuj ter občinski š';ab terit:a'ia"ne obram- be. Prazno-an/e je bilo v sabo to.' zelo pester. Ob deveti uri so cdprii razistsvo v pro- s';orih gasilskega drma v VitaiDiju, ki so ga letos ^irradin ob -lOO-letnici dru- štva. Raz:tava prika.?aije formirruije prvih partir.an- skih brigad in kratek pre- gled razvoja in rasti naše slavne ljudske vojske med NOB. Istočasno so na pro- stem ob gasilskem domu in v njegovih spodnjih prostorih prikazali pehot- no oborožitev naših enot in razno drugo vojaško opremo. Organizacije, ki imajo veUk obrambni po- men, kot so planinci, ci- vilna zaščita, rdeči križ, itd. so prikazale svojo op- remo. Ob 10. uri so pri- padniki teritorialne obram- be Vitanje i>oložiLi venec k spomeniku, ki stoja ob cesti proti Doliču. Zvečer je bila v kultur- nem domu v Vitanju za prebivalstvo zabava, na ka- teri je igral vojaški an- sambel iz Slovenske Bist- rice. FRANJO MAROSEK 4. straii — NOVI TEDNIK Št. 49 — 15. december 1977 OSTAJAMO PRI STAREM PIŠE BRANKO STAMEJCIC V gospodarskih krogih Celja so lani nemalokrat ugo- tavljali, da je ob neugodni gospodarski strukturi prav šibka sposobnost trženja oziroma prodajanja izdelkov in storitev celjskega gospodarstva poglavitni razlog so. razmerno slabe gospodarske učinkovitosti. Iz razprav m ugotovitev se je v začetku leta rodila zamisel, da bi celjsko gospodarstvo morali predstaviti širši jugo- \ tlovanskt skupnosti, predvsem pa vsem zainteresiranim poslovnim partnerjem na nov, dostopnejši in sodob- nejši Tiačin. Nekako tako, kot na svoji, že tradicionalni} razstavi izdelkov, vsako leto naredi Gorenje. Takrat ob | razstavi sami podpišejo posloi-nie pogodbe in sporazu- ' me za celo leto in na ta način že pred pričetkom leta prodajo domala tri četrtine celoletne proizvodnje. Zamisel so v gospodarskih krogih in v družbeno- politični skupnosti Celja močno pozdravili, saj bi ob nedvomni tržni^ oziroma poslovni učinkovitosti, tudi afirmirala Celje kot enega od najpomembnejših indu- strijskih centrov Slovenije. Z razstavo pa bi Celje pri- dobilo tudi posebno gospodarsko prireditev. Zamisel, Jd so jo delovno poimenovali »celjski komercialni dne- vi«, je bila nedvomno dobra, čeprau so jo orisali le v grobih črtah. Po mnenju, ki je prevladovalo takrat bi lahko prireditev pripravili v jesenskih ali zim- skih dneh. Medtem je po Savinji preteklo mnogo vode. Zami- sel pa je ostala le na papirju. Posebej imenovana ko- misija ni opravila svojega dela tako, kot bi ga morala. Misli, ki so jih kot iztočnice prireditve ponudili celj- skemu gospodarstvu, so bile sicer načelno sprejete kot dobre. Povsem razumljivo pa je. da so v gospodar, skih organizacijah terjali podrobnejši program in vse- binsko opredelitev komercialnih dni. In tega programa ni bilo od nikoder. Bližal se je december in z njim skrajni rok za izvedbo prireditve, o kateri so v Celju mnogo govorili in jo nestrpno pričakoiiali ne le v go- spodarskih krogih. Slednjič je od celotne zamisli osta- lo le neJčaj stavkov na papirju in odločen »NE« rdeči- ne delovnih organizacij, ki so jih nameravali pritegniti v krog razstavljalcev in ki so se iz povsem razumlji. vih razlogov uprle pretirani improvizaciji. Tp. bi nam- reč lahko bolj škodovala kot koristila. Pri opredelitvi za zamisel je ostal le EMO, ki je povsem sam pripravil lastne komercialne dneve in na ta način prikazal, da so delavci kolektiva trdno odloče- ni izboljšati svoje poslox>anje tudi na področju trženja. To je bilo v tej delovni organizaciji v minulih letih namreč še posebej sporno in neučinkovito. Nedvomno se bo sveža poteza v politiki prodaje EMO obrestova- la. Slej ko prej pa ostaja odprto vprašanje, 'zakaj ni prišlo do širše prireditve, kakršno so v Celju snovali tako dolgo, da jo je povozil čas. Poslovna uspešnost Gorenja, ki je s podobnimi prireditvami pionir na tem področju trženja je dokaz, da se takšne poslovne raz- stave obrestujejo. V Celju pa še naprej ostajamo pri starem, opozarjamo ria napake in jih ponavljamo. Do- klej? Zamiael postane dobra šele takrat, ko je tudi ures- ničena. Na papirju pomeni bore malo, bolje rečeno, nič. EMO PRIČETEK PREPORODA PROIZVODNJA VEČJA ZA 65% OD LANSKE EMO Celje je bila lani ena tistih delovnih organiaacaj na širšem celjskem območju, ki je p>oslovno leto saključila z izredno visoko izgubo. Ta je dosegla domala 70 milijonov dinarjev (brez izgube tozd TOBI). Sanacijski načrti so kljub številndm zapletom in težavam dobili i>otrebno pod- poro bank in dnižl^eno potr- ditev. Takrat so bili le red- ki, ki so resnično verjeli v hitro ozdravitev EMO. Toda podatki o poslovanju v letoš- njih devetih tneseoih, ter os- novni kazalci dela t enajstih mesecih kažejo, da bo EMO kot celota in večina tozdov v njem prvič po daljšem času dobro posloval in tudi ustva- ril nekaj ostanka dohodka. V devetih mesecih je od de- vetih tozdov EMO sedem po slovalo ugodno, tozd orodjar- na je bil v minimalna izgubi (20,000 din), tozd kontejner pa je imel še šest milijonov dinarjev izgube, ali dva mili- jona manj kot ob pK>lletju. To hkrati poineni, da je v zad- njih mesecih, prvič odkar ob- staja tozd emokontejner po- sloval pozitivno. Etobro delajo tudi v letošnjih zadnjih mese- cih in vse kaže, da bodo ob koncu leta izgubo zmanjšali na manj kot 3 milijone di- narjev, kar je že ugoden re- zultat. Med tozdi EMO so najbo- lje poslovali v Kotlih (bodoči tozd energetska postrojenja), tozdu posode in radiatorji. Posebej zanimiv je pregled uspešnosti v tozdih, kjer so imeli lani največ težav. Tozd posoda, ki je lani ustvarjal največ izgube, je letos *e ce- lo leto med boljšimi. Znatno se je izboljšalo obvladovanje proizvodnje, pa tudi trženje m prodaja sta boljša. Kljub temu pa nam je v razgovo- ru direktor EMO Franc Ga- zvoda FKJvedal, da še niso za- dovoljni. Vse, kar so opravi- li letos v tozdu posode je le stopnička k zagotovitvi tak- šnih razmer in dela, ki bo omogočilo dolgoročne rešit- ve in zagotovilo trajno uspešnost tega tozda. O todzu kontejner smo že zapisali, da prvič od obstoja posluje v teh mesecih p>ozi- tirao. Ob 11 tipih kontejner- jev in vrsti dopolnilnih pro- gramov v tem tozdu (med najpomembnejše uvrščajo nov, razvojno zanimiv pro- gram nizkih gradenj — ra- dius), se je znatno izboljšala kadrovska struktura, pri pro- izvodnji pa se je močno po- večal delež 23nanja in lastnega dela, ter znižal delež materia- la, kar vse je ob boljši pra daji omogočilo tak premik. Obetajo, da bo tozd kontej- ner že prihodnje leto med uspešnejšimi v EMO. Tretji tozd, ki je letos na- pravil izreden kakovostni premik, je tozd TOBI v Slo- venski Bistrici, ki se mu je odločnedša politika v progra- mu ogrevalne oziroma klima tehniTce obrestovala y tolik- šni meri, da je letos po dalj- šem času prvič razprodal ce- lotno proizvodnjo in bo le- to zaključil 9 precejšnjim ostankom dohodka. Trenutno je položaj tak, da si v EMO obetajo domala 24 milijonov dinarjev ostanka dohodka, kar pa še ne pK>me- ni, da je težav konec. Se ved- no bo namreč reprodukcijska sposobnost šibka, saj imij EMO velike finančne obvez- nosti do družbe (sanacijski in drugi krediti), prvič po dalj- šem času 3>a bodo napolnili tvKM. presušene poslovne in druge sklade. Za konec le še številke, ki same po sebi por.rjujejo, da je EMO na poti preporoda in pred tem, da dejansko posta- ne eden velikih nosulcev go- ŠENTJUR: NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Za občino Šentjur je zaiačulno, da beleži večje premike na področju raz- voja malega gospcklarstva šele po let-u 1^77, vendar pa leto ne zaostaja za stopnjo rar-voja v povpreč- joi v Sdovenjiii. Ker pa na nekaterih po- dročjih malega gospcKiar- stva dek> ni dovolj ovred- noteno, so številne obrti, zlasti storitvene dejavno- sti, odmrle. Nekaj indu- strijskih obratov v tej ob- čini je izšlo iz obrtnih de- lavnic. Vzporedno s tem se je temu primemo gibal delež nai-odnega dohodka malega gospodarstva. V občini rki nobene kla- sične obrtne organizacije zdiTJženega dela, razen no- ve organizacije Komunal- nega podjetja Šentjur, ki je v zadnjem času moč- no razširilo gradbene de- javnosti in novo dejavnost- no storitev, kot na primer pleskarstvo, steklarstvo in podobno. V zsadnjih petih letih beležijo v občini poveča- nje števila obrtnih delav- nic samostojnih obrtni- kov, v enakem obdobju pa 2jmimjšanje števila obrti kot postranski poklic. Analiza gibanja zaposle- nih in vključenih učencev' v obrti družbenega sektor- ja in delavnic zasebnih obrtnikov kaže, da na tem področju gospodarske de- ja\-nostd niso dovolj izko- riščene vse možnosti za za- poslovanje delavcev in za- poslenih, oziroma vključe- nih učencev v uk. Glede na stanje obrtnih delavnic po strokah v občini ugo- tavljajo, da je obrtna de- ja\'no&t dokaj enostransko usmerjena. Največ obrtni- kov se ukvarja s predela- vo kovin in lesa, stavbno obrtjo in z izdelovanjem raznovrstnih izdelkov. Mo čno suficitama je stroka »opravljanje del z gradbe- no mehanizacijo«, ir-redno pa je pomanjkanje storit- venih obrti. Od r>snovnih skupin dejavnosti y obči- ni kar v sedmih področjih ni nobenega obrtnika, kar povzroča šušmarstvo in veliko povpraševanje po teh storitvah. i Podobno srtanje se kaže tudi na področju obrti, ki jo občani opravljajo kot popoldansko obrt. Na tem področju se pojavlja naj- več šušmarstva, sicer v glavnem iz dveh razlc^ov. Prvič zato, ker občani, ki so zainteresirani za oprav- ljanje posamezne obrtne dejavnosti niso dovolj strokovno usposobljeni. Drugi vzrok pa tiči v tem, ker delovne organizacije niso pripravljene izdati po- trdila, da lahko njihov de- lavec v popoldanskem ča.su opravlja obrtno dejavnost. . M. P. Cinkarna in oicolje PIŠE 2 LEOPOLD SLAPNIK Srednjeročna rasjvojni program Cinkarne predvideva ti'.di sanacijo ekoloških rasaner. Tu moramo pripomniti, di obrati za prozivodnjo žveplove kisline niso edini one- sa.aževalci zraka z žveplovim dioksidom. Zaiano je nam- reč dejstvo, da se s tem problemom ukvarjajo mnoga niasta, ki praktično nimajo i>odobne industrije. Skoraj vsa goriva, posebno pa še kurilno olje, nuizut in nekatere vrste premoga, vsebujejo večje količine gorljivega žvepla, ki odhaja v obliki žveplovega dvokisa v ozračje. Tako uhaja skozi dimnik vsake kotlarne, ki proizvaja 10 ton pare na uro in porabi dnevno 25 t mazuta z vsebnostjo 3 odst. žvepla, okoli 750 kg žvepla oziroma 1500 kg žvep- lov^a dvokisa, čeprav so to relativno male industrijske kotlame. Nova naprava za proiz\'-odntjo žveplove kisline z zmog- ljivostjo 150.000 t kisline letno, ki, jo namerava Cinkarna zgraditi v Cretu, bo zgrajena tako, da bo proizvx>dnja kisline bazirala na predelavi elementarnega gramiliranega žvepla. Sklop posameznih agregatov celotne nove naprave se bistveno razlikuje od sedaj obstoječega stanja in je med najsodobnejšimi napravami te vrste v svetu. Zaradi tega bodo doseženi bistveno boljši pogoji obratovanja glede na varstvo okolja, saj se bo kljub večji proiz\'odnji kisline ob istočasni opustitvi proizvodnje v stari piritni pražami, ki je v neposredni bližini mesta, občutno zmanj- šala količina žveplovega dvokisa v ozračju. Že sama zamerijava osnovne surovine (pirita) z ele- mentarnim žveplom na novih napravah, omogoča bi.st.ve- no čistejšo proizvodnjo žveplove kisline. Medfazni produkt v proizvodnji kisline — žveplov dvokis, ki je pomešan v glavnem z dušikom in manjšimi količinami drugih plinov, je pri praženju pirita v reaktorju saradi vrtinčastega pra- ženja onesnažen z večjo količino izredno fine::?a prahu piritnih ogorkov. Zaradi tega se pred nadaljnjo predelavo pUnd filtrirajo ter izpirajo v vodnih izpiralnikih. Kljub krožni ureditvi iz,piranja plinov je le poti-ebno odvajati manjšo količino pralne tekočinie, ki je kisla, ter vsebuje iz plinov izprane piritne ogorke. Zaradi tega je potrebno to pralno tekočino filtrirati ter nevtralizirati. Z uporabo žvepla za proizvodnjo kisline, pa je med- fazni prodiikt iaa-edno čist, brea pravšnih delcev. Zato ni potrebno večkratno filtriranje in izpiranje plinov. I*ri tem postopku ni medfaznih odplak in piritnih ogorkov. Nadaljnji proces predelave žveplovega dvokisa v žve- plov trokis in dalje v kislino, je pri novem postrojenju predviden tako, da bo izkoristek predelave žvepla v žvep- love kislino maksimalen. V ta namen bo nova naprava opremljena z dvojno zaporedno katalizo, kjer se bo ves žveplov dvokis pretvarjal v žveplov trioksid ter dvojno zaporedno absorbcijo žveplovega trioksida v žveplm^o kislino, ki se potem razredči z vodo na želj eno koncen- tracijo. Dvojna kataliza in absorbcija bo torej omogočala, da bodo dimni plini zapuščali naprave relativno čisti, kar je nedvonmo velik napredek v tovarstni industriji. Po di-ugi strani pa pomeni povečanje izkoristka žvepla poleg zbolj- šanth ekoloških pogojev tudi ekononiičnejše gospodarje- nje, saj iz vsakega kilograma žvepla pridobimo 3 kg kis- line. Posebna novost v postrojenju nove žveplove kisline so hladilniki kisline. Švedska firma Alfa-Laval je pred nedav- nim razvila novo konstnikcijo hladilnikov, ki se po kon- strukcijskem materialu in sami obliki bistveno razliku- jejo od običajnih. Zgrajeni so iz posebnega visokolegiranega jekla, v proizvodnji izredno učink(>viti in zanesljivi v obratovanju. Vgrajeni bodo v z.aprt krožni sistem hlajenja kisline in bodo nadomestili sedanje, ki so manj zanesljivi v obra- tovanju ter so pn njih okvare pogostejše. Uporaba elementarnega žvepla za proizvodnjo kisiline Ima tudi to tehnološko prednost, da je v primeru okvare enega izmed delov postrojenja, ali pa pri nihanju oziroma izpadu električne napetosti, možno takoj prekiniti izgore- vanje žvepla v žveplov dvokis, . s čemer se ob takšnih prisilnih zastojih proizvodnje kisline prepreči onesnaževa- nje ozračja z žveplenim dvokisom, To pri uporabi pirita ni možno izvesti, ker se v trenutku izpada električne energije v pražilnem reaktorju že nahaja določena, za normalno odvijanje praženja potrebna količina žvepla v obliki pirita, ki zaradi temperaturnega stanja reaktorja in v2!trajnosti reakcije že delno zgoreva. spodarskega napredka celjske občine. V de%'etih mesecih so v proizvodnji naredili za 65 odstotkov več kot lani, vred- nostno i>a za 45 odstotkov več. Prodali so za 39 odstot- kov več in tudi pri prodaji prekoračili sicer ostro zastav- ljen plan. Vsekakor pa je trelxi pono- viti dejstvo, da so to šele pr- ve lastovke, ki pomlad sicer obetajo, niso je pa še pri- nesle. Uspeh potrjuje le pra- vilnost sanacijskih ukrepov in trdno odločenost kolektiva, da dokončno pride na zele- no vejo. To pa bo mogoče le ob doslednem in vztrajnem prizadevanju celotnega kolek- tiva. BRANKO STAMEJCIC V SPOMIN OTONA ZUPANCICAj Lani smo zelo uspešno pro- slavili stoletnico Ivana Can- karja. Naslednje leto bo po- teklo sto let, kar se je ro- dil Oton Župančič, še en ve- likan naše literature in kul- ture. Sklenili smo, da bomo tudi ta jubilej proslavili kar najbolj svečano. Vendar bo- do te proslave za razliko od Cankarjevih, ki so bile v prvi vrsti obrnjene navzven, manifestativne, bile usmerjene bolj navznoter, bolj poglob- ljeno. Pripravljali naj bi jih kar najbiže delovtiemu člove- ku, kar v delavnem kolekti- vu, kar najbliže delavnemu mestu. Take proslave zahteva- jo veliko priprav in se jih j« tdrebft lotiti čimprej. Zato je Slavistično društvo Celje sklenilo, da bo svoj drugi sestanek v letošnjem letu posvetilo prav tem vpraša- njem. Za uvod bo predavala profesorica Alenka Glazer s Pedagoške al^jidemije v Ma- riboru o Župančičevi otroški liriki, nato pa bo vodila po- govor o tem, kako pripraviti Župančičevo proslavo. K se- stanku so vabljeni vsi, ki bodo kakorkoli imeli oprav- ka s pripravami jubilejnih proslav, predvsem pa kul- turni animatorji iz krajevnih skupnosti, podjetij in usta- nov. Sestanek bo v četrtek, 15 decembra ob 18. uri v Gimnazaji v Celju. M. £L gt. 49—15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 GOLTE so ODPRTE ^^^^ ^^S^^^H CELODNEVNA KARTA 100 OZIROMA 70 DINARJEV Turistično rekreacijski cen- ter Golte je odprt. Od prejš- nje sobote. Pričela se je no- va zimska in smučarska se- zona, čas, ki so ga mnogi težko čakali. Kaj bo prine- sel? Težko je reči. Začetek je bil kar zadovoljiv, čeprav vreme ni bilo najboljše. To- da, navzlic temu, snetga je bilo in ga je bržčas tudi zdaj dovolj za prvo smuiko. Pred- vsem v Moravi, na Poljani. Tudi proga Belega zajoa je bila pripravljena na začetku nove sezone. Drugih niso odprli. Snega je bilo še pre- malo. Toda, vremenske raz- mere se hitro spreminjajo. Tako tudi pogoji za smuča- nje. In morda je že danes, fco prebirate te vrstice, po- ložaj drugačen kot je bil ob koncu prejšnjega tddna ozi- roma na začetku tega. Golte so torej zaživele. HkraAi s tem je Izletnik odprl tudi hotel, Z novo smučarsko sezcno so stopile v veljavo tudi no- ve cene za uporabo vlečnic. Nova celodnevna karta sta- ne za odrasle 100 dinarjev, za otrose pa 70 dinarjev. Za poldnevno morajo starejši odšteti 70, otroci pa 50 di- narjev. Taknša karta velja za vožnjo z gondolo in seveda za neomejeno štdvilo voženj z vlečnicami. Takšne so zdajšnje cene. Cene, ki veljajo vse dotlej, dokler ziadositno število de- lovnih kolektivov ne bo pod- pisalo samoupravnega spora- zuma za ustanovitev skupno- sti za rekreacijo na Golteh. Ko bo stopil v veljavo ta sporazum, bodo te cene* se- veda nižje oziroma najnižje v vsej Sloveniji. In tako se hočeš, nočeš znova pojavilja vprašanje, ka- ko je s pobudo Izletnilia za ustanovitev skupnosti za re- kreacijo na Golteh? Zaenkrat se je za ta korak odločilo premajhno število delovnih organizacij. Zakaj? Morda tu- di zaradi časa, ko trenutno v delovnih sredinah teče spre- jemanje nekaterih samo- upravnih aktov, ki jih zah- teva zakon o ' združenem de- lu. To je sdveda odgovornost, ki zdaj in vse do konca tega meseca siU v ospredje. Zara- di tega bo vprašanje Golte prišlo na dne^Tii red nekoliko pozneje. Naj bo tako ali dru- gače, na tem področju na- staja zamuda. In škoda, je, da je tako, saj je že skrajni čas, da se tudi združeno delo izreče za nemoteno in dob- ro delo centra na Golteh. M. B02IC LAŠKA OBČINA KAJ JE BISTVO PREDLOGA? Na zadnji seji skupščine občine Laško niso sprejeli odloka o plačilu prispevka ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog namreč predvideva enkratno plačilo prispevka ob različ- nih primerih spreminjanja kmečke zemlje v drugačne, predvsem gradbene namene. Odlok ni bil sprejet, ker je dnižbeno-politični zbor me- ml, da je o predlogu še tre- ba dopustiti razpravo, šlo je za ugotO".''itev, da vikendov ni jemati kot izrazito luksuz- no dejavnost, da so vikendi pomembni tudi za obrambne cilje, ki imajo vlogo pri ust- varjanju sosedske i>omoči itd. Nič hudega ni, če bo odlok sprejet šele čez čas. Toda narobe bo, če bodo razpra- ve razničile glavni smoter, ki ga predlagatelji zasleduje- jo. Res je, da prič^ujejo iz tega naslova določen pri. liv sredstev, ki naj bi pripo- mogel, da bi bil sklad zem- ljiške skupnosti bolj okrep- ljen. Vendar glavni namen je, ščititi zemljo, predvsem obdelovalne površine pred nadaljnjim spreminjanjem v zazidalne površine, v površi- ne za komunalne objekte itd. Plačilo prispevka naj bi ovi- ralo gradnjo izven zazidalnih okolišev, gradnjo na naj^bolj- ših zemljiščih, skratka uni- čevanje za prehrano neizo- gibne osnove. V Sloveniji smo, glede tega, grešili kot le malokateri narod v Evro- pi. Te ugotovitve so padale kot težki udarci bata tudi ns. sobotnem posvetu komi- sije za varstvo človekovega okolja. Da se prav razumemo. Brez dvoma so vikendi (ne pa po- čitniške vile) sestavni del standarda, potreb delovnega človeka po sprostitvi. Toda graditelje je treba usmerja^ ti na neplodno zem'ljdšče, kjer pa ne bo treba plače- ) vati nobenih prispevkov. J V taki zasnovi so vikendi zares večkratno koristna stvar. Poleg tega da nudijo lastniku oddih, so hkrati tu- di ktiltivirana oaza v nero- dovitnem območju. Takih ne- rodovitnih, slabo rodnih in poraščenih področij pa je v laški občini dovolj, in sicer v prirodno zelo lepih pre- delih. Končno ne gre samo za vi- kende. Gre tudi za ceste, za gradbene parcele, za indu- atrijske objekte itd. Morali se bomo navaditi na varčnost z zemljo, prepovedati kori- ščenje obdelovalnih površin za gradbene in druge name- ne, četudi bo zaradi tega gradnja na slabših tleh draž- ja. Vse te zadeve pa nareku- jejo čim hitrejšo izidelavo urbanističndh načrtov, izdela, vo prostorskih programov, ki naj imajo v prvi vrsti vgra- jene zaščitne dejavnike pro- ti nerazumnemu zapravlja, njni obdfitovaLne zemlje. JURE KRASOVEC Kim 78 v petek so se v Žalcu do- govorih predsednild osnovniih organizacij ter aktivov ZSMS o izvedbi priprav na repub- liško tekmovanje Naš klub 78 ter o pristopu mladih k predkandidacijskemu postop- ku ter povečanju števila mladih v raznih del&gaoijah. Ob koncu seje je beseda stekla še o bližnjem seml-' narju za predsednike in sek- retarje osnovnih organizacij ter aktivov Zveze socialistič- ne mladine. ZDAJ IS0TEL EVBOPA Kolektiv hotela EvroiJe, Id Je temeljna organizacija zdru- ženega dela Emone in Raz- vojni center v Celju sta pred kratkim podpisala pogodbo Za izvedbo inženiringa zara- n so obložili z lesom. Zato ?^njem pirijeteo občubek, bop- POSLOVNA SKUPNOST ZA TURIZEM lNOVlTEV:Ziif!?^fl MAJDA TROGAR, DIREKTORICA SKUPNOSTI Pred dnefvi je bila ustanov- na skupščina območne po- slovne skupnosti za turizem. Njena ustanovitev je prišla s precejšnjo zamudo. Zato čaka skupnost že na začet- ku dovolj dela, tudi tistega, ki je doslej zaradi njene zamude zaostalo. Priprave na ustanovitev niso bile lahke, saj tudi mno- gi njeni predvideni člani ni- so kazali kdove kakšne vne- me za delo v novi obliki združevanja. Zdaj se je za- njo odločilo 25 temeljnih in organizacij združenega dela s področja turizma, gostin- stva, trgovine, proizvodnje itd. Za to skupnost so se odločila tudi vsa zdravilišča, predvsem z gostinskim de- lom svoje dejavnosti. Kot vse kaže, pa bo število nje- nih članov že v kratkem na- raslo za novih dvajset. Med njenimi sedanjimi člani so kolektivi iz vseh občin celjskega območja, ra- zen gostinske in turistične organizacije iz velenjske in mozirske. Po vsem tem ka- že, da se bodo nekateri ko- lektivi iz teh občin odločili za svojo skupnost, ali pa čakajo na prve korake že ustanovljene. Kdo ve? Toda, škoda je, da tudi na tem področju ne prihaja do ob- močne enotnosti, saj so tu- ristična vprašanja takšna, da ne prenesejo občinskih mej. Novo poslo-vno skupnost za turizem v Celju čaka veliko dela zlasti na propagandnem področju, pri skupnem na- stopanju na trgu, pri načrto- vanju novih turističnih na- ložb in podobno. Tudi vskla- jevanje cen, medsebojni odnosi med dobavitelji in proizvajalci kmetijskih in živilskih izdelkov, tudi sikrb za kadre in še kaj, sodijo v njen delokrog. Ko so volili organe tn člane novoustanovljene ipo- slovne skupnosti za turizem v Celju, so za predsednika skupščine skupnosti izbrali Iva Dernača, direktorja go- stinskega podjetja Slovan na Vranskem, za predsedni- ka izvršilnega odbora Tone- ta Ocvirka, diirektarja Celj- skega gostinskega podjetja ter za vršilca dolžnosti direk- torja skupnosti Majdo T--^- garjevo. MB CELJE: VARSTVO NARAVE V organizaciji domačega Hortikulturnega društva bo danes v četrtek, 15. decembra i v dvorani Regionalne zdrav- stvene skupnosti (prej Komu- nalni zavod za socialno zava- rovanje), Gregorčičeva ulica, zanimivo in aktualno preda- vanje, na katerem bo prof. magister Mirko Kambič iz Ljubljane z besedo in okoli 200 barvnimi diaipozitivi opo- zoril na varstvo narave. pimimm mm CEZ ZmO ZAPRT Planinski dom v Logarski dolini bo čez zimo zaprt. Iz- letnik, ki ga upravlja, ga ne bo odprl niti za dneve ob pre- hodu starega v novo leto. V domu namreč tečejo veli- ka obnovitvena dela in tudi zavoljo tega ni pogojev za normalno delo. Pri Izletniku pravijo, da je bolje za takšna dela izkoristi- ti zimski čas, ko ima dom j manj obiskovalcev, kot pa spomladanske in poletne me- sece. .WASniT!«WS|. V imm Odbor za proslavo 750-'let- nice Laškega je poskrbel še za eno atraktivno prireditev. V soboto bodo ob 13. uri v proizvodni hala laške pd-vo. vame nastopih člani umet- niškega ansambla »France in Tončka Marolt« iz Ljublja- ne. V istem prostoru je bil pred meseca izredno uspešen koncert slovenskega invalid- skega pevskega zbora. PiONiHSKA HRAI^ILNICA NA OS VEUKA VLAHOVICA UUBUAJSSKA BANKA je v letošnjem šol- skcm letu odprla še nekaj pionirskih hra» nUnic, in sicer v PREVORJIH, MEjsTINJU, SOCKI, KRISTAN VRHU, PRISTAVI in na osnovni šoli Veljlca Vlahoviča, od koder je tudi posnetek. Tako ima sedaj celjska po- družnica ljubljanske banke kar 86 pionir- skih hranilnic, v katerih varčuje okoli 20.000 otrok. In kako poteka delo v njih? Ljub- ljanska banka ustanovi organe, ki delujejo pod vodstvom mentorjev. Sicer pa smo o delovanju pionirske hranilnice na osnovni šoli Veljka Vlahoviča povprašali mentorja Ivana Volavska, ki je že vrsto let mentor pionirskih hranilnic. Povedal je, da je na šoli 10 uslužbencev pionirske hranilnice, ki delajo v skupinah po 3 in se pri tem menju- jejo. Imajo svet pionirske hi-anilnice, Id šteje 7 članov. Skrbi za samoupravno vode- nje prihrankov, organizira tckmovan,ja in vzpodbuja še ostale k varčevanju. Sestankov sveta pionirske hranilnice se udeležujejo tu- di razredni delegati, ki ijrenp„šajo v razredno skupnost vse pomembne odločitve, za katere se dogovorijo na sestanku sveta. Tako smo Izvedeli, da bodo že v decembm pričeli z mcdrazi-ednim tekmovanjem za pre- hodno plaketo pikapolonice. Najl>ol,jši raz- red bo dobil pikapolonico za en mesec, nato pa se bo selila v tistega, ki bo zopet laj- boljši, v varčevanju seveda. Ob tem bod© varčevanje prikazovali tudi z grafikoni. Inte- res najmlajših .je velik, a žal pionirska hra- nilnica ne deluje vsak dan (kar bi bilo naj- bolj idealno), saj ima mentor v tem času obveznosti — to ,je, skrbi za vzgojo v po- daljšanem bivanju. Od 25. oktobra se je v varčevanje na šoli vključilo približno 100 otrok, 150 pa jih je varčevalo že poprej na drugih šolah in 80 sedaj že dobili njihove kartone in tako že pridno varčujejo naprej, tako da jih je vključenih dejansko 2.50, do konca šolskega leta pa predvidevajo, da bo kar 450 varče- valcev od skupno KJO otrok na šoli. Ob tej priložnosti želimo vsem mladim var- čevalcem ■ mnoso vztrajnosti, mentorjem pa gre za požrtvovalnost in nesebično delo a mladimi ob koncu leta najprisrčncjsa zahvala nas vseh. Ljubljanska banka — podružnica Celje, se bo vsem mentorjem, ki jih .je kar 100 na cel.jskem območju, za novo leto še posebej zahvalila h spominskimi zlatniki, če- ravno se vsi zavedamo, da pomeni delo men- torjev pri vzgoji najmla,jših k varčevanju in pravilnemu odnosu do denarja še dosti več. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 1971 MOZIRJE: PREMALO INŠPEKTORJEV v občinskt^ni uišpekcLjs- skem organu imajo zasede- ni le dve meisti. Le dva in- špektorja. Morali bi jih imeti štirinajst. »Ne gre za to, da ljudi, ki bi lahko sprejeli na to de- lo ni. Toda, osebni dohod- ki v naši upravi so takšni, da se rajši zaposlujejo drugje. To delo ni int^re- santno,« je med drugim v obrazk>žitvi o poročilu o delu inšpekcijskih služb v lanskem letu dejal pod- predsednik izvršnega sve- ta, Hinko Cop. Da, položaj je zares kri- tičen. Y nuiogih primerih si pomagajo z iz\'edenci, v nekaterih z inšpektorji iz drugih občin. Za mnoga področja, kot na primer za elektrotehnLško, je tak- šno združevanje ki pove- zovanje utemeljeno. Ni pa recimo za gradbeno, ur- banistično in .še druga po- dročja. Zaradi takSne zasedeno- siti ali bolje rečeno neza- sedenosti delovnih mest in- špektorjev, je bilo skrom- no tudi poročilo. Poročila so manjkala. Zato so de- legati naročili, na^j o sta- n^ju, ugotovitvah in proble- mih poročajo prav vsi in- špektorji, t^di tisti, ki de- lajo v mozjirski občini sa- mo občasno, p>o naročilu, dogovoru in podobno. Sicer pa je Hinko Cop na tej skupni seji delega- tov vseh treh zborov mo- zir^ke občinske skupščine še ugotoa'il, da je škoda, ker ni prišlo do ustanovit- ve regijskega inšpekcijske- ga organa. MB KONJIŠKA ZK PREVEČ SESTANKOV KOMUNISTI DELAJO PO USTALJENIH ŠABLONAH Ko se lote\'amo vprašanj v zvezi z delom kdmimistov v vseh sredinah in na vseh področjih naše družbenopo- litične skupnosti, se pogosto prepustimo ocenjevanju vlo ge zveze komunistov pri ob- ravnavanju, denimo, delegat- skih odnosov, uveljavljanja zakona o združenem delu, nagrajevanju po delu, gospo- darske stabilizacije. Pri tem pa pristajamo na dejstvo, da v asnovnih organizacijah, ak- tivih, tovarniških komitejih in svetih komunisti ugotav- ljajo probleme, o njih raz- pravljajo, sprejmejo tudi do- ločene zaključke, le malo pa se pogovorijo o metodah in načinu svojega dela v nadalj- nji aktivnosti. Tako v konjiški občini .še vedno ugotavljajo, da so tra- dicionalne metode sestanko- vanja najbolj razširjena ob- lika partijskega dela. Le ma- lo je osnoTOih organizacij, aktivov, tovarniških komite- jev, ki iščejo nove, bolj stvar- ne oblike delovanja. Samo pešč;ica je partijskih organi- zacij, ki so ustrezno in učin- kovito organizirale svoje čla- ne in ki z domiselnimi me- todami delo\'anja resničjio obvladujejo razmere in od- nose v tozdih in krajeraih skupnostih. Mednje bi lahko našteli partijske organizacije v Ločah, Zrečah, Zbelovem, Stranicah in v Vitanju. Zelo dobro delajo tudi komuni- sti v Tepanju, saj kljub te- mu, da nimajo ustanovljene terenske partijske organiza- cije, aktivno sblikujejo vse važnejše odločitve in skupaj z ostalimi občani snujejo razvoj svojega kraja. V vseh teh krajevnih skupnostih je organizirana in učinkovita dejavnost komunistov obro- dila še kako pomembne in vidne rezultate. Kajti člani partijskih organizacij v na- štetih krajih šo se resnično spoprijeli z vsemi najbolj osnovnimi problemi in z učin- kovitimi načini dela prispe- vali k njiliovemu razreševa- nju. ,Tudi če postavimo pod drobnogled tiste osnovne or- ganizacije, aktive ali komi- teje, ki delujejo v konjiških delo\tiih organizacijah, homo zagledali podobno sliko kot je ona v krajevnih skupno- stih. Zopet je namreč le ne- kaj osnoraih organizacij, ki ne goje zgolj fonnalističnih metod partijskega dela. To velja za delo komimistov v Kmetijski zadrugi, pa v ne- katerih tozdih Konusa in LIP, v Cometu in Uniorju. Prav v slednjem .še posebej izstopajo komuni.sti s svojim delom, saj so skupaj s sindi- kati>m dosegli izredne rezul- tate v bitki za stabilizacijo, za znižanje stroškov in dvig produktivnosti. V Uniorju so v svojih prizadevanjih tudi v celoti usi)eli, dejstvo pa je, da so vseskozi znali poiskati najbolj ustrezne načine za oblikovanje učinkovite akci- je. Ob vsem tem je jasno predvsem eno. Povsod tam, kjer so komunisti znaU po- iskati ustrezne načine svoje- ga delovimja, .so dosegli dob- re rezultate. Kajti sestanko- vanje in zgolj ugotavljanje problemov ni .še nikdar ob- rodilo obilnih .sadov. Potreb- na je akcija, ki jo terja od vseh komimistov še posebej sedanje predkongresno ob- dobje. Zanjo pa so še kako pomembni načini in metode dela slehernega komunista in sleherne asno\tie organi- zacije. DAMJANA ST.AMEJCIC SLOVENSKE KONJICE: SNIDENJE STAROSTNIKOV Krajevna organizacija Rde- čega križa iz Slovenskih Ko- njic pripravlja skupaj s So- cialistično z\'ezo srečanje sta- rostnikov iz krajevnih skup- nosti Dobrava, Gabrovlje, Ze- če, Polene, Konjiška vas, Ve- šenik, Bi-do. Bezina in Slo- venske Konjice. To bo novo- let-no snidenje vseh občanov iz teh krajevnih skupnosti, kd so starejši od 70 let. Že drugo leto zapored sta obe organizaciji pripravili sreča- nje starostnikov, tokrat bo T nedeljo, 18. decembra ob 30. uri dopoldan v jedi"nici tLonusa. —ds CELJSKA GIMNAZIJA: 30 LET FOTOKROZKA IN USPEHOV Pred dnevi je foto krožek na celjski gimnaziji prazno- val trideseto obletnico uspeš- nega dela. Prosla^vo so zdru- žili z otvoritvijo obnovljene foto temnice. Zbrane je pocadravil pred- sednik krožka Vel j ko Žvipelj, ki je orisal njegovo raz\'ojno pot in uspehe. Opozoril je tudi na problem prostora in na željo po ateljeju, kjer bi lahko nemoteno delali. Želijo si tudi prostor, ki bi služil kot stalna galerija slik. MIH.AEIJV BRLEČ ZALEG: SAMOSTOJNI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVE Minuli ceiru;k je bila v Žalcu skupna seja pred- sedstva Zveze sindikatov ter sveta sa zdravstvo in socialno politiko pri ob- činski konferenci Socialis- tične Zveze. Na seji so raz- pravljali o samoupravnem sporazumu o pravicah in obve/jnc;stih iz enotnega programa zdravstvenega varstra v Sloveniji ter o sporazumu o pravicah in obveznostih iz 2idra,vstvene- ga varstva občinske zdrav- stvene skupnosti. Po skup- ni seji so člani pred.sedst- va občinskega sveta Zveoe sindikatov sprejeli še sklep o imenovanju druž- benega pravobranilca sa- moupravljanja v žalski ob- čini ter se dogovorili o nu- denju strokovne pomočd delo\tiim organizacijam na področju uveljavljanja do- hodkovnih odnosov. J. V. ČIŠČENJE CEST POZIMI PRIPRAVLJENI ZA 700 KM CEST 2000 TON SOLI Kl.jub temu, da na v-so srečo v letošnji zimski se- zoni še nismo imeli večjih težav z zameti in poledico, pa .je iistrezna slii/ha TOZD vzdrževanje test v okviru Cestneija podjetja Ck'lje dobro pripravljena za more- bitno takojšnjo akcijo. Pomočnik votlje TOZD vztlrže- vanje cest Tone Završnik: »Poleg 200 ljudi, kolikor jih .je 7,aj>oslenih v našem tozdu, razpolagamo še z 38 motornimi plugi in ena,jsti- mi lesenimi plugi za lokalne ceste. Trenutno imamo tudi štiri avtomobilske posipake soli . Naročena ima- mo še dva jiosipalca, ki jih pričaktijMmo v tem mese- cu. Pripravl.jenih imamo tudi 2(H)0 ton soli, kar je za ^H) ton več. kot lansko zimo. Za primerjavo: leta IJ)(>8 smo im>trosili 400 ton soli in leta 1970 že KMKI ton.« In za koliko kilometrov cest bo zadoščalo 2000 ton? »Upravljamo z 700 kilometri t^est in to nuiijistralnih, regionalnih in lokalnih. S slednjimi imamo zlasti veli- ko dela pozimi, ko nas i>osanieznc krajevne skupnosti prosijt), da jih čistimo.« Kdaj ste vsako leto pripravljeni za intervencijo t«'r kdaj ste letos prvič od.sli v akcijo? »Za intervenci,jo smo pripravljeni vsako leto od 1.^. oktobra dalje, prvič pa smo letos zaradi poledice l>osredovaIi 14. novembra .« »Kaj si želite? »Da ne bi bilo preveč snega In ledu, čc pa že bo, da bimm svojo nalogo opravili v splošno korist vseh upo- rabnikov cest za varnejšo vožnjo.« T. VRABL MONTANA ŽALEC KINGRADU, TERMIKI ENOTA ZALOŠKA GORICA KOT TOZD TERMIKE Razprave o samoupra-mi organiziranosti Montane iz Žalca potekajo v občini že vsaj dve leti. Prav nova or- ganiziranost Montane bi lah- ko v marsičem pripomogla k hitrejšemu razvoju te de- lovne organizacije in s tem seveda tudi celotne žalske občine. Znano je namreč, da Montana že nekaj časa pos- luje na robu rentabilnosti ter se otepa izgub. O novi orga.niziranosti je bilo pre- cej spregovorjeno v sami Montani, prvič pa tudi na seji Izvršnega sveta pred dvema letoma. Danes posluje Montana kot enovita delovna organizacija, ki jo sestavljajo delovne eno- te kanmolom Liboje, neme- tali Zaloška Gorica ter Pro- filirka Liboje, še do i^dav- nega so v Montani nieniil. da bi bilo najbolj pametno, če bi se združili z Ingradom t Celju. Združitev narekuje namreč cela vrsta prednosti, ki .še zlasti veljajo za Pro- fili rko in libojski kamno- lom, vprašanje pa je, kakš- na bi bila bodočnost delov- ne enote v Zaloški Gorici. Danes je usoda žalske Mon- tane pravzaprav jasna. V ve- liki meri tudi po zaslugi ljubljanske Termike, ki je izredno zainteresirana za Za- loško Gorico. Predvsem za- radi možnosti izkoriščanja bentonitov t«r tufov, katerih uporabna vrednost je iz leta v leto večja, še posebej pri izdelavi gradbenega materia- la, kjer so tufi in bentoniti izredno pomembni za termo- akustične izolacijske mate- riale. V razvoj Zaloške Go- rice bi Termika vložila ok- rog 40 milijonov dinarjev, kar bi bila realna osnova za skupni prihodek do 300 mi- lijonov dinarjev letno. Za do- .sego tega cilja bo potrebnih precej strokovnih kadrov, predvsem rudarskih. Z zdru- žitvijo te delo\tie enote bi v žalski občini torej spet bilo na voljo nekaj novih delov nih mest. Kot so zatrdili u: zadnji seji Izvršnega sveti žalske občinske skupščin« predsta-vniki ljubljanske Ter mike, je sedaj odločitev o priključitvi Zaloške Gorice 1« še stvar delavcev Zaloške Go rice, ki bodo imeli zadnje besedo. stojna TOZD v okviru In In kako bo z ost^ilims dvema delovnima enotama' Kamnolom v Libojah naj b se priključil temeljni orga nizaciji združenega dela In dustrlja gradbenega materia la pri celjskem Ingradu, Pr< filirka pa naj bi bila sanK grada. Zaloška Gorica, sedi nja ti-etja delovna enota Moi tane naj bi postala sami stojna temeljna organizacii združenega dela Termike Ljubljane. Takšna nova o ganiziranost bo vsekakor prid vsem delavcem, .saj jii zagotavlja lepše možnosi razvoja ter s tem tudi cel vrsto prednosti. Tako so p( udarili tudi na seji Izvršn« ga s\'eta žalske občinske skupščine, minuli četrtek. JANEZ VEDENU NOVOSTI V mzmsm zako- nodaji IN PRAVOSODJU PIŠE MGR. LUDVIK VIDMAR (6) Organizacija sodišč določa, da so osnovna sodišča sedaj poimenovana v temeljna so- dišča. Praviloma zajemajo območje več občin. Temelj- no sodišče v Celju zajema občine Celje, Laško, Mozir- je, Slovenske Konjice, Šent- jur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Ža!ec. Svo- jo sodno fimkcijo izvršuje temeljno sodi.šče na svojih enotah, te pa določijo skup- i^-ine občin z območja te- meljnega .sodišča, potem ko »so zagotovljeni vsi pogoji za delo. Tako se bo verjetno po ik>yem torej glasil naziv takšnega osnovnega sodišča npr. Temeljno sodišče Celje, enota v Velenju. Takšna te- meljna sodišča po novem so- dijo vsa kazniva dejanja in go.spodarske prestopke na pr- vi stopnji ter opravljajo pre- iskavo, (kar se je vse dose- daj delilo, glede na težmo dejanj, med občinska in ok- Toma sodLščal. Na prvi stop- nji obravnavajo tudi civilne in vse ostale zadeve ter vo- dijo tudi register organizacij združenega dela in drugih or- ganizacij. Ne glede na to pa bo enota na sedežu temelj- nega sodišča (torej v Celju) praviloma opravljala preiska- vo, mladoletniške zadeve, go- spodarske prestopke in go- spodarske spore, postopek pri- silne poravnave in stečaja, redne likvidacije in vodila sodni register delovnih orga- nizacij. Vseh temeljnih sodišč je osem. Višja sMiišča (določeno je tudi v Celju) razen tega pa še v Ljubljani, Kopru in Ma- riboru), so praviloma pritož- bena sodišča zoper odiočl>e temeljnih sodušč. Vrhovno sodišče SR Slove- nije v glavnem sprejema na- čelna pravna mnenja, odloča o izrednih pravnih sredstvih, odloča na tretji stopnji, na drugi stopnji zoper odločbe višjih sodišč, o podaljšanju pripora nad 3 mesece in v nekaterih drugih zadevah. Pomembna so še določila o sodnikih. Volijo jih skup- ščine z območja temeljnega sodišča oziroma republiška skupščina za višje in vrhovno sodišče, za dobo osem let, nakar so lahko ponovno iz- voljeni. V kandidacijskem po- stopku je dan večji pouda- rek SZDLJ. Poleg splošnih in strokovnih pogojev za skle- nitev delovnega razmerja za- kon za sodnike izrecno zah- teva nioralnopolilično primer- nost, ki pa je tudi eden od razlogov za razrešitev sodniš- ke fimkcije. Tudi pri postop- ku razrešitve je bolj poudar- jena vloga Socialistične zve- ze delovnega ljudstva. Zakon tudi urejuje določi- la o sodnikih porotnikih, o strokoTOih sodelavcih, admi- nistrativno-tehničnih delavcih in pripraraikih, o samoup- ravnih pravicah delavcev na sodiščih ter o sodnih tolma- čih, izvedencih in cenilcih. V prehodnih določbah pa do- loča, da bodo zadnje spre- membe stopile v veljavo m se začele uporabljati s 1. 1. 1979. Do takrat pa mo- rajo biti rešena vsa tehnična, kadrovska in organizacijska kot tudi vsebinska vprašanja. Ob koncu tega sestavka že- limo ponovno opozoriti v pr- vi vrsti na njegov informativ- ni značaj, namreč v tem smi- slu, da seznani občana z ne- katerimi pravicami in mož- nostmi, ki jih ima pri svo- jem srečanju s pravosodnimi organi. Naslednji namen je bil, da seznani občana in ga vsaj do neke mere orientira v novih določilih in spremem- bah predpisov, • ki zadevajo pravosodje, predvsem kazen- sko področje. Takšna sezna- nitev pa lahko doprinese k vsesplošni .osveščenosti in dvigu družbene zavesti. To pa je tudi eden od močnih dejavnikov pri preprečevanju kaznivih de'anj in drugih družbeokj negativnih pojavov. KONEC NJIHOV DRUGI DOM Gojenci in vzgojitelji Zavoda Ivanke Uranjekove — dom Golovec so ob prazniku republike počastil li tudi dvaj.seto obletnico zavoda, ki je bdi ustanovljen 4. okto- bra 1957. leta. V uvodnejn govora je tov. Zgeč najprej opisal živ- ljenjsko pot aktivistke Ivanke Uranjekove, ki so jo Nemci ustrelili 30. julija llMl.let^n. Ostali del proslave so izpopolnili gojenci s kulturnim nastoiJom pa tudi tekmovanjem pod naslovom »Kaj vem o 29. novembru in Jugoslaviji«. V dCHnu je 71 ot.rok, ki so v prostem časii zelo aktiv- ni. Vključujejo se v razne kro;',ke, kot so plesni, likov- ni, dramski, literarni, ročnodelslii, foto, strelski, šahov- ski, tehnični iJd. Poleg tega urejujejo velik i>ark, ki je ob domu in pa grede, na katerih goje povrtnino za ozinmico. KARMEN MAGVAR jI. 49 — 15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran t LAŠKO: RAZSTAVA V KNJIŽNICI V okviru pro.slav 750.1etni- J L;i.škoga je v prostorih jiji/iiice v laškem razstava, prikazom knjižnih del, ki lejinna ali v celoti po.sveča- p svoje strani I.a.škemu. Ta- j«' v vitrini prepis listi- le, .s katero zgodovina doka- yje, da je l.a.ško trg že od ft;i I IZ"!. Izredno zanimivei kopije originalnega roko.] ,jsii Janeza Krtsnika GaJ.š- iik;i, ki .je v besedi (latin-. čini) in risbi podal topo-i Tafski oris laške prafare.^ 'l ra/.stavl,jeni zbirki so po- fjr raznih knjižnih del, ki loleg opisov krajev na Sta- erskeni opisuje;jo tudi La- iliO. še knjige in knjižice, ki o v celoti posvečene temu nesiii in okolici. Ena takih ( Ignaca Orožna »Laska de. ^jiija«, po vojni izdana knji- |j »Iz trpljen.ja in krvi«, ki Iriča o udeležbi in prispevku fga območja med NOV. V itrinah .so tudi primerki a.snikov, ki so posvečali ob ubilejih mestu več strani, ivoje mesto pa imajo tudi odobni avtorji zgodovinskih »pisov o Laškem in njegovi ikolici. Razstavo je pripravila os- ednja knjižnica i» Celja, iredil pa njen svetnik, pro. esor Vlado Novak. ■«c. JLA OBISKALI AJDOVŠČINO STROKOVNA EKSKURZIJA — REDNA DEJAVNOST Cez trideset novinarjev, ki s svojim delom posegajo na področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samo- zaščite v slovenskih sred- stvih množičnega obveščirnja, se je med enodnevnim obi- skom v petek v ajdovski ob- čini celovito seznanilo z ob- segom in uresničevanjem ob- rambnih priprav v enem iz- med geostrateško najpo- membnejših občins.ki}i pro- storov v Sloveniji. Strokovna ekskurzija, s ka- tero je bil sklenjen letošnji program usposabljanja novi- narjev, ki poročajo o tem področju, sodi med redno dejavnost pred letom uista- no-vljene sekcije novinarjev s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samo- zaščite, ki deluje ixxi okri- Ijem Društva novinarjev Slo- venije. V uvodnem delu napetega delovnega programa je goste pozdravil predsednik skup- ščine občine Ajdovščina La- dislav Batagelj in jim_ po ce- loviti predstavitvi zdajšnjega gospodarskega in družbeno- političnega položfija ajdovske komune približal tudi dose- danje občinske rezultate pri postavljajo na pot še uspeš- nejšemu uresničevanju ob- činskega srednjeročnega pro- grama obrambnih priprav. Opozoriti kaže na dejstvo, o tem je razpravljala načelnica občinskega oddelka za ljud- sko obrambo Milica Krepeno (dodajmo, da je to edina žen- ska, ki v Sloveniji opravlja tako funkcijo), da so v aj- dovski občini v minulem le- tu uspeli pritegniti v tekoče programe obrambnega uspo- sabljanja prebivalcev kar 11000 prebivalcev (občina šte- je 21000 prebivalcev). Prihod- nje leto pa naj bi jih še tri tisoč več. Med slišanimi očit- ki, ki so jih izrekli ajdovski družbenopolitični delavci, pa velja zapisati predvsem ti- ste, ki letijo ria rovaš dis- lociranih obratov v občini, kjer še o zasnovah srednje- ročnih programov obramb- nih priprav ne moremo go- voriti. Med obdelanimi temami i>a moramo opozoriti še na sez- nanjanje z doseženim na pod- ročju oblikovanja občanove varnostne kulture, sodelova- nja krajevne skupnosti Vipa- va, ki v občini velja za zgle- den primer, s tamkajšnjimi pripadniki JLA ter na teme- Ijit teoretični prikaz prehoda Iz mirnodobne v vojno pro- izvodnjo v ajdovskem Mli- notestu. Sklepnega dela enodne\-ne- ga seznanjanja z ajdovskimi obrambnimi pripravami, se je udeležil tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo z nekaterima ožjimi sodelav- ci. FRANCI STRES PIJAČA JEMLJE ČLOVEKA , PIŠE ZDENKA STOPAR Alkoholizem je naša družbena bolezen, ki se vedno bolj širi in raste. Je tudi kronična bolezen, ki nastaja vrsto let. Zanimivi so podatki v zvezi s tem. Jugoslar vija je na svetu na tretjem mestu (pred njo je samo še Italija in Francija) pri pitju, še huje: v drugih drža- vah pijejo vino, mi pa smo največji odjemalci žganih pijač. y družinskem proračunu zavzema alkohol tretje me- sto, pred izdatki za higieno in kulturne dobrine. O tem in o drugem, je lelUa pred dnevi beseda med razpravljalci okrogle mize, ki jo je sklical koordinacij- ski odbor za boj proti alkoholizmu pri občinski konfe- renci SZDL v Celju. Udeležba je bila velika, kax je prav, saj bi se morali s piroblemom alkoholizana sreče- vati že prej. Bolj kot doslej bi se morale intenzivno vključevati in prispevati svoj delež v antialkoholni borbi zdravstve- ne in socialne službe, družine, delovne organizacije, krajevne skupnosti in tudi širše družbene skupnosti. Podobno funkcijo so zdaj opravljali klubi zdravlje- nih alkoholikov, ki so biU vsa leta središče in pobudni- ki antialkoholne dejavnosti. V letošnjem letu pa so doživeli krizno obdobje, ko so prenehali delovati v ok- viru društvenih organizacij. Namesto njih naj bi delo prevzel dispanzer /a boj proti alkoholizmu, vendair ta oblika dela še ni zaživela. Tudi preventivo čaka še veliko dela. Predavanja ▼ osnovni šoli, neposredno delo skupinovodij v obratih, ukinitev reklame, pocenitev brezalkoholnih pijač — vse to so še oblike dela, ki čakajo tiste, ki se neposredno bore proti naraščanju alkoholizma pri nas. Z. STOPAR PRVENEC MILENKA STRAŠKA IN RADIA CELJE RADIJSKA IGRA — NAŠE SKUPNO PIONIRSKO DELO Taka je naša zgodba: pred q»nevi smo zaključni na Raaiu CeJje snemanje in moncažo pive radijske igre našega novinarja Mi- lenka Straška z naslovom Gašperjeva zgodba. Odku- pila jo je organizacija združenega dela Gorenje, a o tem bo še tekla bese- da. Za dana.^o prilož- nost pa smo napletli pogovor z avtorjem tek- sta Milenkom Strašicom m režiserjem Janezom Stari- no, igralcem SLG Celje. Še nekaj besed aa uvod: MilenJca Straška smo že večkrat srečali v literar- nih oddiijjah našega Radia, pa v literarnih revijah in in literarnih večerih. Skrat- ka, že več let se uk- varja s pisanjem, pri- zadetim pripovedovanjem in razmišljanjem o svo- jem času m ljudeh. Sad tega dela je tuudi radij&ka igra Gašperjeva zgodba, ki pripoveduje o današ- njem času, zajema pa pio- problematiko borčevskih, dvojnih let, iznajdljivosti in s tem seveda posega tu di krepko v čas samega NOB. Gomori txweij o lju- deh, ki so bila tako ali dru- gače vezani in povezani z narodnoosvobodiLniim ga- jem. To pa je občutljiva tema, sploh če gre za medsebojne račune, ki slej ko prej pridejo na dan. A prepustimo ra^je besedo Milenku Straišikai, Id odgo- varja na vpraišainje, zakaj se je lotil ravno take teme: »Odgovor je preprost: vsak novinar, ki hodi mino- go po terenu, se tam sre- čuje z razlion,i)mi proble- mi in prav na terenu je zrasla Gašperjeva zgodba. Na Šmarskean, Kozjan- skem, Rogaškem, Konjiš- kem, v Saviimjski dolini sem se pogovarjal z bor- ci in si zapisoval njihove spomine. Pri tom pa seve- da ni šlo vedno samo za spomine, ampak je marsi- kdaj stekla beseda o seda- njem trenutku, o vživlja- nju v ta čas in ravno pri takih razgovorih je prišla na dan beseda o medse- bojnih odnosih med borci, med borci in njihovo orga- nizacijo, za odnose med borci in celotno družbo.« Vprašanje: Pa vendar nisi spoznaval vse le na terenu, najbrž so bile kak- šne informacije tudi iz otroštva, mladosti? »Takoj na začetku mo- ram reči, da Gašperjeva zgodba ni prostorsko ve- zana na Kozjansko. To je lahko kjerkoli. Res pa je, da marsikaj izhaja tudi iz Kozjanskega, ker poznam življenje teh ljudi. Vprašanje: Kako je bilo to besedilo napisano? 2e takoj za radijski medij ali kot ena od zvrsti literatu- re, ki je vezana na tisk? »Radijska igra Gašperje- va zgodba je zgolj naključ- je. To je bil daljša prozni tekst, ki sem ga uničil, pu- stil pa le to, kar ta zgod- ba opisuje, ker se mi je zdela tako pomembna in prizadeto napisana. Iz te- ga teksta je potem nasta- la radijska igra.« Vprašanje: Rekli smo, da je to občutljiva tema. Ljudje so pozorni na vse- bino in se navadno ob kon- cu sprašujejo, ali je res vse tako res kot je bilo podano t tekstu, ali nI morda avtor kje pretiraval, . morda z dobrim namenom, da najbolj bistvene prvine izpostavi in s tem seveda še bolj opozori na proble- lem. Kakšen misliš, da je tvoj tekst v tem pogledu? »Menim, da je to vpra- šanje poosebljeno jedro Gašperjeve zgodbe same, kajti menim, da nikjer ni nobena stvar namenoma poudarjena, da sem sku- šal vse držati v okviru ži- vljenske realnosti, koli- kor se to sploh da in da je v kontekstu zastavljene- ga vprašanja zgodba sama, njena fabula, prej mila kot ostra ali celo pretira- na. Koilikokrat vemo za primer, ko si nekateri la- stijo zasluge, dvoino štet- je in še kaj, pa dobro ve- mo, dobro ve njeg0'\'a sre- dina, da ni upravičen do vsega, kar ima. O tem go- vorimo za vogali, za šanki v gostilnah, jamo in glas- no pa tega ne maramo pripovedovati.« Vprašanje: Kaj si želiš doseči s svojo radijsko ig- ro, njenim sporočilom? »Predvsem to, da se vse nepravilnosti, mahinaci- je okoli priznavanja dvoj- nega štetja, borčevskih kreditov in drugega, če že ne ustavi, pa vsaj osvetli s pravilnega zornega kota. Naj se končajo te in po- dobne dileme. Bistvo Gaš- perjeve zgodbe pa je po- štenost. Poštenost ljudi, ki so v vojni žrtvovali svoje in vse kar so imeli ter šli v partizane in ne bi sme- li biti danes objekti, ob katere bi se določeni )z. najdljiveži obregovah, češ, nič nimajo, mi pa, ki smo se znašli, pa imamo vse. Na to nesrečno iznajdlji- vost bi morali na Zvezah združenj borcev bolj pazi- ti. Smo namreč v času zadnjiih priglasitev borcev aktivistov prizaiavanje dvojne dobe...« Nobene tradicije, nobe- nih izikušenj. Skromen stu- dio, pa veliko volje pa tu- di 2hiainja. Režijo radijske igre je prevzel igralec SLG Celje Janez Starina, kd mu je radijska igra kot medij bila znana še z aka- demije, a kot igralcu, ne kot režiserju. Pa naj nam radovednost razkrije še njegovo specifično delo v tem pionirskem projektu: Vprašanje: Kakšno je bi- lo delo od trenutka naprej, ko si dobil v roke omenje- no literarno delo? JANEZ STARINA: »Mi- lenko mi je ta tekst dal že v marou in sem imel občutek, da je to delo za manjši amaterski oder. Bral Pa sem neko hterar- no oda j o na Radiu, Milen- kov tekst. Pritegnil me je njegov slog in sem se tudi potem ob tem tekstu od- ločil sa režijo. Seveda sva skupaj precej predelovala pn^-otno besedilo. Treba je bilo prilagoditi določe- ne opise radijskemu medi- ju, kajti ostal nama je na razpolago le glas, s kate- rim je treba podajati zgod- bo, ustvarjati občutek pro- stora in seveda vzdušja. Tako sem Milenku določe- ne stvari bolj svetoval, pi- sal pa je seveda sam. Mi- slim, da je dovolj dobro reševal številne probleme, ki so se ob tem pk>rajali. Sama Gašperjeva zgodba v igri je bila pisana v enem samem monologu in je po- tem vse to raabil na dia- log. Osrednji problem sva imela z dvema negativce- ma, »majskima« hro. ščoma, kot ju Milenko imenuje. Bila sva že na tem, da ju na koncu »na- rediva« za izdajalca, pa sva paradi prepričljivosti in realnosti pustila, da sta ostala le dva navadna člo- veka z vsemi slabostmi, ki jih odločilni časi pri lju- deh še potencirajo in pre- budijo.« Vprašan,je: Kakšna je ra- dijska reži,ia, kakšna je n.jena posebnost, zahtev- nost? JANEZ STARINA: »Po- membna je zasedba, naj- bolj me je pa samega za- nimalo, kako bo vse to potekalo in sem se tudi zaradi tega lotil režije. Vizualnih pripomočkov res ni, so p>a drugi. EK>lo- čene stvari je treba imeti v ušesih že prej, pred snemanjem. Je pa tu strah pred prevelikim veriz- mom, pred pretiravanjem. Treba je imeti občutek za mero. Nekaj napak nam je seveda ušlo, pa naj bodo izkušnja za v bo- doče. Težave so s studi- em, vse je dokaj prepro- sto. Na enostezni trak lah- ko le dosnemavaš. Mo- ram pa reči, da sem ob- čudoval tehnika in sploh vso voljo in resnični en- tuziazem vseh, ki so pri igri delali. Posebno dob- ro so bili pripravljeni ig- ralci iz našega gl6dali,šča. ki so se do dela vedli skrajno korektno in pro- fesionalno in tako dali vse od sebe ...« DTLIGO MEDVED »Glavni« ustvarjalci radijske igre GAi^PERJEVA ZGODBA od leve proti desni: teh- nik Dušan Petek, režiser, sicer pa igralec SLG Celje Janez Starina in avi^or igre Milenko Strašek. Foto: D. M. VELENJE: SPOMENIK PETIM BORCEM Pred dnevi so odkrili spo- menik petim padlim borcem III. bataljona III. brigada VDV — Štajerske. Postavila ga je kra.jevna organizacija Zveze združenj borcev NOB Konovo v Šembricu pri Rah- netu. Pred 3,"?. leti, to .\e 12. de- cembra 1944, se je v zgod- njih dopoldanskih urah iz akcije v dolini vračal III. ba- taljon OOO. brigade VDV. Borci, utrujeni in razvršče- ni v dolgi koloni, so se po- mikali navzgor, v zavetje hri- bov, k.jer naj bi se še čez dan odpočili in se tako pri- pravili za nove nočne poho- de. Niti slutili niso, da jih zgoraj v bližini Cevzarjcve domačije čakajo naper,jeni in nabiti mit raljezi potuhn,jenih Nemcev. Kako so Nemci v Velenju zvedeli za smer po- hoda bataljona tega dne, ni natančno raziskano. Med opremo, ki so jo bor. ci odvrgli, da so se lažje In hitreje umaknili v kritje pred kroglami sovražnikovih mit- ral.iezov. so Nemci zaplenili tudi nahrbtnik borca Cirila Grebenška z osebnimi podat- ki. Bili so prepričani, da je Ciril eden izmed padlih par. tizanov. To so v Velenju spo- ročili tudi n,jegovi materi z dovoljen,jem, da lahko pokop. l.Je padlega .sina partizana. Ciril Grebenšek .je bil pred odhodom v partizane zapos- len v rudniku in t,ja se je po mobilizaciji tudi vniil. V arhivu rudnika je našel svoj mrliški list, da je kot parti- zan padel pri .<^embricu. Ta dokument je odstopil za spo- minski kotiček III. batal.jona VnV v muzeju NOB v Vele. nju. Ob 33. obletnici smrti teh petih borcev III. bataljona VDV je kra.jevna organiza- cija Zveze združenj borcev NOB Konovo pri Velen.ju po- stavila v šembricu pomnik. Preživeli borci III. bataljo- na smo srečni in zadovoljni in se iskreno zahvaljujemo KO ZZB NOV Konovo za prizadevanje in skrb, ki jo je pokazala ob postavitvi te- ga spomenika našim padlim -^tovarišem. FRANJO MAROSEK 8 stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 1977 KONFERENCA DELEGATOV ZKO CELJE DOBRNA ŠmOKO ODPRLA VRATA KULTURI Mtmtli petek pomeni veli- ko ne samo v dedu konferen- ce delegatov ZKO celjske ob- čine, pomeni veliko tudi za samo Dobrno, ki je z gosto- ljubjem za razstavo najbolj- ših likovnikov amaterjev iz vse Slovenije in proslavo ob 30-letnici Svobod dala ne- dvomno vedeti, kako malo je potrebno, da z neJposrednim dejanjem pokaže svojo dob- ro voljo in trden namen vze- ti kulturo kot svoj družbeni imperativ v stklopu zdravni- ško turističnega razvoja. Silavnost se je pričela z otvoritvijo razstave likovni- kov amaterjev Slovenije. Iz- bor zanjo je naredii predsed- nik društva likovnih amater- jev Celja Stane Petrovič, raz- stavo pa je odprl in uvodni govor podal predsednik re- publiškega združenja likovni- kov amaterjev dr. Cene Avgu- štin. Ob otvoritvi je sodeloval tudi mladinski pe»vski zbor Oš Dobrna, po konferenci pa je bila tudi proslava ob 30-letnici Zveze Svobod Slo- venije. I2!vedli so jo mešani pevski zbor iz Dobrne in re- citatorji tmoveljske Zarje. Ostanimo torej pri konfe- renci delegatov, ki naj bi po- dala oceno enoletnega dela in začrtala smernice za obdobje, ki je pred nami. Nobenega dvoma ni več, da postaja kul- tura sestavni del našega vsak- u„njika. To je S'cer proces, ki ga ne moremo meriti s hitrimi koraki, zato pa mo- ramo tiste, ki jih storimo, dobro preudar'ti. Povsem od- več je tudi znova poudarjati pomen enovitega kulturnega udejstvovanja in zjnotraj te celote vlogo tako imenovane- ga amaterizma. Ta je danes pred dvema osnovnima vpra- šanjema: množičnost in ka- kovost. Obe bistveni prvini izhajata tudi iz znanih akcij kot je Celjski kulturni utrip in Človek, delo, kultura. Cilj je jasen: vzpodbujati čim šir- ši krog ljudi k aktivnemu spremiljanju kulturnega živ- ljenja in s tem posre^dno tu- di k sami ustvarjalnosti. Dru- ga bistvena naloga je premik v kakovosti organizacijske strukture in celotnega orga- nizma ZKO v celjski občini. Smo torej pred vprašanjem kakovosti samoupranmega de- j lovanja v kulturi. Po petkovi I razpravi sodeč so nastali do- ločeni premiki vsaj v nači- nu gledanja na posamezna področja in se zaouda niso besede vrtele toliko o sami viziji razreza finančnih sred- stev po posameznih društvih (to je bilo doslej v navadi), ampak je delegate bolj skr- belo vrednotenje dela ama- terizma skozi prizmo družbe- ne kritičnosti. Slo je torej za pogilobljeno razmišljanje o tem, kje je vloga in mesto novih kultusmih diruštev v krajevnih sikupnostih, pred- vsetm pa v šolah, ker so se v zadnjem času številčno ze- lo pomnožila. Napak pa bi bido misliti, če bi to kakovost v razmiš- ljanju in dojemanjred je bil nekonvenciona- len, močno nagnjen k sodob- ni ustvarjalnosti in zelo za- nimiv. Najprej Cesar Franck: »Preludij, koral in fiiga«. Po kompozicijski giradnji spomi- nja na Bacha, a v novoro- mantičnem smislu. Mogočna skladba daje pianistu dovolj možnosti, da predstavi svoje tehnične in muzikailne spo- ! sobnosti. Orgelsko zveneče ; akorde je izveidla pianistka ; mojstrsko, z vehementnim j udarcem, ki bi bil v čast krepki moški roki. 2e s tem uvodnim delom se je obetal ! imeniten večer. Sonata št. 2 op . 14 v d-molu Sergeja Pro- kofjeva je trd oreh tudi za zrele pianiste. Prokofjev, ki je bil sam dober koncertni pianist, je bleščeče in duho- vito pisal za klavir. Ima ob- sežno barvno paleto, mojstr- ski klavirski slog in moč za izražanje posmeha s klavir- skim zvokom. štirje stavki sonate so nabito polni zah- tdvnih pasaž, zavoljo izvirne- ga kromatičnega sloga jih je silno težko memorirati. Tu kot v sledečih skladbah Pa- pandopula je pianistka Ovoz- dič izpovedala svoj smisel za sodobno muzikaJno gradnjo z briljanco in z absolutno za- nesljivostjo spomina. Boris Papandopulo (1906 — ) spada v vrsto najuglednejših jugo- slovanskih komponistov. Kot umetnik, čigar ustvarjalni proces se je odvijal sponta- no in nevsiljivo, je sintetizi- ral vplive sodobne evropske glasbe s karakterističnimi ele- menti našega ljudskega melo- sa. Sodobni prijemi kot npr. dodekafonija niso šh mimo njega in uporabil jo je v no- vejši vrsti skladb z naslovom »Osem študij«. To je niz kraj- ših kompozicij, ki se vrstijo kot ettude z določenimi teh- ničnimi problemi v duhovi- tem zaporedju izraznih mož- nosti cele klaviature. Briljon- tne pasaže, ritmično pesta?e kontraste posejane z ostrimi disonancami, ki pa so izzvale napetost v posdušalcih, je po- dala pianistka suvereno ter prepričljivo. Suita op. 14 je tipična skladba Bele Bartoka: ritmič- no močno razgibana, harmon- sko barvita in seveda folklor- no pobarvana. Sestavljajo jo 4 stavki: Allegretto, Scherzo, AHegro molto in Sostenuto. Med sabo si kontrastirajo Po izrazu in tempu, zadnji končuje v razmišljajoči »so- stenuto«. Franz Liszt je bil največji v klavirski glasbi. Temeljito je poznal klavir, njegove skrivnosti, njegove posebno- sti; bil je namreč eden naj- večjih virtuozov vseh časov. Ko je pisal za to glasbilo, je vedel, kaj je zanj naj pri- memejše, znal je izkoristiti njegove močne strani, prikri- ti njegove pomanjkljivosti. To se odraža poleg njegovih številnih klavirskih skladb tu- di v »Mefistovem valčkUv{ z vratolomnimi kadencami, z prav orkestralnimi učinki in z briljantno zvočnostjo. Pavi- ca Gvozdič ga je izvedla v predpisanem tempu, z izraz- nostjo, ki si jo morejo ko- maj boljše predstaviti. Je od- lična pianistka in prav go- tovo spada v elito jugoslo- vanskih reproduktrvnih umet- nikov. Z odhčnim spominom obvlada celoten koncertni spored, pri čemer ji odlična tehnična dospelost služi kot osnova iskrenemu muzikalne- mu izrazu. Bodisi drohcia prstna tehnika, aili pa hitre oktave niso problem, ob tem pa dosega bogate dinamične učinke s težo udaax;a. Po nenehnem aplavzu žal ne številnih i>oslušalcev je dodala še stavek iz Mozar- tove sonate v A-duru »AUa turce« in Chopinov vValse brillante«. In to potem, ko je že igrala dopoldne in popold- ne istega dne za celjsko mla- dino. To pa je že vsega spošto- vanja vredna zmogljivost! EGON KUNEJ PEVSKO SLAVJE V DRAMLJAH Pred dnevi so mieli v Dramljah pravi pevski praz- nik. V počastitev dneva republike, in letošnjih Tito-zih jubilejev je bilo tam prvikrat srečanje nekaterih pev- skiti zborov. Domači mošld pevski zbor je povabil v goste moški zbor iz Šentjurja, Ponikve in Stimca. Pred nabito polno dvorano drameljskega prosvetnega doma je spored po- tekaj v dveh delih. Najprej so se predstavili domači pevci ix>d vodstvom E. Goršiča, ka so sproščeno zapeh štiri narodne. Sledil je moški zbor iz Ponikve p>od vodstvom J. Gorica, ki je prevsem doživeto zapel umet- no pesem »Nagelj« in se nasploh predstavil s solidnim glasovnim materialom. Prvi del je zaključil nastop mo- škega zbora iz Šentjurja (E. GoršLč), ki se mu pozna, da je že dobro vpet ansambel, ne brez lepih možnosti za napredovanje. Drugi del sporeda so izpolnili pevci moškega zbora iz Strmca pod vodstvom Rafka Gorenška, ki so tako drameljskim pevcem vrnili spomladanski obisk. Ta zbor se je tudi tokrat predstavil z zelo dobrim glasovnim materialom tn lepim petjem. Potrebno pa bi bilo pred- vsem več svežine v izbiranju sporeda. Po sporedu se je nadaljevalo skupno pevsko slavje pri katerem je vse sodelujoče prevzela misel, da bi bilo takih in podobnih srečanj še več. ed ADI ARZENŠEK RAZSTAVLJA DOBRI PETKOVI VEČERI V VELENJU Nekaj časa se je Adija že kar držalo reklo, da je bolj malo doma in da ga težko najdemo v domačih likovnih razstaviščih. Pa v zadnjem času skoraj ni razloga za to trditev, ki bi bila v tem pri- meru že natolcevanje. Vse po- gosteje ga namreč srečuje- mo na takoimenovanih doma- čih razsta\^ v Žalcu, Vele nju in drugod. Tako tudi sedaj razstavlja v velenjski galeriji. Otvoritev je bila v sklopu petkovih kul- turnih večerov, ki So jih pred leU v Velenju dokaj uspeš- no zastavih in jih vodijo z nezmanjšano voljo, pa tudi kakovostno ravnjo. Navadno je likovni dogodek povezan še s kakšnim kulturnim spo- redom, v tem primeru z na- stopom slovenskega pihalne- ga kvinteta RTV Ljubljana. Ne smemo prezreti tudi dej- stva, da je pokrovitelj raz- stavi predsednik skupščine občine Velenje Nestl 2gank, kar daje temu kulturnemu dogodku posebno noto tudi v širšem družbenem pogledu . Večji del razstave smo vi- deli že v Žalcu. Adijeve gra- vure in risbe predvsem, med- tem ko je v keramiki ustva- ril precej novih ded ravno za velenjsko razstavo in s tem močno aktualiziral svoj vse- binski program . Prav gotcvo je našel v tej zvrsti močno razvojno srefdstvo za vse svo- je predhodne stvaritve v foliji ali na papirju. Spoznal je možnost kreiranja barvnih za- misli in kompozijske zako- nitosti, ki jih narekuje teh- nologija tn po vsej verjetno- sti bo v določenem časov- nem razponu odkril še mar- sikatero zanimivo tehnološko rešitev. Kajti očitno je, da bi rad Adi ostal v svoji ele- mentarni slikarski opredelit- vi pi sivoji preciznosti, čisto- sti tn bi z glazuro na kremiki to rad še poudaril. Do pre- cejšnje mere mu je to tudi uspelo, zato pa so manj uspe- le* tiste zamisli, ki jih je na kronike položil v pogodbi zgolj dekorativnih, že znanih in že malce obrabljenih mo- tivov v obliki Oipredmeteiaih malenkosti naše vsakdanjost (sadje, drevje in podobna ti' hožitna sredstva). Ni tako malo likovnikov, ki jih keramika ne bi tako okupirala ali vsaj podala ' malo bodj pogdobljeno razmi' šljanje. Zato najbrž ni od' večna prejšnja ugotovitev, dJ bo Adi še naprej razvijal svo je likovne opredelitve na k€ ramiki. Le bolj bi moiral trd neje izpeljati tiste oblikovne pa tudi idejne zamisli, ki jU je že uspešno uveljavil v gra vuri in risbi, kajti to je Ad Arzenšek, v tem spoznam' njegov rokopis — ki pa j' za to zvrst likovne ustvarjal' nosti še kako pomemben . Na vsak način je Adijet< razstava v Velenju dobrodo šel kulturni dogodek na nt šem območju, saj s svoj vsebino potrjuje prizadevan; svobodnega ustvar-'alca sre< naših družbenih tokov, ki i takemu delu tud^ vedno hd naklonjeni in jih že lahk' štejemo med sadove pod^niŽ bljanja kult-;7'-f» DRAGO MED VEJ št. 49 — 15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 7EDNIK0VA AKCIJA OD PRETAKNJENEGA HRBTA DO POLJANSKE SOLATE, DA O KISLIH JUHAH IN VESELIH OBRAZIH SPLOH NE GOVORIMO Se dobi-ih štirinajst dni nas loči od tistega dneva, ko bomo potegnili roleto čez letošnje leto ter od- prli novo, kjer se bo ob sedmici pojavila osmloa. V tisti čarobni silvestr- ski noča bodo pokale pe- tarde, iz steklenic bo vrel šampanjec, telesa se bodo pozibavaJa v divjih zvokih najmodernejših pa tudi nekoliko starejših melodij, stiskali si bomo roke, li- ca se bodo približevala bolj kot katerikoli dru- gi dan v letu, smeh L>o krožil po širnih poljanah, vse bo veselo ... Tisoč- krat in še večkrat si bo- mo zaželeU srečno pa zdravo, bogato in mastno, varno in prijetno, toplo in človeško. Tako kot ve- dno doslej ob podobnih prelomnicah. Seveda pa ne gre tak- šnega praznika, kot je prehod iz starega v novo leto, pričakati kar tako. Recimo tako, kot čakamo ostale, manj pomembne prazaiike. Nekateri so se odločiM in bodo prihod- nje leto pričakali kar do- ma. Pravijo, da je tako najbolje. Ko ti prija in ko je glava prep>olna te- kočih maliganskih zadev ter se trebuh napihne od zaužite hrane, se pač za- vaMš v posteljo. Poleg tega ni treba biti našemljen s kravato pa stiskajočiml čevlji na nogah in »podob- nim balastom«, ki sodi ^zraven. Lahko si prepro- sto kar v copatah pa spodnjicah in čakaš ... Novo leto, namreč! Drugi so si izbrali hri- be! Pravijo, da ni bolj- šega, kot mačke preganja- ti po snegu na smučeh. 2e vejo! Tretji so si rezervirali prostor v zdraviMščili in ob morju, kjer so bazeni. Četrti, bolj prebrisano mondeni, bodo skočih pre- ko meja. Peti se bodo enostavno vso noro noč potepali po mestu in tako po svoje uživali v priča- kovanju novega leta. Se- sti ... Da, prav za te pa smo poprašali po celjskih gostiščih in hotelih, kaj pripravljajo za silvestrsko noč. Kljub temu da ni- kjer ne pripravljajo kaj bistveno novega pa bo vse- eno prijetno. Vsaj tako obljubljajo. Poglejmo! HOTEL CELEIA: URESNIČEVANJE GOSTOVIH ŽELJA Cas, ko smo tednikovo »silvestersko« akcijo op- ravili: 8. december 1977 med deveto in dvanajsto uro dopoldne. Začeli smo pird hotelu Celeia, kjer nam je s po datki o letošnjem silves- trovanju postregel direk- tor Zdravko l\irnšek: »Ker smo prejšnja leta imeli na silvestrovanju ve- dno samo 100 do 110 lju- di, naša kapacitete pa so 220 sedežev, smo se letos odločili, da bomo od vsa- kega »zahtevali« samo kon- zumacijo 100 novih din, vse ostalo pa. si bodo go- stje izbirali sami in seveda tudi plačali. Za 100 din jim bomo ponudili tudi ogled barskega programa. Glavni restavracijski pro- stor imamo že razprodan in upamo, da bo tako z naslednjimi prostori. Igral bo ansambel iz Maribora.« Kaj pa Celjska koča? »Skoraj vse bodo zased. M turisti iz Opatije, ki bodo preko General turi- sita prišli že 30. decem- bra in ostaM do 4. janu- arja. Tudi preostalih 30 sedežev je že razproda- nih.« HOTEL EVROPA: TRI GODBE Najstarejši hotel v Ce- lju, v centru mesta, tudi za letos pripravlja veselo silvestrovanje z dobro hrano in glasno glasbo! Sef recepcije Aleš Bre- mec: »Igrali bodo orkester Rudija Završnika iz Vevč, ansambel Jožeta Zenita iz Grosupljega in Potepuha iz Velenja.« Cena? »400 din p>o osebi«. In kaj bodo za to do- bili? »Aperitiv za predjed do- mačo šunko s hrenom, za glavno jed pa silvestrsko ploščo (pljučni file, ocvr- ta zarebemica in puran), zelenjavno prilogo, mMnci in mešano solato. Zaklju- čili bomo z novoletno ku. po in kavo prvo uro v novem letu pa bomo po- stregli še s kislo in go- laževo juho.« Kako je s prostorom? »Večja dvorana je že razprodana, drugje pa je še nekaj prostora. Priča- kujemo, da bo pri nas sil- vestrovalo okoli 220 ljudi.« HOTEL MERX: TUDI NAGRADE v hotelu Mene ob Lju- bljanski cesti, imajo pro- stor za približnno 100 sdl vestrovanja željnih ljudi. Direktor hotela Merx Edi Podpečan: »Posebnega silvestrske- ga menija nimamo. Gost naj izbira sam! Konzuma- oija je 420 din. Pripravlje. no bomo imeli vse, tako da bomo lahko vsakemu izFK>lniM novoletno željo. Pripravljamo tudi aperi- tiv in nagrade, ki jih bo- mo v noči veselja izžrebali med gosti.« Kdo bo igral? »Obvezna smer iz Li^boj! Igrali bodo v prostoru, kjer je tudi recepcija, ta- ko da bo to ugodno za goste v restavraciji in tis- te v barskih prostorih.« 2elje? »Da bi bilo polno in da bi se vsi dobro počutili ter razposajeni pričakaU novo leto v naši sredini. Nekaj prostora je še, to- rej pohiteti je treba.« Kako bo na Starem gra- du? »Cena je 290 din, ima- mo pa prostora za 100 ljudi. Pripravljamo silves- trski menu z aperitivom, finim nare^com, govejo juho z domač:mi rezanca, silvestrsko ploščo in me- šano solato ter seveda sadno kupo ter kavo. Ig. ral bo ansambel Trim akordi iz Maribora.« SAMOPOSTREŽ- NA RESTAVRA- CIJA CELJE: PRETAKNJEN GOVEJI HRBET v sarnopostrežni resta- vraciji v Celju imajo 280 sedežev, igral pa bo tako kot lani ansambel Matije Slaka iz Ljubljane. Pravi- jo, da so lani biU dobri in so jih zato pvovabili še letos. Šefica kuhinje Mil- ka Kukovec bo letošnjo silvestrsko noč že trinaj- sto leto zapored vrtela kuhahiioo in skrbela, da ne bo nihče lačen: »Za 250 din bomo med drugim ponudili poleg treh vrst aperitdva (vin- jak, pelinkovec in apvri- kot) še večerjo z dvema vrstama mesa (pretaknjen govej hrbet in telečji me- daljon z grahom) pa fino oblogo (ponfrite krompir zelenjavo po poljsko in riž) ter solato. Ce ne bo sneg ponagajal, bo zraven tudi motovileč, drugače pa samo zelena. Primak- nili bomo še novoletno torto in kavo ter zjutraj za »zmačkane« pečendco s kislim zeljem. Pijače ni zraven in jo bo- pač mo- ral vsak plačati posebej.« TURISTIČNI URAD CELJE: ^ NIČ V NAROD- NEM DOMU Prof. Zoran Vudler: »Z manjšimi prekinitva- mi smo imeli menda kar 15-krat silvestrovanje v Na- rodnem domu. Veste, to so bila silvestrovanja za vsak žep... Pri nas je ba- lo vedno prijetno. Zdaj, ko so silvestrovanja v hali Golovec, smo mi Si prireditv^e v Narodnem do- mu odstopili. Saj je tako prav, kajne?« HALA GOLOVEC: TUDI DEDEK MRAZ Lansko prvo silvestrova- rxje v hali Golovec je 1» FKDlnoma uspelo in orga- nizator upa, da bo tako tudi letos. Za 250 din se bo možno dobro najesti in naplesati ob zvokih dveh ansamblov: Venusa iz Celja s pevko Marjetko Falk iz Maribora in Vese- lih hmeljarjev iz Žalca. Vse, ki bodo Novo leto čakaU v hali Golovec, bo obiskal tudi dedek Mraz. Za tiste, ki jim bo novo- letna noč prekratka, pa pripravljajo ples tudi na 1. januarja. DOM JLA: TUDI PIJAČA Eno izmed vedno naj- bolje pripravljenih silves- trovanj v Celju je v do- mu JLA, kjer bo treba letos odšteti 300 din. Loj- ze Terčič je postregel z naslednjimi podatki: »Imamo prostora za 200 ljudi. Igral bo ansambel Spomini iz Celja, pela pa bo Jana Kvas. Aperitiv, predjed, glavna jed, po- poLnočna jed slaščica, ka- va in cek) hter vina na vsako osebo! Plesali bos- te lahko do pol šeste ure zjutraj!« Tako. Izbor je velik in vsak bo lahko prišel na svoj račun. Na vso srečo letos cene niso tako pre- tirane, kot smo sicer na- vajeni. Sicer pa, prihaja- jočo čudovito noč, ko se poslavljamo od starega in nazdravljamo novemu le- tu, bomo preživeli tako, kot si jo bomo najbolje sami kjerkoli že »pošlih- tali«. Dvignimo kozarce za srečno in zdravo ter mir- no leto 78! TONE VRABL PREVOZNIŠTVO TRIDESET LET OD 11 DO 118 VOZIL LETOS Ob dnevu republike je 231- članski kolektiv Prevozni- štva v Olju proslavil 30-let- nico svojega uspešnega dela, hkrati pa tudi pomembno de- lovno zmago, ko so odprli svojo novo, dolgo let priča- kovano poslovno stavbo. Prevozništvo je bilo usta- novljeno leta 1947 in v prvih letih je predvseSm opravljalo prevoze za komunalne potre- be in preskrbo prebivalstva. Takratni vozni park je štel 11 vozil s skupno nosilnostjo 28 ton, kolektiv pa 21 delav- cev, ki so imeli nemalo te- žav z -dotrajanimi vozili, voj- nim plenom. Po tridesetih letih dela šte- je vozni park 118 vozil in 51 prikolic, skupna nosilnost pa se je že približala 1300 to- nam. Glavna naloga kolekti- va je danes oskrbovanje celj- skega gospodarstva in širše- ga območja s prevozi vseh vrst blaga. Usmerjajo se pred- vsetm na lažje tovore, kar je korak k delitvi dela med železniškim in cesfcnopromet- nim gospodarstvom. Letos lodo ustvarili domala 85 mi- lijonov dinarjev skupnega prihodka, milijon dinarjev bo ostal za sklade, vsem nalož- bam pa so namenili nekaj nad 10 milijonov dinarjer/. Za prihodnje leto že načrtu- jejo 19 odstotkov več skup- nega prihodka. Z novimi poslovnimi pro- stori, ki so jih odprU ob osrednji pa-oslavi, je kolek- tiv pridobil veliko. 2e od le- ta 1966 so namreč delali v zelo težkih delovnih pogojih. Vse skupne službe so delale v leseni baraki, vsi sestanki samoupravnih in drugih or- ganov, zbori delavcev, celo družbena prehrana so bili v delavnicah . Z novo poslovno stavbo so te probleme raz- rešili . Ob pisarnah so prido- bili še veliko dvorano, ki bo namenjena tako maUcam de- lavcev kot tudi boljšemu delu samoupravnih organov in družbeno političnih organiza- cij, predvsem pa bo omogo- čila stalno izpopolnjevanje voznikov v cestnoprometni problematiki, kar doslej ni bilo mogoče. Poslovno stav- bo, ki je stala 7 in pol mi- lijonov dinarjev, je v osmih mesecih zgradil celjski In- grad. Proslavo 30-letnice kolekti- va so izkoristili tudi za pode- liteHr nagrad jubilantom in najboljšim voznikom. Tako je tovarna MAN podelila pri- znanje dvema voznikoma za 700 tisoč prevoženih km brez generalnega popravila, tovar- ni TAM in Mercedes pa de- vetim voznikom za ^ tisoč km. Enajstim delavcem so podelili priznanja za več kot 20-letno zvestobo kolektivu. B. STAMEJCIC VOJNIK DO GMAJNE ASFALT — NOVA PRIDOBITEV Priznanje, komur gre. Kra- jani Vojnika so letos januar- ja sprejeli obveznosti dveh solidarnostnih akcij. Istočas- no, ko so se odločali za ce- ljski občinski samoprispevek, so sprejeli tudi program svo- jega, kraje'vnega. V njem so med drugim zapisali, da ho- čejo do 1982. leta. položiti asfalt na 17 km cest četrtega reda in tako rešiti vprašanje, ki je boleče za vse, ki še hodijo in se vozijo po luk- njastih, blatnih in zapraše- nih cestah. In tako so letos slavili v okviru svojega samoprispev-. ka že dve pomembni delov- ni zmagi. Najprej so odprli približno 1,5 km dolgo moder- nizirano cesto od Ivence do križišča za Jankovo, v pe- tek, 9. t.m. pa še rekonstrui- rano cesto od Vojnika na Gmajno, tudi v dolžini dobre- ga kilometra. Za vsa ta dela so sami zbrali več kot štiri- des<^ milijonov starih dinar- jev, preostato v višini 70 odst. skupnega zneska je prispeva- la celjska občinska komunal- na skupnost. Celotni program moderni- zacij cest, ki so ga sprejeli s samoprispevkom, bo zahte- val okoli 1,6 milijarde starih dinarjev. Trideset odstotkov tega zneska bodo prispevali sami. Gmajna je tako po asfalt- ni cesti povezana z Vojni- kom. Dela na tem odseku pa še niso končana, saj bodo pri- hodnje leto asfalt položili še v dolžini nadaljnih 500 met- rov. Sicer pa je Gmajna ena izmed tistih vasi, katere pre- bivalci so se* že doslej nič- kolikokrat izkazali pri reše- vanju skupnih nalog. To ve- lja tako za elektrifikacijo, kot za vodovod, kanalizacijo in zdaj še za cesto. Enotnost domačinov pa ne samo Gmajne, marveč celot- ne krajevne skupnosti Voj- nika, je tako znova dobila svoje potrdilo. Zato so tudi na slavnosti ob otvoritvi ce- ste, na kateri je najprej spregovoril predsednik vaške skupnosti Tone Gmajner, za- tem pa še predsednik sveta krajevne skupnosti Hubert Kolšek, poudarili, da hočejo v takšni skupnosti tudi ostatL M.BO2I0 OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ■- OD RINKE DO SOTLE - OD RINH PROMET V ŠEMPETRU V štev. 46 vašega lista ste t rubriki »Pisma« objavili dopis Slavke Hrušovar iz Šempetra p>od naslovom »Promet v Šempetru« in vaš odgovor nanj. Ker tako do- pis kot tudi vaš odgovor od- pirata nekatere dileme v zve- zi z delegati in dmgimi pred- stavniki krajevne skupnosti, vas prosimo, da objavite tu- di naslednja pojasnila: V krajevni skupnosti t Šempetru smo z obravnavo problematike prometa po ma- gistralni cesti, ki teče skozi naselje, pričeli v aprilu 1976, približno ob istem času, ko je skupščina občine Žalec razgrnila v javno obravnavo načrte gradnje obvoznice in priključne ceste v krajevnih skupnostih Petrovče, Žalec in Gk>tovlje. V Šempetru so bili ti načrti razgrnjeni šele kasneje na intervencijo kra- jevne skupnosti. Javno raz- grnitev je krajevna skupnost izvedla — kot je to v i>odob- nih primerih običajno — z obvestilom na oglasni deski, ki je na pročelju poslopja krajevne skupnosti. Načrte si je lahko v času od 21. 6. 1976 do 21. 7. 1976 ogledal vsak občan iz krajevne skupnosti v pisarniškem prostoru naj- manj vsak torek in petek od 15.30 do 20. ure, ko je bil uradovalni čas. V času jav- ne obravnave pa krajevna skupnost ni prejela nobenih pripomb občanov. 2e pred in med javno raz- grnitvijo pa so delegati kra- jevne skupnosti večkrat ob- ravnavali problematiko pro- meta po dograditvi hitre ce- ste s predstavniki občine Ža- lec in poudarjali nevzdržnost gostote prometa, ki ga je pri- čakovati. Bili sta tudi dve razširjeni seji konferenc de- legatov KS> in SZDL po tem vprašanju in sicer dne 12. 4. 1976 in 3. 6. 1976. Na obeh sejah .so sodelovali predstav- niki izvršnega sveta občine, republiške skupnosti za ce- .ste in predstavniki vseh druž- benih organizacij in di"uštev ia Šempetra. V osnovi so si vsi delegati in oljčani priza- devali doseči zgraditev po- daljška hitre ceste do Sent- ruperta. Predlagali so celo proučitev možnosti enostav- nejše izvedbe tega podaljška, vendar so predstavniki repub- liške skupnosti za ceste in člani izvršnega sveta občine te predloge zavrnili z uteme- ljitvijo, da ni dovolj denarja. Občani Šempetra so nato zah- tevali vsaj temeljitej,še ukre- pe za ureditev prometa v Šempetru. Predstavniki izvrš- nega sveta občine in republi- ške skupnosti za ceste so nato zagotovili, da bodo v kratkem izdelali prometno študijo za Semf>eter. Zaključek razširjene seje delegatov z dne 3. 6. 1976 je bil, da je zgraditev podaljška hitre ceste do šentruE>erta najprimernejša rešitev za razbremenitev prometa v Šem- petru, če j>a to ni mogoče iz materialnih razlogov, pa naj se obstoječa magistralna cesta primerno rekonstruira. Republiška skupnost za ceste se je zavzela izdelati študijo o ureditvi prometa v Šem- petru in jo predložiti obča- nom v javno obravnavo. Skupščina občine Žalec je nato na svoji seji v septem- bru 1976 sprejela sklep, da se mora istočasno z gradnjo obvoznice urediti tudi pro- met v šempeti-u. Delegati krajevne skupnosti so v občinski skupščini za- tem večkrat intervenirali, ka- ko bo z ureditvijo prometa v Šempetru, posebej pa smo se o tem vprašanju obrnili tudi na predsednika občin- ske skup>ščihe, vendar pa do danes nismo prejeli zadovo- ljivega pojasnila. Republiška skupnost za ce- ste je po raz.širjeni sej,i dele- gatov z dne 3 . 6. 1976 na za- četku Šempetra sicer posta- vila avtomat za štetje vozil. prometne študije pa še šem- petrskun občanom m predlo- žila v javno obravnavo. Ponovno smo v Šempetru razpravljah o prometu ob priliki obravnave prostorske- ga plana občine Žalec v ma- ju in juniju 1977. Tudi tedaj so bila na zborih občanov — ki so se ob tej priliki vršili v jx>sa.meznih zaselkih — po- novno potrjena ista izhodišča kol poprej in izražena dosled- na zaliteva, da se mora pro- met v Šempetru urediti. Razumemo tovanšico Hru- šovarjevo, ki stanuje tik ob magistralni cesti, da jo skr- bi, kako bo promet v Šem- petru urejen in ali bo njena hiša zaradi ureditve ogrože- na, vendar jd točnega odgo- vora ne moremo dati, ker prometna študija za Šempe- ter še m iadelana. Res pa je tudi, da smo o tem vpra- šanju tovarišico Hrušovarje- vo z dopisom že dne 11. 11. 1976 obvestili in torej le ni tako slabo obve.ščena kot to T svojem dopisu trdi. Delegati in predstavniki šempetrske krajevne skupno- sti, ki smo doseljenci, zelo zavzeto opravljamo svoj de- legatski mandat, nismo pa seveda kriVi, če se staroselci — in med njih sodi tudi to- varišica Hrušovarjeva — ne I>oslužujejo svojih ustavnih pravic soodločati o krajev- ni problematiki v okviru or- ganiziranih javnih razprav. Pa tudi do oglasne deske, na kateri krajevna skupnost Šempeter razglaša javne ob- jave, tovarišica Hrušovarjeva nima dalj kot preko ceste. Vas, tovariš urednik, pa v bodoče prosimo, da preveri- te aktivnost delegatov, preden svojim dopisnikom priporo- čate, rxaj jih »malce« razgi- bajo. S tovariškimi pozdravi! FIL\NC GOLAVŠEK predsednik delegacije za zbor KS VINKO JANIC, predsednik sveta KS Šempeter Ml ROSTE POMAGALI? Obračam se na vas z upa- njem in željo, da mi boste pomagali. Stanujem namreč Na gričku, tam, kjer je celj- ski rekreacijski center. Nima- mo vode in nihče ne pride, da bi nam popravil hidrofor, ki črpa,vodo iz vodnjaka. Vo- de pa je v vodnjaku dovolj. Hidrofor bi morali popravi- ti ljudje oziroma bi morali poskrbeti za njegovo popra- vilo tisti, ki organizirajo re- kreacijo Na gričku. Pokvarili so ga, ker so bili tu razni pi- kniki in podobno. In ker to ni urejeno, se zdaj mučimo, da odstranimo betonsko ploščo na vodnjaku in da potem dobimo potrebno količino vode, ki jo rabimo za tisti dan. Že večkrat sem jih opozori- la, naj popravijo hidrofor, pa pravijo, da v Celju ni strokov- njaka, ki bi to popravil. Pa še to: vsa ta zadeva traja že od marca letos. Upam, da bo to pisanje za- leglo. MARIJA LES JAK, Partizanska 59, Celje UREDNI.'j;TVO: Žclili bi, da bi se uresničila vaša želja in da bi to pbianje zdaj v resni- ci zaleglo, da bi tisti — mi namreč točno ne vemo, kdo je za to oilgovoren — ki bi morali poskrbeti za popravi- lo lildroforja, to tudi napra- vili. Upajmo, da se bo navz- lic temu našel pravi in uredil zamujeno. Ce pa delo ne bo v kratkem opravljeno, nam še pišite. AVTORUSA NI RILO Mnogokrat utemeljeno pa tudi neutemeljeno godrnja- mo na račun vožnje avto- busov. V ponedeljek, 28. novemb- J ra, smo čakali na zadnji « avtobus, ki pelje v Prebold I ob 22, uri in 20 minut. Vsaj ! tako piše na voznem redu. 1 Najprej sva bila z dekle- 1 tom sama, potem pa sva jo i ubrala na lokalno avtobus- i no postajo na Otok, da av- I tobusa n^ bi zamudila . Krna- i lu sta prišla starejša tovari- , ša in nekaj let mlajši moški. I Oba sta bila namenjena v 1 Žalec. ! »Ali veste, kdaj pripelje \ avtobus?« 1 »Moral bi biti že tukaj, \ saj je ura že dvajset minut i čez deseto.« ] »Ja, ponavadi pelje pet ] minut čez pol enajsto,« pri- | pomni moški. \ To nam je dalo čakajočim \ nekaj upanja. Ura je biaa \ poi enajstih in čez. Avtobu- | sa pa od nikoder. | Z dekeltom sva čakala do ; tri četrt na enajst. Avtobu- ' sa ni bilo. - »Kaj zdaj? Kako priti do- mov?« Pogledava, koliko denarja imava. Dovolj za taxi. Kli- oeva, vendar se nihče ne ja- vi. Pot^ je le dvignil na oni strani nekdo slušalko, ki je tudi čakal na taksista . Spet vprašanje, kaj zdaj? »Počakaj, poklicala bom sošolko, mogoče bom lahko prespala pri njej.« To se je tudi uresničilo. Vse lepo in prav, dekle ni ostalo na cesiti. TcKia, kaj pa živci njene matere, ki jo je čakala do štirih zjutraj?! In strah, ki ga je utrpelo dekle, saj se je v resnici balo, kako jo bodo sprejeli doma, ko se bo vrnila. Res, marsikaj bi se lahko 55g"odilo, pa se na vso srečo ni. In zdaj se sprašujem, ka- ko je bilo z avtobusom ti- sti dan? Kako so prišli do- mov delavci, ki so tisti dan delali pa so doma v Žalcu, Pre"boldu? Kam bi se dalo dekle, če bi ne imelo v Celju sošol- ke? SAMO MIHELIN, Partizanska 18, Celje UREDNIŠTVO: Vprašanj ,je v resnici veliko. Kaj bi torej dodajali še svoje! Morda bo kdo od Izletnika nanje od- govoril? ODSTRANITE KRINKO Te dni smo v uredništvu spet sprejeli nekaj anonim- nih pisem, v katerih pisci grajajo in opisujejo neka- tere dogodke, ki so jih sa- mi doživeli. Odložili smo jih, čeprav bi vsebino radi objavili. Odložili za to, ker ne ve- mo, kdo je »a njimi. Saj veste!, kadar se človek po- govarja z drugim, rad ve, kdo je njegov sobesednik. Tudi objavljanje takšnih ali drugačnih zapisov v našem Tedniku, je obliika pogovo- ra, javnega obravnavanja določenih vprašanj in po- dobno. Da, zgodi se, da na željo avtorja ne objavimo polne- ga naslova, toda, mi zanj vemo in če bd se karkoli zgodilo, tudi vemo, na koga se moramo obrniti. Zato, dragi dijakinji ESŠ in TŠC iz Šentjurja, ki sta doživeli neprijeten dogodek na avtobusu, masko dol. Pridita ali napišita, kdo sta. šele potem bomo vajino pis- mo, ki zares kliče po obsod- bi, objavili. Podobno velja za prmde- to stranko M. P. iz Prebol- da. Neprijaznost, ki ste jo doživeli v preboldski samo- postrežni trgovini, zasluži objavo, prav tako kritiko. Pišitei še enkrat in navedi- te natačen naslov. Vse: ime in priimek, naslov ... Potem nam bo lažje. Tudi vam. Verjemite! UREDNIŠTVO HADIO CELJE SPORED 0015. DO 21.12. ČETRTEK, 15. DECEMBRA: 8.10 Poročila, 8.15 V 2IVO — SMUKA NA (iOLTEH, 8.50 Pod Konjiško go- ro, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glas- ba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in .pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obve- stila, 17.30 Aktualno, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Za- ključek sporeda. PETEK, 16. DECEMBRA: 8.10 Poročila, V ŽIVO — NOVOLETNI NAKUP V BL.\(iOVNICl T, 8.50 Po la ški občini, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poshvšalci česti- tajo in pozdravljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Mladi mladim, 18.00 Zafljuček spo- reda. SOBOTA, 17. DECEMBRA: 8.10 Poročila, 8.15 Do- poldanska srečaaija, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaklju- ček dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba ia studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, Zabavni globius, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek siporeda. NEDEUA, 18. DECEMBRA: 10.50 Poročila, 10.15 JAVNA RADIJSKA ODDAJA POD POKROVITELJ STVOM SIGME 2ALEC — DIREKTEN PRENOS IZ GRI2, 11.30 Obvestila, 11.45 Predstavljamo vam, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in iK)zdravljajo, 13.00 Lite- rarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 19. DECEMBRA: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8..50 šentjurško-šmarski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 športni pregled, 17.50 Nove ploščeC 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 20. DECEMBRA: 8.10 Poročila, 8.15 V 21- BO, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozflravljajo. Zabavni glo- bus,I7.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Reportaža, 17.45 Do- mači žubori, 18.00 Zaključek sporeda. NA$ KRAJ VELENJE: DEDEK MRAZ 00 ODiSKALVSE OTROKE V Velenju že potekajo priprave za piihod dedka Mraza. Leta se tudi to- krat ne bo ustavil v delovnih organiza- cijah, pač pa bo obiskal otroke v kra- jevnih s'kupnostih, šolah in vzgojno varstvenih ustanovah. TLstih nekaj dni pred Novim letom btxio Velenje in osta- la večji kraji v občini slavnostno okra- .šeni, za najmlajše pa pripravljajo lut- kovne igrice, filmske predstave in po- dobno. 2ALEC: ZANIMIVOST VEc'' Tako kot lani, je Cenetr za obve- ščanje in propagando pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Žalec tudi za leto 1977/78 razpisal akcijo »iščemo najboljše glasilo in prispevke o delu mladih«. Slednje pa je novost, ki bo naredila akcijo še bolj zanimivo. Cilj akcije je popestriti informativ^ no dejavnost na vseh področjih dela in življenja mlade generacije. DARKO NARAGLAV PASKA VAS: TELEFON IN NAPISNE TARLE V Paski vasi, ki spada pod krajev- no skupnost Gorenje, se je doslej pri- glasilo 24 interesentov, ki bi si radi v svoje domove napeljali telefon. V vasi se mnogi ukvarjajo s pro- izvodnjo hrane. Tu so štirje obrati, ki se pečajo z vzrejo brojlerjev. Letno pridelajo okoli 160 ton piščančjega me- sa. Drugi se ukvarjajo z živinorejo, zlasti s kravami molznicami. čeprav gre otrej za vas, ki jo vsi poznamo, si doslej še ni zaslužila, da bi ob prihodu vanjo ter odhodu iz nje stala napisna tabla. Ljudje, ki se tod vozijo, večkrat sprašujejo, kako se ta vas imenuje. AH res ni toliko denarja, da bi postavili dve krajevni napisni tabli? ZORKO KOTNIK PODPEC PRI ŠENTVIDU: PRIZADEVNI KRAJANI Pi-izadevni krajani Podpeči pri Šent- vidu si želijo, da bi z boljšimi cestama ta lepi kraj približali napredku v do- hni. Zavedajo se, da brez dobrih cest tudi gospodarsko ne morejo napredo- vati. Zato so se kar sami odločili, da bodo v ta kraj, znan iz časov NOB, ko je bil tu sedež pokrajinskega ko- miteja za štajersko, uredili 1200 met- rov asfaltne ceste. V kraju živijo po večini kmetje, ki so pripravljeni s prostovoljnim delom in prispevki ko- ristiti širši skupnosti in temu delu Kozjanskega. V načrtih imajo tudi asfaltiranje prvega dela brigadirske ceste Gra.čm- ca—Ledinščica, in sicer na lokaciji Loke—Planinska vas. Sčasoma, tako menijo prizadevni krajani, pa bo tre- ba misliti tudi na obnovitev in moder- nizacijo brigadirske ceste. JOŽE PERCIC CELJE: Z80R ROKOMETNIH SODNIKOV V soboto so zborovali rokometni sodniki celjske regije. Predsednik zbo- ra Viki Dom je govoril o delu podzve- zte rokometnih sodnikov zdniženih y i Savinjski regiji. Trenutno je na voljo 1 18 sodnikov, od tega štirje zvezni in I štirje rc^bliški, kar 6 pa je kandi- 1 datov za republiškega sodnika. Na zbo- 1 ru'so se ix>govorili o boljšem organizi- I ranju, vzgoji novih sodnikov, povezo- 1 vanju s klubi in strokovnem izpopol- 1 njevanju na seminarjih. Pri volitvah je ! bil za predsednika izvoljen Silvo Pla- ! huta, za tajnika Alojz Kemperle, za ! blagajnika Marjan Hlačar, za predsed- I nika komisije za delegiranje Viki Dorn, I za predsednika disciplinske komisije [ pa Pavle Bukovac. ŽALEC: PREMIERA »POSEDNE VZGOJE« * V okviru Tedna domačega filma > Celje 77 je bila v Žalcu pod pokro- 5 viteljstvom Gradnje premiema predsta- 5 va filma »Posebna vzgoja«. Ta film « zahteva zrelejšega gledalca, saj je nje- 5 gova preblematika zahtevna. Razen od- ! raslih, smo si piredstavo ogledali turj ^ učenci višjih razredov osnovne šole ^ »Peter šprajc-Jur« v 2alcu. Po liko ž, nas ^ nam j javil i ša.ser i žiser ( li sxti podari X nji^ Naj ogleda minu. I Pre sestali za pri Oj a že 1 tekla Ratans vega. je inif več se Sed milijo: kraje\ novan je v \ Tšh 75 jani. Doj bgradi ški SI sko o peljali sto tel hodnj« 150. p( Krs tudi p ti de^ je tu( Uzacl U! Ko. nedaTU žino, nov. no p No, t di za ci tel! manji pome! konkr nje ol CEI Spi me v met - Pn rili p što, > stoji! di žal zvečei POi kolesa so s« uličiK poc& narj« na svetil narjf do p ne gih OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - gt. 49—15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 Srebrni jubilej Delovna organizacija »Tkaninax< Ce- lje praznuje " v Idbošnjem jubilejnem letu predsednika Tita in naše Partije tudi svoj jubilej — srebrni. Minilo je petindvajset let, odkar je iz dveh tedanjih trogovskib organizacij nastalo novo trgovsko podjetje »Tkanina-Ga- lanterija« s specializiranim predmetom poslovanja, s prodajo na veliko v tek- stilni in galanterijski stroki. Na pot je stopil nov kolektiv, štel je komaj osemintridese^ članov. Mlad, podjeten, delaven ... Uspešno je širil svojo dejavnost. Osvajal nova tržišča, si zaradi solidnega dela pridobival tu- di na ugledu. Leta 1952. se je tej deilovni skupnosti priključila veleblagovnica »Ljudski ma- gazin. S« pripojitvijo te, do tedaj naj- večje maloprodajne veleblagovnice v mestu ob Savinji, je »Tkanina« pove- čala kompleksno ponudbo. Življenje teč€f dalje. Hitra rast živ- ljenjskega standarda opozarja, da bo treba razširiti prodajne površine, še predvsem v veleblagovnica. In tako pri- de v letih 1966 do 1969 do obnov- ljene in povečane veleblagovnice v Pre- šernovi ulici. Toda, še preden so bila končana ta dela. že so odprli gradbišče ob Tehar- ski cesti. Pričela se je gradnja prepo- trebnega grosističnega skladišča. Vdlika vlaganja, veliko sredstev in dosti samoodpovedovanja. Visoka za- vest. Na vsakem koraku. Specializirane prodajalne Poleg modernizacije osrednje vele- blagovnice, je kolektiv posvetil vediko pozornost še specializaciji prodajaln. Kar šest je takih: Dekor, Veronika, Ciciban, Gregor in Tina v Celju ter StiUes v Sevnici. Ljudje so to speci- alizacijo sprejeli z odprtimi rokami, saj jim nudi večjo izbiro blaga, bolj- šo kvaliteto ... skratka, tisto, kar si kupec želi. •' Prehiteli so čas Da, v pravem pomenu besede, kajti ta kolektiv je že z januarjem 1974. le- t^ osvojil napotila nove ustave ter se odločil za takšno samoupravno oi^a- niziranost, ki je zagotovila delavcem nove družbenoekonomske odnose, res- nično upravljanje z zaujpanimi družbe- nimi sredstvi. S tem datimiom se v okviru eno- vite delovne organizacije osnujeta dve temeljni organizacij združenega defla »Veleprodaja« in »Maloprodaja«. Polno zaživi tudi delovna skupnost skupnih služb. Sicer pa v tem letu stečejo tudi razparave o povezavi delovne organi- zacije v sestavljeno organizacijo zdru- ženega dela »Dobrina«. S prvim janu- arjem 1975. leta postane njen i>olno- pravni član. Tretja TOZD Ob nenehnem prizadevanju za na- daljnje združevanje dela in sredstev se v začetku letošnjega leta priključi delovni organizaciji »Tkanine« še nova enovita organizacija »Potrošnja« v Za- gorju, ki je postala tretja temeljm organizacija združenega dela »Tkanine«. Sicer i>a je to organizacija, ki le- tos prav tako slavi svoj srebrni jubilej. To j^ kolektiv, ki povezuje dvajset po- slovalnic in ki je letog prejel za svoje uspešno delo tudi občinsko priznanje. Osebna legitimacija Trgovsko podjetje na debeilo in drob- no »Tkanina« Celje je delovna organi- zacija, ki jo sestavljajo poleg delov- ne) skupnosti skupnih služb še tri te- meljne organizacije združenega deQa: TOZD Veleprodaja Celje, TOZD Malo- prodaja Celje in TOZD Potrošnja Za- gorje ob Savi. Predmet poslovanja TOZD Velepro- daje obsega področje tekstilnih in ga- lanterijskih izdelkov, TOZD Malopro- daja opravlja blagovni promet na drob Spomin na uspelo modno revijo Tkanuie no v svoji veleblagovnici s široko iz- biro blaga ter v svojih specializiranih prodajalnah, TOZD Potrošnja v Zagor- ju ob Savi opravlja promet na drob- no z vsemi vrstami trgovskega blaga, hkrati pa vodi tudi gostinsko dejav- nost. V delovni organizaciji je zdaj 437 zaposlenih, hkrati pa ima še 55 učen- cev. Po spDlu prednjačijo ženske, saj jih je kar 310. To je mlad kolektiv. Povprečna sta- rost je 27 let. Med njimi je 51 članov zaveze komunistov. Po vstopu delovne organizacije v Dobrino se »Tkanino« odloči tudi za vključevanje v mednarodne gospodar- ske odnose telr se registrira za oprav- ljanje zunanjetrgovinskih poslov na področju vseh vrst galanterijskih iz- delkov iz plastike, gume, tekstila, l^a, kovin, igrač, ur in bižufterije. Razumljivo, hitro se je večal tudi obseg poslovanja in tako predvideva- jo, da bo znašal skupni blagovni pro- met letos več kot 745 milijonov dinar- jev! To pa še ni vse v svoj delokrog je kolektiv zajel prirejanje modnih revij skozi vse leto, ki 90 vselej povezane s pogovori s po- trošniki. Vedik je delež tega kolektiva, zlasti F>a njegovega aranžerstva, v or- ganizaciji Tedna domačega filma v Ce- lju. Aktivno sodelovanje na vsakolet- nem sejmu obrti je velika stopnica na poti k vse večji uveljavitvi. Isto velja za delež pri organiziranju sejma »Vse za otroka«. Kolektiv pa ni gluh za reševanje in pomoč pri organiziranju kuiltumih prireditev, proslav itad. Veliki načrti Ob srebrnem jubileju stopajo v os- predje tudi veliki načrti. Specializa- cija poslovnih enot ostaja na vidnem mestu. V načrtu je gradnja novih pro- storov za dalo skupnih služb in prav tako v istem okviru za novo trgovin- sko i>oslovalnico. Skladišča so pretes- na. Gradnja novih je zahteva časa. Jubilejna proslava Kolektiv bo s povabljenimi gosti drugimi počastil svoj srebrni jubilej v soboto, 17. t.m. v samopostrežni re- stavraciji Gaberje. Na proslavi bodo podelili tudi nagrade in priznanja dol- goleJinim in zaslužnim delavcem. Celot- ni spored, ki bo tekel pod pokrovi- teljstvom člana republiškega Izvršnega sveta Štefana Korošca, pa bo dopolnU tudi Komorni moški zbor. Veleblagovnica Tkanine v trgovskem središču Celja Poslovna zgradba Telejtrodaje na Teharski ceefl 12. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 1977 ZDRAVO, ROJAKI! INFORMACIJE ZA OBČANE NA ZAČASNEM DELU V TUJINI t.............. -_^ z ustanavljanjem koor- dinaciiskiji odborov za t^prašarija naših delavcev v tujini smo v okviru SZDL v občinah celjskega območja in v Sloveniji okrepili naše politične, or- ganizacijske in konkretne napore za reševanje raz- novrstnih vprašanj naših zdomcev, čeprav je druž- bena aktivnost v zadnjih letih izrazito usmerjena v iskanje in poglabljanje ne- posrednih stikov z delavci v tujini, s kulturnimi, športnimi društvi in zdru- ženji zdomcev v različnih mestih zahodne Evrope, v ustvarjanje boljših vzgoj- noizobraževalnih razmer zdomskih otrok in v dru- ge akcije, se vendarle za- vedamo, da morajo koor- dinacijski odbori za vpra- šanja naših delavcev v tu- jini prevzeti osrednjo vlo- go prav tu, doma. Gre za združen napor vseh dejav- nikov, da bi z učinkoviti- mi družbeno-gospodarnki- mi ukrepi zagotovili posto- pno vračanje in zaposlitev zdomcev v domovini. Na- loga ni lahka. Ni je do- volj le oznanjati z veliki- mi besedami in obljubami. Potrebni so učinkoviti in konkretni ukrepi, jasne in- formacije in še večja ne- posredna povezanost vseh, kt so dolžni več storiti za načrtnejše zaposlomnje zdomcev v nnših organiza- cijah združenega dela ali v malem gospodarstvu. Do- ma nam manjka delavcev. Veliko kvalijiciranega de- lavstva se bo zagotovo po- stopoma želelo vrniti. Na- še ponudbe in injoi-macije pa niso dovolj jasne, kon- kretne, pregledne. Zato predstvalja ta poskus te- meljitejše prednovoletne informacije za naše zdom- ce pomembno družbeno, politično in gospodarsko akcijo. Kajti vračanje zdomcev ni socialnovar- stveno vprašanje. Je tudi močno ekonomsko in po- litično. Zato moramo no- voletne dni nameniti tudi družbenim, odprtim sre- čanjem z vsemi delavci, ki bodo novo leto pričakali ob domačih ognjiščih. Vsem delavcem na začas- nem delu v tujini želim srečno in uspešno novo leto 78. ObiHna Lašfco sodi med sredTiije raarvite občine v Sooi- aJistični republiki Sloveniji. Teami je kriva dediščina iz preteklosti in s tem v zivezi prepočasen gosipodarski raz- voj. Gospodarstvo ni nudilo do^'olj ustreznih delovnih mest, zato je bila stopnja za- poslenosti nizka, s tem pa tu- da narodni dohodek. Veliko mladih je iskalo delo izven občine. V zadnjih letih pa po- s\''ečamo razvoju gospodarstva veliko po«zomost. Dokaj smo razvili nekatere industrijske panoge, ra3\'ijamo kmetijstvo in malo go.spodarstvo. V zad- njih nekaj letih se je poveča- la stopnja zaposlenosti pa tu- di narodni dohodek se je pre cej povečal. V družbenem pla- nin občine načrtujemo za ob- dobje 1976—1980 še večja vla- ganja kot doslej v investicije osnovnih gospodarskih i»nog, 8 din:ier se bo še povečala go- spodarska rast občine s tem T zveaji pa tudd rast zaposJe- KATERE Cii5wodne kapacitete Papir- iMca Radeče. Lesna industrija »Bor« v Laškem in »Sopota« ▼ Radečah, kt)vinska delavni- ca »Obnova« Radeče Ln Ko- m«malno pcKJjetje Laško, To- varna i(R>lacijskah materialov TIM I,aško in Pi^■wama Laš- ko. V večji investiciji pa je elekt rokovinska delavnica EL- KOV T Debru pri Laškem. Pr>.spešen i-azvoj načrtujemo tudi na p(xircx^iu zdravUiške- turizma, eostinstva in trgo- vine. Zdravilišče Laško je že 2»rr;iidfl.lo nov hot«], večji za- prt- iKurm m nr>vo restavraci- »Savinja« načrtAije iajfradnjo nove restavracije s kegljiščem v Laškem, podobno tudi Ho- tel »Jadran« v Radečah. Za naslednje leto je predvidena izgradnja večje trgx>vsk€ hiše v Laškem. Z navedenimi in še novimi investicijami bo potrebno do konca leta 1980 na novo i^- pvosiiti cca 300 delavcev raz- nih profilov. V malem gospodarstvu pa želimo razvijati proizvodno obrt, ki dopolnjuje industrijo in defioitaimo storitveno obrt. KATERE DEFICITARNE OBRTNE DEJAVNOSTI SO V OBČINI? V občini Laško primanjkuje inštalaterstvo za centralno kurjavo, kleparstvo in vodo- vodno inštalaterstvo, elektro inštalaterstw, ključavničar- stvo, kovaštvo, pekarstvo, av- to mehanika, a^'to kleparst-it), elektro mehanika, servis za gospodinjske stroje, ser\'is za kmetijsko mehanizacijo, RTV mehanika, zidarstTO, pleskar- stvo, krojaštvo, čevljarstvo, cvetličarstvo in tipična doma- ča obrt. Poleg na\'edenih deja^mosti primanjkujejo še naslednje ekvivalentne obrtne dejavno- S!t,i: kamnoseštvo, teracerstvo, izdelovJinje kovinske in pla- stične galanterije, lesostnigar- stvo, mizarstvo, kolarstvo, urarstvo in dejavnosti kot so fotografski ateljeji in frizer- ski saloni. kje in kako lahko dobite obrtno dovoljenji:? Obrtno dovoljenje irda up- ravni organ ti^ste občine, kjer je sedež poslovnega prostora, avtoprevomiki pa dobijo do- voljenje pri tistem upravnem organu občine, kjer ima stal- no bivališče. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti je potrebna vloga kolkovana s 152 din up- ravne takse. Vloga pa mora vsebovati osebne podatke o prosikni (priimek m ime, roj. podatki, točen nasilov), dejav- nost, ki jo želi opravljati in t-očen naslov kraja, kjer ima poslovni sedea. Vlogi za obrt^ no dovoljenje pa je potrebno priložiti: — potrdilo o opravilni spo- sobnosti — potrdilo o neka.-^ovanju — potrdilo, da nima neporav- nanih davčnih in drugih družbenih obveznosti — dokaz, da ni v delovnem razmerju — dokaz, da ima strokovno izobrazbo oz. strokovno usposobljenost, ki je dolo- čena sa opravljanje dejav- nosti — dokaz, da ima ustrezen po- sloven prostor, razen v pri- merih, ko t-a ni potreben — poroštveno i2yavo o davkih občanov za naslednje de- javnosti: avtoprevozrjištvo, gostinstvo, izdelovanje ko- vinskiii in plastičnih pred- metov, gradbena obrt. Obrtno dovoljenje lahko pridobi občan za izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, ki nastanejo z obdelavo, dodela vo in preoblikovanjem lateri- aii ali a njilio\'im sestavlja- njem, vgrajevanjem, za vzdr- ževanje tn popravilo predme- toa' ter opravljanje osebnih in drugih storitev z osebnim delom. KAKi^iNA BO V LETli 1978 DAVČNA POLITIKA? Navedene deficitarne obrt- ne dejavnosti bodo deležne določene davčne olajšave. V letu 1978 predvidevanio uve- sti na območju občine Laško naslednje davčne olajšave: — oprostitev vodenja poslov- nih knjig zavezancev, ki bodo pavšalno obdavčeni, odpraviU pa bomo tudi dvostavno knjigovodstvo — ceinzus pavšala naj bi se od dosedanjega 25.000 din bruto osebnega dohodka zvišal na 50.000 din, kar je \'sekakor velik stimulans za uslužncstno obrt — na podlagi davčnih pred- pisov se bo odmerjeni da- vek znižal za 30 "o vse do- tlej, dokler ostaja obrav- navana dejavnost kot de- ficitarna — zaverancem, ki lxxlo pi-\-ič ustanovili obrtno dela.ATTd- oo se bo priznala davčna olajšava: za I. leto 100 Vo za II. leto 50 »o za III. leto 30 "o Omenjene olajšave pa ne m<^>reio dobiti: avtoprevozaiiki za tovorni promet, predelo- valoi plastičnih mas, gostinci (razen kmečkega turizma), vsi, ki zaposljujejo več kot štiri pomočnike in tisti, ki op- ravljajo obrt.ne storitve kot postranski poklic. Vsi davčni zave3anci, ki ne uporabljajo tuje delovno sile in so stari 60 oz. 55 let, so opravičeni do 100 "b davčne olajšave s 1. 1. naslednjega leta. v kolikor ne presegajo 20.000 dki celotnega dohodka, po odbitku stroškov. :&iomci so deležni še poseb- ne olajšave pri uvozu osebne- ga oz. tovornega avtomobila. Ce izpolnj.ujejo posebne pogo- je, so oproščeni carine in pro- metnega davka pod pogojem, da bodo opravljali taxi služ- bo oz. prevozne storitve naj. manj dve leti v občini. Prav tako so oproščeni carine in prometnega davka tisti, ki že- le uvoziti stroje, ki so jim potrebni za opravljanje obrt- ne dejavnosti in dobijo pred- hodno za opravljanje dejav- nosti dovoljenje pristojne.^a občinskega upravnega org';na. K.TE IN KAKO L\HKO PRIDOBITE GIl.\DBLN() ZEMLJf.^CE? Po urbanističnem programu so za individualno grtidnjo predvidena naslednja področ- ja: Ta.borje v Laškem, Debro, Breano, Zidani most, Vrhovo, Lahomšek, Ogeče, Jurklošterv Radeče, Breze, Vrh na Laš- kim, Njivice in Strmca pri Laškem. Gradbena zemljišča lahko pridobite v zazidalnih okoli- ših preko Samoupravne sta- novanjske skupnosti .^^ško. Lahko pa tudi od individual- nih prodajalcev zemljišč, iz- ven zazidalnih okolišev s tem, da se predhodno opravi pred- lokacijski ogled. V primeru pozitivnega mnenja se še le tedaj pristopi k pridobitvi zemljišča. KATERA DOKUMENTACIJA JE POTREBNA ZA GRADNJO? Za lokaci,}ske dovoljenje je potrebno imeti: 1. Ztsmljiškoknijižni iEpisek 2. Soglasje Kmetijsko zsemljiš- ke skupnosti Laško, da se parcela lahko tiporabi za gradnjo (v zazidalnem oko- lišu to soglasje ni poti-eb- no) 3. Elektro soglasje k lokaciji 4. Soglasje za prdfcljuček na vodovod 5. Lokacijska dokumentacija (izdela Razvojni center Oe- Ije) 6. Soglasje Republiškega ko- miteja za promet in z\eze' T primeru gradnje v cest- nem varnostnem pasu 7. Soglasje Železniškega go- spodarstva Ljubljana v pri- meru gradnje v železniš- kem varnostnem pasu 8. Mnenje geologa v primeru slabega ah plaaovitega te- rena (strokovno mnenje iz- dajo strokt:rebno so- glasje interesne sknipnosti za goadarstTO. Za gradbeno dovoljenje je potrebno imeti: 1. 3 izvode projekta, ki jih izdela projektantska orga- nizacija 2. Zakolicbeni zapisnik, ki ga izdela Razvojni center Ce- lje 3. iTijavo nadjnomega organa, le-ta mora biU najmanj pradijeni tehnik s poobla- fitoleg ne katerih drugih podjetij temeljito spremenila tehnologijo proizvodnje z modernizacijo in izgradnjo novih proizvod- nih kapacitet. Na Kozjanskem se je oblkovala tudi nova vrsta dejavnosti v novem obratu Steldaine »Boris Kidrič« z brusilnico stekla v Kozjanskem. V Zdraviliško-.gostin.ski dejavnosti sta močno napredovali podjetji Zdravilišče Ro- gaška Slatina z izgradnjo novega hotela »Donat«, moder- nizacija polnilnice kisle vode, v Obsotelju pa je tik preti ot- voritvijo hotel TTG Atomske U)plice v Podčetrtku. Zavidljiv uspeh je dosežen z modernizacijo proizvodnje v zasebnem kmetijskem sekl,orju, ki je v kooperacijskili razmerjih navezan na »Kmetijstvo« Hmezad šm-arje pri Jelšah. Ta je posrednik za organizacijo preusmeritve kmetij na moderno tehnologijo v živinoreji, vinogradništvu in sad- jarstvu, kar je na območju naše občine med perspektivni- nu kmetijskimi proizvodnimi panogami. V zadnjih letih je bilo v ta namen zasebnim kmetovaicem-kooperantom da- na velika kreditna možnost za modernizivcijo proizvodnje Nepričakovan je tudi uspeli, ki je dosežen v občini pri gradnji novih šol, zdravstvenih domov in ambulant, mo dernizaciji in razširitvi cestnega omrežja, telefonije, še po sebej pa je pomembno, da je večina področja občine že oskrbovana z vodo iz velikih vodovodov za potrebe gospo dinjstva in živinoreje. Ta del infrastrukture je povezan tudi 2 izrednim razmaliom izgradnje družbenih stanovanj za delavce, velika sredstva pa so dana tudi za novogradnje in obnove zasebnega stanovanjskega fonda še predvsem v ob novi po potresu. Prav gotovo pa je, da so naši občani, ki so na začasnem delu v tujini s svojim deležem obnovili in izgradili velik del stanovanjskih objektov kakor tudi pi-o- štorov za zasebno obrt in gostinstvo. Dosedanji razmah družbenoekonomskega razvoja na vseh področjih v šmarski občini je zastavljen tako, da se bo še naprej širil krog zaposlenih, saj so perspektive za te mož- nosti na celotnem področju občine. V Kozjem inuijo še prosta delovna mesta v »Metki« in »Brusilnici stekla«, v Podč>etrtku pa nastajajo potrebe v Atomskih toplicah po natakarjih, kuharjih in fizioterapevtih. Nadaljnje potrebe p>o delavcih v lesni ijidustriji pa bodo nastale v letih 1978—1979 v tovarni »Bohor« Mestinje in žagi v Kozju. Kmetijstvo »Hmezad« in Stano^-anjsko podjetje Dom — Biro gradita nadaljnje kapacitete za proizvodnjo kovin ske opreme v Šmarju, v Bistrici ob SotU pa bodo pot.rebo- vali poleg kvalificiranih tudi nekvalificirane delavce v pred- videnem obratu »Gorenja«. V občini je izredno pereč problem storitvenih dejav- nositi (obrti), s tem je mnogo možtnosti, da bi predvsem naši občani, ki so začasno na delu v tujini laliko izpopol- nili potrebe po obrtnih delavnicah. V sofinanciranje je mo- žno angažirati tudi kreditna sredstva področne banke. V občini i^marje pri Jelšah želimo v letu J977 izmfn.);iti informacije med predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in našimi občani, ki sp zaposleni v tu.tini pred no- voletnimi prazniki, to je v lorek, 27. det'emi)ra 1977. leta ob 10. uri v sejni sobi Skup.Ščine občine Šmarje pri Jelšah. Prepričani smo, da se bovečanju pa je pred- vsem v razširitvi določenih dejavnosti, ki smo jim zad- nja leta pk>svečali največ po- zornosti, to je predvsem tr- govina in gostinstvo. V tej dejavnosti smo v preteklosti na nivoju občine tudi naj- več vlagali. Rast števila zaposlenih v primerjavi z letom 1977 na- črtujejo posaniezaie pajioge našega gospodarstva z ria- slednjimi indeksi: — industrija 103 — kmetijstvo 100 — gradbeništvo 107 — promet 102 — trgovina in gostinstvo 105 — obrt 108 — komunala 114 V svojih gospodarskih na- črtih za leto 1973 izkazujejo največje potrebe po novi de- lovni sih predvsem naslednje OZD in TOZD: MONTANA Žalec, FERRALIT Žalec, SIP Šempeter, MINERVA Žalec, AERO TOZD Kemija Šempe- ter, SLOVIN TOZD zalec, KO- TEKS TOBUS TOZD INDE Vransko, GRADNJA Žalec, HMEZAD TOZD NOTRANJA TRCtOVINA Žalec, ZARJA Petrovče, MIK Prebold, SIG- MA Žalec in KOMUNALNO PODJETJE Žalec. RAZVOJ MAIJEGA GOSPODARSTVA IN M02N0.STI ZAPOSLOVANJA V STORITVENI DEJAVNOSTI Razvoj malega gospodar- stva občine Žalec je bil za- črtan v sprejetem srednje- ročnem programu razvoja in v načrtu razvoja do leta 2000. Posebno pozornost smo malemu gospodarstvu name- nili v letu 1977, ko smo v okvim tedna malega gospo- darstva občine Žalec s pod- pisom družbenega dogovora o razvoju malega gospodar- stva in s .sklepi, sprejetimi na posvetu, konkretizirali in trdno začrtali razvojno pot malega gospodarstva. Pi-ed- v.sem pred.stavlja podpi.sani družbeni dogovor osnovo usklajenega nadaljnjega raz- voja malega gospodarstva in zagotavlja tudi potrebno ma- terialno osnovo nadaljnjemu razvoju. Podpisniki .se nam- reč zavezujejo, da bohištveno mizarstvo — šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo itd. Takšno deficitarno stanje na podrtkiju storitvenih de- javnosti daje velike možno- sti za naložbe in zaposlova- nje na tem področju, pred- vsem pa zavezuje vse dejav- nike za striktno izvajanje in realizacijo načrtovanih na- log v srenjeročnem progra- mu razvoja in sprejetem družbenem dogovoru o po- spešenem razvoju malega go- spodarstva. POSTOPEK Z\ PRIDOBITEV I.OK.\CIJSKE(iA IN (. R A BE \ 1 k; a DOVOLI EN J A ZA CiRADNJO STANOVANJSKIH H1.S ali KAKŠNEGA DRI (iEf.a OBJEKTA Predhodno je na podlagi znane parcelne številke ugo- toviti ali je na predvideni parceli možuia gradnja. In- lonnacije se dobijo na Za- vodu za načrtovanje Žalec ali na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne za- deve skupščine občine Žalec. V kolikor je na predvideni parceli možna gradnja, je vložiti v sprejemni pisarni občine Žalec vlogo za ugo- tovitev ZAZIDLJIV OST I ZE- MLJIŠČA. Vlogi za ugotovitev zazid- Ijivosti zemljišča je priložiti: — mapno kopijo (Geodet- ska uprava Žalec) — zemljiškoknjižni izpisek (Zemljiška knjiga pri Občin- skem sodišču Zalec). Na podlagi tako vložene vloge opravi organ pristojen za urbanizem, gradbene in komtmalne zadeve terenski ogled, na katerem .se ugoto- vi, s kakšnimi soglasji in s kakšno dokmnentacijo je f>o- trebno vlogo dopolniti. O dopolnitvi vloge in o na- daljnjem postopku je stran- ka pismeno obveščena. POSTOPEK ZA IZDAJO IK>VOLJENJA ZA ADAPTACIJO OBJEKTA Vloga zii adaptacijo se do- bi v sprejemni pisarni Skup- ščine o)x:ine Zalec. Vlogi je priložiti: — mapno kopijo (Geodet- ska uprava Zalec) — zemljiiškoknjižni izpisek (Zemljiška knjiga Žalec) Na p>odlagi tako vložene vloge se opravi terenski og- led, kjer se ugotovi o nadalj- njem postopku, s kakšnimi soglasji in s kalcšno doku- mentacijo je treba vlogo še dopolniti. O dof>olnitvi vloge in o nadaljnjem postopku je stranka pismeno obveščena. LETOVANJE OTROK Občina Žalec je .solastnica Medobčinskega pionirskega letovišča v Izoli. Solastnice so še občine: Mozirje, Sevni- ca in Šentjur pri Celju. Ka- paciteta letovišča znaša 150 mest v eni izmeni. Za občino Žalec organizira letovanje Občinska zveza dru- štev prijateljev mladine Za- lec v sodelovanju z vsemi šolami. Otroci letujejo v 5 izmenah, ki trajajo po 14 dni. Letovjmje pričnemo okrog 22. 6. in traja do :«). 8. vsako leix>. Občine se menjavajo v prvih 4 izmenah, medtem ko v zatinji izmeni letuje iz vsa- ke občine dogovorjeno števi- lo otrok. Otroci iz občine Ža- lec so v letu 1977 letovali v 2. izmeni v času od 6. 7. do 20. 7., medtem ko bodo v prihodnjem letu letovali v 3. izmeni po 20. 7. Letovanje je namenjeno predvsem socialno in zdrav- stveno ogroženim šoloobvez- nim otrokom, s samoplačniki dopolni j ujenio šte^vilo otrok. Stroški 14-dnevrjega letovanja s prevozom so v letu 1977 znašali 800 din za otroka. Leta 1976 smo vključevali v letovanje 19 otrok, v letu 1977 pa dva otroka naših de- lavcev na začasnem delu v tujini. NOVOLETNI RAZ(iOVOR Razgovori bodo opravljeni v vseh krajevnih skupnostih občine v mesecu det^embru, zato priporočamo vsem de- lavcem na začasnem delu v tujini, da se takoj po priho du v domovino ob novolet- nih praznikih povežejo z vodstvi krajevnili skupno- sti, v kateri imajo st;ilno bivališče. Dobili bodo vse potrebne informacije in napotila v zvezi z nji- hovim položajem ob st;Uni vrnit\'i z začasnega dela; možnosti zaposlitve, možnosta odpiranja zasebne obrti, vzgoje in varstva svojih ot- rok, infomiacije o po-stopku za pridobitev lokaciij.sktm;a do- voljenja zii gradnjo hustne stanovanjske hiše ali nakupa stanovanja iz družbene grad- nje itd., za vse, ki imajo tak- šen interes. PRIPOROČAMO VSEM DE- LAVCEM NA ZAČASNEM DELU V TUJINI, DA SE POVEŽEJO S SVOJO KP^\- JEVNO .SKUPNOSTJO IN KORISTIJO VSE INFORMA- CIJE, KI JIM JIH NULIMO. INFORMACIJE O MOŽNO.STIH ZAPOSLOVANJA Največ potreb izkazujejo naslednje organizacije združe- nega dela: ŽELEZARNA ŠTORE: 10 kovinostrugarjev, 6 strojnih ključavničarjev, 3 orodjarje, 5 žerjavovodij, več delavcev za priučitev v livarstvu, va- ljarst\'U in jeklarni. NOVO CELJE: 12 dipl. gradb. ing., 1 dipl. ekonomi- sta, 1 ekonomista I. stopnje, 2 gradbena tehnika, 1 stroj- nega tehnika, 1 ekonomskega tehnika, 4 gradbene delovod- je, 5 KV zidarjev, 6 KV te- sarjev, 10 tlakovalcev, 2 klju- čavničarja, 2 mehanika, 3 strojnike. INGRAD CELJE: 6 gradb. delovodij, 1 delovodjo kovin- ske stroke, 81 zidarjev, 100 tesarjeiv, 27 železokrivcev, 13 strojnikov težke in lahke gradbene mehanizacije, 4 avtomehanike, 7 strojnih ključavničarjev, 6 gradb. kle- parjev, 5 strojnih mizarjev, 3 splo.šne mizarje, 4 monter- je ogrevalnih naprav, 2 obra- tovna električarja, 2 kuhari- ci, 50 PK, NIK gradbenih de- lavcev. EMO CELJE: 95 nekvalifi- ciranih delavcev, 13 kvalifi- ciranih delavcev (kovinske in elektrostroke), 9 delavcev s srednjo šolsko izobrazbo, 10 delavcev z višješolsko izo- brazbo in 17 delavcev z vi- soko šolsko iziobrazbo stroj- ne, ekonomske in komercial- ne smeri. TIM LAŠKO: gradbene ing ali tehnike za delo v projek- tivi in operativi, strojni in elektro ing. za delo v pro- jektivi, več izolaterjev, 3 gradbene ali kemij.ske tehni- ke za delo v proizvodnjo hid- roizolacij,skih materialov, 3 varilce, 4 strojne ključavni- čarje, 3 instalaterje, 1 stroj- ni ing., 2 strojna tehnika, 6 PK mdarjeV (pomočniki ko- pačev), 6 K V rudarjev (ko- pačev), fa.saderji za delo v operativi pri diimit fasadah — instrukcijske grupe. CINKARNA CELJE: 7 dipl. ing. kemijske telinologije, 1 dipl. ing. AOP, 1 dipl. ing. elektrotehnike, 2 ing. stroj- ništva, 1 ing. organizacije de- la, 2 ekonomista, 27 kemij- skih tehnikov, 5 metalurških tehnikov, 7 strojnh tehnikov, več ekonomskih tehnikov, več strugarjev, več obratnih elek- tnkarjev, več elektromehani- ko\', 2 laboranta, 4 preinika- če v transportu, v€'č prOces- ničarjev v kemični proiz\'Od- nji, in več delavcev za priu- čevanje za dela v proizvod- nji. SIG^L\ ŽALEC 6 KV in 4 PK zidarjev, 10 KV in 5 PK monteirjev, vodovodnih na- prav, 20 KV in 10 PK klju- ča\tiičarjev, 8 KV in 3 KP klepaa'jev. SIP ŠEMPETER: več KV ali PK varilcev, več KV ali PK monterjev, strojnih de- lov, več KV ali PK ličarjev,, \^ KV aU PK strugarjev, posluževalcev strojev, več ne- kvalificiranih delavcev z mož- nostjo priučiteH' in pridobit- ve po'kvalifikacije za varil- ce, monterje in posluževalce raznih strojev. Z.'\.RJA ŽALEC: možnost takojšnje zaposlitve imajo le.sni delavci ožjega profila oz. KV mizarji in tehniki les- ne stroke. Tudi priučene ši- vilje in KV ključa\tiičarji se lahko za^fjslijo. V petletnem srednjeročne^n razvoju (75 do 80. leta) imajo veliko mož- nost zaposlitve še ekonomi- sti, analitiki, org. dela in osta- li z bogatimi delovnimi iz- kiišniami, kreativnostjo in za- d'^voljivim strokovnim zna- njem. ITC FERRALIT ŽALEC: 1 strojni tehnik, 1 gradbeni teh- nik, 5 KV kaluparjev-livar- jev, 5 KV .strojnih kalupai'- jev, 5 KP strojnih ali ročnih kaluparjev, 10 NK delavcev za delo v livarni, 1 KV avto- melianik, 3 KV kovinostruga- ji, 2 KV orodjarja in 5 KV modelnih mizarjev. UNIOR ZREČE: 15 K V in KV orodjarjev, 5 KV in KV brusiicev, 10 VK in KV rez- foik-ev, 2 KV stmgarja, 10 KV, PK, NIK kovačev in 1 KV galvanizerja. IMP LJUBLJANA TOZD ELEKTROMONTA2A SL. KO- NJICE: 1 projektant a-kon- struktorja ~ strojni ing. ali st-rorii tehnik, 1 projektanta- konsitn.ikterja elektro-ing. — jaki tok, 1 konstruktorja elek troing. — jaki tok, VKV sku- p;novodjo ličarjev, 5 VKV ključavničarjev 5 VKV eCekt- ričarjev. KONUS SL. KONJICE: 2 strojna mizfirja za obdelavo plastike, 2 rezkalca za obde lavo plastike, 2 stnigarja za obdelavo plastike, 1 čevljar- skega tehnika za TOZD kon- fekcija Majšperk in 1 usnjar- skega t.elinika za TOZD ms- njarna Lenart in za TOZD usnjarna Ljutomer. Obveščamo Vas še, da tudi Zv^za skupnosti za zaposlo- vanje objavlja redno vsako soboto v tednu prosta delov- na mesita v dnevniku DELO. Tudi Vi lahko fcaindidirate na razpisana delovna mesta, ki so zgoraj objavljena m vsa druga, ki jih zasledite v časopisnih objavah in sodite, da so za vašo zaposlitev za- nimiva, sami ali s pomočjo vaših sorodnikov in to še v času bivanja in zaposlitve v tujini. če nimate te moaiosti. Vam svetujemo, da .se kot kandidat za zaposlitev v do- movini obrnete na SkupntAst za zaposlovanje v občini, kjer imate stalno bivališče in to pismeno ali osebno. Skupnost za zaposilovanje Ce- lje ima sledeče delovne eno te: Brežice, CeBje, Laško, Slo- venske Konjice, Sevnica, Šen- tjur, Šmarje in Žalec. VABILO NA NOVOLETNE SESTANKE Občinske koTiference SZDL sklicujejo novoletne sestanke z občani na začasnem delu v tujini CEL.JE v sredo, dne 28. 12. 1977 ob 16. uri v spozabite torej na nedel,jo, 25. decembra in i>remiero ra- dijske igre Gašperjeva zgodba pod pokrovi- teljstvom Gorenja iz Velenja. Korak k novoletnemu razi>oloženju bo serija šestih pravljic, ki jih pripravljamo za naše najmlajše poslušalce. Prva od prav- ljic bo na sporedu v soboto, 24. 12., nato pa se bodo vrstile vsak dan, vse do 30. 12., ko se bomo z zadnjo letošnjo oddajo poslo- vili od starega leta. In še beseda o novoletnem si>oredu: od- daji 30. 12., torej dan pred silvestrovim, bo- sta še posebej pestri in zanimivi. Odstopili bomo od običajnega sporeda, mnogo več pozornosti pa namenili kramljanju z vami, zraven pa bomo razdrli še kakšno okroglo. Zanimivost je v tem, da prvič novoletno od- dajo pripravljajo napovedovalci sami, tako da bo ob slovesu od leta delež novinarjev v oddajah nekoliko manjši. BRANKO STAMEJCIC NOVINARJI V REK 1978 — ŽE 4,7 MILIJONA TON PREMOGA Koncem prejšnjega tedna so v Rudarsko elektroener- getskem kombinatu Velenje pripravili srečanje slovenskih novinarjev z željo, da jih seznanijo z letošnjimi dosež- ki tega energetskega gigan- ta, z njegovo samoupravno organiziranostjo in načrti, kako v bodoče nakopati do- volj premoga za TE Šoštanj in druge potrebe. TE Šoštanj daje več kot 50", u vse ener- gije za slovenske potrebe. Brez dvoma je obisk v rud- niku in termoelektrarni po- polnoma uspel, novinarji pa smo spoznali velike dosežke tega nekaj tisoč članskega kolektiva, ki si prizadeva, da naša družba ne bi ostala brez potrebne energije. V le- tošnjem letu so v rudniku nakopali 4,4 milijona ton lig- nita, za prihodnje leto naj bi ga že 4,7 milijona ton. To bo možno z uvajanjem mehanizacije (že dva mese- ca delajo na enem izmed čel z novim angleškim stro- jem dowty) i>a morebitnim prehodom na 303 delovne dni v letu (tri izmene bi de- lale, ena pa bila takrat do- ma), delnim povečanjem za- poslenih (približno 200) in podobnim, kar bi zagotovilo večji izkop. V poskusnem ob- ratovanju je že tudi TE IV z 230 m visokim dimnikom. Slavnostno naj bi TE IV od- prli r^kje v začetku spom- ladanskih mesecev. V zad- njih mesecih so izpeljali tu- di novo saanotiprarao organi- ziranost in sc:) zdaj združeni v SOZD REK z večimi te- meljnimi organizacijami. O vsem tem in še marsičem drugem, kar smo doživeli v jami 3,50 metrov globoko med knapi, lignitom, temo, čudnim premogovim vonjem peskom, ki se ježasto zapika v oči, da skeli, vročino in prepihom pa bomo pisali v novoletni številki Novega tednika. TONE VRABL MALA ANKETA Prihodnji teden ali natančneje 22. decembra bomo vsi skupaj slavili velik m pomemben praznik, DAN JLA. Riizveseljivo je, da se to praznovanje ali bolje sodelovanje med pripadniki JIjA in občani vse bolj širi tudi na ostale mesece v letu, kajti rojstni dan naj bo samo zaključek doseženih uspehov in uvod v dose- ganje novih. Z roko v roki, kot nekoč, gradimo vse tisto, kar vodi k miru, razvoju, našemu lepšemu ju- trišnjemu dnevu. Nekaj dni pred praznikom smo obi- skali vojake v enoti tovariša Svetozarja Vulikiča v vo- jašnici »Slavka Šlandra« v Celju in se z njimi pogovar- jali, kako oni doživljajo »nošenje« sivo maslinaste uniforme. DRAGAN DENIC iz Ja- senovika, po poklicu ki- rurški mehanik: »Vojaško uniformo sem oblekel le- tos maja, ko sem prišel v C^elje. Smatral sem, da bo teže, vendar je to le- pa .stvar in niti malo tež. ka, če jo resno vzameš. K temu največ pripomo- more tovarištvo, ki je v naših vrstah odlično. Eden drugemu pK>magamo! Med služenjem vojaškega roka sem se naučil mnogo no- vega, kar mi bo prav go- tovo koristilo tudi v »no- vem« civilnem življenju.« PAŠKO LIVAJA iz Per- kovičev pri šibeniku: »V začet-ku je bilo malo tež- ko in to predvsem zaradi pomanjkanja kondicije. Kmalu smo se okrepili in potem je šlo vse kot po maslu. Starejši tovariši so nas odlično sprejeli, tako da nekih posebnih težav ni bilo. Pri vojaškem po- uku smo mi mladi, ki še nismo tako »zreli«, v voj- ski veliko pridobili za kas- ne j .še delovanje v ponov- nem civilstvu. V vojski smo enostavno dozoreli.« DŽEMA PILICA iz Bje log pol,)a, študent fizike in kemi.je: »Za mene je bil v vojski najlepši dan 25. maj, ko so me na roj- stni dan tovariša Tita sprejeli v zvezo komuni- stov. Vsi v naši družini so že člani, zdaj sem še jaz. To sem dosegel z de- lom, saj sem med drugim dobil tudi značko »primer- nog vojnika«, to je takšne- ga vojaka, ki .se je z de- lom in znanjem izkazfil na vseh področjih. Zdaj, ko odhajam iz Celja nazaj v domači kraj, se bom vojaških dni vedno spo- minjal z vsem spoštova- njem. Prav v vojski sem dosegel več, kot bi v civil- nem življenju.« SILVIO PAVIN iz Zati- ra, strojni tehnik: »Z lad- jo sem prepotoval skoraj ves svet razen Sovjetske zveze in Avstralije. Do pri- hoda v vojsko sem mislil, da je na morju največje prijateljstvo med ljudmi. Pa ni! V vojski je še več- je! Resnično! Verjemite! Pa še nekaj: v tej enoti, kjer služim vojaški rok, je prednost tudi v tem, da lahko vsakdo dobd kvali- fikacijo za opravljanje ne- kega poklica s tehničnega področja. Današnje služe- nje vojaškega roka ni »muka«, ampak šola, ki je resnično najboljša. To je fakulteta za vsa področja, kjer je prisoten človek.« Vrata vojašnic so vedno bolj odprta. Samo v vo- jašnici »Slavka šlandra« v Celju so letos zabeležili preko 3000 mladih, ki so si ogledali delovne kabinete, mtizejsko sobo, orožje in podobno. Vsakodnevni ogle- di so tudi od 14. do 22. decembra. To je še en dokaz, da armija ni sama, ampak armija sm^o mi vsi — tisti v uniformah in tisti v civilu. Srečen praznik, tovariši vojaki! Tekst in foto: TONE VRABL ^OTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 15. december 1977 Spremembi na irasi PIŠE JOŽE PETEK 2e 12.000 usmerjenih in urejenih kmetij je v Slove- niji, družbena posestva kmetijskih kombinatov in za- drug so močno zvečala proizvodnjo, pitanje goved in prašičev pa se ne razvija temu ustreteno. Prepočasno je. Nekatera leta celo nazaduje, kot tudi letos, čeprav mesarji odkupijo vse, kar dobijo. V kmetijstvu in na vasi nastajajo velike spremem- be, ki so pcremalo upoštevane. Življenjska raven va- škega prebivalstva se je na mnogih območjih močno zvišala. Vendar ne z večjimi dohodki iz kmetijstva, temveč z zaposlitvijo kmečkih ljudi zima j njega. V eni slovenskih občin so že pred leti z anketo ugotoviU, da so dohodki kmečko-delavskih družin za 66 odstotkov višji od čisto kmečkih, čeprav njihova obdelovalna zemlja daje po hektarju za polovico manj dohodka, kot pri kmetih, ki nimajo trajno zaposlenih članov drugod. Zgrešeno bi bilo trditi, da se kmetje in njihovi družinski člani ne bi smeU zaposliti drugod. Kmečkih ljudi je bilo in jih je še vedno preveč, zlasti če sešte- jemo tudi tiste delavce, ki imajo posestva in so po zakonu še kmetje . Kmetije so premajhne, da bi se vsi preživljali le z delom na njih. Skrb za delovna mesta takih kmečkih ljudi pa ni dovolj povezana z urejanjem kmetijstva. V kmečkih hišah, ki niso predaleč od industrijskih obratov, še sta- nujejo ljudje. Tudi zemljišč je toliko, kot prej. Živine pa je manj. V nekaterih vaseh in zaselkih celo zelo malo. Včasih so mleko Odvažali iz vasi, zdaj si ga ne- kateri prebivalci prinašajo od drugod. Nekateri redijo krave le še zato, da imajo svoje mleko . Pitati pa ne marajo. Menijo, da je dovolj, če si pridelajo le hrano, saj denar zaslužijo drugod . Nekaj izjem, ko kmet-delavec opravlja dva »šihta«, v tovarni in na kmetiji, ne more spremeniti splošnih razmer. Tega tudi ne bo vzdržal dolgo zaradi telesne izčrpanosti. Mnogi lastniki p>osestev, zlasti mlajši dru- žinski člani, pa menijo, da sta počitek in užitek po- membna er^ko, kot prekomerno gnanje za gmotrami dobrinami. široke razlage niso potrebne, le p>o vaseh je treba pogledati. Urejene kmetije s sodobnimi hle\a dajejo le malo več pitancev, kot jOi drugi kmetje zredijo manj. Zemlja slabo obdelanih kmetij — tudi tista, za kate- ro trdijo, da je skopa — pa bi lahko dajala krmo za dvakrat toliko živine, kot je pred desetJetji, ko so je kmetje redili še veliko . Dokazi za to so na urejenih kmetijah tudi visoko v hribih in drugod na slabše oce- njeni zemlji. Za razvoj našega kmetijstva bi lahko rekli, da gre v dveh nasprotnih smereh. Družbeno kmetijstvo je ra- zen pri govedoreji močno napredovalo. Velika posestva so sicer tudi v drugih državah bolj usmerjena v polje- delstvo. Dobro napredju-ejo tudi usmerjene kmetije, ki imajo za rejo živine boljše pogoje. Neorganizirano kme- tijstvo pa hitro nazaduje, kar se najbolj čuti pri reji živine. Zlasti tam, kjer se kmetje lahko zaposlijo v drugih dela-TOOstih. DRAMLJE VINSKI HRAML GORICE MNOGO JIH JE, KI IZ MESTA HITE V NARAVO v obdobju zadnjih sedmih let je bilo pri gradbeni in- špekciji SO Šentjur izdanih 305 gradbenih dovoljenj za gradnjo počitniških hišic — pravzaprav to niso počitni- ške hišice, temveč hramčki v goricah. Pretežna večina teh grad- benili dovoljenj je v krajev- ni skupnosti Dramlje z na- selji Sveteljka, Vodule, Ple- tovarje. Straža na gori, Jaz- bine in drugod. Hriboviti predeli in prijetna sončna pobočja kot nekaka južna predstraža Konjiške gore pač vabijo! Nedvomno je eden izmed razlogov, da so ljudje priče- li posegati po parcelah prav na tem področju trasa avto- mobilske ceste »Slovenika«, ki prečka tu pokrajino in ima v Dramijah priključek na cesto Šentjur—Rogaška Slatina. Prva vaba je torej bila cesta, dmga prijetne le- ge in ne prevelika oddalje- nost od središč, pa tudi še kar zmerne cene (zadnje ča- se pa so cene že krepko poskočile)! Novi lastniki, takorekoč sami nelkmetje, zelo razUč- nih poklicev, so začeli te površine intenzivno obdela- vati in kultivirati. Dobršen del so zrigolali in posadili z vinsko trto, sadnim drevjem, jagodičevjem, vrtnicami, cvet- ličnimi nasadi itd. Vsa dela opravljajo sami, kar je vse- kakor pozitivno, saj se vra- čajo k zemlji in se ob de- lu fizično izživljajo in to v " naravi, na svežem zraku, hkrati pa za lastno uporabo pridelajo grozdje, vino, sad- je itd. Menimo, da je tako »trimčkanje« hkrati zdravo in koristno. Ob delu se hkra- ti amatersko seznanjajo s kletarstvom, vinogradni- štvom, sadjarstvom, kupuje- jo in prebirajo strokovne priročnike in se po sih raz- mer zgledujejo po prakti- kih. Gradnja hramčkov je po- tekala in še poteka v glav- nelm v lastni režiji, saj so se ljudje navadili že vseh gradbenih del. Ob večjih de- lih, kot na primer betonira- nje plošč, se na hitro obli- kujejo »udarniške skupine« znancev, prijateljev in sorod- nikov, ki pomagajo gradite- lju po načelu »Danes ti me- ni, jutri jaz tebi!« Pa tudi po načelu, ki mi ga je ne- koč povedal neki Janez: »Mala plata, veUk likof . . !« Ta nova kategorija novih zemljiških lastnikov je vse- stransko koristna. Do izra- za prihaja človekova ustvar- jalnost, podčrtan je zdrav- stveni vidik, spoštovanje fi- zičnega dela, vidik družab- nosti, pa ne nazadnje tudi obriimbni vidik. Mai-sLkateri od teh hramčkov bi v ča- su vojne lahko dobro služU kaki dmžini iz mesta za za- točišče. Zemlja, ki so jo no- vi lastniki kupili ni bila prvovrstna in na mnogih parcelah bi se bohotilo trnje in srobot, namesto vinske trte. Vrednost kraja se je s temi novimi lastniki p>oveča- la, saj so ti tiredili vrsto cest, jih na novo zbuldoži- rali, npjpeljali elektriko, vo- do itd. Vse te dobrine pa hkrati koristijo tudi doma- čini. Malovredna zemlja je obdelana, novi lastniki bo- do, odnosno že plačujejo družbi ustrezne davščine in še bi lahko naštevali ... . ERNEST RECNIK SEriTJUR: ZA DAN JLA Občinska org;mizacija Zveze rezervnih vojaških starešin v Šentjtirju si je za proslavo dneva JLA za- stavila obširen program. 20. decembra bo brzopote- zni turnir za prehodni po- kal, za katerega se bo po- tegovalo 9 ekip. Pripravlja- jo tudi občinsko strelsko tekmovanje — tudi ta po- kal je prehoden. Na petih popolnih osnov- nih šolah v občini bodo tičenci zaključnih razredov pisali spise na temo Arma- da smo mi vsi. Najboljši spis bo tričlanska komisi- ja tudi nagradila. Slavnost- na akademija ob dnevu JLA pa bo 21. decembra zvečer v domu DPO, ko bodo prebrali najboljši spis, katerega bo izbrala komisija iz vrst RVS, so- delovala pa bosta tudi mo- ški pevski zbor skladatel- jev Ipavcev in fodkloma skupina. REČNIK Minulo soboto je bil praznik za Radeče, predvsem za mladi rod, ki je ta dan sveča- no odpiral vrata novemu šolskemu prizidku. Z enoletno prekinitvijo je gradnja trajala od leta 1974 in je veljala skoraj 15 milijo- nov dinarjev, kar je enkrat več kot je bilo po predračunu predvideno. Del tako visoke- ga povečanja predstavljajo podražitve, pre- cej pa tudi povečan program, kajti šola je grajena za potrebe celodnevnega bivanja otrok v šoli. Z novim prizidkom so prido- bili 2200 kvadratnih metrov površine, 10 novih učilnic, 7 kabinetov, novo kuhinjo in jedilnico ter 4 prostore za izvenšolsko de- javnost, .'^oli zdaj manjka samo še telovad- nica, računajo pa tudi na plavalni bazen. Ob otvoritvi je obranim učiteljem, šolar- jem in občiinom govoril tud! podpretlsednik IS Slovenije dr. Avguštin Lah, ki je med drugim i)oudaril pomen učno-vzgojnega de- la v naši družbi, podčrtal, da je treba šolo tesno povezati s proizvodnjo in družbeno nadgradnjo in da naj bo cUj integracij v šolstvu vsebinske, strokovno-pedagoške na- rave, ne pa iskanje zgolj finančno-materi- alnih prednosti. Na prireditvi je poleg šolskega pevskega zbora sodelovala tudi godba na pihala, trak med vrati novega prizidika pa je prerezal delavec iz cementarne Zidanj most Cvet« Hribar. 630 učencev radeške osemletke ima zdaj na razpolago 25 učilnic s kabineti, jedilnico kot večnamenski pros-tor, prostore za izven, šolsko dejavnost — skratka vse, kar potre- bujejo. V starem delu šolske stavbe bodo uredili glasbeno šolo. _________.................................J._,KiRASOVEC. IZ BISTRICE OB SOTU Da bi si cunbolj olajšal delo, se je znani obsoteljski sadjar Jože Hudina iz Bistrice ob Sot- li na svojih potovanjih nenehno učeče oziral okoli sebe in zbiral vse izkušn,}e, ki bi mu ute,£rnile koristiti doma. Plod takšnega učenja in opazovanja .je tudi tale odl>iralnik sadja, ki ga je Hudina še izboljšal in prilagodil domačim razmeram. Ni sicer inovacija, pa ven- darle dobro služI namenu. MST • REkLfsiS »SKRBI ME« Ni samo rekel. To je bi- la več kot beseda. Skoraj obsodba. V njej pa vpra- šanje. Bilo je na zadnji seji iz- vršnega sveta celjske ob- činske skupščine. Že pod točko ramo. Beseda je te- kla o plinifikaciji, bolje rečeno, o napeljavi plino- voda tn izkoriščanju plina, ki ga bomo dobili. Besedo je povzel pred- sednik izvršnega sveta, Ma- rjan Ašič: »Strah me je, resnično me skrbi, kako je z dejan- skim stanjem. V sredini prihodnjega leta bo plin tu. Tudi v Celju. Toda, če se vprašam, kftkšno je sta- nje, kako daleč smo, ka- ko je z odjemalci plina in kako z drugimi vprašanji, ne vem odgovora. Ne vem točnega odgovora. Cujem le različne govorice. Toda, nič takšnega, da bi lahko verjel, zaupal. .. Kdo bi nam lahko odgovoril na to vprašanje in povedal, kako je v resnici?« Besede, ki veliko povedo. Nazadnje so sklenili, naj stanje prouči svet za go- spodarstvo in poroča na eni prihodnjih sej! MB SOSTA^JJ: PEER m SLOVENSICI OKTET Pretekli teden je v domu kulture v Šoštanju nastopil z monodramo »Lovčeva smrt« član slovenskega na- rodnega gledališča iz Mari- bora, Volodja Peer. Čeprav so ljudje do zadnjega kotič- ka napolnili avlo, v kateri je bilo le nekaj stolov, se organizatorji niso odločili, da bj bil nastop v dvorani. Ta- ko je večina ljudi morala stati eno uro. Navzlic temu so pozorno sledili izvajalcu. Jutri pa bo v domu kul- ture nastopil s celo\'ečemim programom Slovenski oktet ia jLjuhilJane. VJKTOR KOJC Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razširitev namenov za posojila Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo, poleg za že znane namene: — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, po novem tudi za: — obnovo nasadov, — odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje, po veljavnih predpisih. Možnost delnega izplačila v gotovini Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično de- javnost dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini. Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, za storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu — posojilo jemalca na njegov tekoči račun, žiro račun ali hranilno knjižico. §t. 49—15. december 1977 NOV! TEDNIK — stran 17 CELJSKO OBMOČJE ŠTIRINAJSTA JAVNA PLASTIKA VASILIJA ČETKOVIČA-VASKA Zdi se, da gre za po- vsem novo iskanje kipar- ja Cetko^vdca, ko opazuje- mo njegovo najnovejšo plastiko, ki so jo pred kra- tkim odkrili v novem po- slovnem centru v Šempet- ru v Savinjski dolini. To- tako bo sklepal le p>ovršen opazovalec, ki pozna že ne- kaj drugih del omenjene- ga kiparja. V bistvu je za- dnja plastika le sestavni del kontinuiranega proce- sa vključevanja sodobne likovne govorice v obliki plastike v okolje, v ubra- no sredino, ki se širi za- radi stanovanjskih in go- spodarskih potreb (indus- trija). Najbolj se je ta ideja razširila v samih Zrečah, kjer se še razvija svojevr- stna forma viva in ni na- menjena samo kraju kot ,\ dopolnilni okrasek mno- j gim znakom osebnega pa ^ tudi družbenega standar- ; da, ampak ima v svoji ^ sporočilnosti tisto značilno j noto, ki venomer ponavlja \ pomembnost aktiviranja ' človekovega diiha in so- , ustvarjalnosti v svoje oko- i Ije in razmišljanje o njem. j Tako so nastale vse jav- ne plastike kiparja Cetko- : Viča. Ta, v Šempetru je štirinajsta! To ni majhno , število, že zaradi tega ne, •; ker vemo, da gre tudi po ; formatu za večje stvaritve, ; ki so vezane na zapletene \ tehnološke procese in več- j jo porabo materiala. Ta je še posebno zanimiv, če ga i opazujemo pri Vaskovih i plastikah. V Zrečah se je ■ poprijel jekla in betona, v j Slovenskih Konjicah je to ; kombiniral celo z lesom. Iz zreških odkovkov je na- stal cel ciklus manjših pla- stik z imenom Ominozen. Tudi v Celju najdemo kombinacijo jekla, betona in brona (Javna skladišča, Kovinotelma in Otok). V Žalcu nadaljuje z odkov- ki in končno postavi pred Hmezadovo blagovnico pla- stike iz Minervinih cevi. Pravkar sodeluje s podob- no plastiko na predstavit- vi sodobne jugoslovanske plastike v Budimpešti m Bukarešti. V Šempetru pa se je pojavila nova kom- binacija. Profilirano jeklo. Nedvomno za kiparja iz- redno zanimiv obdeloval- ni element. Toda značil- nost Cetkovičevega »mate- rialnega komponiranja« pri izdelavi plastike, je ravno v čimmanjšem Spre- minjanju prvotne oblike osnovnega elementa, am- pak mu predhodna teme- ljita študija omogoča čim- bolj smiselno sprotno vključevanje neposredne oblike elementa v celotno zgradbo idejne in oblikov- ne zasnove skulpture. Odtod tudi tista uvodna misel, da predstavlja pla- stika v Šempetru le sestav- ni del celotnega opusa, ki nastaja na celjskem ob- močju. Kaj torej združu- je omenjena dela? Prav gotovo specifična težnja po univerzalni votivnosti. Po smiselnem vključeva- nju v okolje. V posveče- nost torej, v namembnost ožjega okolja, po sporočil- nosti pa v univerzalnost. Kajti opozorilo na estet- sko prvino, opozorilo aa nevarnost vmičenja okolja, opozorilo na prebujenje naše notranjosti, opMDzori- lo na človeško eksistenci- abiost je enako pomem- bno za nas kot za Avstral- ce. Komuniciranje je po- stalo v svetu sodobne li- kovne sporočilnosti, ena od glavnih prvin, ki omo- gočajo premagovanje veli- kih razdalj. Ce so proble- mi okoli nas, ki jih umet- nost tako aH drugače obra- vnava in opo2Jarja nase ob- čečloveški, da govore o nas, naših stiskah, naših sovraštvih, naših ljubez- nih, našem početju vsak- danjega delovnika, poiem so ti problemi last vseh, potem je ta sporočilnost namenjena vsem. Saj tako Jo v bistvu tudi »prepros- ti« in neobremenjeni ljud- je vedno razumejo in so jo tudi vedno tako razu- meli. Posebna sreča je tudi v tem, da je kipar Vaško od vsega začetka, ko je pri- šel v Celje, ponazarjal ne mirni duh iskalca. Nikoli se ni zadovoljil z eno for- mo, z enim materialom, z enim rezom v prostor. Oblikovanje notranjega prostora, oziroma odnos >v v njem so osnovna gibala njegovega dela. Prvi ele- ment v tem razmišljanju pa je brez dvoma človek, saj iz njega problem izha- ja in njemu je rešitev tudi namenjena, ali ga vsaj opozarja, da jo mo- ra najti sam. Neverjetno pomembno nalogo lahko pri tem opravi ravno li- kovna umetnost, ki se da- nes vedno bolj smelo, pa tudi smiselno vključuje v svoje okolje in vpliva nanj. Na nekaterih mestih so že dosegli, da arhitekti in drugi načrtovalci dolo- čenih urbanih sredin že takoj na začetku gradnje določijo mesto in vlogo so- dobnim likovnim opre- mam, ki ne smejo biti do- aatki končni opremi grad- benega sklopa, ampak se- stavni del okolja, v kate- rem bodo ljudje živeli in delali. Takšen je bil primer v Šempetru. Sodobna kipar- ska rešitev naj izpopolnju- je arhitektonsko funkcio- nalno podobo novo nasta- lega kompleksa trgovine, banke in gostinskega obje- kta. Idejno izhodišče je v komunikativnosti. Likovni elementi ponazarjajo stru- kturo, vlaganje, satnico, varčevanje in gradnjo. Sre- dinski del ponazarja v kroglastem elementu se- me, plod, sad, rezultat de- la človeških rok. Celotna zaključenost daje vtis kon- struktivistične zgradbe, kar se estetsko dopolnjuje s celotnim arhitektonskim sklopom zgrajenih objek- tov. Material je profilira- na kovina šentjurskega Alposa, ki po svoji obliki, strukturi in barvi ter žlah- tnosti odgovarja sodobnim izborom materialov ne sa- mo v kiparstvu, ampak tu- di v gradbeništvu. Prav je, da je zapisano tudi to, da je bila plasti- ka gotova v desetih dneh, še nekaj manj. Kipar jo je varil v Alposovi proiz- vodni hali v treh izmenah hkrati, tako da tudi naj- starejši delavci tega zna- nega kolektiva niso pom- nili, da bi kdaj kdo pri njih tako dobesedno ga- ral. Tako čisto prozaični tntermezzo je vstavljen na- merno. Zaradi tega, da ne ostane skrito, kaj lahko naredi izredna volja, jasna vizija in izkušnje, ki jih prinaša povezano delo, ne- hena študija svojega pokli- ca. Kajti iz istega hotenja raste tudi atelje in gale- rija na Prekorju, ki je bi- la (pa najbrž bo še nekaj časa) predmet različnih razprav iz bojazni in v skrbi za družbeno dobro. Toda ustvarjalčeve ro- ke in misel nikoli ne mi- rujejo. Tako je tudi sedaj. In štirinajsti plastiki bo sledila petnajsta in mnoge druge. DRAGO MEDVED Detajl plastike v šempcilru. , Foto: D. M. ZRVS CELJE OB PROSLAVAH TUDI DELOVNA IN ŠPORTNA SREČANJA Letošnje praznovanje JLA in vseh oboroženih sil pote- ka v znamenju pomembnih jubilejev KPJ — ZKJ in to- variša Tita. Dan JLA je pre- rasel v vsejugoslovanski praz- nik, v katerem aktivno sode- lujejo vsd občani. Posebno vlogo imajo v vsebinskih pri- pravah rezervni vojaški sta- rešine, da z drugimi družbe- nopolitičnimi organizacijami in občani pripravijo večji del programa praznovanj JLA. Letos se zavzeto prpravlja- jo vse organizacije ZRVS v celjski občini. Posebnost le- tošnjega praznovanja bodo proslave v krajevnih skupno- stih za vse občane in šole, osrednji govorniki na teh pro- slavah pa bodo predsedniki krajevnih organizacij ZRVS. Ob tem bodo tudi druge ma- nifestacije na terenu, kjer se bodo odvijala športna tekmo- vanja, predavanja, predvaja- nje filmov, razstave slik m podobno. Posebnost bodo v letošnjem letu tudi prosiave v šolah, kjer bodo organizira. U posebne učne ure, preda- vanja in razgovore s pripad- niki JLA in šolsko mladino, razna športna tekmovanja, oglede vojaške tehnike in po dobno. Proslave v delovnih orga. nizacijah so tudi novost. Po- dobne naj bi bile tistim v kraje\m.ih skupnostih. Poseb- na Dozomost bo veljflla šport, nim srečanjem v streljanju, kegljanju in šahu. Tudi letos si bodo lahko vsi občani ogle dali tako imenovani tehnični zbor. Komanda gamizije bo v eni od vojašnic organizirala razstavo vojaške tehnike, uč- nih pripomočkov in kabine- tov. Tudi Muzej revolucije v (3elju bo pripravil posebno prireditev in še bolj odprl vrata za ogled svojih prosto- rov, oziroma dragocenih eks- ponatov, ki pričajo o dogod- kih v času naše revolucije. V času praznovanj JLA se bodo zbrali rezervni vojaški starešine na zboru, kjer bodo prebrani odloki o napredo- vanjih in pohvalah. Zanje bo pripravil sprejem tudi pred- sednik občinske skupščine in komandant gamizije. Na pred- večer praznika, 21. decembra, bo v hali Golovec osrednja proslava ob dnevu JLA s kul- turnim sporedom, bo pa tudi to priložnost za tovariško sre- čanje. Kot je razvidno iz progra- ma, je v letošnjem jubilejnem letu zelo bogat program pra- znovanja našega skupnega praznika, dneva JLA. ZRVS celjske občine ima pri orga- nizaciji in izvedbi tega pro- grama številne pomembne na- loge, kar opozarja na neneh- no družbenopolitično aktiv- nost rezervnih vojaških sta- rešin v celjski občini. DRAGO MEDVED Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu temeljne organizacije GOSTINSTVA IN TURIZMA V CELJU je v skladu s kadrovskimi potrebami ter na osnovi plana kadrov za poslovno leto 1977 ugotovila, da je potrebno zaradi zagotovitve tekočega delovnega procesa v kuhinji hotela MERX zaposUti dodatne delovne moči, zato se je odločila za objavo del in nalog za dela v kuhinji, in sicer 2 KV KUHARJEV 1 POMIVALKA POSODE Zahtevani pogoji — pod L: — K V kuhar z najmanj dveletnimi delovnimi iz- kušnjami v gostinskem obratu ali obratu družbene prehrane — pripravljenost opravljati dela in naloge v izme- ničnem delu pod 2.: nekvalificiran delavec z vsaj nekaj mesečno prakso pri deUh v oostinskem obratu Za objavljena dela in naloge je kot poseben pogoj sklenitve delovnega razmerja predvideno enomeseč- no poskusno delo. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Ustrezne pismene ponudbe sprejema splošni sektor delovne organizacije Merx, Kocenova 2 a, Celje, v času 15 dni po opravljeni objavi oz. neposredno HOTEL MERX v Celju. Celje, 9. decembra 1977. Razpisna komisija KS KOZJE razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Za to delovno mesto se zahteva srednja šolska izo- brazba, poznavanje delovnih nalog KS, gospodar- sko in družbeno razgledanost, 4 leta delovnih izku- šenj pri komunalnih delih in politična aktivnost. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi doka- zili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Osebni dohodek po sporazumu. SLOVENiJALES — Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje n. sol. o., Mariborska 116 — Celje Delovna skupnost skujMith služb objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. BLAGAJNIK 2. SALDAKONTIST KUPCEV 3. TAJNICA generalnega direktorja 4. ADMINISTRATOR Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za zased- bo objavljenih delovnih mest izpolnjevati še nas- lednje posebne pogoje: pod 1. in 2.: — ekonomska srednja šola — 1 leto delovnih Izkušenj na podobnih delovnih mestih — poskusno delo v trajanju 90 dni. pod 3.: — upravno administrativna srednja šola — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — poskusno delo v trajanju 90 dni. pod 4.: — administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — poskusno delo v trajanju 90 dni. Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev, ki so določeni s to objavo, vložijo v 10 dneh po objavi v kadrovsko-splošnem sektorju delovne orgamza- cije. V VSAK DOM NOVI TEDNIK IS.stra.. — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 1977 OBMOČJE VELIKI OBETI CIVILNI VOJNI INVALIDI O DELU Medobčinsko dništvo civil- nih invalidov Celje je v po čast/itev letošnjih jubilejev pripravilo tovariško srečanje svojih članov, vseh žrtev fa- šističnega nasilja, civilnih žr- tev vojne in žrtev vojnega materiala. Ob tej priložnosti so si ogledaU Muzej revolucije v Celju, zanimiv pa je bU tu- di obisk Poicrajuaskega mu- zeja. Zatem in po podelitvi fmančne pomoči nekaterim socialno najbolj ogroženim članom, je bil razgovor o problematiki in nadaljnjem zbolj.šanju varstva civihiih invalidov vojne. Ugotovili so, da so civilni invalidi vojne potrebni zbolj- šanja varstva. Značilno je tu- di lo, da število civilnili in- validov vojne ne narašča, marveč se s staranjem stalno zmanjšuje. Zato so tudi za- hteve po zboljšanju sttmja toliko bolj upravičene. V tej zvezi so tudi sprejeli vsebino pisma, ki so ga po- slali pristojnim organom, ki rešujejo njihovo problemati- ko. V njem so zapisali, da so se seznanili z vsebino pre- dloga zakona o novem ustrez- nejšem varstvu civilnih inva- lidov vojne v Sloveniji. Ko so pozdravili skorajšnjo ve- ljavo tega zakona, so pouda- rili nezadovoljstvo zaradi za- poznelega reševanja njihovih življenjskih problemov. Zato prihajajo do izraza vse socialne težave, ki jih je povzročila takšna invalid- nost. Tako .so tudi invalidi, ki niso mogli pridobiti ni- kakršnih pravic na račim mi- nulega dela, drugi pa so bili zaradi invalidnosti predčasno upokojeni. Tako mnogi ko- maj izpolnjujejo pogoje za minimalne pokojnine. Tisti pa, ki so v rednem delovnem razmerju, prejemajo zaradi invalidnosti manjše osebne prejemke. Pereč pa je tudi problem invalidov-kmetov. Ob koncu pisma menijo, da je po skoraj treh letih dolgih razpravah napočil čas takoj- šnje rešitve njihovih težav, pač v smislu novega zakona. Naj ne izostane še poda- tek, da se je tega srečanja udeležilo več kot sto civil- nih vojnih invalidov iz vseh občin celjskega območja. JANKO CENCELJ POLZELA: NOVE CENE Redna oskrba v domu upo- kojencev na Polzeli, ki vklju- čuje bivanje, prehrano ter osnovno nego je veljala do- slej 62 dinarjev. Že v krat- kem bo cena višja za tri di- narje. Redna preskrba, ki vključuje bivanje v enopos- teljni sobi bo odslej veljala 105 dinarjev, v dvoposteljni sobi pa 97 dinarjev. Za os- krbovance, ki potrebujejo stalni nadssor in varstvo pri opravljanju osnovnih življe- njskih fimkcij bo treba do- datno odšteti 43 dinarjev (prej 30), za tiste, ki potrebu- jejo le delno pomoč, pa bo ta usluga zna»šala 27 dinarjev. J. V. VELIKANI V LIK SAVINJA v novi oziroma obnovljeni in modernizirani furnirnici Lesno industrijskega kombinata Sa- vinja v Celju bodo na leto potrebovali okoli 18.000 kubičnih metrov hlodovine, od tega okoli 86 odstotkov tropske. Zato ni naključje, da že na sedanjem skladišču vzbuja.)o pozor- nost hlodi, ki so jih pripeljali iz centralne Afrike. Tudi tile, ki smo ih posneli na filmski trak, čeprav je treba zapisati, da so tu ležali še večji. Toda, tudi takle, ki nieriv o bsegu kar sedem metrov, vzbuja izredno spoštovanje ... Foto: MBj NOVOLETNA JELKA Pri društvu pri,iateljev mla- dine v Sentjuiju se že pri- pravljajo na praznovanje no- voletne Jellte. l'o dogovoru z delovnimi organizacijami bo- do lete prispevale po 30 di- narjev /.a vsakega zapo.slene- Sa, ne i^lcde na to. ali je sedež delovne organizacije v občini aH izven nje. Od več kot 5000 zaposlenih bodo tako zbrali okoli 150.000 dinarjev, ln bo tako vretlnost darilnega paketa 50 dinar,iev, .saj je v občini okoli 2.800 predšolskih in šolskih otrok, ki bode obdarjeni. E. R. CELJANI VOOlJO V KEGLJANJU Tudi v V. kolu prvenstva KPC so v Preboldu celjski ke- gljači dosegli zmago. Tesno za petami je bU tokrat Ingrad. Reztiltati: 1. Celje 5.070 (Tomašič 877), 2. Ingrad 5057 (Oreš- nik 874), 3. Hmezad 4995 (Cshovm 864), 4. Partizan-Kovinar Store 4937 (Gračnar 862), 5. Partizan Šoštanj 4925 (Rajšter 833), 6. Konus (SI. Konjice) 4859 (Rauter 850) in 7. Aero 4844 (Lubej 855). Vrstni red pred zadnjim kolom — 1. Celje 25.152, 2. Ingrad 24.660, 3. Hmezad 24.602, 4. Aero Celje 24.353, 5. Partizan-Kovinar štore 24.329, 6. Partizan Šoštanj 24.314 in 7. Konus (SI. Konjice) 22.348 podrtih kegljev. Med posamezniki so po V. kolu najlx>ljši — Tomašič (Ce) 4302, Vanovšek (Ce) 4254 in Čmjevič (Partizan Šoštanj) 4213 ke- gljev. K. JUG ZABUKOVICA: KONEC TEKMOVANJ Končala so se orientacij- ska tekmovanja planinskih društev žalske občine. Zad- nje, peto tekmovanje po vr- sti, so pripravili prizadevni člani Planinskega dništva iz Zabukovice. Čeprav so na tekmovanje povabili tudi čla- ne Zveze rezervnih vojaških starešin. Partizana ter delav- ce vsnovnih sindikalnih orga- oe osnovnih sindikalnih orga- nizacij iz Minerve in Sigme, nihče od njih. Največ je na- stopilo tudi tokrat pionirjev. Kar 16 ekip! Kot vedno do- slej so tudi tokrat bili števil- čno najmočnejši pionirji pla- ninci iz Prebolda, ki so osvo- jili tudi prvo mesto. Izred- no številčni so bil še Polže- lani, ki se tekmovanj prav ta- ko redno udeležujejo. Za ve- čino dmgih pa je značilno, da tekmujejo le kadar tek- movanje pripravi domače pla ninsko društvo. Najbolj tipič- ni primer so Vranšani. V vseh dosedanjih tekmo- vanjih so bil najbolj uspeš- ni pionirji iz Prebolda. Med mladinci, kjer je zastopanost izredno slaba, so dosegli naj- več uspehov člani planinske- ga društva iz Zabukovice. V konkurenci članov je zasto- panost solidna. Kar štiri so bile ekipe, ki so sodelovale prav na vseh tekmovanjih (Črni galeb, PD Prebold in PD Zabukovica). Ttidi tu so bili planinci iz Prebolda naj- bolj uspešni. Brez dvoma so tekmovanja dosegla svoj cilj. Ne le, da se sodelujoči urijo v orientaciji, z različnimi tes- ti se seznanjajo z zgodovino NOB ter izpopolnjujejo znanje v prvi pomoči. Seveda pa bo treba doseči večjo množič- nost. FRANCI JEŽOVNIK St. 49 — 15. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 DELO MLADIH V HIVIEZADU Programske konference osnovne organizacije Zve- ze socialistične mladi- ne v Hmezadu, ki je bila minvilo soboti) v samopostrežni restavraciji v Gaberju, so te udeležili mladi iz vseh Hmezado- vih to7dov. Ti so kritično ocenili dosedanje delo ter si začrtali naloge do mese- ca junija prihodnje leto. Med katerimi velja še po- sebej omeniti priprave na deseti kongres ZSMS, ak- tivno vključevanje v tek- movanje za najbolj.šega inovatorja in samouprav- Ijalca ter seveda sodelova- nje Hmezadovih osnovnih organizacij ZSMS z občin- sko mladinsko konferen- co v Žalcu. Po seji, ki so .se je ude- ležili tudi predstaraiki ob- činskih mladinskih konfe- renc iz Celja in Žalca, so pripravili še kulturni pro- gram, kjer so sodelovali mladinci Hmecada, v za- bavnem delu Pa ansambel SIcvvenija. škoda le, da se programske konference ni udeležilo več starejših vod- stvenih delavce^^ No, pa kaj bi to, to je stvar mla- dih, so si verjetno misli- li... J. V. NA HOMU PODELJENA ODLIČJA — OD SOLČAVE DO SOTLE Preteklo soboto (10. 12.) po- poldne je prijazne gostinske sobe v novi depandansi bukoviške planinske postojan- ke' na Homu, napolnila kar številna družba planinskih de- lavcev in organizatorjev od Solčave do Sotle. Zbrali so se na vabilo meddruštvene- ga odbora Savinjskih planin- skih društev, da s svečano sejo zaključijo planinsko le- to, ki so ga tudi planinci pra- znovali kot leto Titovih in partijskih jubilejev. Iz poročila predsednika MO Savinjskih planinskih druš- tev Adija Vidmajerja povzet mamo, da združujejo Savinj-^ ska planinska društva 25 dru- štev osmih občin oziroma preko .5500 članov, 2500 mla- dincev in preko 4000 pionirjev ter da je njihova aktivnost predstavljala vse od organiza- cije izletov v domače in tuje gore do komemorativnih po- hodov po poteh NOB, od vzdi-ževanja planinskih po- tov do gradenj planinskih do- mov, ne nazadnje vzgojo mla^ dih planincev in vodnikov. Obseg aktivnosti Savinjskih PD dokazuje ugled, ki ga ona in njihova meddništvena povezava uživajo pri družbe- nopolitičnih organizacijah, v iciesnokulturni skupnosti, ne nazadnje pri Planinski zvezi ^ilovenije, ki je m. dr. tudi letos pritegnila meddruštve- nemu odboru Savinjskih pla- ainsKih društev, aa se dan planincev prihodnjega leta proslavi na njegovem terenu in sicer pod Raduho, pri ob- novljeni koči na Loki . .. Med številnimi udeleženci je predsednik Adi Vidmajer mogel pozdraviti tudi pred- sednika žalske občinske sku- pščine Vlada Goriška in pred- sednika njenega izvršnega sveta Jožeta Jana. Ko jima je v zahvalo za razumevanje in pomoč izročil priložnostna darila ter prvi odličji »Prija- telj planin«, se je Vlado Go- rišek zahvalil za izkazano pri- znanje, videč v planinstvu predvsem varuha naše nara- ve,- vzgojitelja humanosti in požrtvovalnosti ter priprav- ljenosti, ki jo narekujejo na- čela splošne ljudske obram- be, za kar zasluži planinstvo še naprej vso družbeno pod- poro. Za krajšim m prisrčnim kulturnim programom, ki so ga izvedli miadi planinci .spod Homa, je Vidmar razde- lil okoli 90 zlatih odličij »Pri- jatelj planin« še drugim naj- vidnejšim planinskim delav- cem Savinjskih planinskih društev in Pkuiinske zveze Slovenije. To so prva in edi- nstvena odličja, ki jih je uvedel prav meddruštveni od- bor Savinjskih planinskih društev kot priznanje in vzpodbudo za nadaljnjo ak- tivnost v razvoju našega pla- ninstva. Prijateljski zbor savinjskih planincev na pobeljenem Ho- mu je zaokrožil eden najvid- nejših planinskih delavcev inž. Božo Jordan s predava- njem o izrabi prostega časa s hojo v naravi kot o življe- njski nuji sodobnega delov- nega človeka; občutljive re- snice — osebno počutje, zmo- gljivost, vzdržljivost, želja po odkrivanju neznanega in do- živetje — zaradi katerih se velja vedno znova cKiločati za hojo v gore. G. GROBELNIK ŽALSKA KLUBSKA DEJAVNOST ZA VZOR SLOVENIJI ŽE NEKAJ LET NAJBOLJŠI V REPUBLIKI V okviru žalske občinske konference Zveze socialistične mladine deluje tudi komisija za klubsko dejavnost, ki je brez dvoma ena najbolj aktiv- nih. To se vsako leto pokaže tudi ob zaključku republiške- ga tekmovanja Naš klub, ki ga prirejata Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter re- puoiišKa konierenca Zveze socialistične niiadme. Se po- sebej lepe rezultate so mla- di dosegi! letos. Osnovna or- ganizacija Zveze socialistične mladine iz Vrbja je tokrat že drugič zapovrstjo osvojila pr- vo mesto v republiki, pre- boldska osnovna organizaci- ja drugo mesto, mladi iz Go- milskega pa v skupini C od- lično tretje mesto, kar je vsekakor' lep uspeh. Zadnja leta se med deset najboljših v Sloveniji redno uvrsti vsaj pet osnovnih mladinskih or- ganizacij iz žalske občine. To pa je že uspeh vreden zavi- danja. Seveda pa v sami žal- ski občini na področju klub- ske dejavnosti še vedno ni vse tako kot bi želeli. Vrsta je osnovnih organizacij, ki bi se laliko prijavile na Naš klub, pa se, žal ne. Zanimivo je, da je med njimi tudi ne- kaj takih, ki bi se lahko f>o- tegovale za najvišja mesta v Sloveniji. Komisija za klubsko dejavnost pri OK ZSMS v Žalcu, ki jo vodi prizadevni Janez Uplaznik je letos obi- skala vrsto osnovnih organi- zacij v vsej občini, ter se z njimi pomenila o delu in težavah. Rezultati so se kma- lu pokazali, seveda pa bo po- trebno še precej dela. Dokaz, da je klubska de- javnost v žalski občini zares izredno dobra je tudi ta, da so letošnjo zaključno prire- ditev zaupali mladim iz Vr- bja. Zanimiva je še ena ugo- tovitev, na katero so opo- zorili na programski konfe- renci občinske konference Zveze socialistične mladine Zalec. Ta namreč, da lahko mladi dosegajo lepe rezulta- te navzlic temu, da nimajo lastnOi prostorov. Precej je v žalski občini še takšnih pri- merov. Kdo je kriv za to je seveda težko reči. V marsi- kateri krajevni skupnosti sploh ne vedo, da dosegajo njihovi mladinci najbolj za- vidljiva mesta v Sloveniji. Se- veda ne gre kriviti za to le krajevne skupnosti ter druž- benopolitične organizacije, pač pa tudi mlade, ki so pre- malo odločni v svojih zahte- vah. Sicer pa se je odnos predstavnikov krajevnih sku- pnosti ter družbenopolitičnih organizacij do deia ter te- žav mladih pokazal tudi na nedavno minulih program- skih konferencah osnovnih mladinskih organizacij, ki se jih ni skoraj nihče udeležil. Razen mladih seveda. Mladi v žalski občini pri- čakujejo še večjo pomoč s strani občinske Zveze kultur- nih organizacij ter občinske kulturne skupnosti. Res je, da so jim doslej pomagali, glede na uspehe, kakršne do- segajo pa bi jim lahko še več. Tako bi bilo tudi prav! JANEZ VEDENIK LAŠKO: AKADEMIJA v otvoritvenem govoru prjt- znične akademije je pred- sednik TVD Partizan Laško Maks Košir poudaril pomen letošnjega jubilejnega leta za vse narode naše domovine ter nakazal p>ot in pomen te- lesne vzgoje v naši samoup- ravni socialistični družbi. Te- lesna vzgoja naj doseže čim večjo množičnost. Da bo to doseženo sta potrebna poveza- nost in sodelovanje vseh de- javnikov, ki jim je poverje- na skrb za zdravo rast na- šega delovnega ljudstva pred- vsem pa vzgojnih in učnih ustanov v Krajevni skupnos- ti Laško od otroškega vrtca do šolskega športnega druš- tva. Tako bodo najbolj smo- trno porabljena določena sredstva, ki jih v ta namen daje družba. Zahvalil se je vzgojiteljem in vaditeljem za njihm' trud in požrtvovalnost ter vestno delo, katerega le del lx) prikaz v nastopu. BORIS ŠINICiOJ TELEFON V ZE3NIK IN MOCILNO Občani iiaseMj Aiočiliio in Zebnik so se v okviru pododbora krajevnega od- bora SZDL dogovorili, da ta oddaljena kraja izven c-^ntra Radeč povežejo s svetom po telefonski vezi. Gradbeni odbor se je skup- no s krajevno skupnostjo Radeče povezal s podjet- jem PTI^ Trbovlje in tako je stekla akcija. Občani so se obvezali, da bodo sami opravili vsa dela, dali pa so tudi dvainosemdeset drogov. Skupna vrednost vseh del in materiala, ki so ga prispevali občani znaša osemnajst milijonov starih dinarjev. Za kabel je prispevala krajevna skupnost Radeče iz združe- nih sredstev za financira- nje komunalnih objektov. Tako sta oba kraja dobila kabelski telefonski priklju- ček za priključitev desetih telefonov. Pri tej investici- ji je finančno sodelovala tudi Lovska družina Rade- če, ki ima svoj lovski dom in olimpijsko strelišče na glinaste golobe na tem po- dročju. Posebno je bil te- lefon potreben temu do- mu, ker je le-1 a redno os- krbovan kot gostinski ob- rat. KARMEN STRNAD DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC Ulica Savinjske čete 7 vpisuje v TEČAJE — za tuje jezike (nemščina, angleščina — začetni, nadaljevalni) — za kurjače centralnih kurjav (nizki in visoki tlak) — za kuhanje (začetni, nadaljevalni) — za šivanje (začetni, nadaljevalni) — za strojepisje (začetni, nadaljevalni) — za sprejemni izpit na VIŠJO UPRAVNO .ŠOLO Ljubljana — oddelek za odrasle v Žalcu Tečaji se bodo pričeli v januarju 1978, zato pohitite s prijavami — lahko tudi po telefonu na številko 710-616. V novo leto z več znanja! j DO »TKANINA« CELJE TOZD — MALOPRODAJA Odbor za delovna razmei-ja objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas REFERENT finančnega poslovanja POGOJI: SS— ekonomske smeri ali VK — iX)slovodja Posebni pogoj: 3-mesečno poskusno delo Vloge sprejema splošni sektor »TKANINE« Cer)e, Prešernova 10/IV., v roku 15 dni po objavi. Kandi- dati bodo pismeno obveščeni o izbiri v roku 30 dni po zaključnem objavnem roku. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 15. december 1977 PRAZNOVALI SK!0 Tudi letos smo na osnovni šoli Le- sdčno lepo počastili dan republike. Ob tej priložnosti nam je celjska podruž- nica Ljubljanske banke podarila opre- mo za pionirsko hranilnico, piomrjd pa so pnpravili kulturni program, v ivate- rem so orisali zgodovinski razvoj naše republike. Za konec smo si og.edali še mladinski film »Kekčeve ukane«. ROMANCA CEPIN BRZOJAVKA 9. decembra smo imeli člani zgodo- vinskega krožka na osnovni šoli v Bi- strici ob Sotli tekmovanje na temo Ti- to—revolucija—mir. Tekmovjmje je bi- lo skupinsko, in sicer nas je tekmova- lo pet učenk 8. razreda. Ko smo videle vprašanja in opazile, da niso preveč težka, se nam je »odvalil težak kamen od srca«. Odgovore je v imenu ekipe zapisoval vodja. Na vsa vprašanja smo odgovorile in se tako uvrstile v na- daljnje tekmovanje. Štefka Osojnik in Meta Pratengrazer, 8. r. OS Bistrica ob SotM TONE PARTLJIČ NA OBISKU Prejšnji teden je na povabilo kul- turnega društva dijakov celjske gimna- zije obiskal šolo Tone Partljič. V spro- ščenem, zanimivem razgovoru jim je govoril o svojem delu. Glavna tema pomenka pa je bil njegov »Oskubljeni jastreb«, ki je tudi na repertoarju celj- skega gledahšča. O celjski uprizoritvi tega dela je spregovoril tudi režiser Franci Križaj. NADA KUMER KANDIDATURA ZA .OBČINSKI PRAZNIK V Marijagradcu pri Laškem so za- čeli razmišljati o tem, da bi se pote- govali za organizacijo občinskega praz- nika v letu 1978. Na to misel so druž- beni delavci v tej krajevni skupnosti prišli zato, ker letošnjega asfalta v dol- žini dveh kilometrov in čez, niso pro- slavili na primeren način, poleg tega pa bi radi do občinskega praznika do- končali Dem krajevne skupnosti, pa bi bil praznik spodbuda, da bi do takrat res dokončali to prepotrebno stavbo. Kar zadeva praznično vzdušje, krajane v KS Marijagradec ne skrbi, saj so tudi letošnji partizanski miting zelo uspešiK) organizirali — tako kot za p>artizanske dni — kar pod kozolcem. DVE IZ SlARTNEGA OB PAKI RAZSVETLJAVA V VASI — Na več krajih, kjer je bilo p>otrebno, so posta- vili drogove in nanje namestili žarnice za javno razsvetljavo. Priznati je tre- ba, da je zdaj vas zadostno razsvet- ljena. CESTA PA TAKA — Cesta, ki pelje od pošte do železniške postaje, je po- trebna nujnega popravila. Ob deževnem vremenu se pri odcepu nabere toliko vode, da ljudje ne morejo preko ce- ste. Avtomobili, posebno tovorni, pa škropijo to stoječo vodo daleč naokrog tako, da se morajo ljudje paziti, da ne dobijo nenadnih pljuskov po obleki. LASTNIKOM PSOV ČUVAJEV Naprošamo vse lastnike psov-čuva- jev v mestih in na podeželju, naj v zimskem času poskrbijo, da bodo imele živali najosnovnejše pogoje za življenje in sicer: 1. Toplo in suho zavetje pred vre- menskimi neprilikami (pasjo uto, Ustnjak ali podobno) 2. Najmanj enkrat na dan izdaten obrok tople hrane in čisto pitno vodo 3. Ce je pes čuvaj priklenjen, mo- ra biti veriga dolga najmanj 3 m. Terenski delavci društva bodo vso zimo na terenu iX)stopoma ugotav- ljali pomanjkljivosti pri oskrbi psov-čuvajev. Lastnike psov-čuvajev, ki se ne bodo ravnali po zgornjih navodilih, bo društvo obravnavalo kot primer mučenja živah, ki pa je prekršek zoper ZJRM (Ur. 1. SRS št. 16/1974, čl. 11, tč. 8.) Hkrati prosimo vse člane društva naj brez- vestne lastnike psov-čuvajev opo- zarjajo na omenjena navodila. — DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽI- VALI SR SLOVENIJE — 610O1 Lju- bljana, Trubarjeva 16. ALPINISTIČNI KOTIČEK PRI NAS PA NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV v soboto zvečer se je v domovino vrnUa letošnja zad- nja slovenska alpinistična odprava. Pod vodstvom ing. Danila Skerbineka se je 19 alpinistov, med njimi tudi (Celjana Oto Planko in Gustl Krašovec, mudila na go- ri Mt. Kenija v Vzhodni Afri- ki. Odprava je bila na poti 15 dni. Načrt ciljev odprave so morali spremeniti, saj zara- di zaprta meje med Kenijo in Tanzanijo nd bilo mogoče opraviti načrtovanih vzponov na Mawenzi in Kibo. Kljub težavnim vremenskim razme- ram — deževna doba je odlo- žila svoj odhod dlje kot na- vadno — so člani odprave opraviii več plezalnih vzpo- nov v Mt. Keniji, alpinista Jože Flašker (PD TAM Ma- ribor) in Matic Zanoškar (PD Slovenj Gradec) pa sta osvojila tudi vrh Mt. Keni- je (5185 m). Povratek odprave z gore je pospešila tudi višinska bolezen, ki se je pojavila pri večini članov na višini 4700 metrov in zlasti zaradi hu- dih obremenitev med pri- stopom. Opozorilo plaaiincem in alpinistom! Glede na to, da je na trdo snelžno podlago zapadel nov sneg, opozarjamo vse planin- ce in alpiniste na nevarnost pršnoh plaz»v, ki je pirisot- na na pobočjih nad dreves- no mejo. OIC Na sliki: vrh Mt. Kenije p-''"y ^zVtp^ p^y-;r| ^^^^^ - j^v ■'f?^--Sf ^^^^ "t^^si Ne samo redni pregledi boln-h otrok, ne samo po- svetovalnica za dojenčke in vsa zaščitna cepljenja, tudi sistematski pregledi triletnih otrok... to je delo, ki ga opravlja kolektiv Otroškega dispanzerja v Celju. Sitematski pregledi trilet- nih otrok so nova ddlovna obveznost, v njej pa se zrca- li večja skrb za zdravo rast otrok. Namen teh pregledov je, da v dispanzerju ugoti- vijo splošno zdravstveno sta- nje malčkov. Takrat, kadar jih starši pripeljejo na pre- gled bohie, ni časa, niti mož- nosti za druge temeljite j še preglede. Zato nove pobude, da zdravniki, predvsem spe- cialisti, ugotavljajo pri otro- ku tudi morebitne neopazne motn-e, ki lahko imajo v poznejših letih težje aU sploh nepopravljive posledi- ce. In tako ni naključje, da prav pri teh sistematskih pregledih, ki jih opravljajo zdravniki specialisti za otro- ške bolezni, zatem zobo- zdravnik in psiholog, često- krat ugotavljajo pri otrokih primere ploskih nog, razne motnje vida, govora, nepra- vilno rast aU poškodbe zo- bovja, razne navade in p>o- dobno, torej, vse to, kar se da odpraAdti ali vsaj omiliti. Raaumljivo je, da v prime- ru p>otrebe člani tega zdrav- niškega teama napotijo otro- ka še k drugim spdoialistom. Gre torej za izredno po- membno akcijo, ki je že dosQej 2a.jela otroke več let- nikov. Te dni bodo končani sistematski pregledi otrok, rojenih v 1974. letu. Prihod- nje leto pa bodo na vrsti otroci, ki so se rodili 1975. leta. Akcija, ki je že doslej ro- dila nešteto sadov, ki je že doslej v mnogih primerih odkrila motnje, navade in drugo, kar bi sicer nikoli ne ugotovih. Zato tudi veh- ka hvaležnost staršev To je delo, ki ga v Otro- škem dispancjerju v Celju opravljajo za otroke iz celj- ske občine. Vsako leto je teh triletnih drobižev okoli tisoč. Sistematski pregledi niso obvezni. Soaršd sicer pisme- no p>cka na jugosluvansko rukoineliio cvezo s strani nekalerih ro- lioiiietnili klubov, kJ jim ni hkpeio y športnem .srečanj« izboriti ugodnega rezultata, da si z oporeltanjem pravil- nosti regi.stracije igralca ,>lihe Bojoviča za ZRK Olje, pri- dobijo izgubljene točke. Dogodke »o podrobno obrav- navali sekretariat kluba, aktiv komunistov v klubu in aktiv komunistov v okviru Telesno- kuUurne skupnosti občine C«. Ije. O pojavih-je razpravlja- lo tudi predsedstvo SZDL ob- felne v okviru razprave o te- lesni kulturi v občini Olje. S tem ¥ zvezi posreduje klub javnosti na.sledn.ja stali.šCa: 1. Obsojamo način, s kate- rim sUu.šajo nekateri klubi preko tiska izvajati pritisk na jugoslovansko rokometno organizaci.jo in lzp»vdbijati pravilnost registracije igralca Mihe Bojoviča za ŽRK Celje. Neumestnost trditve utemelju- je»no zlasti z na.slednjim: — Miha Bojovič je član ZRK Olje od samega začetka njegovega rokometnega razvo- ja in se skozi klubsko ro- kometno šolo in nastopan,)e r.a pionirsko, mladinsko in člansko ekipo povzp<'l do dr- žavnega reprezentaiita. Ob svoji športni aktivnosti pa si .Je ob re*lnem .šolanju prido- bil poklic trgovskega delavca, oziroma z nadaljn.jim šola- n.Jem poklic komercialnega tehnika. Ves čas svo.le šport- ne aktivnosti je bil in .je še vzoren delavec na svojem de- lovnem mestu v Kovinotehni, oziroma v Klimi t Olju; — po končani sezoni 197fi/ TJ Miha Bojovič obvestil klub. da je pod določenim pritiskom svojih staršev, ka- teri so izražali željo, da bi naj eden od sinov prevzel stanovan.je v Beogradu, ki je bilo dodeljeno očetu po upo- kojitvi, katerega on sam ne bo v bližn.ii bodočnosti kori- stil, ker si gradi hišo v Cmi gori; — pod temi oko'nostnii in pritiski so se pričeli rai^tto- rori o možnosti nastopanja njegovega sina v eiiem izmed klubov v bližnji okolici Beo- trada in tudi izven tega ob- močja. Med ostalimi so tekli tudi razgovori ^ piedstavaiki 2KK Diuamu iz faučeva; — iia oknuvi teh razgovorov ko bili predstavniki HK Di- nauio brez vednosti ZRK O- Ije dvakrat v Olju z name- nom, da pregovorijo Miho Bojoviča za prestop v član- stvo njihovega kluba. l"onu- dene možnosli so mu prepre- čevale, da bi lahko še nada- lje vztrajal in odklanjal pri- tisk očela, da prestopi v član- stvo ZRK Dinanio iz Pan- čeva; — pod omenjenim pritiskom Je Miha Bojovič res podpisal prijavnico za članstvo ZRK dinanio, vendar prijavnici ni priložil dokumentov, ki so potrebni v smislu 14, člena registracijskega pravilnika za registracijo igralca, ki pre- liaja iz kluba v klub. Ti so: • zahteva kluba za regi- stracijo, • prijava igralca, o izpisnica iz čianstva klu- ba, ali kopija zahtevka, s ka- tero je zahteval izpisnico s predložitvijo dokazov, da je bila zahteva vročena, s pozi- tivno odločitvijo arbitražne komisije pri rokometni zvezi republike ali pokrajine, • tekmovalna knjižica, aH Izjava, zakaj knjižica ni pri- ložena, • bri.sovnica kt registra Ijjralcev pri Savinjski roko- metni zvezi. — Zaradi zgoraj navedenih ^•zrokov, ki izključujejo ob- veznost kluba v smislu 1-8. člena Registracijskega pravil- nika, da izda izpisnico, je bil po sklepu sekretariata kluba, dne 19. 7. 1977, Miha Bojovič pismeno opozorjen, da t zvezi z n.jegovim obve- stilom o pritisku 7.aradi se- litve v Beograd, izdajanje Iz- pisniee ne pride v pošlev, pismeno pa je bil obveščen, dne 10. 8. 1977. tudi ZRK Di- namo, da .se ne izdaja Izpis- nica. — Neizdaja Izpisnice s stra- ni klul>a nalaga igralcu ob- veznost, da v smislu 17. čle- na Regisiraci,jskega pravilnika zahteva Izpisnico preko repu- bliške rokometne zveze v ro- ku 8 dni po zavrnitvi prošnje za izdajo izpisnice. Miha Bo- jovič v tem roku ni zahteval Izpisnice preko RZS. ker je še vedno kolebal med svojo željo in prepričanjem, da oče ne bo vztrajal pri svoji xa- litcvi. Na ponovno interven- vijo je .Miha Bojovič .šele dne 18. 8. 1977, t« je mesec dni pu obvestilu, da se izpis- nica ne izdaja in tri dni po preteku za registracijo, naslo- vil na RAS prošnjo za posre- dovanje pri izpisnici. — ,Na osnovi o.sebnega laz. govora obeh pred.sednikov kluba je bilo dogovorjeni in s strani ZRK Dinamo tudi pismeno zagotovljeno, dne ih. 8. 1977. da klub ne bo oviral nadaljnjega nastopanja Mihe Bojoviča 7.a ZRK C^elje, če se bo igralec tako odločil. — Dne 12. 9. 1977 je RZ.S pismeno obvestila igralca Mi- ho Bojoviča, da zaradi pre- p<»zno vloženega zahtevka za posredovanje pri izdaji izpis- nice p'edlog zavrže. Z istim dnem je Milu» Bojovič tudi pismeno obvestil ZRK Dinamo Iz Pančeva, da ostaja v O- l.tu in zato prosi klub. da mu vrne dokumente, ki jih poseduje ZRK Dinamo (Pan- čevo). 2. Pri registraciji Mihe Bo- joviča se ni upošteval dogo- vor klubov o možnosti pre- hoda igralca iz kluba v klub na osnovi njegove končne odločitve, ki .je bila povezana s pravico igran.ja rokometa brez prekinitve. Nadalje .je regl^traci.jska komisi.ja pri ol>člnski rokometni zvezi Pan- čevo registrirala igralca po IS. členu Registracijskega pravil- nika, ki vel.fa za igralca, ki se prvič registrira za športno organizacijo in ne po 14. čle- nu, ki regulira prehod igralca Iz kluba v klub. oziroma ni zavrnila dokumentacije k/)t nepopolno in neurejeno, kot to določa 19. člen. Kot do- kumentacija se .je uporabl.ja- la tudi brlsovnica Iz registra igr:ilcev pri Savinjski roko- metni zvezi, ki .je bila zahte- vana po nepravilnem postop- ku, prav tako pa je bila iz. dana mimo določil, ki veljajo v .Sloveniji o izdajanju izpis- nice. kakor tudi brez obrav- nave zahtevka za brisovnico na registracijski komisiji. Po- leg vseh naštetih predhodnih nepravilnosti pa se ni upošte- val pismeni preklic prijavnice In zahtevek Mihe Bojoviča, da se mu vrne celotna doku- mentacija. Zaradi nepoznavanja ukre- |>ov. ki jih je pod vzel ZRK Dinamo mimo dogovora klu- bov ter v skladu t zgoraj na.steiimi utemeljitvami in v skladu % (i. členom .Statuta R.>J in 3. členom Registracij- skega pravilnika, da se po- sameznik prostovoljno odloča za članstvo v rokometni or- ganizaciji, zavračamo vsakršni poizkus oporekan.ia pravilno- sti registracije igralca Mihe Bojoviča za ZRK Cielje. 3. Rokometni zvezi Vojvo- dine in občinski rokometni zvezi Pančevo priporočamo, da v smislu določila 19. člena Registracijskega pravil- nika ustrezno ukrepa zaradi nepravilnosti postopka pristoj- nega registracijskega organa, ki je izvršil registracijo Mihe Bojoviča na osnovi nepopolne in neurejene dokumentaci.je. RZ.S predlagamo, da poostri način vodenja registra igral- cev pri regionalnih rokomet- nih z\ezah v Sloveniji in za- hteva doslednejše spoštovanje določil registracijskega po- stopka. V primeru Mihe Bo- joviča predlagamo Savinjski rokometni zvezi. da preveri delo registracijske komisije In zitradi nepravilnosti ustrez- no ukrepa. 4. Vsem pristojnim orga- nom, zlasti pa še predsedstvu RSJ predla.gamo, da zaradi prisotnega pojava, ki j)a ni osamljen, ponovno prouči do- ločila Registracijskega pravil- nika in skuša v izogib po- dobnim bodočim pojavom sporna določila izpopolniti. Prav tako smatramo, da manj- kajo potrebna določila o po- našanju igralca, ki je začel postopek za prehod iz ehega kluba v drug klub, pa mu pristojna republiška ali po- krajinska rokometna zveza za- radi neizpoln.jevanja pogojev ne iztia izpisnice. To je tem- bolj pomembno, če upošteva- mo, da je rokomet resnično amaterski Spori in da vsi ro- kometaši želijo biti aktivni fpr>rtniki. ne pa zaradi togo- sti predpisa izgubiti pravico do športne aktivnosti. V po- dobnih primerih predligamo, da se doda določilo, da je Igralcu dana možnost odločit- ve, ali bo nadaljeval svojo športno aktivnost v klubu za katerega posedu.ie vel,javn(> re- gistracijo, ali pa s-e sam od- loči, tla bo počival eno leto !n s tem pridobil pravico na- stopanja za novo sredino, kot to določa Registracijski pra- vilnik. BRASLOVCE: NOV ROD MLADIH SKAKALCEV Mladi skakalci iz BraslovČ se že nekaj ča.sa. pripravljajo aa novo skaJcalno sezono, ki se bo pričela takoj, ko bo podlo dovolj snega. Tudi letos je trener 18 mladih skakalcev iz tega kraja, nekdanji državni reprezentant, Marjan Mesec. O dosedanjih pripravah nam je povedal: »S pripravami na suhem smo pričeli že pred meseci. Na plastiki smo izvedli okoli 150 skokov, vendar je za dobro pripravo to bilo premalo. Sedaj je na Dobrovljah, kj'er imamo dve skakalni- ci, padlo okoli 20 cm snega, tako, da bomo pričeli s tre- '^ingi na snegu.« Minulo soboto se je zbralo na prvem Skupnem treningu na snegu 18 skakalcev in to mladih do ^5 let. Ce v naslednjih dneh ne bo prišlo do otoplitve, bo- v kratkem pripravili tudi prvo tekmo. Na sliki je skupina mladih skakalcev iz Braslovč (od W proti desni) Iztok Hanžič, Robi Trogar, Marko Kralj, Uratntk in Marjaž Kralj. Foto: T. Tavčar HOKEJ: NA PRAGU I. LIGE Čeravno je osmo kolo medrepublišlie hokejske li- ge precej razčistilo vrstni red na vrhu in imajo Ce- ljani kar štiri točke preokazal sicer boljšo igro, vendar je srečanje proti Bovcu izgubil le zaradi utm- jenosti 2:3. Dekleta Golovca so nudila vodečemu Merkurju iz Ljubljane močan odpor. V celjski ekipi nastopa sedaj mnogo mladih tekmovalk, lu so srečanje izgubile zaradi nekoliko ne- izkušene igre ob mreži. Rezultat 1:3 za Merkur. V celjski vrsti sta zadovoljili samo Ko- larjeva in štisovočeva. JK Odbojkarji Partizana Šempeter še naprej vodijo na lestivici republiške lige. Na sliki od leve proti desni: trener Božič, Bogdanovič, Škrabar, Storman, Kalčič, Bač, Pustoslemšek, Račnik, Matko, J. Božič, Jelen, Mlakar in Prislau. Foto: T. TAVCAK PO SIBIRIJI (1) SLADOLED V MOSKVI NAJBOLJ PRILJUBLJEN ŠAMPANJEC, KONJAK, VODKA Pot v Sibirijo smo prav- zaprav pričeli v Moskvi, kjer je tudi start za vsa kasnejša turistična potova- nja v različne predele Sov- jetske zveze. Ne bo torej odveč, če prvi zapis name- nim Moskvi v EK>letnih dneh. Seveda brez opisovanja mu- 2iejev, znamenitih predelov prestolnic ter njene zgodo- vine. O tem je bik) že tako ali tako dovolj povedano in napisano. Bolj me je zani- mal vsakdanji utrip sovjet- ske metropole, njeni turi- stom t>olj neznani predeli... Pot me je zanesla tudi na eno izmed številnih trž- nic v južnem delu Moskve. Tja sem seveda piispel s taksijem, ki je 2a naše poj- me izredno poceni, zgodi pa se, da je cena še manjša, če šoferju taksija ponudiš škatlico žvečilne gume. Trž- nica je na prvi pogled takš- na kot povsod na svetu. Iz- redno presenečen sem bil, ko sem videl jagode, kakrš- nih pri nas niti slučajno ni mogoče nikjer dobiti. Sicer pa je treba priznati, da je bila s sadjem izredno dobro založena. To je navsezadnje tudi dokaz, da Moskovčani sadje radi kupujejo, kljub temu. da so cene sorazmer- no visoke. V okviru tržnice je bila tudi mesnica, pred katero so ljudje stali disci- plini rano' v vrsti! Imel sem priložnost in videl meso. Svežega ni bilo na zalogi, namesto njega pa nekakšne suhe svinjske rebra, malce sumljive barve. Nisem pre- pričan, če bi se naše gospo- dinje, ki sicer tarnajo, kak- šne »odpadke« prodajajo v naših mesnicah, ob pogledu nanjo ne zgrozilo. Večerni sprehod po Mo- skvi. Za Slovenca dokaj ne- prijetna zadevščirva. O kakš- ni gostilni ni niti sledu. Končno smo odkrili nekaj restavracij, vstopiti pa nis- mo smeli, ker nismo pravo- časno rezervirali. O stanju ter popivanju pred šankom seveda ni niti govora. V sa- mem mestu je sicer vse pol- no avtomatov z gazirano vodo ter limonadami. V av- tomat vržeš pet kopejk tn dobiš kozarček osvežilne pi- jačs. Žejo smo si potem po- tešili zvečer v hotelu Beo- grad, kjer smo stanovali. V PISE JANEZ VEDENIK Moskvi sta dva hotela z imenom Beograd, ki sta ju zgradili in opremili Jugo- slovani, sta pa popolnoma enaka in stojiita drug dru- gemu nasproti. Loči ju le cesta. V baru smo pili zna- meniti sorvjetski šampanjec, ki so ga prodajali po pet rubljev ter odlični konjak, ki je poleg vodke prav go- tovo najbolj priljubljena žgana pijača v Sovjetski zve- zi. Priznati je treba, da je konjak odličen, že navse- zgodaj zjutraet vod. Nalog pri čiščenju odplak, pa bodisi da te prihajajo iz industrije ali urbaniziranih na- selij, je na območju veliko. Nedvomno pa družbena pri- zadevanja in splošna osvešče- nost občanov o nujnosti re- ševajija teh problemov (o tej že lahko govorimo) že dosegajo prve pomembnejše rezultate. Dokaz temu so vse številnejše čistilne naprave v nekaterih naseljih in ob več- jih tovarnah (zadnji primer je EMO), pa tudi številni načrti, z uresničitvijo kate- rili bodo v večjih mestih in naseljih uredih kanalizacijo in čistine naprave. Na skup- ščini so menih, da bi večina takšnih riačrtov morala biti uresničena še v tem srednje- ročnem obdobju, saj bo sicer prišlo do kritičnega ogrože- nja vodnih virov in zalog. Na skupščini so poudarili, da vode na območju ne pri- manjkuje. Treba jo bo torej le ustrezno zaščiti, čistiti povsod tam, kjer je prizade- ta in dejansko storiti vse, da bodo vode na območju kot je dejal Bela Bukvič, v sred- njeročnem obdobju doživele renesanso. V nadaljevanju skupščine so delegati obeh zborov spre- jeli načrt območne vodne skupnosti Savinja—Sotla za prihodnje leto. V njem so v posebnem delu razpravljali tudi o načrtu za varstvo vo- da, ki opredeljuje vse temelj- ne naloge območne vodne skupnosti do leta 1980. Takš- na družbena skrb pa vzbuja zaupanje v to, da bo odnos do čiste vode, kot pomem- ben del celotne družben« skrbi za varstvo okolja, le p>opravil deset in večletne »grehe«. B. S. V vsak dom NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgir.izacij Socialistične zveze aeiovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice,' Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zaiec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva d, poštni predal 161 Nar>čmna m oglasi: Irg V Kongresa 10 — Glavm m oagovomi urelniK: Milan Seničar; tehnični urednik; Drago Medved — Redakcija. Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje), Damjana St^^unejčič, Zden- ka Stopar. MilenKo Strašek, Janez Vedenik. r>ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo«, Ljubljana — ' Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročmna 180 din, polletna 90 din Za inozemstvo" je cena dvojna Tekoči račun 50102 601 '^0012 CGP »Delo« LJubljana — Telelon 22-369, 23-105, oolasi in nar.-čnina 22 80(h_