45. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: V Ljubljani, petek 20. februarja 1920. Poštnina pavšalirana. IIL leto. teto leto M leta letrt leta ea mesec K ISO--. .. 10-- Za inozemstvo: . . K celo lito pel leta. letrt leta za mesec 140 — 70 — SOJI— Vi; V Na pismene naročbe bre* požlljat e denarja se M moremo ozirati Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Oglasi se zarečonnjo po •ornbljenem prostoru in sicer visok ter 55 mm prostor 2a enkrat 1 K. za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. 5 • Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. u. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi Rokopisi se ne vračajo. priloži za odgo-ij se frankirajo. — Nova protič predsednik, dr. Beograd, 19. feb. (Izvirno poročilo.) Danes pop. ob šestih je regent 'Aleksander podpisal ukaz, s katerim se imenuje novo ministrstvo. Sestavljeno je sledeče: predsedstvo: Stolan Protič; podpredsedstvo ln železnice j dr. Anton Korošec; zunanje zadeve; dr. Ante Trumblč: namestnik zunanjega ministra: M. Spalalkovič; finance: Velizar Jankovič; notranj zadeve: Marko Triikovič; trgovina hi vlada. Korošec podpredsednik. obrt: Stojan RibaTac; verstvo: dr. Fran Jankovič; poljedelstvo: Franc Roškar; pravosodstvo: dr. Momčllo Nlnčič; prosveta: Mišo Trifunovič; šume in rude: Halil beg Hrasnica; pošta in brzojav: dr. Mato Drlnko-vlč; javna dela: Joca Jovanovič; vojna: general Branko Jovanovič; agrarna reforma: dr. Hanžek: snci-Jalna politika: dr. Krnic; prebrana: dr. Stanišič. DIREKTIVE ZA NOVO VLADO. Beograd. 19. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor se V parlamentarnih krogih zatrjuje, ima novo ministrstvo od regenta izrečen mandat, da dela s parlamentom. Ker le vstopil v ministrstvo tudi Ribarac s svojo skupino, se Protič nadeja, računajoč na podporo Črnogorcev, da mu bo mogoče sestaviti v nar. predstavništvu večino. Mandata za razpust predstavništva nima. __ RAZVELJAVLJENJE VELJKOVl- CEV1II VALUTNIH ODREDB. Beograd, 19. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor se poroča, se je dosegel med radikalci in Narodnim ter Jugoslovanskim klubom v valutnem vprašanju sporazum na podlagi, da se razveljavijo vse Velikovičeve odredbe in da bo o reformi sklepal parlament. Do tega se ukine tudi razmerje med krono in dinarjem, in se uvede zopet prosta konkurenca. Zamenjava bankovcev se ustavi. NEUGODEN VTIS V BEOGRADU. Beograd, 19. (Izvirno poročilo.) Poročilo o imenovanju Protičeve vlade je napravilo v Beogradu skrajno neugoden vtis. Dasi se Beograjčani sicer za politiko ne zanimajo posebno, je opažati danes povsod splošno razburjenje 1 Velik odpor je zlasti proti posameznim, skrajno reakcionarnim osebam v novem mini-strsvu, kakor sta n. pr. Hrasnica in general Jovanovič. Nihče ne veruje, da bi bil novi kabinet trajen, ln dr. Ninčič sam se le nocoj izjavil. da bo »kakih 14 dni 2e ministroval«. VOJNA POBRALA 40 MILIJONOV LJUDI. LDU Dunaj, 19. Po objavi Ko-danjske družbe za proučavanje vojnih posledic se cenijo človeške izgube med vojno na 40 milijonov. Na bojiščih je umrlo 10 milijonov ljudi. Število evropskega prebivalstva je padlo od 401 na 339 milijonov ljudi. VILJEM SE NE SME NIKDAR VRNITI V NEMČIJO. LDU Berlin, 18. Kakor poročajo listi, je londonska vlada sprejela predlog, ki za vse čase prepoveduje bivšemu nemškemu cesarju in prestolonasledniku, da bi se povrnila v Nemčijo. DENJIKIN VRHOVNI GLAVAR JUŽNE RUSIJE. LDU Lyon. 18. Iz glavnega stana generala Denjikina se poroča: Med generalom Denjikinom in zemstvom Kozakov se je dosegel sporazum, v zmislu katerega je general Denjikin priznati za vrhovnega poglavarja Rusije. Do sklicanja ustavotvome ruske skupščine bo imel v svojih rokah vso oblast, tako civilno, kakor vojaško. V tem času bo zboroval začasen južnoruski parlament. Denjikin bo imel pravico pogojnega veta napram sklepom tega parlamenta ter pravico, da imenuje predsednika ministrskega sveta, ki bo Izbral sam ostale člane kabineta, razen vojnega . ministra in ministra za mornarico. Ministri bodo odgovorni začasnemu I južnoruskemu parlamentu. Reakcionarni ministri. ZADNJI SKLEPI ODSTOPI V SE VLADE. Beograd, 19. februarja (Izvirno poročilo.) Danes pop. ob štirih Je imel demokratsko-soclalistični kabinet svojo zadnjo sejo. Med drugim je odobril kredit 30 milijonov kron za izvedbo ubožaie akciie v prehrani, dovolil draginjske doklade upokojencem In odpravil proizvajalni davek na vino. V principu je sklenil tudi podaljšanje draginjsklh doklad za uradništvo preko 1. marca ln začel ravno razpravljati o predlogu, da se uradnlštvu zopet nakažejo nabavni prispevki, ko je dosocla vest, da fe regent že potrdil Protičevo ministrstvo. Vsled tega Je bilo posvetovanje takoj prekinjeno ln seja zaključena. ODGOVOR NA VVILSONOVO NOTO IZROČEN. LDU London, 19. febr. Odgovor Vrhovnega sveta se je snoči izrvičil ameriškemu poslaniku v Londonu. NOV KOMPROMIS V JADRANSKEM VPRAŠANJU? LDU Split, 18. (DDU.) Ministrski svet računa vsled AVilsonove intervencije v korist Jugoslaviji s tem, da se bodo vsled tega koraka Amerike morale Italija, Francoska in Anglija domeniti glede novega kompromisa v jadranske n vprašanju — Prečita-na je bila tudi vsebina brzojavke, ki sta Jo poslala Wilsonu Millerand ln Lloyd George. AMERIKA ZAPRE SHRAMBE EVROPSKIM IMPERIJALIST OM. LDU Dunaj, 19. »Neue Freie Presse« poroča lz AVashingtona: V vladnih krogih se poudarja možnost, da bodo Zedinjene države ustavile pomožno akcijo za Evropo, ako se bodo v mirovni pogodbi glede roškega vprašanja izvršile kake izpre-membe.— Iz službenih krogov Javljajo, da Wilsonovo sporočilo zaveznikom ne grozi, vendar pa izjavlja, da mora Amerika predloge ministrskih predsednikov odklanjati. Tretje jugoslovansko ministrstvo, ki ga je sestavil Stojan Protič, nosi na sebi pečat Izrazitega reakcijonar-stva bi je kompromitirano že vnaprej. Ne glede na to, da sestoji vlada iz heterogenih elementov, ki Jih vežejo samo negativni momenti, in da* zato ne bo mogla stvarno delati, sede v njej ljudje, o katerih ne moremo pričakovati uspešnega vladanja. O Stojanu Protiču in dr. Korošcu ni treba izgubljati besedi. Oba sta naši javnosti že znana. Spalajkovič je bil svojčas poslanik v Peterburgu, in je igral veliko vlogo v srbski diplomaciji. O11 je v veliki meri sokriv nesrečnega nastopa srbske vlade v dobi vojske, s katerim je preprečila pravočasno priznanje jugoslovanske države. V isto šovinistično veliko — in samosrbsko kategorijo spadajo Velizar Jankovič, Ninčič in Jova Jovanovič. Sreča je še da Je dobil Ninčič, ki jo le svojčas pri valuti tako temeljito polomil, sedaj ministrstvo pravde, kjer ne more toliko škodovati. A tudi od novega finančnega ministra Jankoviča ne moremo pričakovati kaj dobrega, saj tolaži že sedaj svoje pristaše, da bo dinar v prosti tekmi s krono narastel kmalu na kurz 1 :10. Dr. Jankovič se je dosedaj v politični javnosti proslavil edino s tem, da je pomagal kot predsednik avstrijske komisije za državne dolgove na protiustaven nac\n razsipati ljudski denar za vojne namene. Rošker je sicer lahko pošten človek, če pa spada na ministrsko mesto, Je pa drugo vprašanje. Dr. Drinkovlč je svojčas izstopil iz koalicije samo zato, ker ni postal minister. Sedaj je vendar dosegel ta svoj najvišji cilj. Da pride pod njim poštna uprava popolnoma na psa, ga ne briga dosti. Se slabše bo reševal sociialno politiko dr. Kernlc. Najžalostnejše figure v novi vladi pa tvorita general Branko Jovanovič in Halil beg Hrasnica. General Jovanovič je eden izmed voditeljev takozvane »bele roke«, ki je glavni krivec žalostnega solunskega dogodku. On je bil, ki je pustil iz političnega in osebnega sovraštva ustreliti tri Idealne srbske oficirje, ki so zapisali na svoj prapor geslo: Ujedi-njenje ali smrt. On je bil, ki je s pomočjo nekaterih tovarišev regentu sugeriral, da obstoji proti njemu častniška zarota, in ga tako pripravil, da je s tem potrdil smrtne obsodbe. Še žalostnejši tip je Halil beg Hrasnica, novi minister za šume in rude. Znan je kot najhujši nasprotnik agrarne in vsake socijalne reforme, kot mohamedanski reakcijonarec najslabšega kova. A kar jc še hulše: pred Mimi dnevi je mednarodna komisija za preiskovanje vojnih zločinov v SrbiH, ki li načeluje znani slo-vauofil profesor Reiss fz Švice, poslala naši vladi poročilo, v katerem zahteva izročitev bivšega c. in kr. vojnega avditorja dr. Halil bega Hrasnice, ker le kot tak obsodil na smrt v Kragujevcu 30 nedolžnih Srbov... Radikalci. IV. Pašičeva politika med vojno, ki je dosledno bila protijugoslovanska in šla vsled tega proti pravim ilv-ljenskitn interesom Srbije same, Je neizmerno škodovala narodu v notranje- in zunanje političnem oziru. V notranjepolitičkem ozira je podpirala separatistične tendence, onemo-gočevala ali vsaj poskušala onemogočiti sklad vseh treh Jugoslovanskih plemen na osnovi popolne ena- Ko je razpadala Avstrija. (Dalje.) Značilno za vojaški duh. s katerim ie bila prežeta vsa nemška gene-raliteta je dejstvo, da so Nemci zahtevali tudi, da se število topov tudi po končani vodni neizmerno poveča. Pri konferenci so hodili In naglašali, da pride po tej vojni druga Se večja volna, ki ho definitivno uredita položaj Nemčije In Avstrije v svetovni politiki. Zahtevali so, da se Avstrija militarizira na pruski način. 2e med vojno so Imeli Nemci svoje zastopnike v avstrijskem vojnem ministrstvu, ki so delali zvezo med avstrijskim in nemškim vojnim poveljstvom. Imeli sc nekaJfo kontrolo nad vsemi važnimi ukrepi od strani Avstrije. Ta kontrola Jim nl zadosto-, vi Po ninenlu nemške generalite-te bi moralo avstrijsko vojno ministrstvo sprejeti na vse važne resore nemške oficirje, da bi se na ta način zagotovil vpliv Prusov v Avstriji in da bi imeli Nenici garancijo, da se bo Avstrija po končani vojni v resni- ci militarizirala po strogo pruskem načinu in duhu. Med avstrijskimi generali Jih Je bilo mnogo, ki so podpirali pruske pretenzije. Tl so bili mnenja, da se mora vojaštvo v obeh državah pod vodstvom Prusije unificirall. Konferenca pa ni dovedla do pozitivnih zaključkov glede nemške In avstrijske atrtiljerije. Definitivna odločitev se fe odgodlla. Važno je bilo. da so na tej konferenci podali Nemci sliko o staniu zvoje artiljerije In da so povedali, kakšne nove tipe topov nameravajo Izdelati In uporabljati začetkom leta 1918. Romanovlč je vsa ta posvetovanja po nalogu svojega polkovnika beležil in Imel nalogo, da prepiše svoj stenogram. Pri priliki, ko Je prenašal stenogram v kurentno pl-savo, Je napravil en Izvod več kakor jih je rabil polkovnik. Iz tega obširnega materijala so se vzeli podatki, leatere so zarotniki sporočili na nam že znani način v Švica XII Kako so se poslužllt zarotniki cesarja Karla. že meseca novembra 1917. se je na Dunaju v poučenih vojaških krogih govorilo, d« se namerava izvesti velik napad na Francosko. Napad naj bi bil velikanski in izveden z naj-obširnejšimi sredstvi. Poučeni vojaki krogi so govorili, ^ da kaj takega kakor nameravajo izvršiti Nemci proti Francozom, še ne pozna vojna zgodovina. Nemci'so imeli na 100 km začeti velikansko ofenzivo z bobnečim topniškim ognjem. Govorice so bile presplošne, da bi se jih mogli poriužiti naši zarotniki in jih sporočiti v Švico. Vendar je bila stvar tako važna, da so se hoteli naši prijatelji vsekakor Informirati pri merodajnih krogih, da bi izvedeli kaj konkretnega in pozitivnega. Potom zvez. ki so jih imeli, sc tim je konečno posrečilo dobiti sledeče podatke. Velika ofenziva proti Francozom se prične početkom leta 1918. Za središče vojne operacije je bila določena bivša francoska trdnjava Maubeuge. Napad se je imel izvršiti na široki fronti, obsegajoči najmanj 100 km ln sicer najprej preko Sois-sona v smeri na Pariz. Po načrtu nemškega generalnega štaba bi moral Pariz pasti že v teku 10 dni po pričetem navalu. Da se napravi zmeda med francoskimi rezervami, posebno v okolici Pariza in v mestu samem, so Nemci konstruirali največji top kar ga pozna vojna tehnika. Ta top (takozvana »Grosse Bertha«) je Imel streljati Iz postojank blizu Sois-sona na Pariz. Naši.zarotniki so dobili natančen tehničen opis konstrukcije tega topa, še predno Je bil dovršen. Nadaljni načrt nemškega generalnega štaba Je bil ta. da še obrne nemška armada takoj do zasedbi Pariza proti Calalsu. Velike važnosti za Antanto bi bilo, izvedeti, kedaj se prične veliki nemški naval. V vojaških krogih na Dunaju se je govorilo, da se prične ofenziva okoli 20. januarja. Več ni bilo mogoče dognati. Da bi se od merodajne strani izvedelo bolj natanko termin, ki Je bil določen za poče-tek ofenzive, so bili naši zarotniki mnenja, da bi bilo najbolje vprašati po kaik osčbi, ki Ima dostop na dvoru, direktno tedanjega avstrijskega cesarja. Po dolgem prizadevanji' r.e Je zarotnikom posrečilo pregovoriti visoko osebo, ki je imela dostop na dvoru, da gre k cesarju. Pripomnili moramo, da dotlčna oseba ni vedela, zakaj gre; mislita je, da liči v tem samo radovednost. Zaprosila je za nvdijenCo pri Karlu, ki Je bila dovoljena. Iz razgovora s Cesarjem se si- kopravnosti in enakovrednosti, skušala izkoristiti ogromne žrtve Srbije, ki pa so bile doprinešene za naše osvobodjenje in zjedinjenje, za separatistične srbijanske, ali bolje stran-karsko-staroradikalne svrhe in s tem tudi poskušala ponižati moralno vrednost teh žrtev. V zunanje političnem oziru predstavljala jc problem našega osvobo-icuja in zjedinjenja v obliki, ki ni* kakor ni odgovarjala mnenju niti Jugoslovanov, niti naprednih elementov, ki so se nahajali v vseh zavezniških državah. Metode, katerih sc je Pašič pri tem posluževal, odtujile so še bolj simpatije zavezniške javnosti in vlad napram jugoslovanskemu problemu kakor tudi napram Srbiji sami. Škoda, ki ie iz tega izvirala, bila ie dvojna. Predvsem niso žrtve Srbije našle upoštevanja, kakor bi to zaslužile, drugič pa je bil naš mednarodni položaj oslabljen, ker so bi-Je vse države dobro informirane 0 naši notranji neslogi, kakor tudi o postoiu dveh diametralno si nasprotujočih naziranj o rešitvi našega problema. Da doseže svoj cilj, stvoritev takozvane »Velike Srbije«, gledal je Pašič predvsem na to, da ubije ugled Jugoslovanskega Odbora pri savez-niških vladah in da prikaže srbsko vlado kot edino opravičeno v to, da dela za osvobojenje in zjedinjenje Jugoslovanov. Jugoslovanski Odbor pa naj bi bil po Pašičevem mnenju samo pomožni organ. Dalje pa je imela biti efektivna pomoč, katero so doprinesli Jugoslovani za svoje osvobojenje predstavljena kot nad vse malenkostna, odnosno, v zelo mnogih slučajih šla je Pašičeva politika sistematično za tem, da odbije od sebe pomoč Hrvatov, Slovencev In avstrijskih Srbov, ki so čutili jugoslovanski. pot nepoželjno. Naj navedem nekoliko faktov v. utemeljitev teh trditev: 1. V kampanji. ki se je vodila med Italijo in Jugoslovani glede jugoslovanskega ozemlja, ki ga ie vindicirala Italija, bil je eden glavnih italijanskih argumentov, da osvoji Srbija še enkrat toliko ozemlja kolikor ga je imela pred vojno. Srbska (Pašičeva) vlada ni nikdar izpodbijala ali dementi-rala te trditve, tako da sc je po pravici moglo smatrati, da Srbija osvaja, a ne osvobaja jugoslovenske zemlje. 2. Jugoslovanski cdbor ni imel nikdar ingerencije celo v pogledu takih zadev, ki bi morale izključno spadati v njegovo kompetenco, kakor n. pr. propaganda in organiziranje Jugoslovanskih prostovoljcev. V inozemstvo so bile poslane brez sporazuma z Jugoslovanskim Odborom razne osebe v svrho propagande, katere so delale propagando na način. cer ni moglo dozaiati natančni da*hm pričetka nameravane ofenzive Nemcev proti Francozom; pač pa je bilo jasno videti, da bo ofenziva pričela koncem februarja ali začetkom marca. To se ie sporočilo v Švico in naprej na merodajno mesto. Danes še nl čas imenovali dotič* no osebo, ki so se je zarotniki poslu-žili. Sme se pa trditi, da je sporočilo samo izredne važnosti. Francozi odnosno antanta se je priporočila. Sicer je Anttmta bila že brez takšnega sporočila dovolj pripravljena, v splošnem. poročile samo je pa omogočilo; da se je dotičnemu obširnemu sektorju fronte pravočasno prišlo na pomoč z rezervami. Sporočilo je popolnoma soglašalo z domnevo An-tantinega generalneoa štaba, ki je za slučaj ofenzive slutil, da bo ravno dotični del fronte moral vzdržati naj-jačji sunek. Antanta ie pravočasno preprečila nemški uspeh in s tem je bila svetovna vojna odločena. Zarotniki imajo zavest in ponos, da so tudi oni bili dragoceno kolesce vojnega stroja, Id ie razbil centralne državo. (Dalje prih.i ki le nasprotoval jugoslovansk. m®-IJenju (n. pr. dr. Vojislav Jovanovič iu Vladislav Savič v \Vaschingtonu in drugi). Kavno tako malo vpliva Je imel J ur osi. Odbor na politični kur* poslanikov in drugih diplomatskih uradnikov, ki so se postavljali ne samo brez sporazuma z Odborom, kar bi bšio umevno, temveč, ki so imeli striktne dasi tajne naloge, da delajo v praven, nasprotnem intencijam Odbor:*, in ki so s svoje strani napravili v,ida sabotirajo delovanje Odbo-'\:i da odbijejo od sebe druge Jugoslovane (na pr. bivši poslanik v Londonu in sedanji delegat Baškovič, sekretar Petrovič, bivši poslanik v Ki-,, n Ristič, ki je v intervjuvu z ne-Im italijanskim novinarjem izjavil, da je vprašanje par 100 kilometrov jadranskega vprašanja več ali manj -- malenkostno v primeri s prijateljstvom z Italijo; generalni konzul Pupin v New-Jorku itd. itd.) Da so po-stojale tajne direktive za poslanike, dokazuje tudi dejstvo, da se poslanik Vesriič, ki Je bil poslan v vojni in politični delegaciji v Ameriko, v svojem govoru pred senatom v Wa-shiugtonu ni niti dotaknil Jugoslovanskega vprašanja, vsled česar Je do-šlo med njim in Jugoslovanskim Narodnim Večera do burnega prizora, ki bi skoraj privedel že takrat do preloma med srbsko vlado in Jugoslovanskim Narodnim Večem v Ameriki. Šele ko je Vesnič obljubil, da bo to popravil v svojem govoru pred poslansko zbornico, pomirili so se člani Jugoslovanskega Narodnega Veča. Razume se pa, da Vesnič te svoje obljube ni držal. To se je zgodilo 8. januarja 1918. 3. Razen par problematičnih in nikakor ne obveznih abstraktnih Izjav, s katerimi je bilo v protivju celo delovanje PaŠičeve vlade, — zlasti jasno, odkar Je padel koalicijski kabinet), — niso imeli Jugoslovani nikake garancije, da ne misli PaŠičeva vlada po izvršenem zje-dinjeuju postopati ž njimi tako, kakor je postopala prej z Macedonci. Javno mnenje zaveznikov, zlasti med našimi prijatelj zahtevalo je kategorično, da se tl nesrečni odnošaji med Jugosl. Odborom in srbsko vlado urede. Pritisk je bil tudi možen od strani jugoslovanskih prostovoljcev, tako da je končno vendar moralo priti k Krfski deklaraciji. Ali tudi Kriška deklaracija je ostala za Pašiča samo na papirju. Nlkakih, tudi najmanjših faktičnih izprememb ni pripustil. Nasprotno, Krfska deklaracija je doprinesla k zaostrenju odnošajev med srbsko vlado in Jugosl. odborom, ker je Odbor pred Krfsko deklaracija marsikaj potrpel In požrl, česar s Krfsko deklaracijo v roki ni mogel storiti. Pašlč ie paševal dalje. Zlasti po Krfski deklaraciji bilo Je poslano mnogo publicistov v inozemstvo z mastnimi plačami (Alkalaj. Al-baht, Savič) ki so delali velikosrbsko propagando, tolmačili Krfsko deklaracijo v Pašičevem duhu, izdajali knjige, pisane v istem duhu (Savičeva: South Eastern Europe itd.) 4. Reakcija, ki je proti temu nastala, imela je občutne posledice zlasti v Ameriki in Rusiji med našim narodom. V Ameriki, kjer živi 500 tisoč do 700 tisoč naših izseljencev, imela je jugoslovanska propaganda dve glavni nalogi. Prva je bila, da se Informira amerikansko javno mnenje in vlada o naših težnjah In da se pridobi moralna In materijalna pomoč Amerike za našo stvar. Druga naloga pa je bila, da se pritdgne naše izseljence in da se izseljenci pridobe za to, da gmotno in moralno podpirajo delo Jugoslovanskega Odbora. Pri obeh nalogah so imeli tore1 naši izseljenci ne samo glavno dolžnost, ampak bi morali imeti tudi glavno besdo. Jugoslaver.sko Narodno Veče v Washingtonu se je vestno trudilo da Izvrši obe tl nalogi. Pri tem delu ga Je podpiral izdatno eden najboljših Jugoslovanov, kar Mb Imamo, bivši poslanik v Washingtonu, Ljuba Mihailovič. Za vspeh akcije bilo je potrebno prikazati tako pred amerikansko vlado kakor pred našim narodom v Ameriki, edinstvenost nazirania vseh kompetentnih Jugoslovanov in bilo je potrebno skupno nastopati. Vsled tega je bilo potrebno prikrivati nesoglasje med stališčem Pašiča in Odbora. Zalibog se ni to moglo dolgo doseči, ker je skrbel zlasti Pašič sam s pomočjo svojega konfidenta, generalnega konzula Pupina v New-Jorku iz njegovega glasila »Srbskega dnevnika« zato, da čim prej doznalo širši krogi o tem nesoglasju. Dasi se je ameri-kanska vlada In javnost pri tem vprašanju odločno nagnila na Jugoslovansko stran, (prvi Assistant Se-cretary of State Phillips je to odkrito izjavil o priliki intervencije dra. Hln-koviča in Grškoviča pri njem), dasi so tudi Jugoslovani v Ameriki, a po-sebe še Srbi, odločno obsojali protijugoslovansko delovanje ta pisavo Pupina in »Srbskega dnevnika«, škodovalo je to vendar ogromno naši stvari v Ameriki, kakor tudi našemu ugledu. Simpatije, ki jih je gojila a-merikanska vlada za jugoslovanski problem, so se znatno ohladile, a naši izseljenci, neuki in politično neizobraženi, kakor so po večini, niso hoteli podpirati izdatno našo stvar, ker sc se bali rešitve jugoslovanskega vprašanja v smislu, kakor ga Je Pašič pripravljal. Razume se, da so avstrijski Usti (na pr. Zittijev »Narodni list«), k so imeli še vedno mnogo pristašev, z zadovoljstvom citirali »Srbski dnevnik« v dokaz, da pri- i pravljata Pašič in Jug. Odbor Hrvatom in Slovencem hujše robstvo, nego so Jo imeli pod Habsburgove!. Fa-cit takega delovanja je bil ta, da je bila pomoč amerikanskih Jugoslovanov v moralnem In materilalnem oziru nezadostna, pomoč v prostovoljcih pa je bila med Slovenci in Hrvati skrajno neznatna. Da se je med srbskim delom našega naroda nabralo mnogo prostovoljcev, zahvaliti se je predvsem delavnosti polkovnika Prl-bičeviča in podrejene mu vojne misije. 5 Najžalostnejše je poglavje o prostovoljcih. Povdarfal sem že prej, da je Pašičeva politika šla za tem, da odbije od sebe pomoč Jugoslovanov. To se je najeklatantnejše dokazalo pri snovanju prostovoljnih jedi-nic. Jadranska legija, ki je imela biti osnovana že v letu 1915. razbila se je ob aktivnem In pasivnem odporu Pašiča. Za prostovoljni korpus v Rusiji so bili poslani srbski oficirji s takimi inštrukcijami, da st) skoro onemogočile življenje Hrvatom in Slovencev v tem korpusu. SamoubiJ-stva so bila na dnevnem redu. Končno se Je posrečilo velikoskrbskl propagandi. da ta korpus skoraj popolnoma razbije. Povedali smo že. kako se je v Ameriki sabotiralo skupljanje prostovoljcev. Naj navedem samo še nekaj primerov. »Srbski dnevnik« je pisal, »da bodo že srbski žandarji naučili pameti Hrvate in Slovence«, dnigipot pa, »da ima Srbija stotisoč ostrih bajonetov, da bo ukrotila Jugoslovane«. V pismih, ki so Jih. pisali prostovoljci v Ameriko, črtala Je cenzura povsod besedo »jugoslovanski« tako, da se je to moglo spoznati — in to dosledno. Nešteta tako cenzurirana pisma so došla v Ameriko, in s tem je bil podan oficijalen dokaz da se naši prostovoljci bore za »Veliko Srbijo«, Prostovoljce so zmešali s srbskimi jedinicami, da se prikrije, da s« tucH Jugoslovani lz Avstro-Ogrske bore v srbski vojski. »Jugoslovansko divizijo« prikazali no v sretu kakor d« jte to srbska divizija; ki je svoje ime »Vardarska« izpremenila v »Jugoslovanska*. Bilo pa je nad 60 odstotkov srbske vojske Jugoslovanov bi Avstro-Ogrske. odnošajffif predaval bodo odlični Francozi, na pr. Član Akademije Bar-res, bivši ministrski predsednik Bar-thou. general Castelneau Itd. — S. Položaj Poljske, Od poznavalca poljskih razmer smo prejeli na naš članek v štev. 43. »Jugoslavije«. NI dvoma, da je tudi položaj Poljske težak; kje^ v srednji F.vropi pa je dandanes država, ki bi bila v lahkem in prijetnem položaju. Tu ima seveda prav pisec članka »Težavni pnlžat Poljske« v »Jugoslaviji« 7. dn® 17. febr.; vendar je sodba o prednostih poljske politike pri nas težka, ker le malokdo in le malokdaj dobiva poljske časopise v roke. Največ čltajo pri nas o Poljski v Čeških časopisih, a ti viri so dandanes — to moramo žal reči— o poljskih stvareh zelo kalni. Ce smemo soditi po pisanju poljskega časopisja, se pač Poljska n* pripravlja za boj z boljševiško Rusijo. V parlamentu je socialistični poslanec Liberman v posebni interpelaciji zahteval, da se 2 Rusijo sklene mir in ministrski predsednik je priznal, da se ne da tajiti, da široki sloji prebivalstva žele le mir. Niti v enem časopisu varšavskem se ne zagovarja nova vojna, pač pa se pogostoma in obsežno opozarja na nevarnost vojne z Rusijo, ne kakor da bi zmaga ne bila mogoča (poljska armada močna in dobro disciplinirana), ampak ker je celo zmaga v Rusiji — brezkončna, t. j. do kod naj zmagovita armada prodira? Kje bodi ho-nec »zmag«? Tudi se zdi nevarno znamenje, da Nemci na Poljskem agitiralo za volno z boliševikl, V tešinski šleziji se pripravlja plebiscit. Za sporno ozemlje velja po*. okrai tešinski (Tešin. Jablonka). pol. okraj Frištat (Frištat, Bogumin), sodni okrai poljsko-ostravsk*: za izključno poljski okraj je priznan okraj Biel-skl, za češkega pa okraj Frideški. V prehodnih slovanskih ozemljih le težko govoriti o Imperiiallzmu. Taki prehodni Slovani se dado brez na-silstva, naravnim potom razviti, oz. se sami razvijajo na to ali eno stran. Al! smo v Macedoniii mi zato že im-perijalisti, ker bodo odslej tamošnli Slovani kakšen sklon v deklina*.ijl obračali v šolah na srbski način? AH naj res mislimo, da je to poljski imperializem če pripade pollski državi nekaj tako zvanih Belorusov, ki so že tlosle imeli manj zveze z ruskim vzhodom kakor s poljskim zapadom9. teh Belorusov, ki hočejo sedaj ustvarjati svojo državo in svoj knjižni jezik? Rajši kakor da bi Slovani dobili še en književni jezik In s tem eno »martro« več, pa že vidimo, da postanejo ti Belorusi (če že nočejo biti Veli' orusi) Poljaki. Slično je z avstrijskimi »Ukrajinci«, ki so izpren\f-šanj s Poljaki. Samoodločevanle Slovanov proti Slovanom je na prehodnih ozemljih često le —■ nekaka kljubovalnost. ki ie Slovane že nekdaj gonila v anarhijo. V poljskem »Sejmu« (parlamentu) Je bila zadnli čas debata o ustavi, po-sebe o vprašanju, ali imel bodoči parlament tudi »drueo izbo«, t. j. senat ali ne. Zdi se, da bo sprejet senat, štel bi kakih 121 članov. Redakcija francoskega lista »Journal de Pologne« priredi v Varšavi ciklus predavani s pollsko-francoskih TURSKO VPRAŠANJE. Nove meje. — Nevtralizacija Dardanel. LDU Lvon, 19. Londonska konferenca Je nadaljevala svoja posvetovanja o vprašanjih Orienta. Imenovale so se tri posebne komisije Prva bo imela določiti meje Armenije in Cilicije, druga bo proučevala vprašanje otomanskega državnega dolga in turške finance sploh, trella pa grške zahteve glede Smirne. — Konferenca je sklenila začasno, da ostane sultan v Carigradu. Glede usode Dardanel je pa končno veljavno določeno; d* se stavijo pod mednarod- no nadzorstva Konferenca mora 34 sklepati o tem, kako naj se določijo meje carigrajskega zaledja. Kakor ve poročati »Petit Parisieo«, se je prt torkovi seji konference razpravljale o tem, ali naj bo ta meja črta Eiios-Midia, alf pa črta Čataldže. Tudf Bospor se stavi enako kakor 'Dardanele pod mednarodno nadzorstvo. Grške zahteve. LDU Lyoo, 18. Londonski poročevalec lista »Matin« javlja: Pri seM londonske konference v ponedeljek zjutraj, ki se je pečala s turškim vprašanjem, je Venizelos obrazloži! zahteve Grške, ki se nanašajo na Smirno in Tracijo, ter jih utemelje-vaj v dveurnem sijajnem govoru. Splošen vtis je, da se bo grškim zahtevam ugodilo v največji meri. Jugoslavija, Amerika ne ^opusti. LDU Washington, 19. febr. Wil-sonov tajnik Tumultv ie IzjavtL, da Wilsonova nota Franciji in Veliki Britaniji nima oblike ultimata, marveč da zlasti Izraža, da vlada Zedinjenih držav ne namerava opustiti podpore Jugoslovenom glede Reke. LDU Pariz, 18. febr. Kakor do-znava »Matta«, obsega U ilsonova nota pet strani, nosi lastnoročen WH-sonov podpis in ima dostavek, ki izvira brez dvoma od WiIsona. Tu se postavila Wllson na stališče, da bo. ako se ameriški nazori ne bodo upoštevali. resno premišljal o tem. aH naj se Zedinjene države odtegnejo m»-rovni in brambnl pogodbi. Pečuški delavci za Jugoslavijo. LDU Dunaj. 19. febr. »Arbeiter Zeitung« piše: Ko je prišla v Pečuh vest, da pripade to ozemlje Madžarski, so začeli delavci prirejati po vsem okraiu velike skupščine. Sklenili so. da se upro proti izročitvi mesta Hortvjevi Madžarski in da se ali izselijo, ali pa ohorože in se z orož-lem v roki bore proti belim četam. Naglašali sa da ostanejo rajši držav- ljani demokratske jugoslovenske države. kakor da bi bili zatirani sužn# Hortvjeve Madžarske. Pašič pride v Beograd? LDU Beograd, 18. febr. Tu s® Ji razširila vest. da dospe semkaj *, Pašič, vendar trdijo radikalni krogi, da ne vedo ničesar o njegovem prihodu. 4 milijone za vinogradništvo. DLU Beograd, 18. Ministrstvo zm poljedelstvo in vode je dovolilo kredit v znesku 4 milijonov kron za pov-zdigo vinogradništva. Še Madžare nal zalagamo z živežem! LDU Dunaj, 18. febr. Madžarska bo dobila od 26 milijonov funtov šter-lingov. ki jih le angleška zbornica vo* tirala kot kredit premaganim državam. blagovni kredit pol milijoni funtov šterlingov. O porabi tega zneska se bo morala Madžarska iziaviti po sklepu miru. Naiprel bo angleška komisiia za živila nabavila za Madžarsko živila iz Jugoslavije, med dru-J gim 3000 ton žita. 1000 ton masti la 500 vagonov klavne živine. Razna poročila. Revizija mirovne pogodbe v prilog Nemčije Izključena. LDU Duanj, 19 »Tagblatt« poroča: Lloyd George se je izjavil časni-Karjem, da ie .revizija mirovne pogodbe izključena. Anglija In Fiancila zahtevata, da mora Nemčija mirovne pogoje izpolniti natančno. Formalna demtsija francoske vlade. LDU Lyon, 18. Francoski ministrski predsednik Millerand je prišel v sredo zjutraj v predsedništvo poslanske zbornice ter je predložil predsedniku republike derrisijo svojega kabineta. Predsednik Peschanel je demisijo odklonil ter izrazi! željo, naj bi kabinet ostal še nadalje. Novi predsednik republike *e zastopal mnenje, da kabinet, kateremu Je poslanska zbornica v kratkem času njegovega delovanja že dvakrat izkazala zaupanje, nima povoda za odstop. Aretirani anarhisti. LDU Milan. 18. V Neapolju Je bi! meti ran vodja komunistov Angelotti s 7 tovariši. Pri njem so našli popolnoma izdelane načrte za napad na skoro vse e.vjopske državne poglavarje. Policija ima v rokah imena španskih. Italijanskih, irskih in ruskih anarhistov, ki bi lineh' naoad lz. I vršiti. Vsi sc člani »rdeče roke«. Povsod so se ukrenile obsežne varnostne priprave. Soeljalizaclja rudnikov na Češkem. LDU Praga. 18. V proračunskem odseku je bil sprejet zakonski načrt glede udeležbe rudarjev pri *pra\4 rudnikov In glede soudeležbe na dobička In sicer v isti obliki, kakor Je bil sprejet v tehničnem in socialnopolitičnem odseku. Žigosanje bankovcev na Madžar-, skern. LDU Budimpešta. 18. Poljedelski minister Rubinek ie Izjavil, da btt zbornica v kratkem razpravljala o zakonskem načrtu glede žige sanja denara. Pri žigosanju se bo odtegnila najmanj 50 odstotna svota. ........... , ■ « r- ■, 1 1 i, BORZA. LDU Curih. 19. febr. Izplačila n* Dunai 2.30. Berlin 6.20. Prago 6.25. LDU Dunaj, 19. febr. Zagreli 230- 240, Praga 295—312, SHS bankovci 150—180. V nedeljo ob 9. url se vrši v Mariboru v »Narodnem Domu* shod NSS. mmm Ivan Albreht: Na meji. Ko sem pisal pred kratkim časom na tem mestu zoper preobilo veseljačenje na Koroškem, Je morda izgiedalo motje početje kakor asketsko pridiganje enostranskega in prenapetega človeka. Da temu ni tako, hočem polagoma pokazati v naslednjih sestavkih. Kar srno pred vojno storili za to melo. ie bilo bore malo. Narodno obrambno delo le žal zašlo v plovne vode posameznih političnih strank — in tisti, ki so to riskirall, pa bodi na katerikoli strani, so zakrivili pregreho. ki jim je ne more in ne bo mogel odpustiti sedaj rastoči rod. S tem so namreč pokazali ali vsaj hotel* pokazati, da ni v nas zavesti, da snto kot narod neka! organsko celotnega in da moramo biti na zunaj neke? popolnoma enotnega, čeprav na znotraj odpravljajo posamezni deli različne funkcije. Zavedala se Je te misli samo mladina in jo propagirala, A tudi ona le toliko časa, dokler k sedela na šolskih klopeh. Ko je stopila v življenje, je posedla po stolih in stolčkih ter prisegala brez pridržka na en ali drugi prapor. Stranka je bila več kakor narod, podrejeni Interes je prekričal glavnega. Da pa sme in more kulturno politični boj zajadrati v skrajne meje le tam, kjer je dana za to primarna podlaga, tega ni pomislil nihče — ali pa le tako maloštevilni posamezniki, da to v javnosti sploh ni prišlo do pravega Izraza. Kajti sicer gotovo ne bi prišlo do tega. da bi kdo skušal na Koroškem organizirati ljudstvo na podlagi enega ali drugega političnega programa, temveč na izkllučno narodni. Da iz-gleda tako početje tam gori naravnost kot parodija kultumo-politične-ga tekmovanja, kaže motrečemu očesu dannadam na stotine kričečih primerov. Govorim pa seve s stališča, da Je voditeljem posameznih političnih strank res nekaj do tega, da masa. ki gre za njimi, ve. zakaj gre, da vsak ud pojmi In s popolnim razumevanjem izvršuje povelja glave. Ce temu ni tako (— misel, v katero človeka skoro nuino silijo naše razme- re po prevratu —), potem je vse naše politično življenje gniloba In samo lov za polnimi žepi. predpriprava zn anarhijo in razpad: ka.it; »zakon narave je tak«, da na laži ne more bazirati nobena življeniska stavka! Na Koroškem pa sem v nekem kraju celo opazil (— in tu Je politična organizacija. vsaj ene stranke, izvedena primeroma dobro —)• da l.rudje niti ne poznajo razločka med političnim prepričanjem In narodnostno pripadnostjo. Mogoče je in celo popolnoma gotovo je to. da upliva napeto predplebiscitno ovzdušje na ljudi in da nemška In nemčurska propaganda v potai meri siplje svoj strup in bega ljudstva Toda pojav sam na sebi: da gre ljudstvo na take limanice in ne more pokazati niti trohice samostojnosti v mišljenju, — ta pojav se mi zdi tako žalosten, da bi moral predramiti in opozoriti sidrnega mislečega človeka. Sicer pa to samo v splošnem; kajti take razmere so le posledica, treba pa je IU do izvora! In tu pridemo do stare pesmi: Nemci so vzeff narodu narodnost To delstvo »e vla- če kakor črna pega po vsem življenju na Koroškem. S splošno človeškega stališča stvar ne bi bila tako huda (— čeravno bi moral vsakdo obsojati tako postopanje, ker bi bilo vendarle nasilno —), če bi blH dali ljudstvu primeren ekvivalent v nadomestilo tega. kar so mu vzeli. Nemci p« niti tega niso storili 1 Ako bi bili sprejeli to ljudstvo v svojo sredo kot enakopraven In enakovreden element, bl bili grešili samo na-pram nam Slovencem, ker bi nas bili okradli za toliko tn toliko tisoč sinov našega naroda, torej — zlasti z ozirom na naše malo število — za znatno svoto živega kapitala; ker pa niti tega niso storili, ampak 90 kar prosto zasužnjili In duševno ubili te ljudi, so zakrivili zločin napram cele-jnu človeštvu. Narod je bil odtrgan od vsake kulture: bil je samo delavno orodje v rokah ošabnih trotov, ki so se pasli po njegovih žuljih ln pili njegovo zaničevano kri. Zato je tudi bilo mogoče, da so nastali r*a tein teritoriju razni ljudje a la znani Ko-schath — z različnimi modulacijami — ki mi bili tako »nežni 4a 90 kar na debelo tlačili slovensko psiho v nemške tnuje — skeleti s k rrnko življenja, odpadniki. To je ena vrsta; tista vrsta laži-inteligence, ki je za prodano narodnost prejela Judežev denar v obliki dobičkanosne službe ali -pa honorirane slave — kakor je pač bolj odgovarjalo značaju posameznika in nemškim potrebam. Vendar je teh primeroma malo in skoro ne pridejo v poštev, čeprav so s svojimi nastopi napravili največ krika. Neizmerna važnejši so drugi, vrste širokih mas. Pogled na ta. roj umirajočih, ki ne morejo umreti, je naravnost obupen. Mogoče se zde besede preveč črne; toda če ml bo dopuščal čas in drug« okolnosti, da naberem dovolj kritično zanesljivih številk, bom podal pri priliki rezultat svojega opazovanja v najbolj objektivni obliki: v številkah. Že danes pa se mi močno dozdeva, da v tej reči ne bo cvetja la ne rožnatih nad. (Dalje prih.) Dnevne vesti. — Poštna zveza med Jugoslavllo In Češko. Praška »Tribuna« z dne 11. t. m. piše: 2e dlje časa prihajajo pritožbe poštnemu in brzojavnemu ministrstvu. da zastaja promet med Jugoslavijo in našo republiko. Ali tozadevna preiskava češkoslovaških poštnih uradov in zasledovanje di-rektnih pisemskih sklepov iz Jugoslavije ie dognalo, da ie teh nerodnosti kriva edino poštna uprava kraljestvo SHS. ki je bila na dognane napake opozorjena in naprošena, da po-skrlv za točno poslovanje zadevnih ■osmih uradov. Sirjenje španske bolezni še tie ponehava, temveč zavzema vedno večji obseg. Od vseh strani sveta prihajajo strašeče vesti, ki se večinoma strinjajo tudi v tem. da se letos pojavljajo bolj komplicirani slučaji. In da umre primeroma več na njej obolelih ljudi, nego lani. — Na Dunaju Je umrlo zadnji teden 35 oseb. Dunajska iNeue Freie Presse« poroča, da ta kužna bolezen zlasti hudo razsaja v Dortmundu, kjer je minuli teden umrlo na niej 150 hudi. Veliko žrtev zahteva španska bolezen tudi v Berlinu. Budimpešti, Parizu itd. -- Razpisan poštni urad. Razpisano le poštarsko mesto v Krški vasi (11/2). Prošnje je vložiti v štirinajstih dneh. — inženirski izpit s prav dobrim uspehom je napravil na visoki rudarski šoli v Pribraum V. Šinkovec, doma iz Idrije. — Porotne razprava se prično pri deželnem sodišču ljubljanskem dne 23. februarja. Za prvi teden so odrejene sledeče razprave in sicer, kolikor se ne navaia kat drugega, vse zaradi hudodeistva tatvine: v ponedeljek, dne 23. februarja: Ivan Rančl-gal in tov.; Ignacij Pirnat; Ljudevit Bartoniček; v torek, dne 24 februarja- Josip .lukopila in dva tovariša; Ivan Hlebe: v sredo, dne 25. februarja- Metka Kristan in tov.; Ljudevit Pongratz in tov.: v četrtek, dne 26. februarja: Janez Zupančič zaradi hudodelstva po § 3. zakona o razstrelivu Ivan Šebai in 2 tov.: Jakob Bricelj zaradi hudodelstva goljufije; v petek, dne 27. februarja: Ivan Švab in tov.: France Kadimo; Kojzec in Jurij Tokgtli: v soboto, dne 28. februarja- Ivan Križman zaradi hudodelstva umora. Daljne porotne razprave se Še odrede. -- Poneverbe poštnega denarja. Pošlni ekspedient Gustav Glogovšek. rodom s Krškega. 29 let star, je na poštnem uradu v Vuhredu pri Vuzenici v daljših časovnih presledkih poneveril 26.776 K 26 vin. poštnega uradnega denarja. V noči od 11. na 12. t. m. ie neznanokam pobegnil, baje v inozemstvo Ju = Shod javnih nameščencev, ki se jc vršil sinoči ob osmih zvečer v v Mestnem domu. je potekel sijajno. Velika dvorana je bila nabito polna, mnogo pa jih je moralo celo oditi, ker niso dobili več prostora. Shod jc otvoril društveni predsednik g. l.illeg, ki ie v uvodnem govoru povdarjal, da uradništvo ne bo več trpelo, da bi se katerakoli vlada igrala ž njim. Uradništvo hoče biti državotvoren element, zahteva pa tudi, da mu omogoči država' dostojno živiienje. Za njim so govorili gg. Bekš, Tavčar, Vojska in istrski begunec Barič, ki so v svojih govorih vsi povdarjali. da ie uradniške strp-ljivosti konec, in naglašali potrebo, da ostane uradništvo solidarno do skrajnosti kljub pritisku in intrigam. Protestirali so proti n isil.ru hrvatske vlade nad voditelji hrvatskega uredništva. ki še do danes niso bili v svojih zaporih zaslišani. Med viharnim odobravajem je izjavil zastopnik policijskega uredništva, da je i njihova kategorija solidarna z ostalimi javnimi nameščenci. Sprejete resolucije zahtevajo 1. podaljšanje draginjskih doklad preko 1. marca; 2. ureditev službenega razmerja provizoričnih in pogodbenih uslužbencev; 3. dovolitev znižanih železniških kart; in 4. Izpustitev, oz. takojšnje postopanje proti Benkoviču in tovarišem na Hr-vatskem. — Dijaške demonstracijo. V naši včerajšnji notici pod tem naslovom se nam h dijaških krogov sporoča, da pri konfiskaciji pri deželni finančni blagajni poslujoči blagajnik ni ralpt opazke, da ve, iz katere banke le denar. ampak da ie konMsciral denar brez te ali nodobne opazke. — Kakor se nam dalje poroča, te »Jadranska banka« nadomestila dijakom izgubo s tem. da jim je izročila pravilno kol-kovane novce. — Mestna aprovizacjja. k|e sl? Ze od decembra čakamo nate s kartami in s praznimi želodd. Kotiš umne zadruge so med tem i« večkrat delile živila, le ti, ki žlvii od mesta, ki mu župani Ivan Tavčar, moraš stradati. Pa ne morda zato, ker ni živili O ne! Temveč zato, ker so pri mestni apro-vizacijl ljudje brezbrižni In nemarni, ker so sami siti. — Za družbo sv. Cirila in Metoda nam le poslala gdč. Malčka Baloh 10 kron, katere je prejela kot najdenino za 1 par moških rokavic na Sokolovi maškaradi. = Drzen vlom. Na pepelnično sredo zvečer med 7. In 9. uro se le izvršil drzen vlom v podstrešno spalno sobo gostilničarke Antonije Keršiče-ve / Spodnji Šiški. Vlomilec Je previdno pristavil lestvico k strehi na Frankopanski cesti splezal po njej na streho, od tod k oknu. Z vso o-preznostjo, z roko, ovito v cunjo, namazano s finim, dobro leplilvim gumijem, le nalahno udrl šipo. odprl nato okno ter zlezel notri, kjer je našel ključe dveh blagajn. Iz ročne ie pobral ves drobiž v znesku 500C K, iz velike pa 70 bankovcev po 10n-0 K, tedaj skupaj 75.000 K papirnatega de-narja. Iz posebnega predalčka je pobral srebrn in zlat denar, zlate prstane. dva z dragocenimi b£iljantt, dalje srebrnino In srebrno jedilno orodje v skupni vrednosti 200.000 K. Vlomilec le po isti poti neopažen odšel ter se izgubil v temi. Lestvico je pristavil k zidu nasprotne hiše. Detektivi vlomilca zasledujejo, doslej pa še niso mogli ugotoviti, čegava je bila lestvica in so bila zadevna poizvedovanja brezuspešna. Sodijo, da sta bila pri vlomu najmanje dva, oo katerih eden je spodaj pazil In odstranil lestvico toliko časa. dokler je drugi deloval v sobi. Tatvino je gospodinja Antonija Keršič zapazila okoli 9. ure zvečer, ko le šla v sobo. Policijskim organom Je obljubila 10% nagrado, če se storilci izsiede. — Ofenziva proti maškaram. Demobiliziran desetnffr Vinko M. Je na pustni večer podvzel v Zeleni lami Muto ofenzivo na nož proti vsem maškaram. ki so norele po Zeleni jami Junaški iuriš na nie le zlasti napravil v gostilni Cccilc Sušnik. Zato ofenzivo pa se bo zagovarjal pred sodiščem. Maribor. Vsled pomanjkanja surovih kož in vsled dejstva, da potrebuje predelava surovih kož v usnje 6 piesecev, je mestni magistrat prisiljen, izdajo usnja omeiiti na tretjino. Železničarski predstojniki, ki imajo pravico izdajat podrejenemu osobju tozadevne nakaznice, so naprošeni. da do prihodnje odredbe izdajo le eno tretjino običajnih nakazil. Izdaja krušnih kart. Krušne karte se bodo izdajale odslej samo ob sredah. četrtkih in petkih in to samo 33 strankam vsakokrat. Za lovce. Dne 21. t. m. se vrši ob 19. uri v zadrgi sobi hotčla »Union« ustanovno posvetovanje podružnice »Slovenskega lovskega društva, Maribor.« Ljubitelji šaha se vabijo, da pridejo danes 20. trn. ob 20. uri na sestanek v Veliko kavarno v damski salon, da se pogovorimo o šahovskem klubu in turnirju, ki ga priredimo v Mariboru. Slovenskih literarnih listov In revij ne poznajo naše gostilne, kavar ne itd., pač pa imajo naročenih nemških listov vseh vrst na kupe. »Ljubljanski Zvon«, »Dom in Svet«, »Svoboda« itd. bi se pa že morali dobiti vsaj v večjih kavarnah in restavracijah. Neka nemška kavarna Ima vs» te liste, našim slovenskim seveda tega ni treba! Požar v Narodnem domu. Zadnjo soboto Je vsled poškodovane centralne kurjave izbruhnil ogenj pod parketom v gostilniški sobi Narodnega doma. Požarna bramba, ki je takoj obveščena prihitela na Ilce me sta. Je ogenj kmalu pogasila. Škoda ni velika. Cei«e. Ponarejeni kolki na bankovcih. Tudi v Celju krožijo tisočkronski bankovci s ponarejenimi kolki. Kolki niso nazobčani in imajo temnejšo barva kakor pravi. Skoro na vseh je žig »Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru,« — katera snloh ne obsto'a La so k. lkl ponarejeni. se pozna na prvi pogled. Celjska pouiiižnica »Državne posredovalnice za delo« fe vsled nepo-rabljivosti dosedanjega uradnega io* kala zaprta in se otvori zopet začet • kom marca v Gosposki ulici 1.1 nadstropje, Stranke nal se dotlej obračajo na mariborsko podružnico. Iz organizacij« vojnih Invalidov Je izstopil kakor nam poroča, Frap Koštomaj, brivec v Celju, ker ae m strinja s cilH, ki jih zasleduje organizacija. Celjski mesarski pomočniki se še vedno imenujejo »Flelschhauergehll-fen«. Ti slovenski zapeljanci, ki nemški niti dobro ne znajo ne, so priredili v soboto svoj plesni venček ln izdali samonemška vabila. To se v sedanjem času tako smešno sliši, d* bi človek niti ne verjel, ko bi sam ne videl. Krivi so tega najbrže njihovi renegantskj gospodarji mesarski mojstri, ki so še vedno stari hujskači, da si so rojeni Slovenci. V Celje bi bilo dobro dobiti več zavednih slovenskih mesarjev, ker b! potem postali ponižnejši. REKRUTA CIJ A LETNIKOV 1896—1900 se prične nepreklicno s 1. marcom iL K rekrutaciji morajo priti skupno In naenkrat prav vsi vojaški obvezancl letnikov 1896—1900, neglede na to. če In koliko časa je posameznik že služil pri vojakih, kakor tudi vsi oni. Id so bili pod bivšo Avstrijo ali p* tudi v naši voiski že asentovanl ali prebrani. Vojaški obvezancl ki so svoj rok v kadru že odslužili, bodisi v avstroogrskl ali naši vojski, nai do-neso naborni komisiji uradna dokazila o celokupni vojaški službi, kar bo naborna komisija v naborni listi zabeležila. Invalidi letnikov 1896— 1900 so naborne obvezanosti oproščeni, če predlože svoje listine o Invalidnosti svojim županstvom afi niasjbMžji orožniški postaji, katera vpošlje te listine pristojni politični oblasti na vpogled ln zabeležbo v naborni listi, nakar se listine invalidu zopet vrnejo. Glede skrajšanega roka vojaške službe ali sploh kake olajšave se opozarja, da prinese vsak vofaški obvezanec seboj vsa uradna dokazila, to Je družinska poročila, katera so se že od strani okrajnih glavarstev Izdala župnijskim uradom. Dalje si mora vsak obvezanec preskrbeti uradno potrdilo davčnega urada koliko direktne In osebnega davka brez doklad olačuie glavar družine ali vojaški obvezanec sam. Če mu to ni mogoče, naj prinese seboj davčne knjižice. Kdor sl tega ne preskrbi, temu se na vsak način pripozna polni rok aktivne vojaške službe. Na naknadno vložene prošnie se ne bo oziralo. Da se do-žene delazmožnost moških družinskih članov obvezanca, naj se Isti zglase z vojaškim obvezancem vred pri naborni komisiji, če rodbina prosi za kako olajšavo. Dan In kraj nabore se bo že razolasif. Društvena in uradna obvestila. Slov. trg, društvo »Merkur«. V nedelio. dne 22. februarja 1.1. se vrši ob 10. dop. XIX. redni občni zbor v društvenih prostorih, Gradišče 17, I. nadstr. Na dnevnem redu je tudi preniemba društvenih pravil. Ustanovni občni zbor gremija trgovcev se vrši v nedeljo, dne 29. svečana t. 1. ob 10. uri dop. v restavraciji g dr. Tancar na Jesenicah. Vabljeni so vsi trgovci radovljiškega polit. okraia s pozivom, da se polnoštevilno udeleže. Društvo zasebnega uredništva. Dogovorjeni sestanek bančnega urad ništva se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne v verandi hotera »Union«. Udeležite se polnoštevilno. Društvo mestnih nižjih uslužbencev ima svoj letni občni zbor dne 22. febr. ob pol 10. uri na magistratu z običalnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. »Zveza škontistov denarnih zavodov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedelio. dne 22. t. m. točno ob 14. (2.) uri v gostilni na Bregu št. 18. Dnevni red ie važen. Polna udeležba dolžnost. Tovariši, pridite vsi!« Šport in turistika. Tura na Golico. Člani goriške planinske podružnice napravijo v nedeljo dne 21. t m. planinski izlet na Golico. Odhod v soboto zvečer z gorenjskim vlakom. Vrnitev v nedeljo zvečer. Natančnejše podatke v kal vami »Zvezda. NSS. Politična šola NSS se vrši danes, v petek ob pol 20. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma. Krajevna organizacija NSS v Slov. Gradcu. Preteklo nedeljo se Je tud! v Slov. Gradcu, kjer se je že davno čutila potreba po socijalistični organizaciji na narodni podlagi — zakaj tudi pri nas so se vsi nemški nacijonalci čez noč prelevili v »ta-temacijonalce« — ustaašovila krar Jevnn organizacija NSS. Zborovanju, ki se )«> vršilo v Narodnem doma hi ki je bflo zelo dobro obiskano; Je predsedoval prožni nadziratelj tov. Kumer. Načelstvo stranke Je zastopal tov. Brandner, ki Je v poljudnem govoru razvil program NSS in pre-dočil razliko, ki nas loči na eni strani od meščanskih strank, na drugi pa od socijalne demokracije. Po referatu se Je vršilo vpisovanje članov, na kar je bil izvoljen odbor, ki mu načeljuje tov. Kumer. Sevnica. Krajevna organizacija NSS v Sevnici je priredila v sredo zvečer v gostilni Valant političen sestanek, na katerem sta poleg tovariša Brandnerja Iz Ljubljane, ki je razlagal program NSS, govorila tov. Vivod !n predsednik krajevne organizacije tov. Piši. Takih sestankov bi želeli več, ker nam proletarcem nudijo tol! potrebno politično Izobrazbo. Aprovizacija. Telečje meso. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani je odstopila tukajšnjem mesarjem večjo partijo telet pod pogojem, da prodajajo meso po 16 K (sprednje in po 17 K (zadnje). Za soboto le Vnovčevalnica oddelila pc pet telet mesarjem Josipu Javorniku, Francu Zajcu, Ivanu Janežiču, Francu Dolničarju, Antonu Skriancu, Mariji Trtnikov!, In Francu Černivcu. V soboto se na stojnicah teh mesarjev ne sme prodajati meso drugih telet. Gledališče. Netopir. Čim manj operet v repe rt oirju, tem boljše. Nihče pa ne bo zameril vodstvu, če poseže po opereti, ki ni brez vsake vrednosti in cene kot fabrikatl raznih poznejših dunajskih operetnih komponistov. Jesenice. Gledališko društvo priredi v sobote, 21. t. m. ob 8. zvečer In v nedelio, 22. t. m. ob pol 3. pop. v dvorani pri »Jelenu« na Savi Ibsenovo dramo »Strahovi«. Režiser je g. Fedor Gradišnik. — Pripravlja se Hermannova tmdejauka »Za otroka«. Lesce. V službo tukajšnje deželne elektrarne se je vrnil zagrizeni Nemec Wider, ki je bil že pred vojno nameščen v podjetju In takrat z vsemi močmi podpiral germanizacijo na Gorenjskem. To svojo prakso nadaljuje sedaj v Jugoslaviji. V njegovi pisarni izgleda, kakor v kakšni avstrijski kancliji. Njegova zagrizenost sega tako daleč, da je odpustil iz službe nekega domačina in ga nadomestil z avstrijskim Nemcem. Predoslje. V naši občini so zaplenili nekemu beguncu iz Oorice večjo množino manufakturnega blaga.Star-čka begunca so s tem spravili na beraško palico. Recimo, da }e bila zaplemba vseskozi pravična. Nujno potrebno pa bi bilo, da bi s tem vsaj drugim revežem domače občine pomagali. Nikakor ne gre. da hočejo sedaj to blago prodajati v Kranju, ko Je pri nas samih veliko število nagih in bosih, in trpe zelo veliko revščino zlasti begunci Zagorje ob SavL Tukajšnja podružnica organizacije vojnih Invall- • Hribi, k| pojejo. Pravijo, da se ponekod nahajajo gore, iz katerih se gotove čase slišijo muzikalni glasovi. Da to niso same bajke, je dokazoval že Dar\vin, ki piše o nekem brdu v Chile, katerega imenujejo domačini Bramadov in ki je vsako leto po nekaj tednov dajal iz sebe jasen glas. Nikdo ni mogel odkriti, na čem temelil ta skrivnost. Takšen zagoneten izvir glasov se nahaja tudi v sredini piramidnega iezera v Nevadi. Tu se sliši zvok podoben zvonenju mnogih srebrnih zvoncev. Ljudje pravijo, da nastane to zvonenle vsled tega, ker dviguje veter, ki tamkaj v elo močno piha, pesek in ustvarja tako te skrivnostne glasove, čestokrat se sliši ta godba po več ur in konča navadne z nizom akordov podobnih sviraniu orgeli. • Gaby Deslys umrla. Po pariških vesteh Je umrla tamkaj v nekem sanatoriju znana varijetetma pevka Ga-by Deslys. Ona se Je proslavila boli vsled svoje lepote In svojih ljubav-nih pustolovščin nego z glasom in umetnostjo. Kakor je znano, Je bila Oaby Deslys Čehinja, ln njeno pravo ime Je bilo Helena Navratil. Svojo karijero Je zapoČela v dunajskem kabaretu »Ronacher«, od koder je bila angažirana v Pariz. Tu se Je seznanila a princem Manuelom Portugalskih Iti J« največ radi nje Izgubil »Netopirja« se ni sramovala niti dvorna opera na Dunaju, kot koncesijo lahke plesne glasbe navajenim ušesom jo Je v torek zvečer uprizorilo tudi naše gledališče. Uprizoritev Imenujem lahko dobro, ker se je držala na nivoju, pod katerega igralci tudi v opereti ne smejo. Vloge so bile dokaj srečno razdeljene in večinoma čedno podane. Med vs< ml sodelujočimi Je bila najboljša gdč. Zlkova v vlogi Rozalinde, izredna zabavna pa g. Trbuhovlč kol Eisenstein in g. Povhe kot Frank. Pn tidl vsi ostali so se potrudili, da se je občinstvo dobro zabavalo. Želeti bi bilo le, da se n '.atert gg. igralci potrudijo za pra\ nejšoi izgovarjavo teksta ir. da — č< :;di v opereti — ne delajo priskutnih dov-tlnov. Pa ljubljanskega žargona n« vlačite na oder! Prikupili se boste c njim galeriji, drugim obiskovale en? gledališča pa ne. — Zbor fn orkvjsteti sta tudi v »Netopirju« dobro izvršila svojo nalogo. Z. P. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera: 20. febr., petek: »Rusalka« a& B2. 21. febr., sobota: »Netopir« ab. D, 22. febr., nedelja: »Mignon« i/.veS abonm. 23. febr. ponedeljek: zaprta Drama. 20. febr. petek zaprto. 21. febr. sobota: »Kristalni graft«, ab. A. 22. febr. nedelja pop.; »Pepelka* Izven ab. 22. febr. nedelja zvečer: »Bre*-dno«, izven ab. 23. febr. ponedeljek: »Brezdno«*, ab. C. dov, priredi v nedeljo 22. f. m. oh pol 2. uri popoldne Javen shod v prostorih g. P. Koprivca. Poročni bo tovariš Meznarič iz Celja. Pdssnltzhofen se irnemre neka pošta v Jugoslaviji. Ca* je že, da izgine in se umakne pošten' in lepi slovenski Pesnici. Brežice. Zelo oblastno postopa neki tukajšnji mesar s slovenskimi strankami. Ko je nastopila Jr islnvl-Ja se Je same togote Jokal, otel vse prodati in takoj editi v Gradca, Ker pa radi previsoke cene ni mogel takoj kupca dobiti, fe m orel 5« ostati. Sedaj pa noče nič več slišati o kaki kupčiji, mu pač nemška Avstrija ne diši več, za katero je t- ko britke solze točil. Kolje v poljubni meri. a če pride slovenska stranica k njemu po meso, izve da je meso I«** za »njegove ljudi«, nemčurje seveda. Zelo moraš biti vesel, če tl vrže ka-terlkrat kako malenkost mesa. -• zraven pa na vrže več surovosti. Bil je že večkrat ovaden na glavarstvo, pa kakor je videti, brezuspešno, ker njegov greben še veirto raste. Šoštanj. V nedeljo 22. tm. ob 3. pop. priredi čitalnica v hotelu Jugoslavija 5 dejansko burko »Zmešnjav* nad zmešnjavo«. Vabimo k obilni udeležbi prestol. Pred nedavnim čarom Jo zbežala z nekim vojvodom v Ameriko. toda mati vojvode je sledila mlademu paru In privedla svojega Izgubljenega sina nazaj. Nedolgo po tej epizodi se je Gaby Des!ys pojavila zopet v Parizu, kjer ie umrla sedal v razmeroma še mladih letih. O vzroku smrti se ne poroča ničesar. • Snežni metežl na lstočnl ameriški obali. Po vesteh iz Ne\v-Jorka so napravili velikanski sneženi r e-teži na istočni ameriški obali veliko škode. Zasuli so mnogo kopališč. Cel Concv Island je pod vodo. Nekoliko kopališčnih hotelov se je podrl« v morje, vsled česar je utonilo mnogo ljudi. V New-Jorku samem so bi H tako strašni meteži. da je bil ustavljen ves promet. • Pogumen obsojenec. Neci no Je bil v New-Jorku na smrt obsoien neki Hambv. ker je umoril dva bančna uradnika. »New-.lork Herakb riše, da je prišel Hamby popolnoma hladnokrvno na morišče, tako d: je celo sam pomagal pritrjevati žice na električni stol. na katerega se le potem mirno usedel. • Morskega psa 5 metrov dolge-gega in 2000 kg težkega so ujeli v zadrskem kanalu. Prepeljali so ga Y Solit. Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v UubljanL PokrajTnske vesti. Drobiž. la milijoni. (Daiie.) * »Kako dobrotna je usoda, ki mi je le ob' smrtni uri poslala moža, kakoršnega potrebujem! Naj se vam zahvalim, in odpustite mi, če som vas na videz postavil za dediča, ko ste vendar le oskrbnik premoženja. Razumeli boste vzrok mojega ravnanja, ako vam povem, da je prava dedinja neznanka, ki je ne morem poiskati, pač pa jo izsledite vi, kakor hitro sc vam nudi prilika.« »Toda, kako nai - -« »Hočem vam natančno označiti njene lastnosti. Mora biti mlada in krasna, dobra hi ljubezniva. Mora stanovati v Ncw-Jorku in imeti priprosto ime Jenny Rogers. To je vse, kar zahtevam. Ako najdete tako deklico in ste njen značaj natančno spozali ter sc prepričali, da je vredna postati moja dedinja, tedaj Ji izročite z listino ali kot dar celc premoženje, ki tolike let ni prineslo nobenemu človeku koristi.« Strmel sem vanj. Kolik nesmisel je bil ta ukaz! Ali mogoče mož res ni bil več pri zdravi pameti? Kakoršnakoli deklica z gotovim imenom, ki naj odgovarja nekaterim pogojem, naj podeduje kot dar premoženje treh milijonov? In jaz naj to deklico poiščem? Opazil je mojo osuplost in je nemirno stresel z glavo. »AH se bojite prevzeti to nalogo, ali ne razumete, na kak način sem prišel do tega, da vam nakladam toliko odgovornost? Toda koga naj prosim za to uslugo? Nimam prijatelja, bliža se mi konec, in le v misli moram najti mir, da naj premoženje, ki je prišlo zame prepozno, krasi življenje meni tako dragemu imenu.« »Torej ime je tolike važnosti? Ne zanima vas stan deklico, ako je le spoštovanja vredna?« »Biti mora očem prijetna, čistega srca in prijaznega vedenja. Bilo bi m! ljubo, da doslej ni živela v bogastvu in da ji sreča pade nepričakovano v naročje. Ako je taka. kakoršno si jo v duhu predstavljam, potem ji ,to ne bo škodovalo.« »Toda Jemty Rogers je vsakdanje ime; v velikem mestu kakor je New York bo jih najti najmanj ducat.« »Mojo dedinjo boste spoznali, kakor hitro jo vidite. Prava vrednost se ne da prikrivati. Zasledujte jo in pustite si leto dni časa. Nikomur ni treba vedeti za najino skrivnost in odkod izvira vaše zanimanje za deklice tega imena, dokler niste izvolili prave. Povejte mi, ali smem upati, da se izpolni moj sen?« Rad bi odgovori! z »ne« in raztrgal podpisano oporoko, da bi btl prost težavne naloge, ki je za moj mirni značaj vendar preveč pustolovska. Toda pri pogledu nanj mi ni hotela beseda iz ust. Nisem mogel umirajočemu odreči zadnje želje, in naj mi iz tega nastanejo težave in neprilike kakoršnekoll, sklenil sem mu pritrditi, da se v miru poslovi od sveta. »Hočem izpolniti vašo željo. Odpotoval bom v New York, tam se seznanim z deklicami zahtevanega imena, in če najdem vredno dedinjo treh milijonov, ji izročim premoženje. Ali je to vse, kar želite?« »Da, da! —- Toda trije milijoni?« »Tako visoka je vsota, kakor sem slišal.« Žarek zamaknjenosti je spreletel bledi ol>-raz, in spregovoril je: »Deklica, ki jo izvolite, bo bogata kakor kraliica. To veselje naj me spremlja v grobi Za tebe, ljuba Jenny, nisem mogel tega storiti, toda vsaj eni nai bo ustreženo, ki ima enako čisto dušo kakor ti in nosi tvoje ljubljeno Ime!« »Torej radi neke Jenny Rogers, ki ste jo nekoč poznali, želite svoj denar na ta način uporabiti?« sem vprašal radoveden, ali ima ta čuden sklep kak globlji vzrok. »Da, da! O, da bi mi ostalo še dovolj moči, da vam opišem njeno ljubko krasoto, ne-I beško sočutje, čar njenih pogledov, sladko to- lažbo njenih besed v onih dneh, ko sem bil tako bolan, da ji nisem mogel odzdraviti, niti se ji nasmehniti, ako mi je poklonila cvetko skozi razbito okno! Od tedaj so minila leta. Mene je zadela kap In ležal sem brez pomoči v revnem kletnem stanovanju. Videla me je mimogredoč; moje bledo obličje ji je zbudilo sočutje, obstala je in mi ponudila zavitek jagod, ki jih je odločila za lastno kosilo. Videl sem, da je bila revna kakor jaz, toda nisem mogel odkloniti njenega daru — niti zahvaliti se ji nisem mogel, medtem ko Je prekipevalo radosti moje srce. Vsak dan je hodila mimo, in njen smehijaj je žarel kot nebeški sij v moje mračno stanovanje. Njeno ime mi je bilo neznano. Videl sem pač, da so njene roke raskave od težkega dela in vendar je bil njen obraz nježen in ljubek. Minili so tedni, minili so meseci in vsak dan me je razveselila s svojim smehljajem, s kako tolažilno besedo ali cvetko, za katero si je denar najbrž pristra-dala. Kajti njena obleka je bila revna in na njenem obrazu sem nekoč opazil ostro potezo bolesti, ki je pričala o nezadostni hrani in o prenapornem delu. Niti prositi je nisem mogel, da sprejme edino dragocenost, ki sem jo še hranil, prstan moje matere. Od dne do dne je bolj bledela, njen korak je bil počasnejši in njen smehljaj otoznejši. Neizrečeno sem trpel; ne samo zato, ker ji nisem mogel olajšati trpljenja, temveč še bolj, ker nisem vedel njenega imena, da bi ga izgovarjal, ko sem prosil nebo za njeno zaščito. In končno je prišel dan — nikdar bi ne mislil, da ga bom toliko let preživel — ko sc je opotekaje ustavila pred mojim oknom. Z obupnim pogledom sem se ozrl vanjo in s slabotnim glasom je zašepetala: »Ako se ne povrnem, znaj, dragi prijatelj, da sein umrla!« — Hotela se jc oddaljiti, tedaj mi je strah razvezal jezik: Tvoje ime, moj angel varuh, povej mi svoje ime! Omahnil sem nezavesten na stol. Ko sem se po daljšem času zopet zavedel, so mi izročili knjigo, ki je bila tistega ve- čera zame odposlana. Na prvem listu so bile. zapisane besede: »Moje ime je Jenny Rogers? moli zame, kakor hočem tudi jaz z molitvijo za te umreti.« Knjiga še leži pod mojim vzglavjem, in kaj ne, da hočete poskrbeti, da mi Jo poiože z menoj vred v grob?« »In kaj se je zgodilo nato?« sem spregovoril s tresočim glasom. »Ali ste Jo še kdaj videli, ali kaj slišali o njej?« »Nikoli, in zato vem, da je mrtva! Toda gotovo so še druge deklice njenega imena in plemenitega značaja. Koliko bolesti je ona pretrpela, tako nai bo v veselju in sreči druga namesto nje. Vi ste mi obljubili in trdne se zanašam, da ostanete mož — beseda! Sladek mir, zdaj šele me osrečuješ! Petdeset let sem te iskal in najdem te šele na smrtni pos+elji!« Kako bi mogel njegove nade uničiti? Hotel sem mu predlagati, nai osreči petdeset deklic z blagostanjem, namesto da eno obsiplje z zakladi; toda na mojem mestu je bil vsak ugovor neumesten, in jaz bi le omajal njegovo zaupanje. Tudi ni bilo več časa za razpravljanje. Dolgi razgovor mu ie popolnoma izčrpal moči in zdelo se mi je primernejše, da uravnam njegove misli na višji svet, kakor da rili zadržujem na tej zemlji. Zato sem sc požuril, da mu ponovim svojo obljubo. Pokazal sem mu proti predsobi, kjer ie bil odvetnik, in ga vprašal, ako bi ga morda pomirilo, če se njegove želje zapišejo. To je odklonil in me vnovič zagotavljal, da mi neomejeno zaupa. »Rad bi še videl odvetnika,« mi je zaše petal. Poklical sem Cuttitiga v sobo in se oddaljil Kaj mu jc zaupal, ne vetn; tudi vedenje mojega prijatelja mi ni izdalo ničesar o tem. Smehljal se je, ko sem zopet vstopil, in me opazoval s pomenljivimi pogledi. V naslednjem trenutku je umirajoč radostno vzkliknil. »Jenny!« so mu zašepetale ustnice, nato je omahnil mrtev na posteljo (Dalie prih.) Proda se: N« zamudi« prilik« I Fino toaletno milo „Sthlth£“ 120 gramov tele razpo£ inP°rt _eksporV prekmorske kup6ije* HM ADID AD Pisarna: Reiserjeva ulica štev. 1. S M A Jtv I JL> U tla ===== Tel. interurb. 875. S Z NAJVEČJIMI TU- IN INOZEMSKIMI TVRDKAMI. Komisija: Prevzame se vseh vrst blago v prodajo. :ubsih: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin tre 8 WoHova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti °\ obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. v 4" /0 čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom J