Amerikanski
as?:
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 26.
JOLiET. ILLINOIS. 23. FEBRUARJA 191?
LETNIK XXT1
namerava
strogo nastopili.
AVSTRIJA IN AMERIKA.
Evropa misli, da Zdr. Države prekinejo odnošaje z dvojno monarhijo.
Pojde pred kongres, da pojasni položaj in naprosi polnomočja za nastop proti Nemčiji.
NOVICE Z EVROPSKIH FRONT.
Topniški boji povsod živahnejši, ali pehotnih spopadov le malo.
Washington, D. C., 21. feb. — Odločna poostritev zadržanja zavezne vlade napram Nemčiji .je bila opazki danes.
L Vladni uradniki so izražali mnenje, da bode predsednik Wilson pojasnil položaj pred kpngresom morebiti v petek ali soboto, a menda ne pozneje, nego v ponJMiijfk, s tem dvojnim namenom :
i Da dobi izrecno pooblastilo z ozi-rom na bližajoči se odhod kongresni-kov iz Washingtona, uporabiti oboroženo silo deželno v zaščito Američanov in ameriških ladij v pasovih sub-ffiarinske vojne.
ITjDa se pokaže stališče kongresa gle-vpružsnja o zaščiti ameriških pravic na širokem morju z ozirom na določitev odgovornosti za slučaj, da se niU ne podeli polnomočje za ulčrenitbe, ki utegnejo postati potrebne.
Eden glavnih svetovavcev predsed-hikovih je rekel nocoj, da se bo vlada zadovoljila samo potem, če Nemčija prekliče svoj proglas z, dne 31. jan. glede submarinskega vojskovanja.
Laška fronta. Rim, 19. feb, — Ob vsej fronti je bi-
ville. —- Dnevno pdfošilO avstro-ogr-»kegd v o j litega Vodstva z dne 19. feb. pravi:
"Italija|isko**bojno torišče: V več odsekih pogorske fronte je sovražno topništvo v zadnjih dneh razvijalo živahnejšo. delavnost. Trbiž je bil po-novnp obstreljevan. Z nekega podjetja proti sovražnim postojankam vzhodno od Monte Cedbio in severno od Assia so dovedle patrole pešpolka št. 73 davi 22 ujetnikov."
Laško topništvo delavnejše.
Dunaj, čež Berlin, 21. feb. — Laška fronta: Včeraj popoldne je sovražno topniško streljanje naraslo (na fronti med Plavalni in morjem. Zvečer so bili samo nenadni osamljeni razpoki izstrelkov. Ob tirolski fronti je bila italijanska artiljerija delavnejša nego navadno, posebno v odseku med krajema Torgole in Loppio.
Makedonska fronta. Berlin, .19. .feb., brezžično v Say-ville. —• Makedonska fronta: Bile so praske med pf-fedstražami in tupatam topniško streljanje. D\;a sovražna zrakoplova sla bila zbita.
London, 20. feb. — Dva italijanska bataljona sta zasedla Konico na za-padriem Grškem, bližtt albanske meje. Grška oblastva so se umeknila proti jugu v Janini
Berlin, 2<k feb. — Med reko Var-<Jar in Dc^&itekim jezerom so bile naše postojanke silno obstreljevane do večera, a napad ni sledil.
Amsterdam, čez London, 21. feb.— "frankfurter Zeitung" je doznala fe i.la ameriška spomenica, izročena po poslaniku Penfieldu avstro-ogrskemu mini-tru zunanjih stvari na Dunaju, ne pušča nobenega dvoma o tem, da bodo odnošaji prekinjeni.
Avstrija v dilemi.
Rim, čez Pariz, 21. feb. — Ameriška spomenica, pravi "Messaggero", "postavlja Avstrijo v strašno dilen>o (dvo jemni razsodek), ker jo prisiljuje, da ali pritrdi v brezobzirno subniarinsko vojskovanje in tako pospeši prelom z Ameriko, ali pa odreče svojo skupnost z Nemčijo".
"Popo4o Romano" prayi, da je ameriška spomenica nekaj manj n?go ultimatum samo, ker ni bil določen datum za avstrijski odgovor.
Položaj je rešen.
London, 21. feb. — "Dunajske brzojavke. prejete tukaj, poročajo, da je avstro-ameriški položaj strajno resen," pravi bernski poročevalec za Exchange Telegraph Co. Poročevalec pristavlja, da "Pester Lloyd", glasilo grofa Tisza, ogrskega prvega ministra, zatrjuje, da je kriza dosežena.
GENERAL FUNSTON UMRL.
Junak španske vojne podlegel kapi v 52. letu starosti.
lo običajno topniško bojevanje z mahj širni praskami. Nekaj jetnikov smo dobili v naše roke.
jo. feb. ma
iri skozi galerije, izkopane pod snegom, V enega nttžih Sakopov blizu i (Jtaste're Deblo Pastille. Po ljutem spopadu Od moža do moža je bil sovražnik odbit '4 znatno izgubo, zapu-SliVsi nekaj Ujetnikov v naših rokah.
Včeraj Smo zopet obstreljevali že>' lezniškO postajo Trbiž. Ni Ostali fronti so bili topniški dvO-i so bili silncjši vžhOdrt^ od 'Gorice in na Krasu.
ska) fronta: V soboto zvečer je so vražnik izpustil štiri plinove vale na naše postojanke v soseščini I^ubatev-ke, južno od Višenjev-i-kt-ga jfczera.
Berlin, 19, feb, --- Nobenega važnega razvoja na Vzhodni fronti ni bilo zaradi slabega vremena.
dunajsko vojno poročilo.
Dunaj, 20. feb. — Fronta bavarskega princa Leopolda: Vzhodno od vasi l.ipnicadolna ob reki Narajovki (Ga.-' licija) so Rusi razstrelili mino pod našimi najprednjimi strelskimi jarki in zasedli žrelo. S protinapadom smo
San Antonio, Tex., 19. feb. — Gene-p'lnaj'or Frederick Funston,' poveljujoči general južnega oddelki zavezne armade, je nocoj v nekem tukajšnjem hotelu, ko se je podal v družbi več prijateljev k večerji^ nenadoma umrl. Ba.š je odvečerjal in se igral z nekim otrokom, ko se je, ne da bi žugnil, zgrudil in onesvestil. Nekaj minut pozneje je nastopila Sni rt'. Poklicani zdravniki so mogfi sajnoi ugotoviti, da je general podlegel nagli bolezni v želodcu.
Odredil povrat milice.
Zadnjri stvar, ki jo je izvršil general Funston, -je.bija izpopolnitev priprav za povratek nniičarjev ob meji v njih domovanja;; f'50,000 je teh narodnih stražnikov, ki se bodo povračali po 6,-000 vsak tfc(fen.
Washington žaluje.
Washington, D. C., 20. feb. — Uradni Washington je bil danes v globoki žalosti ' vsled smrti , generalrpajorja Frederick Funstona. Takoj je bilo u-krenjeno vse potrebno v počastitev ■pdličnega vojaka z najdostojnejšim, vojaškim pogrebom, če bo njegova družina dovolila javni pogreb v Arlington National Cemetery
V, vojaških krogih mislijo, da je smrt generala FtoištOna pospešil duševni m sC it-sni napor, kateremu je bil neprv-tatiO. podvržen med preteklim l«ti>m vsled; napetega položaja ob me hiški meji. Zadnjih šest mesecev je imel pod svojim poveljstvom kakih 200,000 vojakov, regularcev in miličar-jev, in negotovost glede varnosti general Pershingove kazenske ekspedi-cije v Mehiki ga je zelo mučila* kakor znano.
Kratek življenjepis.
Rt. Rev. Alois Plut, zlatomašnik in du-hovnik-pionir minnesotski, umrl v torek zj. v Shakopee, Minn. <
POGREB IST0TAM DNE 23. FEB.
Bil zvest naročnik Amerikanskega Slovenca nad petindvajset let.
Rumunska fronta-. Petrograd, 19. feb, — ^tijliunska fronta: Ogledovanje po sfc&Ol^h in topniško streljanje se vrši Sovfazmk BerliJi; 20. feb. — ''HtQnta nadvojvo-1 postojanko zopet pridobili.
de Jožefa; V	Karyatih je bila Južno od Brzezanov je bil ruski na-
med snežfiirfl V-barjem, neka rimska pad, po močni pripravi z metanjem strelnica ijtfčfto od Sirjotreca uspešno min> takoj odbit.
na^iden>. Strelnicvje bila razstrelje-j i/'Volhiniji je eden naših oddelkov ha 'fib "*Vetju njenih braniteljev.
X'rtttadna sku.pina feldmaršala von M&ckensena: Blizu kraja Radulesti ob Seretu so napadni oddelki prodrli v neko rusko postojanko, jo razdejali, in se vrnili z enajstimi ujetniki.
izvedel neko uspešno podjetje.
Francoska fronta.
Dunajsko vojno jJW*6£ilo. Berlin, 20. feb. (Bflsfcžično v. Say-
Ruska fronta.
Petrograd, 19. feb. — Zapadna (ru-
General Funston je bil 51 let star; ojen je bil v državi Ohio dne 9. nov. 1865. Ob izbruhu španske vojne je bil imenovan polkovnikom radovoljnikov iti je poveljeval 20. kansaškeinu peš-polku, ki je bil poslan na Filipine. Za svoje zasluge je bil povišan v brigad-nega poveljnika radovoljnikov in kot tak je sam ujel tedaj glasovitega voditelja upornikov, 2 »imenom Aguinaldo, in za ta junaški čin je bil povišan v generalmajorja v regularni armadi.
J&M
? S
Pariz, 19. febr. — Patrole so bile de* lavne snoči v okraju Barnhaupt-Le llaut. Noč je bila pokojna povsod drugod.
Pariz, 39. feb. — Belgijska fronta: Nič važnega.	\
London, 19. feb. — Davi smo izvedli uspešen ijapad vzhodno od Soucheza [ Razstrelili smo sovražen minski rov I in razdejali več zasedenih zakopov Nekaj Nemcev smo ujeli.
V soboto smo v raznih podjetjih ob reki Ancre ujeli skupaj 12 častnikov in 761 vojakov ter uplenili več strojnih pušek in okopnih možnarjev.
Berlin, 19. feb. — Zapadna fronta: Ob večjem delu fronte je bila gosta megla, ki je omejevala delavnost topništva in zrakoplovcev ter dovoljevala samo ogledovanje po skautih. Mnogi sovražni sunki so se izjalovili vsled čuječnosti naših čet.
Samo praske.
Pariz, 20. feb. — Naše baterije so I pretresle nemške zakope severozapad-110 od Griča 304. Topniški boji so bili /.dajpazdaj na več točkah ob fronti.
čoln dovedel v svojo luko 18 ujetnikov, med njimi štiri kapitane."
Nadaljnje ladje pogreznjene.
London, 19. feb. — Enajst mož posadke včeraj pogreznjenega britanskega parnika "Romsdalera" je pogrešanih. Kot pogreznjene so danes naznanjene sledeče ladje:
"Jolo", britanski parnik 3,903 ton; "Okement",-britanski parnik 4,339 ton ; norveški parnik "Dalmata", in španski parnik "Max Adriatico".	->
Proti Gerardu.
	
	
mmtmiii m^	I' • «1 jMafe-'
RT. REV. MONSIGNOR ALOIS PLUT, r°jen dne 21. junija 1841 — umrl dne 20. februarja 1917.
Žrtve podmorskih čolnov.
Berlin, 15. feb. (Brezžično v Say-ville, 19. feb., "zamujeno".) — Agen-ttira za prekjnorske novice naznanja, da je neka nemška subrnarinka po-greznila britanski parHik "Gravina" 1,140 ton velik in s sadjem obložen; nadalje'italijanski parnik "Mania", 1,-080 ton velik in obložen s kavo za London, ter s salpetrom obloženo, 2,-560 ton veliko švedsko štirijamborko lugo Hamilton".
Te Iri ladje je razdejal tisti podmorski čoln. ki je bilo o njem že prej naznanjeno, da je uničil skupen obse-žek 35,000 ton. Njegove druge žrtve ie ne imenujejo, a takole opisujejo:
"V Egipet namenjen parnik z nakla-lom vojnih zalog v vrednosti 60 milijonov marek. — 8,200 ton velik parnik ■/. mešanim nakladom za Avstralijo. — 2,000 ton velika ladja jadrnica s koruzo, — 3,1X10 ton velik parnik s preino-gom za Francijo. — 2,700 ton velika štirijamborka s "salpetrom za Bordeaux. — Trije drugi parniki z vodnim odtiskom kakih 9,500 ton ter šest ribiških parnikov in ladij vlačivk z vodnim odtiskom 900 ton.
"Od teh ladij je nemški pomorslfi
Amsterdam, 19. feb. — Grof Revent low napada v daljšem članku v "Ta-geszeitungi" bivšega poslanika Gerar-da zaradi uradne zlorabe. Obdolžuje ga, da je poslal ententinim zavežni kom potom Združenih Držav važno vojaško, poučilo.
"Mnoga znamenja kažejo na to," izjavlja na nekem mestu, "da je bilo ne nadzirano brzojavno in pismeno občevanje med Gerardom in Washingto nom hudo zlorabljeno. Ldudon in Pariz sta bila tem potom obveščana. Najbolje je to razvidno v slučaju Case menta! London j<? po Gerardu izve del vse, česar je potreboval, da dob irskega borca za svobodo v past in ga odstrani. Ameriški poslanik in nje govi pomočniki so izročili Casementa rabljevim hlapcem.-'
Članek zaključuje s lena, da kaže na časniške laži, pošiljaive iz Berlina Ameriko. Reventlow smatra za iz bavo zlega, da je Gerard odpotoval
Sledečo žalostno brzojavko je prejel naš g. župnik v sredo zjutraj:
St. Paul, Minn,; 20. feb. 1917, — Rev. John Plevnik, 813 North Chicago st„ Jolict, 111. Monsignor Plut je umrl v torek ob sedmih zjutraj. Pogreb v petek v Shakopee. Vlak zapusti St. .Paul ob 9:15 zjutraj, — (Podpis) Bajec." —
Zaspal je v Gospodu eden najstarejših in najodličnejših slovenskih duhovnikov v Ameriki, mož stare korenine, , neumoren delavec v vinogradu Gospodovem in do zadnje,ga zdihljaja zvest sin svoje slovenske matere, dika in ponos našega naroda. Monsignor Plut je bil vzoren zgled svojim mlajšim duhovnim tovarišem, kako sveto služiti svetim idealom svete cerkve in svojega slovenskega naroda. Od u-stanovitve Amerikanskega Slovenca pa do danes je bil blagi pokojnik zvest naročnik prvemu slovenskemu listu v naši novi domovini. Na lanski klic Amer. Slovenca za pomoč revežem v stari domovini se je monsignor Plut rodoljubno odzval z velikodušnim pri spevkom. Bil je vedno in povsod mož na svojem mestu. Takih mož, neomajnih kakor hrast, potrebuje naš narod
zlasti v naši novi domovini.
*
V znani Rev. Trunkovi knjigi "A-menka in Amerikanci", izdani v Celovcu 1. 1912., čitamo o blagem pokojniku sledeče:
Plut Alois, Rt. Rev., Msgr., duhov-nik-pionir minnesotski, se je rodil dne 21. junija 1841 v semiški župniji na Dolenjskem. Študiral je baš bogoslovje v Gorici, ko je začetkom 1. 1864 prišel tja misijonar Fcanc Pire, iskajoč pomočnikov za svoje amerikanske misi-jone. Pridružil se mu je tudi g. Plut. V Ameriko je prišel dne 21. junija 1864 ter najprej nekaj časa ostal na vzhodu, kjer je obiskal med drugimi tudi svoja rojaka in misijonarja Skopca in Šti-biela. Pozno jeseni je prišel v St. Paul, Minn., kjer je bil dne 12. februarja 1865 posvečen v mašnika. Nato mu je škof navezal v culico nekaj mašile obleke, knjigo, kelih, itd. ter ga poslal v tedaj še jako divje in zapuščene minnesotske misijone. Težkc^ si je predstavljati občutke mladega, neizkušenega moža, ko je tako sam stopal med neznani svet. Podal se je proti vzhodu v Stillwater z nalogo, da., ustanovi novo župnijo, kar je tudi izvršil; obenem je oskrboval vso pokrajino ob meji države Wisconsin.sto milj daleč proti severu. Tam je ostal do junija 866. Potem je deloval nekaj £asa kot potujoči misijonar in obiskaval razne katoliške naseljene^, raztresene po i\iinnesotskih poljanah, nakar je prevzel češko župnijo New Prague in jo
Evropo iri se po večmesečnem potovanju naslednjega junija vrnil ter. ostal še pol leta pri nadškofu. Okrog' no--, vega leta 1891 je postal župnik v New, Ulmu, kjer je ostal 18 mesecev. Nato . je pet let pastiroval v Glencoe. T© je bil edini kraj, v katerem je bila župnija toliko urejena, da mu ničesar ni bilo treba zidati. Drugod je moral pdv-šod trdo delati in poleg vseh drugih skrbi staviti cerkve, šole in župnišča. Od tam je bil 1. 1898 prestavljen kot župnik v Sleepy Eye, kjer je ostal do marca J. 1900. Potem se je Vrnil kot "nepremakljivi župnik" v Shakopee, kjer uspešno deluje še zdaj. .
To je v kratkih potezah Plutovo misijonsko delovanje. Vse težave, boji, napori in žrtve polstoletnega truda so pa zapisane v knjigi življenja. Njegove zasluge je pripoznal papež i« ga leta 1906 imenoval za monsignora, že dolga
Jdta je pa dekan in škofov svetnik. —
*
• Temu kratkemu življenjepisu nam je še dodati, da je preč. monsignor Alojzij Plut obhajal svoj zlati mašni-ški jubilej v mestu Shakopee, Minil., dne 12. feb. 1915 popolnoma skromno in brez vsakega šuma. In že ni več med živimi naš skromni zlatomašnik. Njegova duša se je preselila v večno življenje nad zvezdami, ali tudi njegovo ime bode večno živelo v zgodovini , ameriških Slovencev.
R. I. P.	■
"Čisto suhe" države.
Washington, D. C., 21. feb. — Senat-ski "čisto suhi" popravek k poštni predlogi, prepovedujoč pošiljanje o-pojnih pijač v države, ki imajo prohi-bicijske zakone, je bil sprejet danes v zbornici s 321 proti 72 glasom. Po tej prchibicijski naredbi, ki je -ena najda-lekosežnejših izza mnogih let/ se polnoma osušijo države, ki sedaj dovoljujejo dopošiljanje v omejenih množinah.
"Eugenic marriage bill".
Springfield, 111., 20. feb. — Nasvet zakona o čistokrvni ženitvi (eugenic marriage bill) je bil danes ugodno po-ročan zbornici po pravosodnem odseku.
Po odseku popravljeni nasvet zakona bi izključeval od ženitve v državi Illinois vsako osebo, ki kaže sled kake sramnokužne bolezni, tuberkuloze (je-tike), ali kake "druge nalezljive bolezni".
Bazar odložen.
Nižje cene za papir.
Washington, D. C., 1.9. feb. — Znižanje cen za tiskovni papir na 2—3 cente funt kot najvišjo ceno je danes obljubila zavezna trgovinska komisija.
Cene za tiskarski papir so se nedavno povišale na 5 in 5/2 c. in celo pri tej visoki ceni je bila dobava papirja, zelo težavna. '
Komisija je izjavila, da bode popolno poročilo o izidu preiskav predloženo dne 1. marca.
Pod razvalinami pokopani.
Quebec, 19. feb. — Pod razvalinami nekega zgorelega poslopja je bilo pet gasilcev pokopanih. Razdejanih je bi-ilo 6 prodajalnic.-
njenimi misijoni vred upravljal 1P mesecev. Tu se je priučil -češčini, ki jo še zdaj obvlada. Meseca maja 1868 je prišel v mesto Winona, kjer je povečal župnijsko cerkev sv. Jožefci in sezidal prvo poljsko1, cerkev sv. St^ii-slava ter več ča^a upravljal tudi angleško župnijo sv. Tomaža, kjer je sezidal gotsko cerkev, ki še zdaj služi kot stolnica winotfske škofije. Kot ustanovitelj in upravitelj poljske župnije je priučil poljščini. Poleg mestnih 'župnij je oskrboval tudi ves winonski okraj z mnogimi misijonskimi postajami, po katerih je zgradil več cerkva. Meseča junija 1876 je bil imenovan za župnika v Shakopee, kjer je ostal deset let. Dovršil je cerkev in prikupil toliko zemljišča, da je cerkev naposled dobila v posest ves sedanji takozvani "church block". Leta 1883 je dal postaviti krasno šolsko* poslopje in hišo za šolske sestre. Prvi dve leti je oskrboval tudi irsko cerkev. Junija 1886 se je č. g. Plut na škofovo željo podal v St. Paul, da ustanovi župnijo sv. Matevža. Takoj se je lotil dela ter sezi-daf cerkev, šolo in župnišče; obenem je ustanovil več župnijskih in podpornih društev. Po več ko triletnem delovanju se je koncem septembra 1889 odpovedal tej župniji; vsled vednih naporov in neprestanega dela je nevarno ibolel, nakar mu nadškof da dopust, da si zdravje utrdi in okrepi. Sel je v
New York, 19. feb. — Otvoritev nemško-ameriškega bazarja, katerega čisti dobiček je namenjen v podporo vojnim revežem v Nemčiji in Avstr.o-Ogrski, je bila za nedoločen čas odložena. Morebiti ne bo bazar nikdar o-tvorjen, če odnošaji med. Združenimi Državami in Nemčijo ne postanejo u-godnejši.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača -denar c. kr. pošta.
Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti, ker razmere so še nespremenjene. Izplačilo se vča-si precej zamudi radi vojnih zaprek, vendar se denar konečno izplača.
Mi garantiramo, da denar ne b€ zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev po.šiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Pfi vsakem naslovu se pridene še dve besedi za število kron. Tako lahko sami Vaott" nate cene brzojava.
Cene denarja se nepričakovano spre-
1
menijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo: 10 K za...$1.40 I 100 K za...($ 12.50 25 K za.. .$3.50 | 500 K za..'$ 62.50 50xK za...$6.50 | 1000 K za...$125.00
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL*
Joliet, UL, 21. feb. — Pepelnica je danes, začetek štiridesetdanske postne dobe za katoličane. Mil. nadškof Mundelein je izdal postne postave, ki so bile prečitane zadnjo nedeljo v vseh cerkvah chicaške škofije. Dotično na-znanilo, dostavljeno nam iz našega župnišča, se glasi:
Postne postave za chicaško nadškofijo
Častiti in dragi gospod:
Prosim, naznanite prihodnjo nedeljo, dne 18. februarja, sledeče postave
Vsi dnevi v postu, od pepelnične srede, dne 21. februarja, do velikonočne nedelje, dne 8. aprila, nedelje so izvzete, so zapovedani posti za vse vernike, kateri so spolnili enoindvajseto leto in niso postavno oproščeni. ^Verniki, katerih se tiče ta splošna cerkvena postava, se smejo samo en-kratma dan do sitega najesti in to na vadno ne predpoldnem. Za večerje smejo zavžiti jedi kakih deset unč ali eno četrtinko kosila.. Navada dovo ' ljuje kako gorko pijačo zjutraj, kakor £aj, kavo ali čokolado s kosom kruha.
Prepovedano je uživati meso in ribe pri istem obedu tudi ob nedeljah.
Mast kakoršnegakoli mesa, se sme rabiti za zabelo in pripravo jedi vsak dan v postu, kakor tudi čez leto.
Osebe, katere so oproščene posta Sem spadajo vsi oni, kateri še niso enaindvajset let stari ali pa so že dosegli šestdeset let. Bolniki in veliki reveži. Noseče in doječe žene; kateri težko delajo in sploh vsi, katerim bi post škddil, so oproščeni posta.
Kdor dvomi, ali se mora postiti, ali ne, naj se posvetuje s svojim*spovednikom.
Komur se ni treba postiti, Se sme posluževati mesa pri vseh obedih tiste dneve, kadar to dovoljuje olajšava.
Olajšave.
Po določbi svete stolice, dne 3. avgusta, leta 1887, katera je bila pozneje objavljena, se sme jesti meso v naši škofiji brez razločka ob nedeljah. Meso se sme jesti tudi pri glavnem obedu ob pondeljkih, torkih, četrtkih in sobotah. Izvzete so sobote kvatrnih tednov in sobota velikega tedna.
Dne 15. marca 1895 je sveta stolica dovolila in pozneje dovoljenje ponovila, da smejo jesti delavci z vsemi, kateri z njimi žive, meso pri glavnem obedu vse dni v postu, razven: vse petke v letu, pepelnično sredo, sredo in soboto velikega tedna in dan pred Božičem. Delavci in vsi ostali, ki z njimi žive, katerim se ni treba postiti zaradi kateregakoli vzroka, smejo jesti meso pri vseh obedih, kadar je drugače dovoljeno samo j*ri glavnem obedu, kakor omenjeno zgoraj. Če pa pri družini živi človek, kateri se mora postiti, se sme poslužiti te olajšave samo pri glavnem obedu.
Upamo, častiti in dragi gospod, da boste spodbujali vaše ljudi, da nastopijo resno postni čas. Postni čas je čas molitve in pokore. Komur se ni treba postiti, si naj naloži kako drugo spokorno delo, kakor, da se vzdrži o-pojnih pijač in svetnega razveseljcva-nja in delajo dobra dela. Vaš v Kristusu.
George William Mundelein,
nadikof, E. F. Hoban, kancelar.
—	Odhodnica. G. George Malovrh, mnogoletni organist in cerkovnik na-šeše cerkve sv. Jožefa, nas je zapustil in se je preselil v Cleveland, O., kjer študira njegov sin, g. Mihael Malovrh, za odvetnika ali lawerja. G. Geo. Malovrh je odpotoval včeraj (torek) zarana. Njegova gospa soproga ostane še nekaj dni tukaj. Pevsko društvo "Soča" in Slov. izobr. in podp. društvo "Triglav" sta priredili v soboto zvečer v K. S. K. J. dvorani »vojemu pevo-vodji lepo odhodnico.
—	Zalivala in --lovo. G. George Malovrh se tem potom prav lepo zahvaljuje g. župniku, Rev. John 1'lev-niku, in cerkvenemu odboru za lepd darilo ob slovesu; nadalje društvoma "Triglav" in "Soča", za lepi darili in lepo odhodnico. Obenem jemlje tem potom slovo od vseh tistih prijateljev, znancev in župljanov, od katerih se ni utegnil posloviti osebno. Vsem kliče: Na svidenje!
—	Smrtna kosa. Rojak John Mar-kelc, 33 let $tar, stanujoč na 1503 N. Hickory street, član društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., je umrl xiioci (torek). Zapušča ženo in enega otroka. Kdaj bo pogreb, še ne vemo,' ko to pišemo.	.
—	Poroka. V ponedeljek sta bila poročena v naši cerkvi g. Philip Živec in gdčna. Mary Kuzma. Bilo srečno na mnogo let!
jutri (četrtek) operirana na appendicitis.
— Pri starem ostane. Včeraj (torek) 60 volivci občine Joliet glasovali o vprašanju, ali naj eden, ali trije ko-imsijonarji vodijo občinsko upravo, Dosedaj smo imeli tri občinske komi sarje. In zanaprej bomo imeli tudi tri. Kajti včeraj so se izrekli volivci z ve čino 59 glasov za tri komisijonarje.
— G. I street,' je hčerko. 'I stamo!
Vank Zadel. 103yi Indiana dobil zadnji teden čvrsto ri sinčke je že imel. Česti-
— Gdčna. Elizabeth Sekola je šla danes v bolnišnico sv. Jožefa, kjer bo
— "V koloradskih gorah". Z veseljem in ponosom se lahko ozira mlado društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D. na svojo prvo javno prireditev, na zad njenedeljsko predstavo veseloigre "V koloradskih gorah". Kakor znano, je priredil to igro za naš oder Rev. J. Plaznik in sicer tako spretno, da je igra kakor presajena na slovenska gledališka tla. Zato je tudi igra vplivala in ugajala kakor izvirna, in ugajala je tem bolj, ker je zajeta iz ameriškega življenja. Takihle iger potrebujemo, da pridobimo našo ameriško mladež zase in za naše gledališče. Takele igre pa gotovo zanimajo tudi vse tiste naše starejše ljudi, ki dajejo prednost sta-rokajskim igrokazom. Pa dovolj o tem.
Vsebina igre ''V koloradskih gorah' je tako enotna in lahko uinljiva, da ne dela nobene težave gledalcu. Dejanje se tako srečno razvija in stopnjuje, da vzbuja vedno večje zanimanje do kon ca. Kakor tehnična zgradba igre, tako je tudi karakterizacija osobja prav dobra. Posebno pa odlikujejo igro lepo in nevsiljivo vmešani reki in pouki gorskega župnika, ki vplivajo krepko in prepričevalno. Uprizorjena je bila igra prav dobro, posebno pri večerni predstavi, ki je bila po splošni sodbi na višku diletantske umetnosti. Buren aplavz so vzbujale zlasti tudi karakteristične maske naših igralcev "iz divjega zapada".
Kar se tiče igralnega osobja, mu gre vse priznanje. Igralo se je tako dobro; kakor še malokdaj prej na našem odru. Takihle diletantov mora biti človek vesel. Pa preidimo k posain-nim točkam lepo sestavljenega programa.
Po uvodnem ligranju na piano se je dvignila zavesa in z odra je zadonela slovenska pesem "Rtideči Sarafan" in koj potem angleška pesem "Smiling Eyes". Pele so članice društva sv. Cecilije pod vodstvom gospe Ane Nc-manich, soproge g. Antona Nemanich. Pevke so nastopile tudi še med 1. in 2. dejanjem z angleško pesmijo "Glow-Worm". In kako so pele? Uprav div-no! Tako brano in tako lepo so odmevale te pesmi po odru in dvorani, da je bilo občinstvo kar zadivljpno in je ploskalo tako dolgo, da so morale dične pevke pesmi ponaj ljati. Od najfinejšega pianissimo do bučnega fortissimo, s pravim muzikalnini občuto-vaijjem -o prepevala naša dekleta pod izbornim vodstvom. Kdor ni slišal teh zvonkih glasov, ki so v višini in nižini kar briljirali, njemu je lajiko žal. Takega petja se ne sliši vsak dan.
Kateremu igralcu in kateri igralki gre prvenstvo? Vsem. Kajti vsi so storili vse, kar so zahtevale njih ulo-gc. Oglejmo si na kratko posamne uloge \>o vrsti, kakor so bile na programu: G. J o h n N. P a 'S d e r t z je bil kot Jakob Potokar, gorski župnik, od začetka do konca na svojem mestu, vedno prijazen in velikodušen; svojo ulogo je rešil izborilo. Omenjamo, tla g. Pasdertz nastopa na našem dile-tantskem odru že nad deset let in da se udeleži vsake vaje, čeprav je zaposlen od jutra do večera v svoji znani trgovini. Taka vnetost za našo dramatično umetnost je časti vredna. — (i. Martin R a k a r kot šerif Karol in župnikov brat je kreiral najimenitnejšo ulogo, kar jih je kdaj igral v mnogih letih izza svojega prvega nastopa na odru. Izvrstno je pogodil u-logo šerifa in ljubimca. — G. !•' rank KLu s » kot župnikov najmlajši brat Jo-M se je povzpel v svoji igralski umetnosti tako visoko, da so bili vsi gledalci, ^laravnost presenečeni. Le tako naprej! — G. J o s. R o g i n a kot čre-dar Medved in Lenčkin ljubimec je ob vsakem svojem nastopu vzbujal bučeti smeh in splošno pohvalo. — Gdčna. Theresa Ne m a n i c h kot Marica, slovenska cvetka, je igrala > tako resničnim občutkom, tako naravno živahnostjo, s tako vnemo in ljubeznijo za svojo ulogo, da bi /Sslužila lavor-jev venec. — Gdčna. A n 11 a Lega n kot Iterjiardka, mestna deklica, je bila tako divja 111 vendar dobra, da si jo moral vzljubiti; in igrala je takti'naravno, tako neprisiljeno, s tako komično naivnostjo, da bi njene uloge nobeno drugo dekle ne rešilo bolje. — Gdčna. Anna Mutz kot kuharica I.enčka je bila v maski in kretnjah izvrstna, v besedi pa naravnost nepre-segljiva. — I11 gdčna. A 1111 a Zora 11 kot renčarjeva hči Rozaniunda bi lahko nastopila na vsakem odru, pa bi pov>od žela zasluženo pohvalo.
Med 2. in 3. dejanjem je imel Rev. J0I111 Plaznik res krasen govor, zlasti zvečer, ko mu je bil poklonjen v znak
hvaležnosti lep šopek rož in nagelj čkov s primernim nagovorom, ki ga je imela v imenu društva sv. Cecilije ;gdč. Frances Čulik.
Na piano so igrale gospodične: Elizabeth Stefanich, Margaret Nemanich, Mary Stefanich in Mary Stonich; na violino g. George Stonich ml.
Posebno pohvalo zasluži g. Jos. Ro-gina, ki se je več dni trudil, da je uredil oder in izdelal nekaj novih kulis in priskrbel razne druge potrebščine za primerno inscenacijo.
G, John Longflos, dobro znani brivski mojster, je priskočil na pomoč z lasuljami in barvili,
Ga. Amalia' Zelko, predsednica društva sv. Cecilije, je priredila za igral sko osobje najokusnejšo večerjo, pri čemer sta ji pomagali ga. Barbara Želko in gdč. Mary Stefanich.
In pomagali so tudi še drugi, da je bilo vse v pravem redu, zlasti mladi gg.: Mike Staudohar, Louis Simonich, Fr. Widitz, Fr. Metesh, Jos. Grill, Math Rogina in Jos. Sekola.
Samo občinstva bi si bili želeli nekoliko več. That's all;
—Mirni bodite, pa brez strahu! Pre-trganje diplomatskih odnošajev z Nemčijo dne 3. t. m. je povzročilo več ali manj strahu in bojazni med tujerodnimi hranitelji v nekaterih mestih, da bi vlada utegnila zaseči njihova poštna hranila v slučaju vojne. Zato so nekateri tujerodci potegnili svo ja hranila iz poštnih hranilnic. Pa so nepotrebnem. Da so hranila v poštnih hranilnicah varna, je razvidno iz sledeče vladne izjave z dne 8. t. m.:
"Vsled došlih mu poročil, da je zavladala bojazen ponekod med ljudmi, ki stanujejo v tej deželi, a so podaniki tujih držav, češ, da bodo njih bančna hranila ali druga lastnina zasežena v slučaju vojne med Združenimi Državami in neko tujo deželo, je predsednik pooblastil izjavo, da so vse take bojazni popolnoma neosnovane.
"Vlada Združenih Držav se ne bo v nobenih okoliščinah okoristila z vojnim stanjem, tako da bi vzela v posest lastnino, do katere ji mednarodni dogovori in pripoznani deželni zakon ne dajejo pravične terjatve ali zahteve. Tenkovestno bode spoštovala vse zasebne (privatne) pravice kakor svojih državljanov, tako tudi podanikov tujih držav."
njih sob svoje hiše odzunaj, pa je padla na obstranski tlak tako nesrečno, da si je zlomila levo roko na dveh mestih. Odrezati so ji morali celo roko, vendar je po operaciji za zastruplje-njem krvi umrla.
Calumet, Mich. — 33 stopinj pod ničlo je kazal toplomer tukaj dne 11 feb. Tako nizko ni stalo živo srebro izza 1. 1888. Ton trdega premoga je stal -zadnje dni in tedne $9 do $9.50. Na pustno nedeljo je bila v cerkveni dvorani popoldne in zvečer uprizorjena slovenska izvirna igra "Tri sestre".. — Rojaku Petru Gašparie iz Osceole je predzadnji teden pri delu stroj odtrgal štiri prste.
Milwaukee, Wis, — Dramatični odsek mladeniškega podpornega društva "Lilija" je predzadnjo nedeljo uprizoril v Harmpnie-dvorani dvodejansko šaloigro "Trije tički". — Frank Gajek, 32 let star, se je predzadnjo nedeljo vrgel pod karo električne železnice in je bil popolnoma zmučkan. Sodijo, da Se mu je um omračil.
NEDELJA VOJAŠKEGA DUHOVNIKA.
(Iz pisma badenskega voj. duhovnika.>
Imperial, Pa. — Slavno uredništvo A. S.! Tukaj prilagam dva dolarja za naročnino na Am. SI., katera mi je potekla 25. jan., in prosim, pošljite mi ročni atlas.
Kar se tiče delavskih razmer:: dela se vsaki dan, zasluži se pa ravno toliko, da se pošteno preživi, ker je tako strašna draginja. Kar se pa tiče tukajšnje "majne", je pa bolj mokra: če e le Talijan začne malo solziti, je že drugi dan toliko vode v majni, da de-avci ne morejo iti v svoje prostore delat, drugače ne, če bi Zermana naprosili. da bi prišel sem s svojimi sub-marini, da bi jih vozil.
In sedaj pa pozdravljam vse naročnike in naročnice A. S. po Združenih Državah. Am. Si-11 pa še več naročnikov.	John Jamnik.
Mankota, Sask., 12. jan. — Ameri-kanski Slovenec, Joliet. Namenil sem e, da vam napišem par vrstic. In obenem vam pošljem $2.00 za 8 mesecev naročnine, ker mi je potekla 1. feb.
Zima tli letos nič kaj prehuda; par dni pride jako rtirzlo, potem je pa spet milejše za par tednov; snega je pa dosti, in pravijo, da bo letos dobra letina. Letos bom jaz šele začel far-movati, do*da; sem samo za druge delal poleti, pozimi sem pa home-steadal. I lorfiesteada več ni dobiti v tej okolici. Kupilo bi se pa lahko od $18 do $40 en aker. ampak jaz ne sve tujem, da bi sem hodili, ker tukaj 111 Slovencev, ampak vsake druge narodnosti bi se našlo. Tudi jaz tie bom tukaj dalje, kakor moram biti. Kadar je dobro leto, je zemlja tukaj rodovitna, ali večkrat ve kaj pripeti, lani je bila rja, predlani pa požar itd. Pa vseeno se nekateri farmarji 11a noge postavijo v petih letih, da postanejo bogati, >e veda na veliki farmi.
Končaiji in pozdravim vse Slovence in Slovenke sirom Amerike, posebno Jolietu.	Joseph Kovach.
Drobiž iz slovenskih listov.
Cleveland, O. — Umrli so: Marjeta Dubin, 46 let stara; Anton Pucelj, 56 let star, doma iz Trebnjega; John Sor-šek, 35 I ej star, doma iz Smartnega pri Kranju; Anton Petrovčič, 9 let star, učenec šole sv. Vida. — Premoga in plina pomanjkujc povsod v Cleve-landu. V marsikateri šoli ni bilo pouka, ker ni bilo mogoče dobiti premoga, plin pa itak ni gorel. Veliko šol po mestu je bilo zaprtih, tudi javnih šol. — Novo žensko društvo "Marija Magdalena" je bilo ustanovljeno dne 12. feb. zvečer. Takoj na ustanovnem zborovanju se je vpisalo v novo društvo 44 članic. — Pevsko društvo "Lira" je v nedeljo 11. t. 111. uprizorilo igro "Prisegam" z izvr&tnim uspehom. — Marijina Družba v Collinvvoodu je 11a postno nedeljo uprizorila igro "Materin blagoslov". — Umrla je v Co!-, linwoodu ga. Frank Grdodolnik. Predzadnjo soboto je umivala okna zgoiy
...Po odmoru, ki je trajal več ur, zasedenemo okolu 12. ure ponoči zo-[iet strelske jarke. Dne 13. septembra, nedelja. Maševati ni mogoče. — Kmalu pokajo puške, na bojišču grome in šume na obeh straneh težki topovi. Prinesejo prve ranjence. Pre-vidim štiri vojake, ostale, ki leže v bolečinah, tolažim in jih osrčujem. Šola v vasi se polni z ranjenci.
Dan je vroč. Sovražnikove granate vdarjajo v strelske jarke: 3 mrtvi in približno 20 ranjencev. Med nevarnimi ranjenci, ki sem jih previdel, umrje prvi ob 8. uri, drugi ob 12. uri ponoči. Ukazano mi je, da zahtevam od župana vozove, da prepeljemo ranjence k meji. Do 12. ure 30 minut naložimo vse ranjence, med njimi tudi nekega badenskega višjega župana, podpolkovnika, ki sic<?T' ni ranjen, a ga trese močna mrzlica. Tudi podpolkovnik se vleže na slamo poleg drugih. "Taka je vojska," pravi Francoz.
Naš bataljon je že odrinil, prikoraka drugi, da ga nadomesti. Ukazano mi je, da ostanem s 4 sanitetnimi vojaki in skrbim za ranjence iii*za mrliče. Ko so vsi ranjenci preskrbljeni, gremo od 1. uri zjutraj na pokopališče in kopljemo ob svitu sveče grob. Sam pomagam kopati s krampo min z lopato. Ob 2. uri moremo počivati. V moji sobi leži na divanu vojak z nabito puško.
Ob 5. uri vstanemo in gremo po tri mrliče, ki leže v strelskem jarku. Ko pridemo na vrli, se moramo vrniti. Jasno je, Francozi že streljajo na. naše prednje straže. Mrliča, ki ležita v šoli, zavijemo v šotorne plahte, ko do-ženem, da sta že mrtva; zdravnika ali mrliškega oglednika ni namreč nobenega. Prenesemo jih na pokopališče, ki leži nad šolo. Nekaj vojakov bavarske brigade gre z nami. Pogreb je bil kratek, a nikoli še nisem doživel tako re-nega in čestitljivega pogreba. Vojaki molijo z menoj očenaš. Ko molim za padle junake, vojaki plakajo. Vsak vojak vrže lopatico prsti za menoj v grob, nato pa zasipamo grob, zasadimo križ, na katerega zapišemo z modrini svinčnikom imena pokopanih junakov. Zadnji "Bog jim daj večni pokoj" in hitimo k svojemu bataljonu, ki je tri ure oddaljen. Ob 12. uri opoldne pridemo k njemu, premočeni, lačni, žejni, zaspani. Taka je bila naša nedelja due 13. septembra 1914.—"SI."'
KAKO JE BILO BRITANSKO PRVIČ OSVOJENO.
Bilo je nekega septemberskega popoldne 1. 55. pr. Kr., ko se je rimski vojskovodja Julij Cezar približal kent-ski obali v južni Britaniji z brodovjem 80 ladij. Tekom zadjijih dveh let je bil osvojil skoraj celo Galijo, prekoračil pri Neuwiedu Ren in odplul proti Britaniji, da oplaši prebivalce in jih radi njihove vsestranske podpore, ki so jo nudili svojim plemenskim tovarišem v Galiji v vojni proti rimskim legijam, pokliče na odgovor. Julij'Cezar je bij prvi Rimljan, ki je z vojsko prekoračil Ren in Ocean.
Britanski prebivalci so zasedli obal s konjenico in pehoto ter bojnimi voz-mi; bfli so pripravljeni, da svojo btoč-Vo domovino branijo do skrajnosti. Ker so bili rimski vojaki opravljeni s težkimi železnimi oklepi, so se bali, da bi ne bili preje pobiti, predno bi se mogli ustanoviti na obali; zato so se obotavljali in niso hoteli z ladij v morje. Cezar je zato odredil, da so začeli Britance najprej obsipati s kamenjem, ki so ga metali oblegovalni stroji z ladij. Ta napad je Sovražnika prisilil, da se Je pomaknil nazaj. Toda vojaki so se še vedno obotavljali, da bi zapustili ladje. Tedaj je zastavonoša 10. legije, ki je veljala za najhrabrejšo in je tvorila Cezarjevo telesno stražo, topil z zastavo 11a rob ladje z besedami: "Za mano, kdor noče biti priča, kako sovražnik upleni našo zastavo!" kot prvi skočihv vodo. To je učinkovalo; vseh 12,(XX) vojakov poskače v vodo in se obrne proti obali. Britanci
so jih sprejeli v vodi in razvil se je hud boj; kri je obilo rdečila valove. Polagoma so si Rimljani priborili pot na suho, se ondi hitro uredili in z nova napadli; strašni naval dobro discipliniranih čet je gnal Britance pred sabo kakor vihar.
To je bil začetek rimske invazije na Britansko pod Julijem Cezarjem. Kasneje je ta vojskovodja še enkrat vpa-del na ta otok. A predno so rimske legije vpadle na Škotsko, je preteklo skoro poldrug s$o let.
Medtem ko je bila do 1. 80. po Kr. že skoraj cela Anglija spremenjena v rim sko pokrajino, niso imeli Rimljani severno od Solway Firtha še nič ozemlja. Tega leta je Julij Agricola peljal Čez mejo rimsko armado in previdno prodiral naprej. Domači rodovi so se sicer hrabro branili; ker so pa bili ne-edini med seboj, jih je posamezno napadel in drugega za drugim premagal. Rimljani so postopali z neusmiljeno strogostjo; branitelje posameznih o-svojenih točk in krajev s« do zadnjega pobili, odgnali živino in uničili pridelke. Na tem krutem vojnem pohodu je Agricola prodrl do Forth of Clyde (blizo današnjega Greenocka), Oba morska rokava segata tako globoko v deželo, da ju loči le 40 milj široko o-zemlje. Na tej zemeljski ožini je A-gricola zgradil vrsto utrdb, ki so stale v enakomerni oddaljenosti druga od druge, da z njimi zavaruje/fcsvojeno o-zemlje pred bojevitimi severnimi plemeni. Ker se je bal napada teh plemen, jih je sklenil prehiteti in poiskati v njih lastnih mejah. Odrinil je torej iz svoje trdnjavske črte, prekrižal Forth pri Queensferry in skozi Fife prodiral proti severu. Vsepovsod so se dvignila plemena v brambo domovine in se ob Ardoškem močvirju v Pertshire 11a vznožju grampianskega
pogumno postavila v bran (84. 1. po Kr.). Glasom Tacita je kaledonska armada štela 30,000, rimska pa 26,000 mož. Kaledonci so se borili i obup-nipi pogumom, toda neprimerno boljša disciplina in orožje rimske armade sta le-tej zagotovila zmago. Kaledonci ■so doživeli krvav poraz in še-le noč " je končala krvavo klanje. Nad 10,000 mrtvih je pokrivalo bojno polje. Agricola je peljal svojo zmagovito armado nazaj proti jugu in še-le po njenem odhodu so si upali domačini na bojišče, da pokopljejo svoje mrtve. Agricola je bil tdi, ki je prvi odredil, da sq plule ladje krog in krog Britanije te' je na tem otoku utrdil rimsko gospe darstvo. — "Slov."
Blisk in voda.
Francoski učenjak Violle je nedavno predložil v akademiji znanosti razpravo, kjer opozarja na tajinstveno "ljubezen" med ognjem višine in vodg, ki se skriva v nedrih zemlje. Blisk udarja najčešče na krajih, kjer se na^ haja pod zemljo nabrana voda ali skriti vodni toki; ogiblje pa se — razen če je nedavno deževalo — suhih zemeljskih plasti, počivajočih na suhem pesku ali skalovju. Vse drugega je seveda, ako leže pod tem peskom ali ska lovjem kovinski skladi ali vlažne plasti, potem ga poišče strela tem rajša. Tako si je razlagati pojav, da udarja strela pogostoma v nižave, ko bi si laško izbrala mnogo višjo točko. Violle navaja tudi neki kraj na Francoskem, kjer udarja strela redno v tri točke. • Preiskali so jih itguiaslMMpt^saki izmed njih podzemeljslrt izvirek. Zdi se torej, da bi bilo pri iskanju vode potrebno vpoštevati zlasti kraje, ki fi jih pogostoma izbira blisk.
S&K3

2E
Severov Almanah za Slovence
zs leto 1917 j« sedaj gotov. Vpralajte vašega lekarnyja zanj. dobit« ga z.a-»tonj. Ako ga on Uma, piilte nam.
bol
C
Itf
navadno «den naj-jolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krče-, vite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da »ploina odpomorete bolezni^ > 1	TŽivajte
> Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothard-»ko Olje) je domaČ tialment za omejitev bolečin, ki na-vtanejo vsled prehlada, revmatlzma ta vnetja. Ceumt IS 'in GOeentoT.
SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). ~ ' 1 w '
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popdlnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 ih 50 centov.
9
9 Vpcala jte za Severov* Zdravila v vali lekarni. Izognite se ponaredb, * to^I da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih De morete dobiti v vali lekarni. Jih naročile naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa —d
it* d
as
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem dom« 1002 N. Chkago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost
Kupujemo in p^pdajamo zemljišča v mestu in tla deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
.h
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, koii'< zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig ka priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA- Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji rasgo« vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.
SSiSSSSSai ffi M a SfiSSS^iiK --S
.ss
ČUVAJ NA SVETILNIKU.
Napisal Bret Harte. — Poslovenil Jaklič.

as i--•
S % Si ^aii^S^^^ffi

V prvih časih naseljevanja v Cali-forniji je stal na skrajnem rtu peščenega polotoka, ki se širi na onem mestu, kjer se sestaja zatok San Francija s Tihim oceanom, optični brzojav obalo. Dvigal je svoje črne roke proti nebu, obrnil hrbet Zlatim vratom v neizmerni morski površini, koje bližnja obal je Japonska, in javil drugemu svetilniku, ki je stal bliže celine, z znaki, kak ladja prihaja. Odtod je šla vest P° brzojavu v San Francisco, kjer so se videli isti znaki na tretjem svetilniku, da so vedeli, ali prihaja škuner, brig, jadrnica ali parnik. Poslednji znak so poznali vsi v San Fran-ciscu, ki so hrepeneli po domovini in s hrepenenjem so ob gotovih dneh zrli na svetilnik. Ako so bile roke iztegnjene v pravem kotu, je to značilo: parnik in pošta; druge ladje niso prinašale pošte.
Glasno veselje je sprejelo vsakokrat radostno novico in nikdo se ni spomnil samotnega čuvaja na svetilniku, ki je oddal ta znak, malo so znali o daljni brzojavni postaji.
Bilo je v pustem kraju, da si ne moreš misliti pustejšega. Noben prebivalec San Fraucisca ni šel od Praesi-dija. dalje, ali pa do Mission Dolores. Ta Čas še ni bilo Cliff House, znanega izletniškega mesta, nis5 videl Fort Pointa, niti Black Pointa na obali Jer-ba Buena, in v okolici samega San Francisca si našel le gol pesek, ki se je blestel na solncuali kako jama Šest mesecev je v letu neprenehoma pošiljalo solnce svoje žarke iz jasnega ne-a; šest mesecev so besneli pasatni trovi iz zapada, neprestano so udarjali valovi Tihega oceana na obal.
Brzojavna postaja, preprosta'koliba z dvema oknoma, na enem je bil dalj-|,?iogled, se je videla_ iz daljine kot faia obalo vržena razbita ladja ali kup ^naplavljenega lesa. Milje daleč nao-4" krog nisi videl nič drugega Via valovi-tem pesku, razen zapuščenega svetil-I. nika.
Na tem svetilniku je bil za čuvaja Rihard Farman^ Pobegnil je bil iz Haatneniške angleške naselbine v Avstraliji, vtihotapil se na ladjo in brez novčiča v žepu se izkrcal na obalo pri San Franciscu. Ogibal se je rojakov, ki so bili tamkaj naseljeni, ker ni bil en ne ure. Njegova sreča ig bila, <ta so skoraj vsi angUSki naseljenci drveli za zlatom in so odpotovali proti BglSakramento in v druga jttžna nahajališča zlata. Farman je pustil to zapeljivost, mesto tega je prevzel mesto čuvaja na svetilniku, prvo, kar se mu je ponudilo. Ni imel nobenega tekmeca, ker i najubožnejši priseljenec, ki je prišel za zlatom, bi odbil to me-Mjp, dočim si Farman nič boljšega ni niti želel.
ž Njegovi predstojniki ga niso po ničemur vprašali. Ni bilo mesto zaupanja, kt;r ni br^o l^ič za odnesti. Tudi Zapeljivih ljudi ni bilo. da bi padel v skušffjavo. Njegovo opravilo je bilo t^ko mehanično, da bi se vsako zane-Hiarjenje opazilo takoj v San Franci-: scu. Razen hrane in stanovanja je i'nt-1 mesečno petdeset dolarjev; zelo "lala plača za one vesele čase, a za ..Sladnega begunca knežja.
1'oleg tega je tudi upAl, da bo tu na vfrrneni. Rešen bo skrbi, da ga kdo -it'^jde. Ni mu bilo treba biti vedno na ■C?>ri'zu, čuvajeva koča mu je služila v '■itočišče, v katero se je skril kot preganjana zver. Njemu se je zdelo nc» "'ogoče ga najti; ubežal,je svojim sovražnikom in rešen je sramote. Na tej ln'stinji je videl tujca na tri milje da-'•"č. In v slučaju nevarnosti se mu je °'lpirala pustinja brez. potov in široko "lorje.
Neopazen je 'opazoval z nekim zadovoljstvom krove mimo plovečih la-^ Njegov daljnogled ga je vezal s Sv^tom; ki ga je bil izobčil. Ali pozna "do \izmed potnikov samotnega čuva-Ju' ve za njegova dela, tako se je večkrat spraševal.
Na enoličen način so pretekli trije leteči. V tem času je okreval. Njc-Kove oči so izgubile prikriti, nemirni !*raz, sveži morski zrak in žarki vro-c°Ka solnca so mu opalili lica in mu Il0dali barvo krepkega mornarja. Vid V"JnU	1 lal'^otOjje razli-
ki

1 počasni škuner trgovske ladje, 1 ic plula od rta Rog. ^ Kazen mornarja, ki mu je vsak te-pripeljal v čolnu hrane, ni videl /|v'e duše. Ker je bil molčeč, ga je imel za ponosnega Angleža, iu 1 se brigal za človeka, ki ni nikdar _4»al po novicah in bral listov. V t>0Cetku se je umiril šele tedaj, kacjar Jc koliba zavila v meglo, a»kma'u I u Je presedala strašna enoličnost in w se ga je nemir, ki ga je skusal rii^I1.*1' z žganjem. Pijača mu je ml-* 'ivce in pazil je, da je vršil svojo 'anično službo točno. ' je že pet mesccev na svetilniku il, l.8.a svetle(T» dne je opazil več ma-
Hil
; _____________J.
so križarili v za_
I o -je bil vendar zelo slikovit
..J *dina izpfcmetnha v njegovem "°iičn
ia jadra, ki so bliščela nad vodo in ribiči z rdečimi pasovi so obračali ne-hote nase pozornost. Farman je videl >kozi daljnogled, da so razen moških ■ čolnu tudi ženske. Kmalu nato so izstopili, in ko je zapazil, da je nedolžen izlet, se je malo pomiril.
Tujci so veselo letali po pesku, na-: ožil i so ogenj in si kuhali priprost o-bed. Brez dvoma jih je zanimal svetilnik, ker Farman je bil opazil, da večkrat pogledavajo nanj. Ko je ravno javljal prihod neke ladje, so se upali otroci v svoji radovednosti priti bližje, dočim so odrastli gledali od daleč, kakor da se boje stopiti na vladino ozemlje, na katero pazi brez dvoma redarstvo. Nekaj dni kasneje je čuvaj zapazil kup drv za gradbo. Ribiči so gradili kolibo. Kolftor je Farman vedel, je bila zemlja javna last in nekaj časa bodo uboge naselnike pustili v miru. Pričel je o tem premišljati/Ljudje so bili tujci in pol milje oddaljeni od njega, ali pri vsej nepostavnosti, ki je doma tu, mogel bi ta primer osoko-liti tudi druge, da se naselijo v tem kraju. Temu je moral napraviti konec. To pot se je Farman držal postave.
Ko je bila ubožna koliba dovršena, se je prepričal, da bo služila ribiču in njegovi družini samo začasno.
Hotel je nekega dne zajeti vode iz soda, ki je bil zakopan poleg svetilnika. Ko je odprl vrata, je zapazil pred seboj deklico, ki se je plašno smejala. Opazivši njegovo zadrego, se je ohra-brila.
"Hotela sem enkrat po bližje ogledati si to stvar," je dejala ter pokazala na svetilnik.
"Hočete vstopiti?" je vprašal po kratkem molku.
Odstopila je za korak in izpregovo-rila z amerikanskim naglasom:
"Ne, gospod!"
"Zakaj ne?" je nehote vprašal Farman.
"To vendar ne pristoja."
"Potem ostanite tu," je odvrnil in odšel v kočo, a takoj se je premislil in šel je k deklici, ki je hotela oditi.
"Ali^naj vairr pokažem, kako se postopa i napravo?" jo je vprašal ravnodušno. "Pokazati se more le takrat. kadar plovejo mimo ladje."
"Prosim," je odvrnila prijazno, "bodite tako prijazni."
Farman je razlagal, kaj pomenijo različne kretnje, pri tem je dvignila svojo glavico in pozorno poslušala. Nehote je mahala z rokami, kakor je mahal Farman.
"In kadar mornarji zapazijo ta znak," je vzkliknila veselo, ko je umolknil, "tedaj vedo, da prihajajo v luko."
Farman se je nasmehnil, že davno se ni. Nato ji je pokazal daljnogled, skozi katerega je videla sosedni svetilnik.
"Vedno sem mislila, da je križ postavljen na samoten grob."
"Vi ste katoličanka?"	»
"Seveda."
"Italijanka."'
"Oče je iz Italije, a j,az sem Ameri-kanka kakor tudi moja pokojna mati.''
"Ali je oni ribič vaš oče?"
"Da, a njegova ladjica je večja od ostalih," je odvrnila ponosno.
"Torej so to vaši rojaki?"
"Da. in*ko še pride Marko," je pristavila v smehu.
"Marko? Kdo je ta Marko?" je vprašal naglo.
Bal se je zvedeti, kdo je to. Samo na to je mislil, pa ni opazil, kako je deklica zardela.
"Pravzaprav mu je ime Marko Fran-ti ali jaz ga kličem Mark; vedite, to je isto ime in se jezi, kaifar ga tako kličem."
"Torej jo tudi on Italijan," je izpre-govoril Farman, kateremu je odleglo, Ni zapazil njenega smeha. "A kako je vam ime?"
"Čara," je odvrnila in se obrnila, kakor bi 1)ila v zadregi. j'Cara, ali ni to.italijansko draga?" Spomnil se je. ker prej je obiskoval opero.
"Da, a vendar je le kratica od Charlotte. Mnoge deklice me kličejo tudi za Charley," je pristavila skoraj jezno. "Torej Cara ali Charlotte Franti." Na njegovo začudenje se je zasme-jala.
Oho,-tako daleč pa še nismo, Franti je Markov priimek. Jaz se kličem Murano. Carlota Murano. Ostanite Bogom!" 1 n hitela je oditi, a še mu je zaklicala: "Prišla bom, k^dar se bo ta stvar premikala."
Ko je stopila v kočo, je gledal na ladjo, ki je plula od juga. Dajal je znak in gledal, ali se bo deklica vrnila, da pogleda, kako- premika znake. Zaman. Njemu se je vse t?ko zdelo, da čuje njen glas v koči, kjer je toliko časa vladal molk. Naenkrat se je spomnil velikega nereda, ki je vladal v njegovi koči. Ni čutil prej, da je vse razmetano. Takoj je pričel urejevati sobo, kakor se je bil naučil v jetnišnici.
Naslednji dan je neprestano mislil na svojo obiskovalko, in ker je ni bilo, je razmišljal, če je ni razžalil. Morda se ji je zdel neokreten in glup. Gledat jo je skozi okno, kako se je igrala z otroci. Odšel je v sobo in ni več pogledal na obalo. Zaprl je kočo in šel proti bregu. Zapazil je Caro, ki se je igrala z malim fantičem. Stopil je k njej neopazno.
"Ah, vi ste tu? Ah, nisem vedela, da se tukaj izprehajate. Mislila sem,
da ste vedno pri brzojavu. Nekaj sem vas hotela vprašati: Ali ste kdaj videli tulnje?"
"Ne," je odgovoril Farman na Carino začudenje.
"Mislim one velike, ki se solnčijo na oni strani grebena."
"Tjakaj ne grem nikdar."
Spomnil se' je, da hodijo to znamenitost občudovat vsi tujci.
Poslovil se je.
Drugi dan jo je zopet obiskal.
Igrala se je s sestrico na produ. Ker sta več časa molčala, je izprego-voril Farman.
"Sinoči se mi je zdelo, da želite, da ne stopim z vami v kočo vašega očeta, a zakaj?"
"Ker je bil Marko," je odgovorila odkrito deklica.
"Kaj zato?"
"Ker me hoče vzeti za ženo."
"In vi nočete postati njegova soproga?"
"Ne," je odgovorila naglo.
"Zakaj ga ne odslovite?"
"Tega ne smem, mora se skrivati, oče je njegov prijatelj."
"Zakaj se skriva? Kaj je zakrivil?"
"Kradel je rudarjem zlati prah. Nisem ga nikdar marala, ker sovražim vsakega tatu."
Farman je poskočil in pogledal na morje.
"Ali kaj vidite?" ga^je vprašala začudeno.	v x
"Vidim ladjo," je odvrnil z nenavadno hripavim glasom. "Moram hitro, da oddam znak. Ko bi šel z vami, bi gotovo prekasno dospel. Ostanite z Bogom."
In stekel je proti svetilniku.
Začudena je zrla na morje; ni videla jadra na površini. Samo od Zlatih vrat je plul mal škunder. Tu nekje je morala biti ladja, ki jo je opazil Farman. Kako bistre in ostre so njegove
"In sedaj morate bežati in to čim preje.
Ali Rihard Farman je polagoma korakal proti koči, držeč deklico za roko. Ustavil se je ter dejal: "Sedite, morava se prej pomeniti." Kaj "sta se menila, ni zvedel nihče. In ko sta nekaj minut pozneje zapustila kočo, je nosil Farman vse svoje premoženje in poleg njega je šla Cara.
liaslednji dan so prinesli listi v San Franciscu naslednjo vest:
"Kakor izvemo, je izvedela delavna naša policija, da se skriva zloglasni tat zlata Marko Franti na obali ne daleč od Praesidija. Policija je seveda prekasno dospela na mesto. Tiček je pobegnil in z njini tudi hči ondotnega ribiča Murano."
Štiri leta kasneje je spoznal ribič Murano moža svoje hčere, o kateri je mislil, da je izgubljena. Rihard Farman je bogat farmer v Južni Califor-niji. Njegov tast ni nikdar izvedel, da mu je zet pomiloščen kaznjenec iz Avstralije.
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi	FRANK GRUM.
Pozor, Rojaki
KROGLE, KI NISO ZADELE.
(Iz "lSovenca".)
poštene oči. Čakala je, da bi na svetilniku zapazila znak za ladjo, ali na veliko njeno čudo znaka ni bilo. Mogoče se je pa on premotil.
In hitro je pozabila, ko je prispela domov,, kjer je vladala največja razburjenost. Zvedeli so bili, da so poslani redarji v zaliv iz San Francisca Na vso srečo se jim je posrečilo spraviti Frantija na neko ladjo. Cara je zopet opazi!;i Škuner. ki je plul iz zatona. Srce se ji je vzradovalo. Ni mislila na Marka, temveč na Farmana Kasneje je dospela ladjica z redarji. Gotovo so bili že obveščeni o Markovem begu, pa so samo površno preiskali malo ribičevo kočo. Njihova ladjica je ostala ne daleč od obale.
V noči ni mogla Cara zaspati. Zal ji je bilo, da je s Farmanom govorila o Marku. In sedaj mogoče sumi, da ga vendar ljubi. Mogoče je radi tega tako naglo odšel! Da bi bil že dan, da mu vse pove.
Zaepala je, a prebudil jo je govor pred kočo. Približala se je steni, da je zamogla vse čuti. 'Zaslišala je Far-raanovo ime.
■ "Ste prepričani, da je res on?" je eden vprašal.
"Seveda," se je glasil odgovor. "Do San Francisca je bil sled i\i nato se je izgubil. Naši agenti .so izvedeli, da ni odšel iz zapada. Po opisu, sličnem našemu beguncu, smo izvedeli, da je čuvaj begunec. Dobimo nagrado 1500 dolarjev, ki je razpisana na njegovo glavo."
"Že pet mesecev je tu. Zakaj ga niste takoj prijeli?"
"Nismo mogli. Dobiti moramo zaporno povelje iz Avstralije, jutri pride s ptJštnim parnikom."
"A on more pobegniti."
"Brez naše vednosti ne. Dokler se vidijo znaki na svetilniku, smo v San Frandscu gotovi, da je na svojem mestu. Na svetilniku je sam svoj ječar in se javlja kot tak vsak dan."
"Ker ste že tu, zakaj ga ne primete takoj?''
"To ne gre. Noben sodnik v San Franciscu ga nq zapre, če nimamo papirjev. Sfnisti ga na svobodo in on je prost."
"In kako ga botlete prijeli?"
"S parnikom prejmemo zaporno povelje in nato nam pade v roke! Ila-haha!"
Deklica se je zgrozila pri tem okrutnem smehu. Odločila se je.
Naglo se je oblekla in potihem se je splazila iz koče in tekla proti svetilniku. Sedaj je umela, zakaj živi.Far man tu, in vedela je, kako je mogla razžaliti s svojim govorom moža, o katerem je sedaj vedela, da ga ljubi.
Potrkala je na Farmanova vrata. Vse tiho. Še enkrat je potrkala. V koči vse tiho. Mogoče je že pobegnil? Pritisnila je na kljuko. Vstopila je v sobo in poklicala. Farman je ležal o-blečen na postelji, bil je pijan. Zastonj ga je skušala prebuditi. Obupno je gledala po sobi; ladja je imela priti vsak čas. Vzela je' daljnogled in opazovala morje. Zapazila je mal dim na zatotnu. Bil je parnik. Spomnila se je, če se ne pokaže na svetilniku znak prihoda parnika, da bodo redarji takoj sumili.
Stekla je k aparatu in s težavo je dala določeni znak za parnik. Pri tem je škripanje koles vzbudilo Farmana iz trdnega spanja.
Naglo z drhtečim glasom mu je povedala ves pogovor. In ko je končala, ji je poljubil roko.
Predstavljamo si, da v vojski smrt vedno kosi, a pozabljamo, da vedno tudi v vojski ne gospodari smrt. Večkrat tudi v najhujši bitki Gospodova dekla, smrt, pozabi na svoje delo. Nekaj zgledov:
V strelskem jarku. Vojaki se naslanjajo na prsteno ali cementno steno in gledajo, kam naj streljajo. Granate rijejo po zemlji, šrapneli pokajo in vsipavajo svoj ogenj na zemljo. Zdi se ti, da kroži smrt okoli in da išče svojih žrtev. Vojaki pa stoje mirno v svojih zavarovanih postojankah in se za nevarnost ne zmenijo. Tu in tam se kdo med njimi zgrudi mrtev na tla. Pade tudi mož, ki stoji poleg podčastnika. Podčastnik se pripogne k svojemu ranjenemu tovarišu in ga položi tako. da lagodno leži. Ko se zopet dvigne kvišku in pove nekaj svojemu sosedu na desnici, se mu zdi, kakor da mu kdo potisne nekaj trdega v usta. Zdi se mu, da se duši. Poklekne in se nagne naprej. Nekaj mu pade v roko iz ust... bila je krogla. Dotaknila se ga je smrt, a se ga je usmilila in ga pustila nepoškodovanega, živega.
■ Na patrulji. Neki moj prijatelj stoji z več tovariši pred gozdom. Streljati prično iianje. Hitro se razkrope v roj ■in se krijejo. Sledi boj. Sovražnikovo patruljo naši vržejo nazaj. Krogle plešejo okoli mene, mi je pripovedoval prijatelj, a nobena ne zadene. Ko se > racajo, začuti na stegnu leve noge lahko bolečino, kot da je na kaj zadel. Ko čez nekaj ur seže v torbo, čuti nekaj trdega in potegne vun ^zmečkano kroglo; v torbi najde še malo luknjo. Neki drug vojak se je prej vrnil iz nekega vročega boja neranjen in je samozavestno zaklical: Ne zadene me nobena krogla! a našel je pozneje v svoji suknji in v hlačah kroglo, ki ga pa nista ranili.
Po nekem manjšem boju se vrnejo čete nazaj v svoja bivališča. V sobi neke enonadstropne hiše leži 12 mož. Prekmalu je še, da, gredo spat; drugi dan so prosti službe. Vsedejo se o-koli mize in kade in si pripovedujejo, kaj da so vse doživeli. Slabo razsvetljuje sobo petrolejka. Zakurijo železno peč, čisto prijetno se jim godi. sele se toplega stanovanja. Iz daljave se čuje grom topov. Ko se najbolj smejajo, jih prestraši strašen ropot. Pretsrašeni poskočijo kvišku. Vse se trpse. Strop poči in v sobo pade granata. Vojaki so preplašeni, nekaj jih je lahko ranjenih. Dero iz hiše. Neki narednik gre zadnji iz hiše. V nekaterih sekundah se pojavi v njegovih možganih vsa njegova preteklost. Strmi na granato, ne more se premakniti. Od daleč čuje kričanje, a ganiti se ne more, zdi se mu, da ga nekaj vleče za roke mejd tovariše, ki si prestrašeni čestitajo, ker še žive. Mladi podčastnik se polagoma zave in zasmehlja, a lasje so mu osiveli.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril svojo
novo gostilno
kjer boste vedno najbolj postreženi z najboljšo domačo in importirano pijačo in dišečimi smodkami.
John Horvati)
N. W. Phone. Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL.
Slovencem in Hrvatom
uaznanjujemo, da izdelujemo is dajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago-, Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 V. Scott St
JOLIET. ILL,
Vaš« obleke pošljite gladiti ia čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Coffins St, Joliet — Chi. tel 2588.
J. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube.
T lie Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarna aloft
ter pošilja denar na vse dele w«t*
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'
Louis Wist
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Poom.
VALENTIN FAJNIK, JR.
BILLIARD PARLOR
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni.
Postrv preplava 35 km na uro.
Neki potsdamski riborejec je izračunal, da ima postrv med vsemi ribami nedvomno rekord v hitrosti, ker preplava daljo'najmanj 100 metrov z naglico, ki bi znašala 35 km v eni uri Ščuka zaostaja za svojo bistro sestrič-no; ona preplava 100 metrov z največjo hitrostjo 27 kilometrov na uro, to da v daljšem plavanju je zelo vstrajna in se giblje s trajno brzino kakih 23 km na uro. Najpočasnejša riba je karp, ki preplava v eni uri bore 12 kilometrov.
Tri sestre rodile 111 otrok.
Mary Austinova, Američanka, se je rodila na Karolinah kot hči vrlega tiskarja. Poročila se je v 33. letu in ro dila H otrok; po poklicu je bila zdrav nica in ranocelnica. V ameriški dr žavljanski vojni je delovala na strani Unije v vojnih lazaretih; pogostoma je sama nosila ranjence iz boja, tako da so celo sovražniki občudovali njeno hrabrost. Večkrat je bila ranjena; izgubila je eno oko. Rodila je trinajstkrat dvojčke in šestkrat trojčke. Nje sestra je rodila 41, druga sestra Carry 26 otrok; vse skupaj so darovale zvezdnemu praporu 111 državljanov in državljank.
Kapital in preostanek $300,000.0t'
C. E. WILSON, predsednik
Dr. J. W. FOLK, pjdpredaetoii: HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo ra» lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v, zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» trdi les, lath, cederrie stebre, desk ia šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic? blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi ti pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar
'rodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako reč 20 odito ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jat^iče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in »tarokraj-ske ure in zlatnin6 za vsako delo jamčim.
SLOVENCI ia HRVATI p celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ce no Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N Hickory St.	JOLIET, ILL.
0SIP i/LEPEC
I0S1P J/L
^P Javni Notar lmz 1
lOlet. skušnjo
i/.deluje vae pravno in postavnoveljavne listine zii vse sluSaje. Če vara kdo plnSo (jarniSira; če potrebuje otrok certifikat za aelo; fle imate kako drugo stvar za urediti tukaj aH v stari domovini se obrnite na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111.
Antonija Rifel
izkušena in diplomirana
BABICA
907 N Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W
W. .T. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogl» DES PLAINES IN CLINTON STS.
Dr. Richter's Pain Expeller
<! N Hi
zoperrevmati-W	zem in trganje
bolečine in o-iSKB! trpnelost členkov in mišic.
P Pravo zdravilo Je T zavoju, kakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, i ni zapečaten s An hor Trade Mark.
25c in 50c vseh le-'i karuah ali pa pižite ponj naravnost na
F.Afl. RicMer
& Co. 74-80 Wash* ington Street New York.
Garnbey, Wood & Lemioit
ADVOKATI Joliet National Bank Bldg, Oba tel 891.	JOLIET, ILL,
Joliet Steam Dye Hoose
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Work«, 642-644 Cm«
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
John Grahek
/
...Gostilničar...
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 789i>. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodoSli I
Točim vedno sveže pivo, fino kaK fornijsko vino, dobro žganje in trite najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prema*
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
\
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. * Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.----$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobcujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Jol'et, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVEN IC-AMERI CAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
25.	feb. Nedelja	Valburga.
26.	Pondeljek Porfirij, škof.	
27.	Torek	Leander, Baldom.
28.	" Sreda	Romanus.
1.	marec Četrtek	Albin, Hadrijan.
2.	Petek	Simplicij, BI. Kar.
3.	'* Sobota	Kunigunda, Avst.
PRVA POSTNA NEDELJA.
"Ne samo ob kruhu živi človek.''
ljubil, da bo dat veliko čudovitejši kruh, kateri bo pomagal zadobiti večno življenje.
Sveto obhajilo bi moralo biti naša dušna hrana vsak dan, kakor je bila mana vsakdanja hrana Izraelcem v puščavi. Naš Zveličar je govoril o ma-lji, ker so jo vživali, kakor bi morali vživati hrano, katero je on dal, vsak dan. Sv. Tomaž Akvinčan pravi: "Ker je ta zakrament hrana, se ga lahko prejme vsak dan. Predpodob-ljen je v mani, katero so prejemali Izraelci v puščavi vsak dan."
Čudoviti kruh, katerega je naš Gospod obljubil Judom, je nam dal na predvečer svojega trpljenja, ko je spre menil kruh v Svojih rokah v Svoje telo in vino v predragoceno kri. Nato pa je rekel: "To storite v moj spomin." Kaj naj toraj mi storimo? Storiti moramo tudi to, kar je bilo storjeno, ko sta se podobi kruha in vina spremenili v presveto telo in kri, namreč prejemati to sveto hrano. Kolikokrat, nam ni povedal Zveličar.
Prvi kristjani so prejemali nebeško hrano vsak dan. V dejanju apostolov beremo: "In bili so vsak dan v templu lomivši kruh od hiše do hiše," kjer se je darovala najsvetejša daritev, vztrajali so v skupnosti pri lomljenju kruha.
Tudi oni kristjani, 4ci so živeli takoj za pfvimi kristjani, so pristopali vsak dan k mizi Gospodovi. Cerkveni očetje pišejo, da je bila navada v Rimu, Afriki, Milanu in Španiji, da so verniki vsak dan pristopali k mizi Gospodovi. Samo ob sebi je bilo umevno tedaj, da kdor je šel k sv. maši, je šel tudi k sv. obhajilu. Vsaka cerkev je bila obednica in sledili so zgledu apostolov. Kakor so apostoli prejeli Telo Jezusovo iz Njegovih lastnih rok, tako je bilo sv. obhajilo v novi cerkvi nerazdružljivo s prekv. daritvijo.
V starih časih so bili verniki vselej pri sv. obhajilu, kedarkoli so bili pri sv. (naši. Vse njihove misli so bile obrnjene na sv. Rešnje Telo. Dijako-ni so nosili sv. obhajilo na dom tistim, ki niso bili navzoči. Sv. očetje nam celo pripovedujejo, da so verniki jemali posvečeni kruh na dom, da so lahko prejemali Zveličarja, četudi niso mogli biti pričujoči pri sv. daritvi.
Polagoma pa se je ta gorečnost o-hladila. Nekaj časa so prejemali sv. obhajilo vsako nedeljo, potem le ne-kolikokrat na leto, toda kmalu so se slišale pritožbe, da se je treba vrniti k stari navadi.
Kljub vsem pritožbam pa se je zanemarjanje sv. obhajila tako razširilo, da je bil Četrti lateranski splošni cerkveni zbor prisiljen, zapovedati pod kaznijo smrtnega greha in izključitvijo cerkvenega- pogreba vsem vernikom, da prejmejo zakrament sv. Rešnjega Telesa vsaj enkrat v letu in sicer o velikonočnem času.
Nikdq pai naj ne misli, da dela v duhu sv. cerkve, če prejme sv. obhajilo samo enkrat na leto. Enkratno sv. obhajilo o velikonočnem času zahteva sv. cerkev od najmlačnejših svojih o-trok, želi pa. da večkrat pristopajo k sv. obhaji(u. Tridentinski cerkveni zbor naravnost pravi, da želi sv. cer
Trideset let je živel naš Zveličar kev (|a grc vsakdo k sv. obhajilu, kdor ; skrivno v Nazaretu, dokler ni prišel je prj sv_ maši. Cerkev strogo zapo-čas, da nastopi javno življenje. Po! veduje, da gre vsakdo k sv. maši ob nasvetu sv. Duha je šel v puščavo, da nedeljah, toraj tudi. da prejme takrat
se z molitvijo in postom pripravi na slavno delo in l^o se je postil 4« dni, je bil lačen. Skušnjavec Ga je nagovarjal, naj stori, da postanejo kameni kruh. Satan ni vedel za gotovo, če je Jezus res Bog. Videl je sv. Janeza
sv. obhajilo. Rimski katekizem prayi: "Kakor človek ve. da mora zalagati svoje telo s hrano vsak dan, tako bi morali tudi skrbeti, da hranijo svojo dušo vsak dan, ker duša nič manj ne potrebuje duševne hrane, kakor telo
Krstnika, ko je rekel: "Glejte jagnje ^ telesne." Božje, ki odjemljo grehe .-veta," in sli-, Cerkve>li via(|arjj Reumorno vabijo šal je glas pri Jezusovem krstu: "To j vernike k vsakdanjemu sv. obhajilu, je moj ljubi sin. nad katerim imam , Sy 0)-.e pjj x je določil, naj bi vsi svoje dppadajenje." Sedaj pa je j veniiki pristopali vsak dan k -v. ob-
| hajilu, če so v stanu milosti Božje in
tan videl, da je ta Jezus lačen, kakor vsak drug človek. Zato se mu je približal in rekel: Če si Sin Božji, naredi iz teh kamenov kruh"; dobil pa je od-govor; "Ne samo ob kruhu živi človek, ampak vsaki besedi, ki pride iz ust Božjih."
Preteklo je nekaj časa, ko je Jezus učil svoje učence o Božjem kraljestvu, četudi niso veliko razumeli, kakor tudi Judje ne. Neki dan pa je odločno (rekel začudenim poslušalcem: "Jaz sem kruh življenja. Kdor je od tega kruhu. bo živel na veke."
Blizu Kafarnavma je naš Gospod nasitil veliko množico s petimi krnili. Ta čudež je Jude taki) navdušil, da so
imajo pravi namen.
Kdor gre samo enkrat ali dvakrat k sv. obhajilu, gotovo ne dela, kakor želi sv. cerkev. Taki ljudje se pač težko imenujejo zvesti otroci svete cerkve, če storp najmanj, kaij se zahteva in >amo zato, ker se boje smrtnega greha in kazni. Kako slabo se tak človek sklada s Kristusovimi besedami: "Ne delajte za hrano, ki mine, ampak ono, ki ostane za večno življenje." "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje."
Izgovor, da kdo nima časa, je prazen. Za tem časom ni treba nikomur biti žal. Četudi stane nekaj truda in
ga hoteli postaviti za kralja, rekof: požrtvovanja, ali ni tega vredno sv. "Ta je v resnici prorok, ki ima priti na [obhajilo? Ali na- ne more Zveličar ti-
sočerno poplačati za čas, katerega žrtvujemo Njemu? Spominjajmo se Zve-ličarjevih besed: "Ne samo ob kruhu
svet." Jezus se je skril v gore; ko so Ga Judje našli drugi dan, jih je Jezus po varil, rekoč, da,delajo to zato, ker so jedli in bili nasičeni in hočejo videti še nov čudež. Vedel je, da v resnici ne ljubijo ne Njega in ne Njegovih naukov, zato je rekel: "Ne trudite >e za hrano, katera preide, ampak za hrano, katera ostane za1 večno življenje, katero vam bo dal sin človekov." Potem so Judje vprašali: "Kaj naj storimo, da bomo delali JJožja dela?" Jezus jim je odgovoril: "To je Božje delo, da verujte v Njega, me je poslal."
Judje so gi vprašali, kak čudež bo storil, da smejo verovati v Njega. Čudež prejšnjega dne ni več zadostoval. Mojzes jim je tudi dajal nebeško hrano in ne samo enkrat, ampak 40 let in ne 'imo 5000 ljudem, ampak celemu izraelskemu ljudstvu. Kristus je ob-
živi človek, an pride iz ust Božj bo živel na veke.'
nw>ak vsaki Besedi, ki žjlli." "Kdor je ta krnit,
REV. J. PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Materialistično mnenje.
(Nadaljevanje.)
Materialistična modroslovna šola uči, da ima človek svoj začetek in konec v blatu.
Profesor Vogt pravi: "Človek je to, kar je." Toraj, če človek je rake, bi moral postati rak. Kdor se toraj zavzema za materialističen postanek
sveta, gre duševno tako, kakor rak — nazaj.
Nekdo drugi pravi: "Človek, ki tehta 150 funtov, je iz iste snovi, katero najdemo v 1,200 kurjih jajcih; človek je to in nič drugega."
Zopet nekdo drugi primerja človeka z vozom gnoja, od katerega visi svetilka, kaj čuda, če tak človek zagovarja potem samoumor.
Žalostno in nedosledno razlaganje o početku in nameni/ sveta, kakor si ga razlagajo materijalisti, popolnoma nasprotuje zdravi pameti. Zato se ne splača, da bi o tem veliko govorili. Zadostuje naj le par stavkov. Vsaka stvar se spreminja. Kar je večno in samo od sebe, to se ne more spreminjati. Nauk o večni, samo od sebe materiji je tako nesmiseln, kakor o štirivoglatem krogu. Vsak krščanski otrok ve, da ima človek razum prosto voljo in neumrjočo dušo. To dviguje človeka nad vso naravo in živali. Človek napreduje, žival pa ne.
Med človekom in živaljo je bistvena razlika. Človek ima nekaj več in lepšega, kakor mrtvo naravo.
Slavni zvezdoslovec Kircher je imel n)ed svojimi prijatelji tucli nekega ma-terijalista. Zastonj mu je Kircher kazal red v stvarstvu, da bi spreobrnil nevernika. Ta materijalist je vstopil nekoč v zvezdoslovčevo sobo in opazil na njegovi mizi zemeljsko oblo. Hitro je vprašal, zvezdoslov.ca, kje je dobil to oblo in kdo jo je naredil.
"Ta obla, katero vidiš, se je naredila sama," je odgovoril zvezdoslovec. "Nihče je ni naredil. Njega moč jo je prisilila, da se je začela."
"Ali me hoče imeti za noi'ca," vpraša materijalist. "Kako se more kaj takega zgoditi. Vsaka stvar i mora imeti vzrok za svoj začetek. Kako naj jo prisili njena moč, da se samo naredi? Dokler je ni bilo, tudi ni imela nikake moči."
"Poglej sedaj." pravi Kircher. "ti praviš, da se ta obla ni mogla sama začeti; kako se je pa prava zemlja začela sama! Kolikokrat si trdil še veliko večjo neumnost, ko si rekel, da nima zemlja. Joliko večja' in tako čudovito lepo urejena, nikogar, ki bi jo bil, naredil. Ali se je zato sama naredila, če je neizmerno večja?"
Materijalist je bil tiho. Zamislil se je. šel domu "in postal dober vernik.
Panteistično mnenje
Panteisti gredo predaleč v ravno nasprotni smeri. Materijalisti taje človeško dušo in njenega Stvarnika. Materijalist pravi, da je vsaka stvar mrtva; panteist pa trdi, da je v vsaki stvari nekaj boga. Panteisti, vsaj večina izmed njih, pripoznava neko najvišje bitje, katero vse ohranjuje., Ne pripoznavajo pa, da bi bil človek in živali različen od tega prvega bitja, katero je povzročitelj drugih. Panteisti imajo človeka za boga. Panteism ima vsako živo stvar za boga ali saj del boga. Komar in orel, mravlja in krokodil, slon in som. mačka in lev, opica in človek, vsi so bistveno isti bog. Po tem nauku ni ne človek in nt> žival za se; potemtakem tudi nima nikake odgovornosti za svoje početje. Božanstvo je odgovorno za vse. To mo-droslovje je sad živahne jutrovske domišljije.
Panteizem ima mnogo privlačnosti. Posebno se d^pada domišljavemu in ošabnežem. Človek je hotel biti Bogu podoben, še predno je bil prvigreh storjen. Zato se ne smemo čuditi, če ima človek še dandanes iste slabosti.
Panteizem hoče zidati brez podlage. Panteisti pripoznavajo neko najvišje bitje, zraven pa trde, da izven tega bitjta ni ničesar. Kako more biti ena stvar najvišja, če ni ničesar drugega zraven. To se upira zdravemd razumu. Panteizem nasprotuje tudi razodetju. Po njihovem nauku ni Bog najvišji Stvarnik in vladar sveta. Po panteističnem nauku bi nam ne bilo treba častiti Boga, ker bi bili sami bogovi. Panteizem poniža Boga do stvari, katere je je liog vstvaril, človeka pa postavi na Božji prestol. Panteizem je ateizem.
Ateizma še more oprijeti le domiš-ljavec. Ali ni višek neumnosti reči, da je podgana isto, kakor mačka, voznik ravno to, kakor mula ali pa, da je neverni ravno isto, kakor Vsemogočni, katerega taji, da sla oba enainista o-sebnost? Vsaka stvar, po celem stvarstvu, pa se bori, že po svoji naravi za -vojo individualnost, da bi obstojala za se, kot samostojno bitje.
PRVI ZAČETEK OTROŠKE VZGOJE.
Vkljub veliki ljubezni, ki navadno obdaja malega otroka, je vendar veliko napak, ki se zagreše ravno v prvih letih otroške mladosti. Materam se zde premalenkostne, da bi pazile na nje, v mislih, da bo pozneje še dosti časa za vzgojo. In tako se zgodi, da v prvih letih otroci niso vzgojeni, ampak razvajeni.
Ni tako lahko majhnega otroka — ne razvaditi. Slavni Pestaloci pravi: "Umetnost, biti v pravem pomenu besede mati, ne pride sama ob sebi, treba jo je priučiti!" Tu ne zadostuje, če zaupa mlada mati samo naravnemu materinemu nagonu. Marsikatera vestna, misleča mati si je v svestl svoje svoje nepopolnosti in bi rada boljše naredila.
Stavimo si najprvo vprašanje, kaj
je vzgoja. Otroka prevideti z vsem potrebnim, kar bo potreboval v borbi življenja in vsposobiti ga, da bo postal enkrat dober dober človek. Vzgoja vedno vzdiguje otroka kvišku, vodi otroško stremljenje k dobremu, vzvišenemu, k Bogu. Vzgoja ne more dokončati, ona postavi le temelj k dokončanju aH k — pogubi; ona zamore gojiti moči in zatreti strasti, toda le tam, kjer deluje z vztrajnostjo, mirno, nesebično, s posebnim ozirom na osebnost otrokovo. Z malo besedami: ona skuša dovesti doraščajočega človeka s pomočjo navade, z besedo in z zgledom, da stori dobro iz proste volje.
Kdaj naj se prične vzgoja? Pravijo, da se preneso nagnjenja, mišljenja in navade od matere na otroka. Zato naj bi se potrudile mlade žene, ki pričakujejo, gojiti svoje najblažje moči, naj -e duševno ne zanemarjajo, naj pazijo na svoje zdravje, ne da bi se zmehkužile, naj ne opešajo v svojem navadnem delovanju, naj se izogiblje-jo slabe hrane, bodisi duševne ali telesne. Predvsem pa naj se mlada mati varuje hudih strasti in jeze, da se ne preneso njih slabe posledice na otroka. S samovzgojo matere se prične vzgoja otroka že pred rojstvom.
Prava vzgoja de seveda prične šele po rojstvu. Glavno pravilo prve vzgoje je, vse odvračati od otroka, kar nočemo, da bi se navadil, in vztrajno ponoviti to. kar hočemo, da se mu vcepi, da mu postane v drugo naravo. Otroci morajo imeti že v tretjem in k-trtem letu dobro moralično podlago, ki se mu je privadila in na katero se zida poznejša vzgoja s pomočjo razvijajoče se otroške razumnosti.
Prva in n a j pog 1 a v i t n e j š a čednost, ki mora postati otroku že v teh letih druga narava, je ubogljivost. Ona je trdni temelj za vso drugo vzgojo. Ubogljivost se pri olroku ne doseže tako hitro, le z najvztrajnejšim, najenako-mernejšim in premišljenim ravnanjem dosežemo, da ,-e otrok nanjo navadi.. Paziti moramo, da otroku nikdar ne prepovemo niti najmanjše stvari, katero zabraniti nam v resnici ni mogoče. Kar se otroku enkrat zapovt?, mora brezpogojno storiti, in kar se mu prepove, brezpogojno opustiti. Sedaj se da še z lahkim trudom vcepiti čut za pravo in dobro, tako da ostane za edno. Toda starši ne smejo pregledati otroku niti najmanjše laži, ne nezvestobe, ne trme in ne samoglavosti, kratko nobene napake, ki jo žele odstraniti od otroka. Če se pa starši vesele nad kratkočasilo razpo-ajenostjo otroka, se mu ne upajo ničesar odreči, i:i odlašajo vzgojo kakor kazen na čas, ko postane otrok razumen, tedaj je pri čakovati za starše kakor za otroka žalostna prihodnost.
Kazen, ki mora biti popolnoma pri-merjena otroški naravi, je uporabljati le toliko časa, dokler ((itrok še nima razvite samozavesti, to je do tretjega ali četrtega leta. Pri mnogih otrocih ni potrebno, da obstoji kazen v udarcih, toda mnogokrat pomaga najboljše šiba, rabljepa o pravem času. Če pa zasluži otrok, ko je že enkrat štiri leta star, še šibo, je bila njegova vzgoja že napačna. Po tem času, na vsak način, pa po šestem letu, mora biti otrok ta-
ko ubogljiv, da zado-tuje k njegovi vzgoji le beseda, prijazna, dobrotljiva, resna, in če je potreba stroga. Če v teh letih beseda ne pomaga, tudi palica ne bo, njeno moč je strla napačna' vzgoja.
Kdo je prvi vzgojitelj otroka? Prva vzgojiteljica po naravi je mati. Ob materini roki se vzpne otrok na lestyo življenja, po njenem očesu dobi prvi pogled v življenje, tako kakor ga ona uči gledati stvari, jih bo gledal in sodil v poznejših letih, kakor čuti mati in kakor izraža svoja čutila, tako se tvorijo čutila v otroku. Prvi pojmi, ki ■jih zadobi otrok, ostanejo dolgo časa in zapuste sledove za vedno. To je, kar stori prvo ravnanje z otrokom tako važno, navidezne malenkosti se ne dotaknejo le otrokove sedanjosti, ampak postanejo lahko odločilne za njegovo prihodnost.
Radovednost. Ena najgrših lastnosti človeka je radovednost. Vse do najmanjše pičice poizvedeti ali izvabiti iz svojega bližnjega, samo da si,uteši svojo radovednost in pa da vidi svojega znanca v kolikor mogoče slabi luči, to-je delo radovedneža. Kolikrat se sliši govoriti med ljudmi: "Koliko premorejo pri tej hiši?" "Koliko ti zaslužijo?" "Kaj oni delajo in koliko porabijo?" itd. Cel svet vprašanj, sum-ničenj in podtikanj.
Ali je re- neobhodno potrebno, da so vsakemu znane vse razmere svOjih sosedov? Ali se veliko ložje živi, če se vedo skrivnosti svojih znancev? So ljudje, ki hočejo na primer, na vsak način izvedeti, koliko dohodkov imajo posamezni člani rodbine, in če so jim izvedene vsote previsoke, potem prične delovati nevoščljivost, kajti ta hodi vedno roka v roki z radovednostjo.
Radovednost, klepetavo-.-t, nevoščljivost povzročajo človeku mnogo trpljenja, težav, bolesti, skrbi in tužnih dni. Vsakemu ni dano braniti se pred vprašasji radovednežev; marsikoga o-supne .predrznost vprašalčeva. Kratki, kr'epki, včasih osoi'ni odgovor je potreben, da se odkrižamo neljubemu vprašanju ljubega znanc,a.
Koliko so vredni časopisi.
"Kralj starih časopisov, Robert Budd" —tako čitaš na trgovskem izvesku v enem izmed predkrajev New-yorka. "Tli se prodajajo vsi dnevniki od I. 1833. do danes." Te besede razodevajo pomen te čudne trgovine. V velikem skladišču se kopiči na stotine skrbno zvezanih in urejenih kupov starih časopisov, opremljenih š kratkimi navedbami vsebine. "Č asopisni kralj" pripoveduje, da ima 7 milijonov starih, katerih sleherni je vreden vsaj 2 dolarja. Njegovo premoženje znaša torej 14 milijonov; seveda — tako priznava sam — ne pride nikomur na um. da bi odkupil njegovo robo za to svo-to. Mr. Budd dobiva naročila z vseh koncev sveta, največ od odvetnikov, ki iščejo v starih časopisih raznih važnih podatkov po nalogu svojih klijen-toy. Tudi pisatelji se zatekajo pogo-stoma k neizčrpni Buddovi zalogi. Za vsak časopis, ki je star nad leto dni, zahteva podjetnik 2 dolarja 8? centov. Za vsako nadaljne leto računa 1 dolar
50 Centov več. Njegov- zaslužek pri tej trgovini je torej čisto lep, posebno-če pomislimo, da ga stanejo časopisi zelo malo. V zvezi je z največjimi newyorškimi klubi in gostilnami, ki mu prepuščajo svoje časopise za neznatno odškodnino. Mr. Budd pripoveduje, da kupi vsako leto 100,000 časopisov, proda pa jih 5000. Kako si je izmislil to čudno obrt? Začel je svojo karijero v Wash ingtonu kot reven poulični prodajalec časopisov. Ko je izbruhnila državljanska vojna, je sledil armadam in dela! v obeh sovražnih taboriščih izborne kupčije s časopisi. drugi bitki pri Buli Runu so mu retell oficirji, da bi radi plačali 5 dolarjev za časopis, v katerem bi bila opisana ta bitka. To mu je dalo idejo za ustanovitev njegove trgovine. Vrnil se je v Washington in pobiral tam od svojih tovarišev in gostilničarjev stare časopise, katere je potem ponujal oficirjem in vojakom, ki so se bili udeležili vojne. Imel je velik kupčijski uspeli. 1872 se je .preselil v New York, kjer je nadaljeval svoje podjetje v večjem obsegu in mogel zbirati vzla?ti stare časopise. Požar mu je uničil nekoč večino njegove dragocene zaloge. Nedavno mu je ponudila neka Angležinja za vso zalogo veliko svoto, a Mr. Budd se ni mogel ločiti od svojih ljubljencev.
Ah, kako je veličastna pravica.
V Rimu se je zgodil slučaj, ki kriči do neba. Sicilijanec Erazem Vasallo, obtožen umora, je prebil v ječi 38 let. Dva njegova druga, obtežena in obsojena na dosmrtno ječo sta v ječi umrla, Erazem pa je prebil 38 let. Te dni je umrl eden njegovih sorodnikov, ki je izdal na smrtni, postelji, da je on umoril dotičnega in ne Erazem. Erazem je bil izpuščen iz zapora brez odškodnine za to, da je po nedolžnem moral sedeti 38 let. Vrgli so ga na' ulico in mu niso dali niti vinarja. Prosjačiti j« moral, da je nabral toliko denarja, da si je mogel kupiti karto za v domovino. Ko je prišel domov, ni jedel tri dni ničesar, ker ni imel denarja. V Neapolju se je izgubi!, ker je bilo mesto vse ponovljeno, odkar ga ni videl. Ko je slišal, da mu je umrla žena in da so mu poginili otroci od bede, je nehal govoriti in bati se je, da znori od žalosti in bede.

Zdravniki v Evropi.
Evropa šteje nad 160,000 zdravnikov. V razmerju s številom prebivalcev ima Anglija 7 zdravnikov na vsakih 10,000 oseb, Italija, Francija in Nemčija pa samo po 5. To razmerje je v velikih mestih seveda mnogo u-godnejše, in v tem pogledu je prvi Berlin s 3384 zdravniki. Znamenite so tudi nekatere medicinske knjižnice; prva med njimi je knjižnica medicinske fakultete v Parizu s 175 tisoči zvez kov; slede ji knjižnice petrograjske akademije, kraljevskega kolegija v Edinburgu in medicinske družbe v Londonu, z bogastvom knjig, ki sega od 170 tisoč do 70 tisoč zvezkov.
Pomlad
—^SE BLIŽA^—^
Starka zima je prekinila zvezo z vremenom in dobila svoj "laufpos", zato se že resno pripravlja na odhod odkod je prišla.
PRIPRAVITE SE ZA LEPE DNEVE VIGREDI. ZDAJ JE ČAS, KER LE ŠE PAR TEDNOV IN DREVJE BO OZELENELO.
Najlep^e"žSerneje $12.50 do $25
i
«r Posebnost za to tuboto: TRI PLAVE SRAJCE ZA DELO $1.00
CopyrlrM INC Tti* llou<* uf Kui»|Miul»«im*r
EAGLE
Slovenska Veletrgovina
Math. Simonieh, Manager 406 408-410 N Chicago St. Joliet, 111.
V ZJEDItfJENIH DRŽAVAH SEVGRNU AMEtUKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
t
OR'JiBlNOGESLO: "VSE ZA VERO.DOM1N NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
♦Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tamik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar.."......ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. •
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustarioviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika, se naj pošljejo na 1. porotnika.
Vse pritožbe
ffiisiiiii^ m s m
r
RAZNOTEROSTI.
c£1U
SE
iS
Kamele, ki kadijo.
Neki španski častnik, ki je bil dolgo časa v Afriki pripoveduje v listu "Family Herold", da dajejo domačini kamelam nekake vrste cigare, in sicer v boju, kadar se kamele začno plašiti. Imajo kos zvrtanegaj lesa, "špic", v kateri utaknejo v cigareto zvit tobak in ta "špic" denejo kameli v gobec. Kamela vleče in s*e počuti prav dobro, pri tem pa se nič ne zmeni ne za vojni krik ne za grmenje topov, Tudi kadar kamele zobje bolijo, jim dajo v gobec take "cigare".
Papir.
Najprej so pisali ljudje na kamene plošče, na les, drevesne liste, na drevesno skorjo, suhe živalske kože in platno, potem na povoščene deščice, na ilnate plošče in na kovinske tablice. V Egiptu so že pred 5000 leti iznašli papyrus iz stržena nekega grma. Zato se je ohranila beseda papir po tenkih listih iz papyrovaga stržena. Papyrus so shranjali in razpošiljali v obliki zvitkov. Iz živalskih, zlasti oslovskih in ovčjih kož so kasneje začeli izdelovati pergament. V mestu P^rgamos v Mali Aziji so baje najprej znali izdelovati pergament, odtod tudi njegovo ime. Še v 11. veku sta bila papyrus in pergament zelo razširjena in splošno uporabljana, čeprav je bil tudi papir že zrfan. Iznajdba papirja se računa . že okoli 2000 let nazaj, ter je papir iz-i našel baje nekako 200 let pred .Kristusom neki Kitajec. Gotovo je, da znajo Kitajci papii; že okoli 2000 let. Delali so ga iz mešanice murvine ~korje, iz raznih trav, odpadkov svile, bombaža in različnih tkanin. Iz take meifa-nice ga delajo v Aziji še dandanes,, Tartarji sf> pridrli v šestem veku na Kitajsko, se seznanili tudi s kitajskim Papirjem in ga prinesli Arabcem. A-rat>ei so razširili papir po vseh jutro-vih deželah ter ga kot osvojevalci Špa-"ije končno zanesli tudi v Evropo. Ko so se vrnili križarji v domovino, so prinesli s seboj tudi iznajdbo papirja. Pr-va papirnica je bila na Nemškem baje , v Ravensburgu leta 1270., v Španiji so Si» delali že sto let prej.
Himne t\arodov.
V poročilih z balkanskega bojišča
i£'tamo pogostoma,? da so vojaški od-
* Jelki prepevali narodno himno. V
vsaki narodni himni sc odseva duh na-
r°da, ki jo poje, in dobe, v kat,eri je
"»stala. Bolgarska narodna himna, bi-
s,ra in zanosita "Sumi Marica",' je v
K'	•
"istvu stara narodna pesem, s katero
s° se navduševali za boj bolgarski sc-
|j»ki ob času vstaje I. 1876.; tako je
"Ia pesem posvečena za narodno him-
""• Leta 182,3. je spesnil grški poet
lr,nizij Salomos, rojen na Janti, pe-
s«m o svobodi, ki je postala Mantzari-
s°Wni napevom narodna himna Gr-
Črnogorska himna je znana pe-
'trn "Onam onamo", Srbska himna
Kroinovita bojna koračnica. Turki
Hnajo dve himni. Prva je Donizetti-
l'v®. brata znanega skladatelja, ki ga
Jl imenoval Selim II. za ravnatelja ta-
^Ustanovljenemu konservatoriju; a
'Krajo pri oficiclnih priložnostih
vež
ln°"ia mladoturško himno, ki je
nastala po. .padcu Abdula Hamida kot delo domačega pesnika in skladatelja. V Italiji imajo oficielno "Kraljevsko himno", poleg nje pa tudi "G^rjbaldi-jevo himno" Luigija Mercantinija. Ruska narodna himna, ki jo je zložil Žu-kovski, vgla'sbil pa Lvov po naročilu Nikolaja I., ima samo erio kitico. Angleži imajo dve himni: "God save the King" (Bog živi Jšralja) od HaenSla, ter imperialistično "Rule Britania" (Vladaj, Britanija). Avstrijsko cesarsko pesem je vglasbil slavni Haydn. Pruska kraljeva pesem "Heil dir im Siegeskranz", se poje po napevu angleške "God save the King"; prava narodna himna pa je "Wacht am Rhein". Francosko himno, širom sveta znano "marseljezo", je zložil mladi oficir Rouget de 1' Isle 1. 1792 v Strassbour-gu, glavnem mestu nekdanje francoske Alzacije, ki ječi od 1. 1871.-pod nemškim jarmom.
(-
Anekdota o grškem kralju.
Henry Bordeaux pripoveduje v listu "Echo de Paris": Kralj Konstantin grški se je vračal z bojišča v svoje glavno taborišče z avtomobilom. Na poti je srečal vojaka, ki je šepal in stokal. Kralj je ustavil avto in vprašal: "Kam pa?" — "V mesto, Veličanstvo. Poslali so me domov." — "Zakaj?" — "V bojih s Turki sem bil ranjen, in ko se je zdelo, da je rana zaceljena, sem šel zopet na boj. A rana se mi je zopet odprla in zdaj moram domov." — "Stopi na voz, da te peljem!" — "O ne, Veličanstvo I" — "Ajd, kar hitro!" —"Nemogoče, Veličanstvo." — "Ukazujem ti!" — "Nemogoče, hvala lepa!" — "Za vraga, pa zakaj ni mogoče?" — "Hm-., imadii stenice in uši, Veličanstvo!" — "ILe stopi gori! Jaz jih imam tudi!"
Kako je delal Gustave Flaubert.
Avtor rot\tana "Madame Bovary", ki je umrl 7. maja 1. 1880, je imel krasen slog. Pisatelj/pa je povečal svojemu sllogu tudi mnogo časa. Mnogokrat je delal samo na pkr vrstah po več ur. Stanoval je v petem nadstropju, da ne bi slišal ropota na cesti, in je delal čestokrat tudi ponoči. Hodil je iz sobe v sobo in čital glasno svoj rokopis, da ni pregledal niti ene napake. Neko noč je tudi tako delal. Hodil je po razsvetljeni sobi in čital glasno svoje delo. Po naključje je pripeljal mimo izvošček. Opazil je razsvetljena okna in močan glas. Menil je, da je zbrana kaka večja družba in da nekdo predava. Ustavil se je torej ter čakal, da se družba razide in da morda zasluži kak vinar. Njegovemu zgledu so sledili tudi drugi njegovi tovariši in kmalu se je nabralo okoli dvajset izvoščkov, ki so vsi čakali, kdaj bo konec predavanja. Toda kma-u je Flaubert prenehal citati, svetilke so ugasnile, izvosčki pa so sc odpeljali z — dolgimi nosovi.
Prerokba meniha Kozme.
Ruski list "Svjet" poroča: Menih Kozina, ki ga v grški cerkvi častijo kot svetnika, je ^aptistil več zanimivih prerokb glede bodočnosti Ralkana in vsega človeštva/ Menih Kozma je bil rojen leta 17/8 v grški va>i Apolčoron in je vse svoje življenje posvetil združitvi in osvobojenju svojih rojakev. "Prišel bo čas," pravi menih Kozina v svoji prerokbi, "da bodo Jjudje občevali med seboj s pomočjo ^ice; v Rusiji živeči ljudje se bodo pogovarjali z
onimi na Angleškem, kakor da bi bili sosedje. Ljudje bodo izumili voz, ki bo hitreje tekel, kot zajec. ' Jonski o-toki bodo prej osvobojeni, kakor Epir (južna Albanija). Če boste videli stotine ladij, zbirati se ob grških obalah, naj bežijo žene, otroci, starčki v gore, da ne bodo padli pod mečem antikristov; potem pa bo prišel dan, da bodo zvezni krščanski vladarji korakali v Carigrad. Tedaj bo tekla kri v taki meri, da bo moglo v nji plavati jagnje. Srečen tisti, ki bo c\pčakal tiste dni. Turki bodo razpadli na tri dele: en del jih bo padel v vojski, drugi del se bo umaknil v Azijo in tretji del se bo po-kristjanil in bo ostal v Evropi. Noben teh, ki jih poznam, ne bo dočakal tistih, njihovi otroci bodo pa morda doživeli tisti čas." — Vsekako zanimiv slučaj, da se dobršen del te prerokbe vjema s. sedanjimi dogodki.
Razdelitev podpor neprikratena.
New York, 19. feb. — Tukajšnji odbor Zionistov je naznanil, da prekinje-nje diplomatskih odnošajev med Združenimi Državami in Nemčijo ne krati razdeljevanja podpornih denarjev v Palestini, na Poljskem in Litvanskem.
Danski Judje da so z dovoljenjem vlade Združenih Držav razdelili nad $1,000,000 v treh okrožjih.
Malo upanja na uspeh.
Washington, D. C., 19. feb. — Zopet ni prišla danes v razpravo resplucija, začeti preiskavo obtožbe, da je bilo 25 ameriških dnevnikov z angleškim denarjem podkupljenih, da delajo propagando za nasnovanje vojne z Nemčijo.
Reprezentant Moore je pol ure v krepkih besedah izražal svojo razgor-čenost nad tem, da boeejo zadevo dolgo odlašati. Zahteval je glasovanje o resoluciji in glasno izjavil, da je zmožen svoje trditve dokazati.
Zahvala.
Tem potom se lepo zahvaljujem Družbi Sv. Družine v Jolietu za izplačano mi vsoto $50 za operacijo na slepem črevesu '(appendicitis)'. Roja-pristopajte v to dobro organizacijo, katera vam nudi pomoč v slučaju bolezni in nesreče.
Zahvaljujem se tu.di društvu sv. Družine št. 5 D. S. D. v Ottawa, 111. za izplačano mi bolniško podporo.
GEORGE OSLANCY čl. dr. Sv. Družine št. 5, Ottawa.
SI
5>R
iS
i | ZA KRATEK ČAS.
L
»JfiSSSS K S S SSSKSiii
Zaposlen človek.
Neki prosjak stoji pred vrati ter zvoni neprenehoma. Končno mu vendar odpre hišna vrata. x
Prosjak: "Zakaj ne odprete precej! Mislite, da imam toliko časa stati tukaj!"
Nepričakovan odgovor.
Mož: "Nocoj se mi je sanjalo, da sem umrl."
/ena: "Koliko časa si se pa moral peči v ognju?"
Mož: "Niti minute; sv. Peter mi je rekel: 'Ti prideš v nebesa, ker predo-dobro poznam tvojo staro'."
Obstrukcija.
A.| "Kako je vendar mogel poslanec 36 ur govoriti?"
B: "To mu je bilo prav lahko. Osem let, odkar je oženjen, hi smel nikdar govoriti; sedaj je imel pa priliko."
V višji dekliški šoli
j3 profesor verouka omenil zakbnske zadržke. Poklicana je bila potem neka malo pazna učenka, da rtaj našteje te zakonske zadržke. Le par jih je znala povedati. Ko ji profesor nato reče: "No, kateri j\- še?" ona odgovori: "Če nobenega snubca ni."
Iz ljubezni do bližnjega.
Sodnik: "Ali ste res priči posodili denar po 50 od sto?"
Oderuh:'"Jaz bi 11111 sicer ne bil smel posoditi; pa storil sem to le zato, da bi on ne prišel kakemu judu v roke." 1
Dober mož.
Župnik: "Ampak, Mencej, menda vendar niste šli v tem strašnem mrazu v mesto?"
Mencej: "O ne, poslal sem svojo ženo."	^
Slovo za večno.
študent: "Včeraj sem sc za večno poslovil od svojega strica. Strašno sem žalosten.
Prijatelj: "Ali je dobri mož umrl?"
Študent: "Ne, a rekel mi je, da se smem prikazati pri njem le takrat, kadar ne potrebujem nobenega denarja,"-
Za koga.
Učiteljica: "Kaj? Spisovnik zaljub Ijenih pisem prinašaš v šolo? To je o-* slarija, ki jo vržem v peč."
Višja učenka: "Oslarija? Ne, zame Se ne."
Ni uspeha brez truda.
Uspeh pomeni trud. Vsak uspešen trgovec je neutruden delavec. In če pridete v prednjo vrsto, ne morete o-stati tamkaj, ako se še bolj ne trudite. Da pa boste sposobni za napore, morate biti zdravi. Francoski pregovor pravi: "Kdor nima zdravja, nima ničesar." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam zagotovi zdravje. Očisti vam čreva, prežene nakopičeno pusto tvarino, ki zastruplja drob in o-vira njegovo redno delovanje. Triner-ček vam daje slast, pospešuje prebavo ter krepi živčevje in celo telo. Pri zapeki, glavoboli, razdražljivosti, migreni, nespečnosti, splošni slabosti itd. je to zdravilo brezprimerno. Cena $1. V lekarnah. — Za ozebline v sedanji zimi, revmatizem in nevralgijo, izvinke in otekline itd. je najzanesljivejše zdra vilo Triner's Liniment. Nikdar ne razočara. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 'in 60c. Za isto ceno dobite izvrstni Triner's Cough Sedative, ki brzo in gotovo olajša prehlad in kašelj. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv.
Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo
GOSTILNO
na starem prostoru, kjer sem tudi prej točil vedno najboljše pijače.
VABIM VSE NA OBILEN PO SET.
Jernej Lavrič,
200 JACKSON ST., JOLIET, ILLS.
Sem Dobrijevič
Hrvatsko-Slovenska
GOSTILNA
805 NORTH CHICAGO ST.
JOLIET, ILL.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI!
Veliko,
RAZPRODAJA
— ———— —■————i—
ker se selimo
se bode nadaljevala še
ŠTIRI DNEVE.
V naši veliki prodajalni pohištva in raznega drugega blaga najdete kar rabite skoro polovico ceneje, kot dosedaj, ker rajše zgubimo denar, kakor da bi preveč blaga morali seliti predno nastopi marc, ko moramo biti že iz prostorov.
Naša^elika prodajalna ima 150 čevljev pročelja. Tu najdete največjo zalogo pohištvo, karpetov, peči, preprog, vozičkov za otroke, linoleum, in vse vrste hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Odprto zvečer do srede 28. feb.! Prodaja se konča v sredo večer.
Tu navedemo nekoliko predmetov. Nekaterih imamo po več kosov, a nekaterih pa le nekoliko. Po-žurite se predno ne poide kos, ki ga nameravate kupiti.
6x9 Brussels Rug for__________1_____
9x12 in. Oak Mirror
za_________________
3-piece Leather
Parlor Set, za_______
Lep Gugalnik
za________■_________
Sklede in
posodje od______
Mahogany Parlor Table za___'_„__.
$9.85 19c $21.75 JS1.28 lc do 15c $1.98
Congoleum,
per square yard„______
Težke železno postelje
P® --■-----------------
6-ft. Oak Dining Table za_________________
Visok stol za otroke za____0______________
Reversible Mattresses
pa-------------------
Large Bed Room Rug, za________________
39c $4.95
$9.95 $1.48 $3.45 $5.95
'Moramo prodati blago, da se bomo laglje selili. Ne ozirajoči se na zgubo ali bobiček, bomo imeli preveč truda in sitnosti ob selitvi.
Vsak kos blaga jamčimo, ali denar vrnemo, če bi ne bili zadovoljim.
Pridite do prih. srede večera v našo prodajalno da si ogledate blago, morda najdete kaj rabite. Ne bo vam žal. Naša zguba vaš dobiček.
Merchandise Clearing House
VOGAL CASS IN JOLIET CEST, JOLIET, ILL.
fsf^g	if^^m
6.
n Ki K	- i tiC. 2FEBRUARJA 1917.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPiSAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
Iz Gornjega grada pa je prišel brzi sel in naznanil, da Krištof Lambergar oblega samostan. Jošt, ki se je posebno trudil, da bi spravil Vitovca z O strovrharjem, je pristopil in menil, da bi oddelek vojske zadostoval, da od podi Lambergarja; kar Ostrovrharja naj pošlje.
"Ni treba," je odločil Vitovec. "Samostan je trden; bran^se lehko dve leti." Jošt ni ugovarjal, marveč bra nil še Ostrovrharju, ki je hotel kljubu prepovedi odjezditi s svojimi hlapci samostanu na pomoč. Tako so se bile napele strune. Vitovec ni občeval z nikomer in bival le v taborišču; Jošt pa je hodil iz mesta in v mesto in miril in pogovarjal in se hudoval nad trmo tu in trmo tam. »	XI.
Ti štibalarski tatjc
Hujši so kakor volčje.
N. ps.
Na zimo se navadno ne pričenjajo vojske; zakaj mnogo laže se je takrat braniti ko napadati, in v srednjem veku so največ tudi že pričete vojne mirovale čez zimt>. Prekanjeni vojskovodje pa so si v prid obračali to šego in presen^rali poštenjake, ki so se držali starega kopita. In baš Vitovec ni ločil zime od poletja. Tudi Krištof Lambergar je bil sklenil nenadoma napasti Gornji grad; če bi se ponesrečil naskok, bi vojska odrinila, da^ poskusi srečo drugikrat. Krištof je namreč vedel od Gregorja, kako trden da je samostan; in na dolgotrajno obleganje ni bilo misliti, dokler je stal Vitovec nepremagan pri Celju. Vojska je bila zbrana pri Kamniku in čakala zime. Ko pa je zapadel sneg, se je vzdignila nekega večera preskrblje-na z vsemi pripravami za naskok, da preleze obzidje, preden napoči dan. Si*g je bil južen, da-so se vdirale noge konjem in pešcem, in noč temna. Tiho je stopala vrsta za vrsto, čulo se je le zamolklo hropenje, in semtertja je zadelo ponevedoma orožje ob orožje Krištof je jezdil takoj za vodniki, ki -o kazali pot, in poleg njega Gregor, ki mu je odgovarjal poluglasno na redka vprašanja. Poveljnik, razburjen £aradi nevarnega početja, je pre-udarjal to in ono, kar bi se utegnilo pripetiti. Gregor pa, ki mu je povsod v roko stregla sreča, je gojil najboljše nade. Čutil se je že gornjegrajskega varuha in ni si izbijal iz glave Tajde, ki mu je hodila na misel. Tako so mu hitro tekle ure, in zavedel se je iz sanjarjenja, ko mu je pred konjem obstal vodnik in tiho opozoril, da zagraja cesto širok in globok rov. Zdaj ga je l>il napolnil sifeg; a s konjem se tli mo-#lo čez in poiskati je bilo treba ozkega prelaza med dvema nasipoma. Tu bi bili najprvo zazvenčali n;e i in se po-kusili junaki, da niso bili okopi zapu-scenf. "Dobro znamenje," si je mislil Krištof; "zanašajo se na zimo in sneg.' Vojniki so po-tali, da si malo oddahnejo, ^u povelju k je odbral one, ki naj bi i relezli pod vodstvom Gregorjevim prvi po lestvah zid. Oprezno so se bližali zidovju, ki -,e je dvigalo kakor slaba senca f daljavi. Tiho je bilo vse okrog, le zdajpazdaj »e je v gozdu ulomila pod težkim snegom suha veja. Očividno še nihče ni bil opazil sovražnika; niti zve-ti varuhi, čtijni psi, se niso bili še oglasili. Na obzidju trk tolpa je dremallstražnik, prepričan, da je nastop.1 varni ijimski čas, ko bode neprediren sneg branil trdnjavo, ko bodo stražniki presedcvali v gostilni dolge večere in brez strahu prespavali dolge noči.
Na drugi strani, blizu cerkve, pa je slonel na predprsju visok mož, zavit v temen plašč, in zrl v zimsko noč. Bil j« Gregor Ostrovrhar, zdaj opat gor-njegraj-ki, izvoljen od bratov pp smrti prednikovi. Zakaj 'so ga volili, to je dobro vedel, a zavedal se je tudi težke svoje naloge. Z vso silo jekleneua, značaja jse je držal pota, ki ga je bil itastopil, preverjen, da je pravi; a kako da je težaven in nevaren, tega si ni prikrival. Da se samostan lehko ubrani cesarski sili, o tem ni dvomil, a treba je bilo zagovarjati pravno stališče. Poslal je bil že učenega sobrata v Rim, da brani oinfi samostanske pravice, druge je bil poslal do drugih benediktincev po Štajerskem, da bi mu pomagali dognati pravdo. A v miru je bil vpliv cesarjev mogočen, in bratski samostani so se bali zamere z vladarjem. Samostan je osame val; in ko so bratje veselo napivali kneginji in Vi-lovcu, so morile opata skrhi, ki so podile spanje od njegovih oči. Da vztraja, če tudi sam, na strani celjske kne-pinje, za to je bil odločen, a skrbela ga je nadvse mržrfja med kneginjo in Vi-tovccm, ki mu ni bila neznana Če se ne dožene sloga, bodo zrnati vsi napori; in če pade Celje, se mora vdati samostan. To so bile neprijetne misli, ki so ga nadlegovale, da je hodil semtertja po sobi ali po obzidju. Trdnja-
va ga je spominjala mladih let, ko je stikal meč in kopje, zatorej se je tudi rad izprehajal po njej in razmišljal temno bodočnost. Tako so ga bile tudi ta dan še pred zoro zdramile ^erbi, da je ostavil sobo in hitel na mrzli zrak. Nebo je bilo t^blačno, in le zamolkla svetloba, ki je odsevala od snežne odeje, je kazala predmete bolj ali manj razločno po daljavi. Naenkrat se zazdi opatu, da je potemnela široka pot proti kranj'ski strani. Senca se je gostila in premikala in začulo se je kakor stopanje mnogih nog po mehkih tleh. Strme je napenjal opat oči in zrl ne-ivremično na čudno prikazen, ker ni še verjel sam svoji slutnji. A kmalu je prešel dvom; bila je množica vojakov,
veljniku, da naj napade z izbranimi vojaki oblegalce, da jim požge h , kjer so se bili nastanili in imeli njen .ivež in vojno pripravo. Takoj i e zajel poveljnik zbirati radovoljn A da se nekaj pripravlja, je slutil t ud Lambergar, ki je videl, kako se menjavajo vojaki po obzidju, in ko!.ko je prihitelo moštva na stolpe. Imel je za boj pripravljen močan oddelek, drugi pa so še utrjevali tabor. Ko pa so zapeli zvonovi k( večernicam, so se na-mah odprla samostanska vrata, in od trel\ strani je planila na sovražno četo posadka. Vnel se je vroč boj. Na-padniki, katere so izpodbujali z obzidja svojci z besedo in rokami, so izku-šali predreti sovražno ogrado in zapa-liti hiše. Leteli so po strehah ogorki in smolnjaki; a sneg se je izkazal dobrega ognjegasca; kadar pa se je kje prijemala lesenine iskra, so tlačili in gasili vojaki in od njih prisiljeni prebivalci.
Med Lambergarjevimi borilci se je izkazoval Gregor. Bil je take volje, da se ni menil za nobeno reč več na svetu. Čemu bi še dalje živel? Da s'e bode dolgočasil po pustem Gornjem gradu in se spominjal lepih nad, ki so
;>rl motne oči, in mrtvaška bledoba ie ginila s trudnega obličja. A kmalu je zaspa^zopet, dokler ga niso zdramile bolečine v nogi, ki so mu izvile zamolkel stok iz krepkih prsi.
se umrl," je zagodrnjal vojak, zadovoljen sam s seboj.
Hvala bodi Bogu!" je vzdignila Tajda; a oni je popravljal prav po es-kulapsko svojo prognozo, češ, da u-mrje še tudi lahčzTajda pa se je oklepala te mrvice upanja in si ni mogla misliti, da bi umrl Gregor; kakor sploh mladi ljudje brzo in brez pravih vzrokov menjavajo misli in čuvstva. Koliko se je bila prej hudovala Tajda, koliko si je bila napravila nepotrebnega dela, ko se je odpravljala iz Gornjega grada! Zdaj je bilo treba zopet odklepati skrinje, razvezovati zavoje in razkladati pospravljeno robo; zakaj takšnega vendar ne moreta^stavljati Gregorja, zlasti ko jima je Krištof Lambergar tako naročal, da naj mu skrbno strežeta.
XII.
Gorje, kdor nima doma, Kdor ni nikjer sam svoj gospod.
S. Jenko.
Gregorjeva nesreča je bila hud uda-
J. C. Adler & Cc
priporoča rojakom svojo
IVIesiiicH
Telefon 101.
JOLIET, IL1
vv. o.
MOONED
PRAVDNIK-ADVOKAT 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop.
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna osredju mesta.
Kadar se mudite na voga!u N. Chicag-in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
in razločilo je uho že dobro znani žven,
ket orožja. Kakor okamenel je stal mu splavale po vod)! Nikogar nima nekaj časa opat. Ko pa se je četa pri- več. komur bi posvetil svoje zivljeijje. | rec za poveljnika, a ni mu vzela pogu-bližala rovu in so se vzdignile lestve, Kako ie Penila od sebe Ta->,la! -Mo j'"a. Zanašal se je. da se mu vendar mu je burno šinila kri po vsem telesu; rebiti ->0 P°tolaži njegova smrt, da po-| posreči kak naklep, preden zapade ve-zakričal je na pomoč in hitel sam Va točl vendar solzlco za nJ,m- ko «a ne čji sneg. Posvetoval se je pridno s nevarni kraj. Trobente so se oglasile bode vec na Si'etu' S to m,sllJ0 v "" častniki, pazil strogo, da so bili vojaki od vseh oglov, in kakor v mravljišču,''cu Je vihtcl meč nad trdovratnima so-1 pripravljeni odbiti vsak napad, in da. katero je predrl s palico poreden fant, vra^ 111 Jlh potiskal, nazaj proti samo- se je redno dovažal živež iz bližnjih tako je vse oživelo po samostanu. Pre- stanu- Dolžnost in sla sta ga gnali, j vasi. Seveda so morali hoditi vojaki
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perib za
očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS
S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Wain« St. Joliet, Illinois.
Chicago tel. 3131. N. W. tel. 8M. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
| Oscar J. Stephen
Sobs 201 In 202 Barber Bldg JOLIET ILLINOIS
J A ^ IN' I • l^fOTAR

DOBRODOŠLI!
de h so prvi naskakovalci prilezli do 1H kako PnJetn0 '» uspešno je delo, ponj vedno dalje; in zdajpazdaj ni bilo predprsja, je J>il že trop vojakov pri-j kadar se sklada ona zaveft s tem a,v" I več nažaj kake čete, ker so jo bili popravljen, da odbije napad. Tem.pa sc stvon,! Ko je omahnila sovražna četa bili razjarjeni kmetje. Strahoma je hiteli na pomoč drugi od vsfeh strani, i na enl stranl> Je >ela tudl ona na dfu«i ><malu videl Lambergar. kako se bližaj Pokoncu so bili takoj menihi in mešali !?tram misl,tl bo,J na SVOJO res,tev ko dan. ko se ne bode mogel več. držati -o se med vojake, da se z orožjem v'"3 P°^ubo sovražnikov. A kadar pre- pred samostanom.
roki ustavijo napadniRom. Krištofov sme ta misel bonl/e' Jlh Je težko zadr"! samostanu pa, kjer -o imeli vsega
zevati. Ko so se eni počasi umikali. zadosti. so bili žic|ane volje in so se so počeli drugi že bežati, v zavistnem j posmehovati lahkomiselnim oblegal-1 storili strabu> da J''1 prebite tovariši. S po- cem i dvojeno silo so se vrgl"
naklep je izpodletel. Ko so bili so vražniki odbiti, je ošteval opat povelj nika in stražnike, ki niso bili svoje dolžnosti.
Iz vasi pa se je razlegal krik in vik prestrašenih ljudi. Vojaki so bili obkolili hiše in čakali novega povelja. Krištof pa se je posvetoval s častniki, Dasi je bil namreč prvotni in, če se ,prav premisli, pametni načrt ta, da e takoj umakne i^ Gornjega grada, ako se mu ponesreči naskok, se vendar ni mogel odločiti. Še enkrat bi rad poskusil srečo, kakor jo izkuša nesrečen igralet obladati s trdovrat-nostjo. Mladi častniki, ki so vsi slutili. česa da želi poveljnik, in -e veči-1 ,-,	, -,
..	. ■: . .'zvalilo na liapadnike.
noma bali, da ne bi s previdnimi sveti
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
g Govori nemško in angleiko.
Soba 508 Woodruff Bldg , Joliet S
-:CHICAGO PHONE 298:— W
nanje osrceni
nasprotniki in jih sekali, ko so se gne- j tli pri vratih. Gregorju pa je prišlo f na misel, da bi prodrl s sovražniki vred v samostan. Neudržen se je gnal za njimi na čelu predrzne čete.
Na stolpu nad vhodom je stal polgg poveljnika opat, nejevoljen, da mu je izpodletela nakana; in z bridkostjo je gledal, kako mu padajo \ojaki. Ko pa so se jeli umikati, se ga je polotil strah da se ne bi zgodilo to, kar je nameraval Gregor. Ukazal je donesti na rob zidovja hlodov
Le enega izmed menihov je trla Alpentinktura za molke in ženske lase od katere
takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne l>odo odptulali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke ia
(Nadaljevanje na 7. strani.)
kazali boječnosti. >o bili tega mnenja, da naj se samostan obleže. Ako bi prišla pomoč iz' Celja, se vrnejo i brez težave na Kranjsko. Nasvet je obveljal. Takoj so pričeli kopati rov, da utrde taborišče, pomeknili so pred-1 nje straže daleč doli proti dolini in si razdelili hiše po vasi.
Vznemirjen je hitel Gregor k znani hišici ob potoku, da se ne bi kaj ža-!cga storilo Tajdi in njeni materi. Vojaki so bili ravno vlomili v vežo in razbijali ob vrata v sobo, ko jih je st.Tvil Gregor. Klical je poteili ženski, da sta ga -poznali.in mu odprli, prestrašeni PO nenadnem napadu. On ii je miril in tolažil in se 'opravičeval, kolikor je mogel.
"In kaj nama je zdaj storiti?" je tarnala mati. "Ali smeva v samostan?" Gregor je obžaloval, da ni več možno. V Tajdi pa se je oglasilo rodoljubno -rce, ko je videla samostan obležen, sovražnika1 v vasi in razdejane lepe sa-ije o zmagi celjskega orožja. Bridkost ji je netila pogum, in hudo se je iela znašati nad Gregorjem, ker jo je iezilo po-ebno to, da je ravno on, ki ,'a je ona vendar nekako čislala, prišel nad njeno domačijo.
"Ali se nynrava takoj pobrati iz hi-">.c?" je popraševala nejevoljna. "Smeva li vzeti kaj s seboj? Ali.naju hote popolnoma oropali?" Gregor je odgovarjal užaljen, da ni razbojnik, da naj odstopita le en dtjl hiše za malo časa, najboljše naj ohranita zase, po vojni pa se bode povrnila vsa škoda. Ona ga ni poslušala in mu le očitala, kako dfc vrača samostanu gostoljubnost, ki so mu jo bili izkazali. Komaj s" je začel Gregor izgovarjati, da mora pač izpolnjevati ukaze drugih, mu ie segla zopet v besedo in borila trdovratno kot prava Evina hči za zadnjo besedo. Ko pa je bila povedala, kar ji je bilo na srcu, so se ji udrle gorke ^olze po lepih licih; obrnila 'se je proč in ga ostavila, potrtega, da jo je moral tako zopet videti. Tudi ona je bila vsa nesrečna in zdelo se ji je, da ne more in ne more ostati pod eno
KILA OZDRAVLJENA.
Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam niq za prodati, a dam Vam nasvet ka-in kamenja, da bi se I ko ozdraviti kilo brez operacije. Pišite Bolj in bolj so ini: P"Sen M Pullen- Carpenter, 880C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije.	Adv.
se bližali ti, oni na trdnjavi pa so čakali povelja, da sprožijo grmado. Tovariš je opozoril Gregorja, kaj da se ! pripravlja; a tega je bila tako prevzela j bojaželjnost. da ni ne videl, ne slišal ničesar in le drl tja. kjer so pod sklonjenim oblokom režala široka vrata, i Se kratek napor, in izvršen bi bil smeli j naklep; a en migljaj, in zdrčala je ob zidu težka klada, odkrehnila ka-meniti grb nad vrati, odskočila na o-krajku in polomastila pod seboj konje in moštvo. Zmagovit krik se je raz-legnil raz obzidje, napadnike pa je stresla groza, ko so videli pomendrane tovariše in čuli ječanje izmed razmesarjenih trupel. Krištofu Lambergar-jtt se je stisnilo srce od bridkosti zaradi Gregorja, in ukazal je rešiti vsaj njegovo telo. Priškgčili so najpogUm-nejši vojaki, odvalili hlod in odnesli nezavednega. Nesli so ga v stanova-
brado. rabile takoj "Alpen Pomado, lonček $2. Imate li sire lase? Rabite takoj NVnhčič Hrusti tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v Sili dneh popolnoma natumi.kakor neste v mladosti imeli: 1 flaša $1.7.V — Waln'ir Fluid kateri odstrani reumatiym. trganje ali kostibol v rokah/nogah in krnicah. poiK>lnomn v Kili dneh; flasa 2 dol.50e. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v dneh popotnon^t txlstrduim za samo 75 centov. Za potne noge rabile Kneipov prašek, pije ^ot. odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Kisa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte. kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček fl, vefji lonfek $2. Ta žaul«i je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte a N ahčič "Tar Soap" \inilo). odstrani prišče. soln-čnato pege in drugo nočistost na obrazu, :t kose ^za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha ra-Dil mu jamčim zA l'ri na ročbi se priloži vsota T papirnatem denarju.če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj..
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
1
Kadar imate kaj oprarite 5 sodnijo S	obrnite se k meni.
g Govorimo slovenski jezik.
j Kolektujem in tirjam vsako Trstne dolgove. Ali pa se oglasite pri
fi M, J, TERDICH.1104 CMcap St-
nje. položili na posteljo n mu oc lpeli šlem in oklep. Na blazino se je nagnila bleda glava, in mrtvi sta ležali roki ob truplu. Prestrašena je prihitela Tajdina mati in se križala, ko ga je zagledala. Tekla je hčeri pravit, da je mrtev,Gregor ali da umira, in prišla zopet, če bi mogia kaj pomagati. Tajda pa je pt'ebledela, in zastala ji je beseda v grlu. Zdaj ni bi! Gregor več sovražnik; stal ji je pred očmi v tisti podobi, kakršnega je videla prvikrat, oni mladenič, v čigar druščini je bila preživela toliko lepih dni svoje mladosti. Sama je začela opravičevati njegovo ravnanje. Kaj pa hoče! Ali si more pomagati, ko ga sili dolžnost? A s koliko ozirnostjo je olajšal trdi u-{fttz! Kako hudo nvu je delo izvrševanje! Ni ji rekel Žale besede, dasi ga je ona tako žalila. In sedanj umira, in ona ne bode mogla vež poravnati storjene krivice. "Ne, ne, ne -me umreti,' si je "dejala tiho, hitela za materjo in zaječala na glas, ko ga je tidela kakor smrt bledega.
"Stok ne pomaga nič," je menil star vojak, ki je otipaval Gregorja. "Pripravita rajši povojev in deščic, da mu naravnamo zdrobljeno nogo. Nemara je še živ". In razlagal je, da je padel
streho z njim. še ta dan se morata Gregor na oglu tik odnašavca, tako da preseliti z materjo k sorodnikom v ga nj rade! hlod z vso težo. Mati je Mozirje; a ona ga ne pogleda nikdar ^ skrbna tekala semtertja in pripravljala več. Mnogo jo je stal ta trdni sklep, potrebnih reči; Tajda pa je bila tako a ne bila bi ga premenila za ve^ svet. zmešana, da ni bila za nobeno rabo. Čakala je matere, ki se je dogovarjala tedanjih časih, ko še ni bilo toliko z Gregorjem o nastanjenju vojakov, zdravnikov po svetu, so morali ljudje Ta je uvidela, da Gregor ne more rav- bolj sami skrbeti za svoje zdravje. Po-nati drugač, in hvaležna mu je bila za treba jih je učila spoznavati zdravilna toliko ozirnost; neljub seveda je so- zelišča, in teorijo je nameščala izkuš-vražnik, bpdi še tako pravičen in pri- nja. Spretno so si obvezavali vojaki jazen. Zagovarjala pa ga je proti hče- rane in uravnovali zlomljene ude. Tu-riiiim tožbam.	di za bradatega samouka, ki se je sukal
Opat pa je opazoval s tiho zadovolj- pri Gregorjevi po-telji, ni bil to prvi nostjo'Lambergarjevo počenjanje. Pre zanimivi slučaj. Po njegovi pameti bi oričan, da ne opravi sovražnik nič pro-j se imel bolnik kmalu zavedeti; zakaj • i S3' ostanu, je vedel tudi, da ga stis- kolikor je on spoznal, je imel le nogo leta kmalu glad in zima Tema na- zdrobljeno, udarec na glavo pa ga je ravni' a silrfma je tjtba priskočiti na bil omotil, a ni prebil črepine. Brzg-pomo . si je mislil in namignil po- nil mu je vode v obraz, in Gregor je
NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE
Zdravje v Nevarnosti!
•^HMmcMHHHBnflM^MBH^Bnn^Bmai ".»wwin" iit imp ii hi in i i ii 11 mi mi i
Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žil© in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih.'deia nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestaV živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše po-le", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanein pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrol, da jemljite samo	/ •
Trinerjevo Ameriško Zdravilno a-* Grenko Vino
m
To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečeg^ vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju
Zibasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola,
nervozeosti, slatoči krvi, tugovanja,
navadne slaboče.
in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi-šanie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah.	•
Sedanja sezona .vabi razne nedbbrodošle goste, kakor revmatizem, in nevriflgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in SOc v lekarnah. Po pošti <J5c in 60c.
V v. h slučajih kašlja rabite Triner's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50e, po pošti 35c in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZPELO V ATELJ.—— ,
1333-1339 Soutli Atihlntid Ave
CHICAGO, ILL.

Slotuiko Katoliiko
Marije
(S. C. M. B. Society of QatvuivLJCDO 15, avpuata 1809
PITTSBURGH,
Samoatojno Pod. D rait to
Vnebovzete
St. Mary't Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa.
Pod|*edsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Ikfnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
bpiMukar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
v^lacftjnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
PEGAM IN LAMBERGAR.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
NADZORNI ODBOR:
Jaseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.
John Sutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.	v
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, J>a. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet,. 111.
Vm pisma in denarne zadev« se naj .pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa L porotnika.
dl Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."


m
wwmwwwwmMMHiwimwMf,
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko Jolietu
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hraniliiica
Nad 12,000 najboljših Ijndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00
W0mmmmmmmmmm0mmmmmmmmmm
W
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj «e ti priljnbi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYQ
... ....*, ., , . t, , % < * ', nr „
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344

w
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge'\Nak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji t>od kontrolo c. kr. deželne vlade.
I
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zetnljiiča in poslopja na Kranjskem proti 5Ji odstotkov, izven Kranjske pa proti S'/i odstotkov obrestim in proti najmanj tri-ietrt odstotkov odplačevanju na dolg.
bridka žalost, patra Benedikta. Uresničile so se bile njtgove slutnje, in pre pričan je bil, da se bliža konec gornje-grajskemu samostanu. Prva zmota je bila vrgla voz iz pravega tira in ga obrnila k prepadu; zaslepljeni voznik pa poganja brezskrbno, ker meni, da je na pravem potu. "Božja volja mora biti tako," si je dejal vdano in čakal tistega dne, ko pridere sovražnik in ga prežene iz ljubega doma.1 A to ga ni tolikanj žalilo; huje mu je delo, da je zadela vojna šiba nedolžne kmete, in
v	največjih skrbeh je bil zaradi sestre in Tajde. Brez varuha sta v oblasti sirovih vojakov. O da ni Bog poklical njega s tega sveta, preden je doživel to bridkost!* Prosil je bil, da naj ga puste v sovražni tabor, a ni se mu dovolilo. Dan na dan je hodil gledat na obzidje, če še stoji bela hišica, in čakal znamenja, da bi zvedel, ali še živita 9orodnici in nista li pregnan iz tihega kraja, kjer je Tajda kot majhno dekletce trgala prve spomladanske cvetke. Oh, kako je bila mična in kratkočasila! Dorasla je na veselje materi in stricu, a Z|j|jo vred so zrasle skrbi. Kaj je pomagalo stricu, če so mu samozavestno zatrjevali bratje, da ne mine mesec in ne bode nobenega cesarskega moža več v Gornjem gradu! On je odkimaval nejeveren, da so ga milovali, reveža, ki tako malo umeje o vojnih reč^h.
Takisto malo pa je umel tudi o tedanji strategiki in taktiki strastni mi« roljub, krčmar Tomaž; zato tudi on niti besedice ni verjel bahatim vojakom; in tudi njemu so počasi tekli dne
vi	bridkega strahu; in nočnega miru je zaman iskal v črni starini, katero je bil poskušal poprej le za zdravilo. 'Kadar se je oglasila straža, se je zgenil; kadar je zatrobil rog, je klical hlapca, i"iaj teče gledat, kaj da je; in če je ponoči prevrnil maček skledo, je planil poten iz spanja, ker se mu je bilo sanjalo, da bobnajo cesarski po njegovih sodih. Vrhu vsega drugega pa so še postali njegovi pivci, odkar je samostan obležen, neznosno oblastni in prešerni. A da bi vsaj plačevali, kakor Se spodobi! Toda kaj še! Tolažili so ga. da naj počaka, da bodo tepeni cesarski; njemu pa se je milo storilo in kimal je, da bode to najbrž o svetem nikoli. Takrat so pa začeli zabavljati. Kdo bi to prenašal? Tomaž je bil potrpežljiv kakor le kak krčmar; svetnik Seveda je nialokateri: a če niti oni, ki pijo na upanje, ne bodo mirovali po Jcrčmah, kam pa pridemo! Zdajpazdaj je pošla Tomažu potrpežljivost. Najhuje ga je jezil oklopnik GaSpar. Nič manj ko od bele nedelje je že pil na k>redo ta brezvestni človek) in na največjem sodu že ni imel več prostora njegov račun. In ta goba! čim bolj je bil suh, tem bolj je vlekel. A mu je gorke pravil časi Tomaž in zavračal moško njegovo "bahatost.
"Boste jih ugnali, cesarske, da," se mu je rogal nekoč, ko sta bila sama; drugač si ne bi upal. "To je ravno tako, kakor če bi me ti, Gašpar, držal čez pas, in jaz bi —"
"Ne govorite tako abotno," mu je segel oni v besedo, "jaz Vas še ne ob-jamcin ne čez pas.' Tomaž je osupnil nad teiA, mnogo manj zbadljivim ko neumnim ugovorom; spoznal je takoj vso logično revščino Gasparje'vo, se o-hrabril in mu zasolil drugače: "Pij pa plačaj!'
"Ta krčmarska ošabnost," sf je hu-doval oni, "presega že vse meje. Kaj! Še za to naj plačam, ker govorim res-co?"
"Govori resnico," je oni dejal, "le govori; a poslušaj, da<jo povem tudi jaz. Kaj mi pa segaš v besedo, ko še ne veš, kakšna prilika.mi je bila na jeziku?"
"Kaj prilika, oče Tomaž! Pilka sc držite, pilka! — Jerica, glej prazno kupo! To je prilika. Prinesi ga še na vso jezo!" Krčmar je zopet osupnil. Gotovo si že naletel, častiti bralec, v svojem .življenju na trmastega bedaka, kakršnemu bi kralj Salomon zaman dokazoval, da je bedak. Meni sc je že tudi tako godilo. Kaj ne? Kar vedela nisva, ali naj bi se jezila ali smejala. Najpametnejše bi bilo seveda, ako bi ga bila pustila pri miru; a zloradost in ničemurno zadoščenje, ki se nam napoveduje, ako izpodbijemo puhle razloge, nas žene v nepotreben, brezuspešen prepir. Takisto Tomaža, ki se je jezil, a si vendar tudi domišljevai nati-hem, da pouči zmotenca Gašparja. Jel mu je brez prilik, jasno kakor beli dan, dokazovati, da bi se bili že zdavnaj o-tresli cesarskih, ako bi se dalo.
"Kaj le čakate?" je vprašal okoliščinam jako primerno. "Da vam poide v samostanu jed in pijača?"
"Do jedi, vedite, oče Tomaž, nam ni (oliko," je odgovarjal trdovratni Gašpar. "Zaradi pijače se pa nikar ne bojte. ^šleti so polne, in naš poveljnik ima vse natanko popisano, koliko s6-ilov ga imate še Vi. Se ga bodemo pili."
"Ali pa ga bodo cesarski."
"Daj"te si kaj dopo'vedati, oče, in ne delajte sramote svojemu patronu, ki je dal navsezadnje vendar dopovedati. A lo Vam rečem: nobene kaplje Vašega vina ne bodo popili cesarski, in če ima jo popokati od vode."
"Kako bahač? Stoinpetdeset vojakov nas je, sama krepka grla; in poveljnika niti ne štejem, ki pije za tri. In da ne bi osušili Vaše kleti? Glejte, da se Vi ne izkažate bahiča! Seveda dolivati, oče Tomaž, in zalivati nič!" Neznano se je jezil Tomaž, da Gašpar ne umeje njegovih ostrih in deloma bistroumnih opomb. Najrajši bi mu bil priskočil na pomoč s palico, a ni bilo varno. In ta bedak začel zdaj njemu razlagati, kako da se suče svet!
"To je jako naravno," je dejal, "in vsakemu otroku mora iti v glavo, da jo pobrišemo mi vojaki odtod, če nam začne presti."
"Mi naj pa ostanemo, kaj ne!" je očital bridko Tomaž.
"Kaj že to! Mi bodemo poskrbeli, da Vam ne bodo mogli cesarski nič škodovati in nič vjeti. Na primer, če Vam mi popijemo vse vino, ali se boste še bali kakega žejnega rkzbojnika? Smejali se mu boste v zobe. Ne res? Govorite! Kaj mendrate po hiši, kakor bi proso phali. In to bodemo naredili mi tem prešmgntanim cesarskim. Ne bodo se napajali z Vašim vinom. Kakor hitro uvidimo, da se ne moremo več držati, bodemo jedli in pili, kar se da; zakaj, Tomaž, takrat bo^de vse zastonj."
"Oj, grdobe!" je vzdihnil Tomaž.
"Kako se motite, ljuba duša! Ne iz požrešnosti in pijaričljivosti, Tomaž, ampak iz vojnih ozirov; da ne pade nič sovražnikom v roke. Umejete?" To pa je bilo Tomažu že preveč. Da bi
srčnost. In sitna nevarnost bode trajala, dokler bode Gašpar tu (da bi ga prenesel vrag!). Sedaj bodi človek pa še domoljub! Kako pa! Pri tej priči se je odpovedal Tomaž nepraktičnemu domoljubju. Po njegovi pameti bi bilo najboljše, da vzemo cesarski samostan, še preden bi bil on obešen. Zakaj ali mu popijo sovražniki vino ali pa domačini, to je zelo vse eno. Nemara bodo pa ti še lepo ravnali z njim. Spomnil se je Gregorja in obilih dobrot, ki mu jih je bil izkazal. Saj ga je bil on rešil iz ječe, in hvaležen mu mora biti za to, ?e je le kaj poštenjaka. "A kaj, ko je hvaležnost dandanes tako redka!" je vzdihnil bridko. Dobro mu je vendar delo, da je bil proti Gregorju tako dobrosrčen. Samo, če ima ta dosti veljave pri poveljniku Lambergar-ju, da bi ga branil, to ga je skrbelo. Če bi le mogel tudi poveljniku storiti kako uslugo! Zamislil se je, in čudne misli so mu jele rojiti po glavi. Roke križem na hrbtu, je začel urno korakati po izbi, in razburjenost mu je rde-feila lice. Naenkrat je obstal. "Da, to storim," si je dejal tiho in si mel roke; "a treba je kmalu." Zgenil se je, ko so se odprla vrata, zasačen pri vratolomnih naklepih; a" takoj se mu je razvedrilo čelo; vstopila sta namreč naša pozabljena prijatelja, Janez in Miha, ki sta bivala še vedno v samostanskem obzidju. Kaj da sta vse doživela, s* mora ob kratkem povedati.
Tisti večer, ko je bil ušel Gregor v Celje, so bili prijeli samostanski voja-
se njemu, ki ni storil nikomur nič ža-,ki Jerneja, ko je ostavljal trdnjavico, lega, godila taka krivica! V pikrih da poišče poveljnika. Miha in Janez
"Bahač grdi!
je srdil Tomaž.
besedah je dal duška svojim čuvstvom in razlil žolč ne samo nad Gašparjem, ki je to zaslužil popolnoma, ampak, ko je bil prisedel h Gašparju še tovariš, nad vsem vojaštvom.
"Nad vinom bi se znašali!" je dejal; a da je govoril splošno, to ni bilo prav. "Znosite se nad cesarskimi, če ste za kaj!. A se jih bojite in boste še brusili pete, kakor ste jih že. Premalo vas je!" Tovariš Gašparjev je porasel in udaril ob mizo, da je od^kočil kozarec, Gašper pa je miril.
"Molči ti!" je dejal. "Midva imava s Tomažem svoj pogovor. Kako, oče? Vi trdite, da je nas premalo, in da nas bodo zmogli cesarski? Da, vse se u-tegne primeriti. A prosil bi Vas, da mi nikar ne jemljite poguma s takim strašenjem. Zakaj če mu trobite to dan na dan v ušesa, se bode zbal tudi junak. To sem že jaz sam izkusil. V prejšnjih časih sem drl v boj kakor lev, zdaj se pa držim le bolj zadnjega konca. Seveda, ker vedno slišim, da bodemo premagani; kako bi ne izgubil srčnosti? A tako govorjenje je kaznivo, Tomaž. Poslušajte namreč! Naš poveljnik je hud mož in ne pozna nobene šale. A rekel je, če bi kdo plašil tovariše, češ, sovražnik je premočan ali nas je premalo, da ga bode dal obesiti. Zakaj me torej plašite .Vi? Veste kaj? Ovadil Vas bodem jaz poveljniku, dokler še niste napravili večje nesreče. To mi veleva vest in pa vojaška dolžnost." To govorjenje se je zdelo Tomažu pusto in jel je v smeh obračati svoje besede, a Gašpar ga je zavračal z neprijetno resnobo in se skliceval na ifričo. Prisiljeno se je smejal krčmar in menil, da še vzeti ne more nihče poguma takim junakom.
"Ker ga nimajo, kaj ne? O. le zabavljajte," je dejal oni, "saj ne boste dolgo." Tomažu je prihajalo vroče in menil je, da ni govoril zares, da ga je le izkušal.
"Kako pa," je dejal oni hladnokrvno. "Danes ste izkušali mene, drugič boste druge. A ravno to je Vašemu vratu nevarno. — Kje je moja kapa?" Krčmar se je prestrašil in uvidel, da je treba napeti drugo -Jruno.
"Ne boš mi šel, ne," jc zadržaval Gašparja. "Jerica, bokal boljšega, na moj račun." Gašpar je še vedno iskal kape. "Sedi, Gašpar, in pij pa molči! Še ta bokal izpraznimo, pa še ne gremo."
"A mi gremo," je dejal Gašpar s tako kruto odločnostjo, da jc Tomaža stresel mraz na dnu srca.
"Le pojdi!" je dejal milo v največji tiski. "In spravi me v nesrečo, če si tak. Kaj ne? jaz ti nisem storil nikoli nič dobrega, in ti se nisi nikoli zastonj napil pri meni! l.e pojdi! Do danes sem mislil, da si moj prijatelj. Sedaj pa vem, kakšen si. In jaz se ti nič ne smilim in Jerica nič, moja nedolžna hči." Kamen Bi se bil moral omečiti; in genii je re| ubogi Tomaž Gašparje-vega tovariša, ki je zač<?l pogovarjati hudomušnika in ga posadil zopet na klop. Sedanj so se začeli pogajati 'in pogovarjati, da sta se dodobra napila oba junaka
"Ampak to Vam povem, Tomaž," se je zagrozil nazadnje Gašpar, "če me poterjate Vi še katerikrat nesramno v druščini, storim jaz svojo dolžnost."
Vojaka sta se grohotala na dvorišču, Tomažu pa jc krvavelo srce za mizo Z«kaj obešen biti za prazen nič, to niso mačje solze; zlasti za človeka, ki ni modrijan kakor Sokrat, da bi se mu le količkaj slajše zdelo umreti po nedolž nem. "Oj, ti nesrečni jezik!" si je de jal Tomaž in se udaril po ustih. Za pravljivec on ni bil, a zdelo se mu je, da bi dal rajši sod najboljšega vina ko da ga obesijo. Da, kako zapelje človeka strast! Zdaj je popolnoma rokah tega brezvestnega človeka, in drago ga bode stala prevelika odkrito-
sta prespala še mirno vso noč; drugega dne pa je zadela tudi njiju ista usoda. Pobrali so jima orožje in prepovedali ostaviti obzidje. Sicer so smeli vsi trije počenjati, kar se jim je ljubilo. Mihi in Janezu se je zdelo to ujetništvo docela spodobno in krščansko. Pomagala sta pO vrtu vrtnarju in v go-gostilni Tomažu in se redila, da ju je bilo veselje gledati. Jernej pa je hiral. Odkar ga je bil pretisnil divji O-strovrhar, ni bil več prav zdrav; a nad vse ga je grizla sramota, da je bil tako ravnal z njim oni orjak vpričo Mihe in Janeza. Tudi z novo usodo se ni mogel sprijazniti in vedno je premišljeval, kako bi šel za Gregorjem. Nagovarjal je tovariša, da naj pobegneta z njim, spominjal Janeza vojaške časti, Miho koprneče neveste, in ju rotil pri vsem, kar je blagega na svetu! Zaman!
"Kaj bi si prebiral, ko se mi še ni godilo nikdar tako dobro," je odgovarjal materialist Janez in se zravnal po slamnici.
"Zdaj me začneš pa še ti dražiti z nevesto!" se je hudoval Miha. "Če je cesarskim kaj mar zame, naj me odkupijo! Kakor tat pa ne bom bežal; to prepoveduje meni vojaška čast." Ob teh nizkih načelih so se razbijale vzvišene misli Jernejeve. Miha si je tiščal ušesa, kadar jima je govoril na srce, Janez je dremal. J^piej je sklenil naposled ubežati sam. Ponudila se je prilika, a poskus mu je izpodletel. Padel je v rov in se polomil tako, da je par dni pozneje izdihnil pošteno dušo. "Sedaj ima mir, midva pa tudi," sta dejala Miha in Janez, ki ga nista razume-' la nikdar in ga pomilovalno imenovala prenapetneža. Zadovoljna sta se redila dalje in, da ju ni motila Jerica, bi bila vstopila v samostan za brata.
Tomaž ju je imel čimdalje rajši, prvič, ker sta mu precej zalegla, in potem, kakor smo že omenili, iz političnih vzrokov; držimo se namreč ljudje sploh precej zvesto prijateljev, ki nam utegnejo še koristiti. Mnogo važnejša sta postala fanta, ko se je oblegel samostan. Čim ostreje so pazili na nju drugi, tem prijazneje se je vedel Tomaž. Kadar je bila krčma prazna, o stikali glave skupaj vsi trije,.govorili poluglasno in si nanvigavali vplp-izdajniško."
"Bog ga živi! Že vesta koga," je dejal krčmar in se jima zvito nasmejal, n zvito se je posmejal Miha in pil' na cesarjevo zdravje; in posmejal se je zvito, kar se je dalo, Janez, in v mislih, da velja zdravica Belčevemu Janezu iz Doba, trčil: "Bog ^a živi in pa Jerico!"
(Dalje prili.)	/
Kadar se mndite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljia vina in rmodkt.
Wm. Metzger
Ruby and BToadway JOLIET
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so nase "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
10S Jefferson Street, JOLIET, ILL.
»proti požarn, mala in v«* ■o lika posojila pojdite k
ianra.
m Woodruff Bid* Oba tel. 169 >!	Joliet, I1L
i
'I 4 it ti is 1 i i
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem na-znanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, IB.
i V
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, lila.: Soba 218—9206 Commercial Ajr«.
Telefon: South Chicago 579.
Katere žene žive najdlje?
Glasom podatkov švedskega osrednjega statističnega urada je ob zadnjem ljudskem štetju živelo na Švedskem 20 nad 100 let starih žensk. V desetletju 1890.—1900. je na vsakih 1000 žena umrlo: na Norveškem 18.5, na Švedskem 18.7 in na Danskem 18.8. V istem času jc umrlo na vsakih 1000 v Nemčiji 22.7, Italiji 23.2 in v Avstriji celo 25.1 žena. Od leta 1909. je umrljivost med Skandinavkami zopet pad la z'a eno tisočinko.
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnirto za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročni no takoj, da ne pozabite.
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
FIR B INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoprn ogenj pojdite k ANTONU SCHAOB1 North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banka.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago ft Jackson Sto
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl
REVMATTZ1U HROMOST1 ' BOLESTI . KOLKU BOLESTIH t ČLENKIH NBVRALGlft PROTNU OTHPUWn M&C SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH r OENKM R-JUČNH M FRSXW MRA2ENJU . irVOTU
vnetju eno« m
PREHLAJENJU BOLESTIH . LffiJM BOLESTM . raft)
man KA&ju
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite4najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, te* vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOQ.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215

K!figi!8i!fi!gi Si ££ gj ŽSSŠi^SSffiHi m	M
S KAKO gEM HODIL OKROG ^ m KANCLIJSKE GOSPODE, H
s	—o—	m
Resnična zgodba iz ljubljanskih ^ Si pasjih dni. -f Sp. dr. L. Lenard. gj
S
ifiSs^SiiiiSi S » S ^ffi^SSffiffi
1 To xgo<ibo Vam hočem povedati či-
, , -.M zgodila, ničesar ne ma-sto kakor se
ram pridati m ničesar o.
Njega dni sem bil kaplan na Dobravi. Pravijo, da je to jako dobra kaplanija z lepo plado. Imel sem za plačo hrano in stanovanje In poleg tega mi je l^ibljanska kanclijska gosposka vsak mesec na roko izplačala nekaj kronic, katere sem potegnil vsak mesec naprej na podlagi knjižice, pobotnice in koleka. Dotična mesečna plača je znašala približno še enkrat toliko kakor me je stala pot v Ljubljano, kadar sem jo šel potegnit.
"Zgodilo se je pa, da sem potegnil plačo, za cel mesec naprej, potem sem pa odšel iz slovenske domovine kmalu pO prvem. Papirji so romali iz kancli-je do kanclije, kakor zahteva naša postava in so slednjič prišli do najbolj poglavitnih kanclij v Ljubljani. Tu so gospodje koncem leta raeuliaii Irt izračunali, da sem jaz siiUMii ljubljanski kancliji dolž&il nekaj kronic, ker sem potegnil plačo za cel mes^-^j^ pa J>e Pred koncem m'_.Seca jaz sem n,ed tem živel, v sy<.re'm miru gori v poljski in rujsUi'deželi in sem popolnoma po--ziibil na naše kanclijske gosposke. Pa pirji so pa hodili celo leto iz kanclije v kanclijo in kup je naraščal vedno bolj. Ko sem čez leto dni prišel spet v slovensko domovino, so kanclijski gospodje takoj zvedeli za mojo vrnitev in so mi pftslali velik kup papirja in povsod je bilo napisano, Ja moram vrniti kanclijski gosposki nekaj kronic.
Ako so čakali eno leto, lahko še drugo, mislil seni si, saj kanclija lažje pogreša te kronice kakor pa jaz. Na jesen sem šel spet študirat v tujino, po kanclijah so pa šli dotični papirji v novem krogu in ko sem se drugo leto t %'rnil, je bil kup še Večji.
.Tako je šlo tri ali štiri leta.
Ko je kup papirjev že narastel do V znatne višine, se je kanclijsk'a gosposka šele slednjič naveliča/a p:sa*J y rije, in je poslala vse skupaj ljubljanski finančni prokuraturi z naročilom, naj me poišče tudi, ako bi se bil v zem Ijo udri in me izroči kar na krvavo rihto, če bo potreba.
Ako ga nikjer ni, na Poljskem bo, mislili so si gospodje in izročili so zadevo krakovski finančni prokuraturi. Jaz sem pa takrat, ničesar sluteč o viharjih, ki se zbirajo nad mojo glavo, bival doli na daljni Ukrajini v vili llo-menka, pri grofu Cholonievvskem, na tistih Divjih poljanah, katere tako! krasno opisuje Sienkiewicz v svoji •povesti " ognjem in mečem", deloma pa v bližnjem gradu Janow, kjer' sta svoj čas bila zaprta kozaška poglavarja Honta in Železnjak, katera opeva -Cevčenko v svojih "Hajdamakih" >in 'opisuje Grabowski v svoji povesti "Ko liščina in stepe",, katero je izdala "Na-■jMrf°'*na biblioteka" v Novem mestu, V zaporit s t) jima slekli koži ju njuni duhovi bitje Sti seildj sU&sijo po gradu.
.Toda Jat'nisem mislil ničesar niti 'na ^Wonto in Železnjak^ niti na ljlibj ljanskd kaucHjsko gosposko. Zvečer snid Igrali bridfte-a, popoldne lew za-jahal pbdBlj»ke»art koiljičd in m ogle-ilaval rusinfcke vttsi.ali jahal po polju, kjer m> tUkleta v skoraj nepreglednih
njem gozdu s pomočjo dveh malih angleških psičkov bezal lisice iz jam.
Ko sem z Ukraine prišel v Krakov na Grunwaldsko slavnost, sem izvedel o viharju, ki se zbira nad mojo glavp. Ker sem se pa itak iz Krakova mislil vrniti v domovino, sem sklenil, da plačam v Ljubljani osebno kanclijski gosposki dolg, da bodo gospodje videli, kako izgleda tista oseba, ki jim je povzročila toliko pisarij in da se jim o-sebno zahvaliw za pozrnost, katero so posvečali moji osebi.
Bila je ravno doba kislih kumar in pasjih dni, Vročina je bila v "V<»ffij neznosna, /lasti za me-
_Vfc-»tdh okopavale sladkorno peso, ako
'na nisem vedel druzega, sem v bliž- »-1	____I	j s je, iz vse
resnici
ne, ki sem ravno^ *>riS!;! **®.ČMte
HOmenke. Prišedši v'^(ll)lJano'
' '-i
se najprej zaklenil v svojo so >u 10 stl1" diral od' zore do mraka dotične pa^V" je, da bi zvedel, kje in komu naj pravzaprav plačam zahtevane kronice. Zvečer sem vzel na pomoč še dva doktorja in po skupnem posvetovanju smo sklenili, da je najbolje, ako grem na deželno vlado.
Druzega jutra, ko se pričenjajo u-radne ure, sem se res odpravil s sygjj3 mi papirji k deželni vladi. ^
Na pragu me je pog)",	. .
zlatoobrobljeni n- " -'ual '»°š°cni
in vprašal. - ;"rtir od 2^°raj do1 , Kam želim?
• ogovoril sem, da iščem kanclijske gosposke.
—Kakšne gosposke? Kaj bi pa radi?
—	Jaz pravzaprav nič, toda ona bi rada, da ji plačam nekaj denarja.
—- Denarja pa tukaj ne sprejemamo.
Jaz sem se začudil in odvrnil: — Kako pa, da so me potem iskali po celem svetu, ako sedaj ne marajo?
—	Le poskusite pri tehle vratih, to da ne vein, T<ako bo, — je odvrnil por-tir.
Vstopim skozi vrata in se približam nekemu gospodu;
—	Prosim ponižno, ako bi blagovolili sprejeti od mene nekaj denarja na podlagi tehle papirjev — rečem ter mu podam kup papirjev.
Gospod pogleda papirje, jih prične razmetavati, zmaje nekajkrat z glavo, potem mi jih pa vrne in reče, naj grem v sosednjo sobo k nekemu drugemu gospodu. Tu sem ponovil isto, gospod je pregledal papirje, potem je šel gledat v neke velike bukve, potem še
v	neke manjše in pokimal je zadovoljno z glavo, ker me je imel zapisanega
I v vseh bukvah. Jaz sem se že razveselil, da se bom hitro iznebil svoje skrbi, toda	Je razočaranje. Gospod se je namreč p nj aobrni> k men> m mi rekel:
—	Zapisanega Vas sicer ima.*110 vseh naših bukvah, denarja vzeti pa mi ne moremo, ampak morate iti k deželni prokuraturi doli na Jožefov trg.
Zakaj vendar gospodje pišejo, ako pa ne marajo, da se jim plača, mislil sem si, se poslovil kolikor vljudno mogoče in šel skozi mesto na Jožefov trg.	J
—	Oprostite, gospod, ali niste Vi morebiti finančna prokuratura?
—	Ne, finančna prokuratura je gori nad nami — ter mi pokazal s kazal-ce«i na strop.
Grem nadstropje višje, stopim k nekemu gospodu in ponovim isto. Tu so me poslali še dalje, potem pa iz ene Sobe v drugo, dokler nisem slednjič, prišel či/sto do najzadnje sobe,, kjt-r sem šele tia*e! finančno prokvui^WliQ. Ko -eni povedal svoje ime. }* " sptvl takoj spomnil, pokjteal j* . go-kega druzega gospoda, P"' še ne-tretji, pregledati »O mr' 'šel je se sem pa medtem »»'' je papirje, jaz ■skesan grešnik, '*	l)retl "j»mi> kot
vi	gospod;	lednjič je pa rekel pr-
papirjev.
"VATERLAND" NAJVEČJA LADJA NA SVETU.
Odkar se je začela vojna, je bil nemški parnik "Vatcrland" pridržan v ladjenici v Hobokenu, N. J. .Puščica kaže prdti ljudem. Primerjajte veli-
idjenici kost ljudi in ladje.
da ste ta pravi.. Mnogo skrbi in pisanja smo že imeli radi Vas.
Toliko večje bo sedaj njihovo veselje, da pridejo enkrat do svojega denarja, sem si mislil ter jim kar porinil pest svetlih kronic.
—	A pri nas ne gre tako — so mi odvrnili gospodje — pri kanciijskill gosposkah gre vse po papirjih in po predpisih. Nam boste plačali eno krono ill toliko in toliko vinarjev, drugo morate pa ffesti nazaj na deželno vlado — so mi rekli gospodje,
Jaz jim odštejem kronico in vinarje rekoč: — Priznati moram, da -te delali jako poceni. Jaz bi v resnici ne pisal toliko za eno krono. Tukaj le imate, pa si razdelite, kakor veste in znate. Gospodje so mi napisali nek papir, pčtem sem moral še k nekenjiu gospodu, je še nekaj zraven pristavil, finančni1 Prokuratura je spcaviia vinarje, kj »t. ji šli za njen trud, ostala' papirje sem pa stisnil spet pud paidu. j ho in jo odrinit nazaj k. deželni «>- ~
I Sedaj so bili gos«-"	"atli'
viatjjj.j,,-	,-odje pri deželni
• <"	.»no že bolj zgovorni in odpr-
ti. Pogledali so papir, s katerim sem se izkazal, da sem že dobil odvezo od finančne prokurature, potem so pa pričeli delovati. Prvi gospod je pogledal v svoje bukve in me poslal k drugemu, drugi gospod je spet pogledal v svoje bukve, vzel košček papirja in gori'nekaj napisal, potem me pa poslal k tre-, tjemu, tretji gospod je spet pogledal v svoje bukve, potem pa še nekaj pristavil k temu, kar je napisal drugi gospod. Jaz sem stal mirno in pri srcu mi je bilo prijetno. — Ako tudi nobene pisarije ne ostane po moji smrti za mano, vsaj v teh debelih bukvah ho ostalo za večno zabeleženo moje ime.
l\o so-gospodje popisali in poštemp-ljali dotični papir, so rekli: — Denarja pa pri nas ne sprejemamo. Plačat morate iti nazaj na Jožefov trg v davkarijo. Ta papir naj Vam služi pri davkariji v dokaz, da ste bili pri nas in da smo Vam mi dovolili plačati svoj dolg.
Medtem je bilo že čez poldan/ Vročina je bila velika, tudi lakota se je pričela oglašati, toda postava je postava in po cesarski postavi sem moral še enkrat nazaj skozi celo mesto na davkarijo, da se iznebim svojih kronic.
Grem h gospodu pri prvih vratcih, kažem mu svoje papirje in pričnem razlagati svojo zadevo, Gospod je nekaj zmajeval z glavo, pogledal v »voje bukve.in ko me je našel zabeleženega je rekel, da moram k drugemu gospodi, £w«pod pri drugih vratcih je spet po^ltdsJ v bukve, napisal nek papir in rekel:
—Plačati imate fpIiko in ♦oliko kronic.
—	Tukaj-Je jih imate, — Odvrnem — saj jjh že cel dan tiščtfn v pesti. Sa-' mo prosim, da bi me enkrat blagovolili rešiti, ker sem že lačen in sra'j&i1 mi je že vsa premočena rta! hrbtni.
—	Kaj mislite, *da fri! riisrtia Ir" in da se ne potimo v teh pasjih -n> odvrnil \ira.dnik, —	dneh? predpis in aVša z^v . predpis jc vseh predpisih t«1*' •» mora iti po imate moj; .</ do konca. Tu tr^tj^-mtt in ž njim pojdite k
* .encu, kjer bodo od Vas T*' denar.
..ko sem moral iti še k tretjemu okencu, kjer je gospod potem, ko je prečital vse moje papirje in pogledal v Svoje bukve, res blagovolil iztegniti roko, da bi sprejel moj denar. Izpu stim urno kronice iz roke v roko, po tem jo pa hočem odriniti.
—	To pa ne gre kar tako, — zavrne me gospod. — iiedaj morate še k one
se vidi. ,Tlu"'e gospodu, da Vam napiše pohot nico.
—	Saj Vam rad verjamem tudi brez pobotnice, da hte vzeli moj denar.
—r Radi verjamemo, da nam verjamete, toda pri kanclijskih gosposkah se ne gre v a vero, ampak za papirje. Dobiti morate še en papir.
—	Ker jih imam morda še premalo, -— dodam in se obrnem proti prostoru katerega mi je pokazal.
Tu je sedel gospod, še miciritnejši od vseh poprejšnjih, prijel je /. veliko potezo peresnik, ogledal si črnilnik in papir, oddahnil -e in odkašljal, potem pa začel rosno, kot bi še šlo za kakšno diplmnatično listino, pisati pobotnico. Medtem sem stal ja/. yoleg njega kot skesan grešnik in premišljeval, koliko obeda sem ž^ zamudil. Vročina je pa pripekala vedin? bolj in me razm"'čila| že čisto do kosti. (_rka se je pridruževala črki, ja/. sem opremlja! nepotr. pežljivo vsako potezo in lakOrekoč pri ganjal vsako črko, naj se hitreje razvija. Slednjič je bila pobotnica gotova, prime m jo in hočem stlačiti v žep ter odriniti.
—	Ni še v>e 'gotovo, — opozoril me je gospod z »radno-resiiim obrazom.
Morav* še h kontrolorju da jo pod-1 pise. Potem ine je prijel za rokav in peljal h kontrolorju. Ta je najprej poslušal celo zadevo, potem pokimal v znamenje, da je razumel, prijel za pero in podpisal.
—	Sedaj je pa vse opravljeno, amen
—	rekel mi je gospbd.
—	Na večne čase, — sem dodal jaz in jo odkuril naglo proti domu.
—	Spotil in natrudil sem se pošteno, sestradal tudi, mislil sem si med potjo: — 'za vse to iiriani pa vsaj prijetno zavest da sem izvršil svojo'državljan« sko1 dolžnost.
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana, Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John PJgynik, 810 N. Chicago St., Joliet, *IH,
NA PRODAJ UPRIGHT PIANO skoro nov klavir. Cena $65.00. F. R. Dean, Chicago Phone 2015-J,
RABIMO
strežnico ali damo, J<i bi bila sposobna tudi voditi posle zasebnega tajnika pri zdravniku. Fino delo in dobra plača za pravo osebo. Mora znati angleško in slovensko. Naslovite pisma na: Sanatist, 528 Desplaines Ave., Forest Park, 111.	24t8
' Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za'vse."
' Odbor za leto 1917.
Predsednik... ........George StonicK.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik....................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................Jehn. Peiric.
Reditelj.1.,...«,,......Frank Kocjan.' v, mesarsko in grocerijsko pod-
Naznanilof
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico
in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchina ce=t, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste-grocerijc in drugih predmetov, ki spa- />
Dm
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
Najboljše ribe vsak dan
dobite v prodajalni na
1031^ Collins St., Joliet, 111.
!*Stotako razvažamo pivo in likerje vseh vrst. Naročite lahko po telefonu. Chicago tel. 2822.
M. BROWN, lastnik.
rocje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro-j jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejše •	lin tudi po smerni ceni.	, J
To ciiiistVB šjjrejfettia-rojake iti foja- i Spoštovanjem	' -
Jcinjfe iti Siefer od i6. do 50. l*ta m	'
izplačuje bolniške podpore $1.00 na JQI111 ^T, P^S^fiT^fg
vsaki delavni dan za 50c na mesec Zavarujete se lahko za $500.00 ali za
Chicago tel. 2917.
POZOR ROJAKINJE !
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo!.V mesnici
Anton Pasdertz
dobijo" najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
$250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Cor. Cora and Hjatchins St., Joliet, 111.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466,50 bolniške podpore cianOm({caln). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, tli je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo-ob 1. uri pop. v stari šoli.
. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
STENSKI PAPIR
Veiikit zaloga vsakovrstnih barv, olja iil lirhežev. -Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
iChi. Phone 37& 120 Jefferson St.
N. W. 827.
JOLIET, ILL.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic, Phone 2708. N. W. Phone 1113.
1
ZIMSKE IN SPCMLAP1TE
Obleke.
.edne in moderne obleke za odr««U ,n mladino te dobe pri nas, kakor f-idi delamo v popolno iadovoljstv<j 'obleke po meri.
Velika laloga najmodcrnejih klobukov in kap v*eh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, Kravate, kolare itd. V»e naše blago jamfcimr ter povrnemo denar, ako ni v popolnr zadovoljnost.
t Vsakim nakupom dttjetbO 4 bdsto vredne inamke Ali pa agister tiket< izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoči 'Prra Slovanska Trgovina" na severi «ttani mesta.
pivo v steklenicah.
Cor. Scott and Clay Sta..... Both Telephones 26.....JO LIB T, ILLINOIS.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St JOLIET. IL
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski BrlnJeVeč; žaboj (12 stekifehifc) £& .y..................'..$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklteriit) i/k.............i..........$I0JI
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............. .9f.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 Steklenic) za ........4.........VM
Kehlucky Whiskey. Bottfcfcd in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |10.5» S. L. C. Monogram, B-ottJe'd Sh Bond Quarts, zaboj (12 stekl.). za $10.W
Cognac Brandy, zaboj <lž Vttklenic) za ...........................M-*
Holland Gin, zaboj (15 'steklenic) za.....i.....................,...$12M
Rock and Rye, Qlitarts, zaboj (12 steklenic) za....................M
^ Californijsko Virro, taboj (25 steklenic) za ........................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) ca.......................M.*
DomaČe Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galoflov in 50 galonov, ga Ion po....................... .....................7lc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: '	<
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
aovega piva, kf se Imenuje
EAGIaEI EXPORT
•rwBBEWK*:-

ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
m teierow 405	S. Bluff St., Joliet. IU.