PUbTNINA PLAČANA V GOTOViN PRI POŠTI 64290 TRŽlC čevljar glasilo tovarne obutve OBČINSKA KNJIŽNICA Letnik: XXI 64290^ TRŽIC_ julij/avgust 1991 Bračičeva 4 tržič Posledice gospodarske »vojne« na poslovanje Peka Po premirju in sprejetju BRIONSKE DEKLARACIJE se je »vojna« preselila na gospodarsko področje. Mnogi ocenjujejo in sporočajo, da bo ta mnogo daljša in da bo zahtevala tudi veliko več žrtev v ekonomskem smislu. Verjetno velja ugotoviti, da so za ukrepe te gospodarske »vojne« mnogo bolj občutljivi tisti, ki so povezani z jugoslovanskim gospodarskim prostorom, obseg in vrsta povezave pa določata tudi težo tej občutljivosti. Bralcem je poznano, da je Peko ob izraziti izvozni naravnanosti močno prisoten predvsem z lastno maloprodajno organizacijo v jugoslovanskem prostoru. Poleg maloprodaje vršimo tudi nekaj nakupov usnja in obutve za dopolnitev prodajnega programa. Pomembna je tudi naša povezava z Centro-textilom iz Beograda, on je naš posrednik izvoza v Sovjetsko Zvezo. V obdobju zadnjega meseca in pol -se srečujemo z zadrževanjem oddanega dnevnega iztržka za posamezne poslovalnice, oziroma usmerjanjem tega na posebne račune pri SDK. Občinski organi so sprejeli tudi nekaj odlokov o popku premoženja (osnovna sredstva, zaloge) in prepovedi razpolaganja z njim. Posebej je to poznano za Banja Luko, kjer imamo dve poslovalnici. Na poslovodje naših poslovalnic se vršijo določeni pritiski politike, da je potrebno izpeljati statusne spremembe. Poslovalnice iz Srbije (imamo jih enainštirideset) naj bi postale samostojno podjetje Peko — Srbija z vsem premoženjem, ki ga Peko ima v teh trgovinah in z minimalnim denarnim vložkom zaposlenih. Vse pohvale je vredna odločitev naših poslovodij iz srbskih prodajaln, da bodo skupno z vodstvom Peka iskali sporazumno obliko statusnih sprememb in ne enostransko odločitev o odcepitvi. Poleg vseh omenjenih posegov je občuten tudi padec prodaje nasploh. To še posebej tam kjer potekajo oboroženi spopadi, svoje pa prispeva realni padec kupne moči. Naše aktivnosti so naravnane v preprečevanje negativnih posledic oziroma njihovo zmanjšanje, če je le mogoče. Osnovno vodilo pri tem nam je želja, da ostanemo na tem trgu, ker smo prepričani, da imamo potrošnike za naš program obutve. To seveda pomeni, da ne bomo »trgali« blagovnih tokov, če bo zagotovljen tudi finančni tok, torej pretok denarja za prodano obutev. To zahteva tekoče spremljanje prilivov iz prodajaln in individualno ustrezno ukrepanje oziroma reševanje problema. Dali smo tudi pritožbe oziroma predloge za preklic odlokov, ki posegajo v pravico razpolaganja z našim premoženjem, občina Banja Luka je tudi preklicala svoj odlok. V zadnjem času so intenzivnejši pogovori s poslovodji poslovalnic iz Srbije. Na sestanku v Beogradu smo oblikovali tri možne oblike statusnih sprememb, ki so sprejemljive za Peko, vsak poslovodja naj bi se odločil za eno od teh, seveda tisto, ki mu najbolj ustreza, upoštevajoč posebnosti vsake poslovalnice (lokacija, lastnina prodajnega prostora, politične usme- ritve, i. p.). Pred tem razgovorom je tekla obravnava te problematike na seji Delavskega sveta, ki je tudi potrdil okvire za iskanje ustrezne sporazumne rešitve s poslovodji. Od intenzivnosti delovanja ukrepov gospodarske vojne in naše uspešnosti preprečevanja ali omilitve posledic bo odvisen naš letošnji obračun poslovanja. Prav sedaj smo obravnavali polletnega, ki ima izgubo predvsem zato, ker še nismo uspeli prodati izdelane obutve za SZ. Vse kaže, da bo ta problem rešen, težko je danes ocenjevati kakšen bo negativni vpliv v tem sestavku opisanih posegov gospodarske vojne in poslovanje Peka. Mi smo sedaj zmanjšali količino proizvodnje za jesen-sko/zimsko sezono namenjeno domačem trgu, na osnovi že dalj časa vodenih aktivnosti bomo s povečanjem izvoznih naročil pokrili proizvodnje kapacitete. Ostaja seveda vprašanje ali bomo prodali doma tudi tako zmanjšano količino in prejeli denar, ostaja seveda tudi določena bojazen ali bomo izpolnili vse izvozne obveznosti in tako ustvarili možnost za nova naročila. Torej kar precej je še neznank in tudi razmere so nepredvidljive. Nujno je sprotno spremljanje dogodkov in prilagajanje naših ukrepov nastalim razmeram. Franc Grašič DAN DELAVCEV: Športna tekmovanja je odprl generalni direktor FRANC GRAŠIČ M P AO Čatež Medicinsko programirani aktivni oddih, ki ga organiziramo že nekaj let, se nadaljuje. V spomladanskem terminu so bile tam tri skupine po dvajset naših delavcev, enako število pa jih bomo poslali tudi v jesenskem. Nadaljevanje začetega in pohvalno sprejetega načina rekreacije, le v nekoliko manjšem obsegu. Svobodni sindikat je dobil konkurenco Svobodni sindikat je dobil konkurenco. 25. junija je bil ustanovni zbor NEODVISNEGA SINDIKATA, organizacije katere delovanje obsega: — pravno varstvo delavcev, — vplivanje na dogajanje in pogajanje pri urejanju socialnih, ekonomskih, kulturnih in drugih pravic, — uveljavljanje in usklajevanje stališč v postopkih sprememb in dopolnitev delopravne, socialne, pokojninsko invalidskega zavarovanja, stanovanjske in druge zakonodaje, ki so v interesu članov sindikata, — sodeluje v postopku lastninjenja, — sodeluje v postopku transformacije družbene lastnine glede na svoj prispevek v fondu družbene lastnine, — skrbi za varstvo pravic transformacije družbene lastnine, — nudi strokovno in pravno pomoč, — nudi strokovno pomoč pri sklepanju individualnih in kolektivnih pogodb, — zavzema se za razvoj, inovacije, racionalizacije in tehnične izboljšave ter čim boljšo izkoriščenost sredstev, materiala, časa in drugo, — sodeluje na sejah vseh organov in neposredno z individualnim poslovodnim organom, — zavzema za izboljšanje delovnih pogojev, višjih osebnih dohodkov in drugih materialnih sredstev, — nudi solidarnostne pomoči. NEODVISNOST — KNSS je nadstrankarska, stanovska družbenoekonomska organizacija članstva delojemalcev, vključenega in organiziranega po posameznih panožnih dejavnostih ali poklicih, ki ščitijo in zastopajo njihove interese pred delodajalci, njihovimi združenji in državo, je povedal predsednik predsedstva Franc TOMŠIČ, ki je bil gost ustanovnega zbora. Neodvisni sindikat Peko je na začetku. Članstvo je še skromno. Pred dnevi so organizaicjo tudi registrirali. Žal mi je teh ljudi Dan delavcev. Največ udeležencev je bilo iz TEP Obutev. Dan delavcev: Udeleženci športnih tekmovanj, prijatelji in znanci. MARJETICA je znak neodvisnosti. Naši petdesetletniki Na praznovanje Abrahama se pripravljajo naši sodelavci in sodelavke: SREČKO ZUPAN iz Orodjarne, TEREZIJA KUKOVEC iz šivalnice Trbovlje, ROZALIJA VEDERNJAK iz poslovalnice Ptuj, EVA PECIĆ iz poslovalnice Kula, MARIJA AHČIN iz šivalnice 512. Čestitamo Minula vojna je še posebno močno prizadela kraje in prebivalce v občini Ormož. Posledice spopadov so nepopravljive, nekateri so ostali celo brez bivališča. Za odpra- vo posledic bo potrebna pomoč družbe. BRANKA GOLUBIČ, ši-valka podloge v obratu Ormož, je doživljala strahote vojne. Mimo njenega doma so vozili tanki, streljanje se je slišalo prav do njihove vasi. Stanuje namreč 7 kilometrov iz Ormoža, v vasi Strmec v republiki Hrvaški. Žal ji je bilo ljudi, ki so trpeli in neposredno doživljali brezobzirno divjanje vojske. To, kar se je dogajalo, si človek ne more niti zamišljati, kaj šele, da se kaj takega tudi doživi. Slovenijo smatra tudi za svojo domovino, saj si tu služi kruh zase in družino. Ve, da so ljudje na ruševinah v stiski in potrebni pomoči, zato sta se z možem odločila, da bo dala polovico plače za pomoč pri obnovi. To je tudi storila in bila med prvimi, ki so se odločili za pomoč. Dan delavcev Tokrat v Trbovljah TRBOVLJE: Gostitelj letošnjega športnega srečanja DAN DELAVCEV PEKA Naše poslovanje Področje poslovanja je bilo v prvi polovici letošnjega leta v dokaj močni senci političnih dogodkov, ki so tlakovali pot osamosvojitve Slovenije. Zaostalo je delo na preoblikovanju družbene lastnine, gospodarska vprašanja z ostalim delom Jugoslavije ostajajo nerešena, monetarno področje izpostavljeno nasilnežem. Inflacija je stopila na pot dokaj strme spirale. Neurejeni politični odnosi v Jugoslaviji so vplivali na domače tržišče. V porastu je nezaposlenost, padec kupne moči ima vpliv na obseg povpraševanja. Različne blokade ovirajo hitrost pretokov. Tržišče Sovjetske zveze je ostalo zaprto tudi za naše izdelke, ki jih nismo želeli odpremiti brez zagotovila za plačilo. Ugodnejše so razmere na področju »zahodnega izvoza«. Živahnejša tečajna politika, borzno vrednotenje in povečanje cen v primerjavi z lanskim obdobjem, so to pot prestavili med ugodnejša prodajna področja. Težave, vezane na tekoče zagotavljanje likvidnosti, potrjujejo tr- ditev, da finančno nismo na močnih nogah. Še posebno smo bili obremenjeni s previsokimi zalogami gotovih izdelkov in trgovskega blaga. Stopnja rasti prihodkov je bistveno nižja od stopnje inflacije, pa naj jo gledamo kakorkoli. Na stroškovnem področju nas čaka še veliko truda. V prvem polletju je bilo izdelanih manj parov kot v enakem lanskem obdobju. Ne samo izdelanih, tudi prodanih je bilo manj, tako v maloprodaji kot tudi v prodaji na debelo. Rezultati našega dela, z nekaterimi izjemami, niso vzpodbudni, niti ugodni. Še večje težave, kot v preteklih obdobjih, so motile odnose predvsem z zunanjim svetom, ki je zelo občutljiv za vsakršno rožljanje z orožjem. Velika neznanka ostaja ostalo jugoslovansko tržišče, ki ni nepomembno za naš poslovni uspeh. (povzeto po poslovnem poročilu) Letošnje športno srečanje delavcev Peka je bilo v Trbovljah. Organizacijo je prevzelo in dobro izvedlo tamkajšnje športno društvo RUDAR. Največje breme prireditve je bilo na ramenih predsednika sindikata obrata Trbovlje, Janeza Gorjanca. Na športnih igriščih za mali nogomet, tenis, odboj-' Rezultati KEGLJANJE Ženske: 1. Obutev, 2. Strokovne službe, 3. Poliuretan, 4. Ormož Moški: 1. OVE, 2. Obutev I, 3. Strokovne službe L, 4. Obutev II., 5. Budučnost, 6. Gumoplast, 7. Obutev III., 8. Trbovlje, 9. Strokovne službe III, 10. Ormož. ODBOJKA Ženske: 1. Strokovne službe II., 2. Obutev II., 3. Strokovne službe III., 4. Obutev I., 5. Strokovne službe I. Moški: 1. Orodjarna, 2. Obutev, 3. Gumoplast STRELJANJE Ženske: 1. Trbovlje, 2. Strokovne službe I, 3. Obutev, 4. Ormož, 5. Budučnost Moški: 1. Budučnost, 2. OVE, 3. Trbovlje, 4. Gumoplast, 5. Obutev, 6. Ormož, 7. Strokovne službe NAMIZNI TENIS Ženske: 1. Obutev, 2. Trbovlje, 3. Ormož Moški: 1. OVE, 2. Trbovlje, 3. Obutev, 4. Budučnost, 5. Ormož. TENIS Ženske: 1. Strokovne službe I., 2. Strokovne službe II., ko, namizni tenis, balinanje, strelišču in kegljišču, je merilo svoje moči skoraj 500 športnikov — rekreativcev. Z avtobusi jih je bilo največ iz Tržiča, Budučnosti, Ormoža in Benedikta. Dopoldne je bilo v znamenju tekmovanj, popoldne in dolgo v noč pa na Kleku družabno srečanje ob prijetni glasbi ansambla Interval. 3. Obutev Moški: 1. OVE, 2. Strokovne službe V, 3. Obutev, 4. OVE II, 5. Strokovne službe II., 6. Strokovne službe I., 7. Gumoplast, 8. Strokovne službe IV., 9. Strokovne službe III. MALI NOGOMET 1. Mreža, 2. Strokovne službe, 3. Budučnost, 4. Ormož, 5. Obutev, 6. Gumoplast, 7. Poliuretan, 8. OVE. ŠAH 1. Obutev, 2. Strokovne službe, 3. Gumoplast, 4. Ormož BALINANJE 1. Obutev, 2. Poliuretan, 3. Strokovne službe III., 4. Strokovne službe I., 5. Gumoplast, 6. Strokovne službe II. Ekipno ženske: 1. Obutev, 2. Strokovne službe, 3. Ormož, 4. Trbovlje, 5. Poliuretan, 6. Budučnost. Ekipno moški: 1. Obutev, 2. OVE, 3. Gumoplast, 4. Strokovne službe, 5. Budučnost, 6. Ormož. Končna skupna uvrstitev: 1. Obutev, 2. Strokovne službe, 3. OVE, 4. Ormož, 5. Gumoplast, 6. Trbovlje, 7. Budučnost, 8. Poliuretan, 9. Mreža Tržiška planinska pot V juniju se je začela, prvi udeleženec pa je zaključil že 21. julija. To je Matija RADON iz Orodjarne. Matija je povedal, da večkrat zahaja v gore. Skoraj vsak vikend je v »hribih«, če je vreme primerno seveda, velikokrat pa tudi med tednom. Kot sam pravi, je to ena izmed oblik rekreacije in velika sprostitev. Tam pozabi na vse. Na samo- Je kaj lepšega kot premagati goro? tnih poteh včasih srečuje veliko planincev, so pa tudi kotički in poti, ko po ves dan ne sreča nikogar. Težko bi povedal od kdaj ta ljubezen, v glavnem že od prav mladih nog, ko ga je vodil oče. V Peku je spoznal Joža Rožiča, navdušenega »gor- P /2oeAfrm. W&d'vO h 02-Ofc jTotò Vjk ku./A : Jf 1716 m \ : TOLSTI VRH \ ■ff PD KRI2E \ Vtfftča, ..-r- R* Kobutoito ihm j i?/ o ¥. to H c’iofc >11 ^eoovmfe m ni VelifeRvtVi '«<&/ mi ei" hV Ime in priimek "EASoU rtAT-jA jif. u mo________________________________ Stanovanje ^0*^1 1fa» _g&_________ St. planinske leg------------------------------------- Št. osebne leg. Začel 6. S. W Končal dne nika«. Od t..krat vandrata veliko skupaj. Polotita se tudi težjih poti, včasih pa tudi kaj preplezata. Kolikokrat v letu dni je na Storžiču, ne šteje, je pa vsekakor velikokrat. Tržiške hribe obhodi tako mimogrede, včasih kar popoldne, poleti peš, pozimi pa vzame s seboj smuči. Ne samo v domače gore, tudi gorovja v Italiji in Avstriji je prečesal že večkrat. Upa, da bo tega vedno več, ker ima rad tako obliko rekreacije in sprostitve. Tržiško planinsko pot je prehodil že v prvem mesecu. Računa, da jo bo letos še enkrat, v enem zamahu od začetka do konca. Za ta podvig pa bo potreboval tri dni. Želimo mn veliko visokogorskih užitkov, lepo vreme in planinski SREČNO! Šport — rekreacija — šport Maraton 91 Tradicionalnega maratona »TRI SRCA« v Radencih so se, kot običajno, udeležili tudi tekači — rekreativci iz naše tovarne. Tekli so na različnih progah, 10, 21 in 42 kilometrov. Pavel Erlah in Jože Bohinc sta se podala na najdaljšo progo (42 km), Janez Ambrož na 21 km, Lidija Ambrož pa na 10 kilometrov. Proge v Radencih so speljane lepo, so pa dokaj zahtevne. Organizacija maratona je bila letos na zavidljivi ravni, pokazala je, da znajo privabiti tekače iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Na vseh progah je bilo okoli 3.000 rekreativcev, od pionirjev do veteranov. Minuto pred startom glavnega teka udeleženci zapojejo slovensko himno, po strelu iz puške pa se poženejo na progo. Rezultati in uvrstitve naših sodelavcev: Jože Bohinc v kategoriji 30 do 35 let 3. mesto, v generalni razvrstitvi pa 9. mesto; Pavel Erlah v kategoriji moški 40—45 let, 4. mesto; Janez Ambrož, kategorija moški nad 50 let (21 km) 6. mesto; Lidija Ambrož je tekla trim tek na 10 km in dosegla normo za Brazde vzdržljivosti. jože Bohinc Tek treh dežel Junija je bil v Ratečah že tretjič TEK TREH DEŽEL. Start je v Ratečah, proga je nato speljana do Bele peči v Italiji in Podkloštra v Avstriji, kjer je cilj. Tek je izredno zanimiv, saj v enem teku obiščeš tri države, zato je udeležba mednarodna, je pa tudi zahteven. Na progi je veliko daljših vzponov, katerim sledijo neprijetni spusti, ki močno obremenijo noge. Kljub temu pa to ni ovira, da se teka ne bi udeležili naši rekreativci. Tekači morajo biti dobro pripravljeni, kar pove že to, da tekačem pod 18 let tek ni dovoljen, ker mladi še nimajo dovolj dobre vzdržljivosti. Na cilju dobi vsak udeleženec majico, domačini pa pripravijo enolončnico in pijačo. Rezultati naših sodelavcev: Jože Bohinc 7. mesto, Darko Lausegar 28. mesto, Jože Štefe 29. mesto, Marjan Sedej 42. mesto v kategoriji 30—40 let. V kategoriji 40—50 let pa je Pavel Erlah pritekel do cilja 16., Lado Sedej pa 22. Pri ženskah 30—40 let je naša edina udeleženka Magda Menegalija zasedla drugo mesto. Jože Bohinc Na tako dolgi progi (42 km), je dovolj časa tudi za pozdrav. Še zadnji metri do cilja, gledalci vzpodbujajo. Delavnik, kot vsak dan, tokrat pa tako drugačen. Delovno mesto je ostalo prazno. Naše sodelavke MAJDE KMETIC ni bilo. Neprijetno, kruto in boleče nas je presunilo. Nismo mogli dobiti odgovora, zakaj? Primerilo se nam je, da nas je nenadni konec življenjske poti primoral k razmišljanju. Smo imeli dovolj časa za človeka — sodelavca, s katerim se vsakodnevno srečujemo? V spomin Smo bili pripravljeni prisluhniti, da bi skupaj reševali probleme in težave, ki nas težijo? Hote ali nehote — tega nismo bili pripravljeni. Šele grenko spoznanje, ko stojimo ob odprtem grobu, nas grenko opomni, da je prepozno. Ne moremo drugače, kot, da šele sedaj priznamo, da nas je izguba sodelavke prizadela in da nas praznina boli. sodelavke Zahvale Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in dedka MARTINA AVSEC se iskreno zahvaljujemo za izraženo pisno sožalje, podarjeno cvetje in osmrtnico objavljeno v Delu 11. 7.1991. V trajnem spominu nam ostajajo vaše besede, da izgubljate tudi vestnega sodelavca. Še enkrat iskrena hvala._ Žalujoča družina Avsec iz Brežic Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame HILDE KOVAČ se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem oddelkov gumarne in barvarne za denarno pomoč in izrečena sožalja. Žalujoča sinova Srečko in Viktor Kirn z družino Premetanka KOHOŠTEK VEŠLINI Premešajte črke v zgornjih dveh besedah, pa boste dobili novi besedi, ki ju velikokrat izgovarjamo. Če se vam ne bo posrečilo, poglejte rešitev. Rešitev premetanke: TEHNOLOŠKI VIŠEK Male modrosti o vremenu Hude nevihte ne trajajo dolgo. Kadar je pšenica ZRELA, je škoda uničevati vrane. Kukavica ne odleti, dokler si z ječmenom grla ne napolni. Lepega vremena in sitega trebuha se človek ne naveliča. Od jalove krave ne pričakuj ne teleta, ne mleka. Več je vredno eno poletje, ko sto zim. Veliki Šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. Kdor po Mali maši kosi, ta za pečjo suši. Srpana če veter zvedri — vreme še dolgo trpi. Ob nenadni izgubi drage žene in mamice MAJDE KMETIČ se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki so mi bili v najtežjih dneh v pomoč in tolažbo. Franc Kmetič s hčerko Simono Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/6 in režiji iz šivalnice zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin. Enaka zahvala, za izkazano pozornost, velja tudi g. Antonu Pavšku in njegovim sodelavcem. Vsem skupaj želim obilo sreče, mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Ani Žlindra Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem iz podplatne modelirnice in mizarske delavnice za darilo, prisrčno slovo in lepe želje. Vsem želim veliko osebne sreče, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marjan Ježek Vsem, sedaj že bivšim sodelavcem elektrodelavnice in vzdrževalnih obratov, se zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje, ob odhodu pa za lepo in bogato darilo in prijetno slovo. Želim vam veliko uspehov, predvsem pa medsebojnega razumevanja. Karel Prešeren Ob smrti mojega moža MIHA REPINCA se sodelavkam in sodelavcem oddelka 521 najlepše zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem, še enkrat lepa hvala, žena Ani s hčerkama Brigito in Barbko. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za prelep šopek in dragoceno darilo, saj mi bo lep spomin na sodelavke in sodelavce oddelka »lepljena I« (522). Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Traudi Šuštarska nedelja Kljub nekoliko drugačnim razmeram našega vsakdana, organizacijski odbor za izvedbo tradicionalne ŠUŠTARSKE NEDELJE dela tako, da bo praznik Tržiča, kar Šuštarska nedelja nedvomno je, minil tako kot že dolga leta. Prireditve se bodo začele že v petek zvečer, 30. avgusta, ko bo ob 18. uri odprta razstava ročnih del, izdelkov iz usnja in volne v Kurnikovi hiši. Razstava bo odprta tudi v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. V soboto, 31. avgusta, bo od 9. do 19. ure razstava ptic društva Kalinka v domu družbenih dejavnosti. Ptice bodo za obiskovalce žvrgolele tudi v nedeljo. V soboto (od 10. do 19. ure) in nedeljo (od Sodi z odpadnimi snovmi spet v tovarni Ko je grozila vojna nevarnost, je bila opravičena zahteva, da je treba vse nevarne snovi odstraniti iz naselij, da bi se zmanjšala požarna obremenitev. Za sode z odpadnimi snovmi iz naše proizvodnje je bila določena začasna lokacija na smetišču pri Kovorju. Lokacija je toliko odmaknjena iz naselja, da ne bi bilo neposredne škode, četudi bi prišlo do vžiga. Krajani Kovorja so zahtevali umik, ker niso vedeli in zaupali, da odpadne snovi morda niso strupene. Ker predvidevamo, da je vojna nevarnost mimo, smo sode pripeljali nazaj. V sodih so topila, ki nastanejo kot posledica tehnoloških postopkov v proizvodnji sestavnih delov, to je v poliuretanu, gumami in plastiki. Velik del teh snovi predstavlja sekundarno surovino, ki jo je z reciklažo in destilacijo možno vrniti v proizvodnjo. Poraba te nove surovine pa je premajhna, da bi jo lahko s predelavo sproti porabili. Skupina strokovnjakov se zato ves čas ukvarja s tem, da bi prišli na tako tehnologijo, ki bi manj, (ali pa nič), obremenjevala okolje. V svetu so že izdelane prve naprave in delno že preizkušeni prvi postopki. To pomeni dodatne investicije, tega pa v tem trenutku nismo sposobni. Postopki pa tudi še niso toliko preverjeni, da bi bili stoodstotno zanesljivi. Za sedaj se več uporabljajo vodotopne barve, ki razredčene niso nevarne za okolje. Razvoj gre naprej, spremljamo ga, delamo preizkuse. Ko bodo ustvarjeni pogoji, bomo prešli na novo tehnologijo. Drugi del odpadkov so ostanki destilacije, za katere ni postopka predelave, ampak sežig. Nekaj lastnikov peči za sežig takih odpadkov v Jugoslaviji je, take snovi so uničevali, teh možnosti pa sedaj ni več. Zato se spet kopičijo. Za potrebe slovenskega gospodarstva naj bi tako peč uvozila slovenska vlada, do tedaj je problem odprt. Sodi z odpadnimi snovmi so na tovarniškem dvorišču. 8. do 17. ure) bo v paviljonu NOB razstava obutve PEKO in razstava likovnih del učencev osnovnih šol. Ob 17. uri bo pred paviljonom NOB otroška predstava »Pajacek in punčka«, ob 19. uri pa se bo na tržnici začela ŠUŠTARSKA VESELICA. Najbolj živo bo seveda v nedeljo 1. septembra. Ob 7. zjutraj se bo začel Šuštarski semenj, ob 8. uri bo na ploščadi pred A banko koncert godbe na pihala, od 9. ure bo bogat srečolov, ob 10. in 14. uri predstavi »Pajacek in punčka«, od 11. do 12.30 ure bo na tržnici nastop pihalnega orkestra in folklorne skupine »KA- RAVANKE«. Ob 13. uri se bo na tržnici začela ŠUŠTARSKA VESELICA. V pripravo in izvedbo Šuštar ske nedelje je vključen ves Tržič. Kako tudi ne, takrat pride v Tržič nekaj desetkrat več ljudi kot je prebivalcev Tržiča. Organizator zagotavlja dovolj parkirnih mest, oziroma organizirane prevoze med Bistrico in Tržičem, dobro ponudbo na semnju in v gostinskih obratih. V Tržiču se bo prodajalo, pelo, plesalo, pilo in jedlo, vsi pa smo prepričani, da bomo po nedelji spet lahko rekli BILO JE TAKO KOT MORA BITI. SUSTARSKA NEDELJA TRŽIČ, 1. 9. 1991 Jubilejne nagrade Jubilanti Peka, to so tisti, ki so v preteklem letu dopolnili 25 ali 35 let v Peku, bodo jubilejne nagrade dobili v petek 30. avgusta. 41 nagrajencev bo dobilo zlatnike za 25 let zvestobe Peku, 18 pa je tistih, ki so v tovarni 35 let. čevljar___________________________________ Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno. Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje z dne 1. marca 1991, št. 23—91 je glasilo oproščeno plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.