Leto LXXm., št. 15*
LJubljana, sobota 6. Julija 1940
Cena Din i.—
Miaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & IMn 3, ve«ji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFBAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ettca št. 5
Telefon: 81-22, 31-23. 31-24, 31-28 ln 31-26
PođmiBlet: MARIBOR, Grajski trg St. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* teiafrm it. 26 — CELJTC, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podrufnica uprave: K ocen ova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351.
iicentracija ruskih čet u Besarabiji
Ruska vojska utrjuje nove meje ob Prutu in Dunavu — Novi ukrepi rumunske vlade — Veliko zanimanje v Italiji
za dogodke v Rumuniji — Jugoslavija posreduje med Bukarešto in Budimpešto
Bukarešta, 6. jul. e. (United Press). Iz dobro obveščenih virov se trdi, da se sovjetske čete še nadalje koncentrirajo v
Besarabiji. Nova rumunska vlada, ki upošteva vse to, posveča svojo pozornost uve-ljavljenju programa za pomirjenje države. F*rvi koraki nove vlade v tej smeri so že napravljeni.
Budimpešta, 6. julija, e. (United Press). Tukajšnji diplomatski krogi đo-znavajo iz Rumunije, da je več edinic ru-munskega hrodovja zapustilo Konstanco, kar spravljajo v zvezo s poročilom, da namerava ruska mornarica nepričakovano napasti dobruško obalo. Isti krogi dozna-vajo, da so rumuiisliP banke v Konstanci poslale vso svojo imovino v Bukarešto. Tudi službeno osebje se je preselilo v Bukarešto.
Bukarešta, 6. jul. s. (Reuter). Ruska vojska je pričela utrjrvati novo mejo
ob F*rutu  in  izlivu Dunava.
Bukarešta, 6. jul. s. (Reuter). Po uradnem poročilu, ki jra je izdala snoči vlada, je rumunska vojska do srede dovršila umik iz Besarabije in severne Bukovine. Kakor pravi uradno poročilo dalje, so se ruske čete ustavile na novih mejah na Prutu in Dunavu. V Dukovini so ponekod ruske čete
pomotoma šle preko določene meje. vendar so se potem umaknile na pravo mejo, čim
so spozjiale zmoto. Nekaj rumunskih častnikov in vojakov je bilo ubitih v spopadu z rusko vojsko, ker so ruske čete hitreje napredovale, nego so se mogle rumunske čete umikati.
Bukarešta, 6. jul. e. (Štefani). Uradno je zanikano, češ. da je rumunska vlada beerunce iz Besarabije in Bukovine poslala v Transilvanijo, res pa je, da se begunci
pošiljajo v rumunski provinci Moldavijo in Vlaško.
Bukarešta,   6.  jul.  e.  Ukrepi,  ki  so se
pričakovali s strani nove vlade, niso izostali. Ze včeraj je notranji minister odvzel pravico nadaljnjega bivanja 30 angleškim državljanom, zaposlenim v angleški petrolejski industriji. 2e v teku dneva so morali oditi iz petrolejskega področja. Kakor v obveščenih krogih trdijo, so bili ti ukrepi napravljeni zaradi povečanja varnosti v petrolejskih področjih glede na to, da se največji del petroleja pošilja v Nemčijo.
Lista »Journalul« in »Semnanul«, ki ju smatrajo za demokratska organa in naklonjena zaveznikom, sta bila ustavljena. V obeh redakcijah je bilo več novinarjev Zidov. Pričakovati je v kratkem tudi ustavitev nekaterih važnejših jutranjikov, ki
so pod vplivom levičarskih krogov.
Preusmeritev romunskega duha
Bukarešta, 6. julija A A. (Rador) Novi minister za vere in umetnost Horia Sima je <Lal  ob  priliki prevzema dolžnosti tole
izjavo:
Vprašanje, ki se post3vlja vsem zavednim Rumunom, je vprašanje uvrstitve na-
*e nacije v novi sistem ter prilagoditve njegovega duha onemu duhu ki je sedaj zmagovalec v Evropi Ta duh in mentaliteta pomenita spremembo onega pojmovanja o državi in državljanu, ki je sedaj prevladovalo v našem javnem življenju. To prejšnje pojmovanje je zamenjano danes z novim pojmovanjem, ki daje tudi pojmu nacije in Rumuna nov smisel. To pomeni,
da je treba skupaj delati in misliti, in da mora vsak posameznik imeti zavest, da je član nacije, ki je obstoječa stvarnost. Ta zmagoslavna mentaliteta bo prodrla, ker jc ozko zvezana s sedanjo obnovo Evropo, prodrla bo zaradi tega. ker je sklep kralja Karola, da se izvede rumunska obnova in zato, ker je to izraz nox ih generacij, zbranih okoli kralja Karola Te generacije ©o odločene izvršiti nacionalno misijo navzlic vsem težavam.
Minister je naglasi! nato, da mora biti rumunska cerkev svobodna in suverena, ter da mora uživati podporo države. Glede umetnosti je deja1, da se bo njeno svobodno izražanje dovolilo samo Rumunom.
Informacije iz Rima
Rim, 6. jul. e. V tukajšnjih krogih z največjim zanimanjem zasledujejo dogodke v
Rumuniji. Sprememba vlade v Bukarešti se smatra kot dokaz, da sta Anglija in
Francija popolnoma izgubili svoj vpliv v Rumuniji. Glede madžarsko-rumunskih odnošajev je bila opažena vest. ki jo je objavila »Tribuna« iz Budimpešte, v kateri se pravi, da je v teku posredovanje Beograda, da bi med Bukarešto in Budimpešto prišlo  do  sporazuma.  Poudarja  se,  da je
madžarski poslanik v Bukarešti dobil od svoje vlade navodila naj pospeši pogajanja in olajša posredovanje Beograda.
Smatrajo. da bi prišlo do izboljšanja atmosfere med Madžarsko in Rumunijo, če bi madžarska vlada izvedela v konkretni formi, kakšne aspiracije Rumunija priznava in kaj bi se lahko realiziralo. Dodaja se, da je težava problevna v vprašanjih, ki se nanašajo na etničke skupine, nahajajoče se kot osamljeni otoki na rumunskem
ozemlju. Kaže, da bi bila podlaga za mirno rešitev tega problema zamena prebivalstva.
Widduun Steed o rumunski politiki
London, 6. julija, s. VVickham Steed ko_ men Ura v angleškem radiu dogodke v Rumuniji in pravi da je smatral kralj Karol od nekdaj Rusijo kot glavno sovražnico Rumunije. Zato je moral svoj čas oditi že zunanji minister Titulescu. Na drugi strani pa kralj Karol oči vidno občuduje kan-celarja Hitlerja in je že pred tremi leti napravil načrte za ustanovitev enetne stranke v Rumuniji pod svojim vodstvom.
Steed nadalje omenja, da so sicer leta 1920. velesile, med njimi tudi Anglija in Japonska, garantirale rum unsko mejo proti Rusiji, toda Rumunija jih je rešila te obveznosti a tem, da je sprejela ruski ulti_ matum.
G&ede nove nimunpke zunanjepolitične orientacije pravi Steed, da je naslonitev na Nemčijo in Italijo pač za trenutek rešila Rumunijo pred madžarskimi in bolgarskimi zahtevami. Znano je tudi, da niti Nemčija niti Italija ne želita, <^a bi na Balkanu nastala vojna. Kljub temu pa bo imela nova orientacija za Rumunijo nepregledne posledice.
Zahteve nemškega senatorja
Bukarešta, 6. julija c. (Transcon. Press) Nemški senator Hans Otto Roth, ki je postal minister za narodne manjšine, še ni prisegel. Izjavil je. da bo prevzel to ministrstvo samo v primeru, če bodo izpolnjeni njegovi pogoji.
Zahteval je predvsem, da se zajamči dosledna in enotna politika glede narodnih manjšin. Ministrstvo za narodne manjšine mora postati stalna ustanova, kateri naj bo na čelu predstavnik nem-ke narodne manjšine. Poleg tega se mora ministrstvo za narodne manjšine, ki je do sedaj zavzemalo večinoma kako posredniško vlogo med posameznimi skupinami narcxlnih manjšin in vlado, nuditi možnost pozitivnega dela in naposled naj bi bilo ministrstvo za narodne manjšine podrejeno in odgovorno neposredno kralju.
Odločilne osebe nemške narodne manjšine so imele v Bukarešti konferenco, na kateri so pretresali vsa vprašanja v zvezi z imenovanjem Rotha za ministra za narodne manjšine.
Selitev v Besarabijo
Bukarešta, 6 julija A A (Rador) Po neki vesti tujih agencij je DOSkuSsfo okoli 5000 oseb priti iz Rumunije v Besarabijo. Po teh vesteh so bile te osebe prisilno odvedene in p; .>!anc v neznano smer. Ta vest se demantira kot popolnoma izmišljena. V nasprotju s tem se ugotavlja, da ie bi!o v Gaiacu okoli 12.000 oseb. ki so pripadale večinoma narodnim manjšinam in ki so želele priti v Besarabijo. Sovjetska oblastva niso mogla takoj sprejeti teh oseb, ter so se zaradi tega vkrcale na vlačilce. Sele po gotovem času je bi'o tem osebam omogočeno priti čez reko Prut. Njihov prevoz sc nadaljuje. V teku včerajšnjega dneva je bilo prepeljanih 2000 oseb, v teku današnjega dneva pa boJo prepeljani še os'ali, t. j. okoli 10.000 oseb.
Francuski očitki Angliji
Zunanji minister vlade v Vichvju ostro napada angleško vlado ter vali nanjo krivdo za francoski neuspeli
London, 6 .jul. s. (Reuter). Zunanji minister Petainove vlade, Baudoin je včeraj sprejel inozemske novinarje in jim podal izjavo, v kateri je izredno otsro napadel Anglijo.
Baudoin je izjavil, da je bila angleška akcija pri Oranu neznosen udarec za francosko čast in da se je zato francoska vlada odločila za prekinitev odnošajev z Anglijo. O francoski zunanji politiki zadnjih let je dejal Baudoin. da jo je več let vodila ena sama želja: da ne stori ničesar, kar bi nasprotovalo angleškim željam. Zaradi tega n. pr. se je odločila Francija za sankcije proti Italiji, ker je to želela Anglija, in samo zato je vodila Francija protinem-ško politiko.
Po njegovih besedah je bil monakovski sporazum popolnoma Chamberlainovo delo. V vojno proti Nemčiji je vstopila Francija le po želji Anglije, ki je tudi sama prva napovedala vojno Nemčiji.
Baudoin je dalje dejal, da po porazu ob Meusi angleška armada ni hotela sprejeti načrta generala Weyganda za zavezniško protiofenzivo proti Nemčiji z jugovzhoda. Angleži so najprej oklevali, potem pa so se umaknili k obali. Francozi so se do zadnjega borili, da krijejo njihov umik. Na ta način so bile rešene štiri petine angleške vojske. Francozi pa so rešili samo polovico svojih vojakov.
O francoskem vojnem brodovju je dejal Baudoin. da Nemci niso zahtevali njegove izročitve. Dejstvo, da so Angleži zadržali del francoskega brodovja pred Aleksan-drijo, bo imelo velik vpliv na francosko politiko.
Baudoin je dalje deial. da Anglija že de??t dni ni imela svojega diplomatskega predstavnika v Franciji, čeravno je fran-eopki nr»nrrivnik poslov v Londonu ponovno zahteval, da bi vzpostavila angleška vlada neposr^o^ ptjk s francosko vlado.
Angleški odgovor
London, 6. jul. s. (Reuter). K včerajšnji izjavi francoskega zunanjega ministra Bau-doina novinarjem pravi uradno angleško pojasnilo, da je očividno francoska vlada maršala Petaina po kapitulaciji postala suženj Nemčije in Italije. Tako niti ni jasno, če je mogoče smatrati Baudoinovo izjavo kot nepotvorjeno njegovo mnenje ali ne. Toda tudi za primer, da je za tako nečastno izjavo odgovoren Baudoin sam, jo je mogel podati samo z odobritvijo svojih nemških in italijanskih gospodarjev.
Ostavka poslanika Combona
London, 6. jul. s. (Reuter). Snoči so se razširile vesti, da je francoski odpravnik poslov v Londonu Cambon podal ostavko na svoj položaj, potem ko je izročil angleški vladi protestno noto francoske vlade zaradi dogodkov pri Oranu. Te vesti doslej še niso potrjene.
London, 6. jul. s. (Reuter). Do davi angleška vlada še vedno ni bila uradno obveščena, da je francoska vlada maršala Petaina sklenila prekiniti diplomatske od-nošaje z Anglijo.
Res pa je izdala francoska vlada včeraj preko agencije Havas uradno poročilo v tem smislu. Prav tako je to sporočil podpredsednik francoske vlade Laval skupini približno 50 francoskih senatorjev v Vichvju. Končno je potrdil prekinitev odnošajev v svoji izjavi zunanji minister Baudoin.
Izjava generala Sntutsa
Capetou-n, 6. julija s. (Reuter) Južnoafriški ministrski predsednik general Smuts je snoči izjavil, da bo Južna Afrika ostala vedno ob strani zaveznikov in ne bo nikdar postala nacionalno socialistična država. Francija jc prosila Nemčijo za mir, ker je
VViesbaden, 6. jul. e. V zvezi z dogodki v Oranu je nemška komisija za premirje izročila francoski delegaciji noto, v kateri sporoča, da je vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile prtpravlejno začasno odgoditi zahtevo glede razorožitve francoskega vojnega brodovja, ki je bila predvidena v členu 8. pogodbe o premirju.
London, 6. jul. s. (Reuter). Najnovejši dogodek v zvezi s francosko vojno mornarico je, da je Nemčija obvestila vlado maršala Petaina, da z ozirom na angleško oboroženo akcijo pred Oranom ne zahteva več razorožitve francoske vojne mornarice.
V Londonu poudarjajo, da tega nemškega koraka ni mogoče smatrati kot koncesijo francoski vladi, temveč ravno nasprotno. Ko je namreč Nemčija spravila francosko vojno brodovje v negotov, položaj, sedaj porablja angleško akcijo pred Oranom kot izgovor, da sme ostati francosko vojno brodovje oboroženo. Sicer pa pravijo v Londonu, da so ti nemški sklepi itak brezpomembni, ker francosko vojno brodovje Se nI v nemških rokah.
New York, 6. jul. (CZ.) K pomorski bitki pred Oranom piae >New Tork Herald Tribune«, da pač ne more biti dvoma, kako bo o tem sodila zgodovina. Anglija je našla vsaj nekaj, kar je manjkalo demokratskim državam skozi vsa ta fantastična leta. Našla je namreč voljo za borba ne gle-
doživela mnogo bolj bridek udarec, kakor oni pri Oranu. Prišel bo čas, ko bosta Anglija in njena mornarica vrnilli Franciji njen slavni položaj in na ta način popravili izgube, ki jih je v samoobrambi prizadela angleška vojna mornarica francoski pri Oranu. Roka, ki je pri Oranu udarila po Francozih, je bila roka. ki jih bo rešila,
Švedske informacije
Stockholm, 6. jul. je. Londonski dopisnik lista »Stockholm Tidningen« javlja, da angleška akcija pri Oranu sicer ni onemogočila nemških načrtov, vendar pa so morali biti ponovno odgođeni. V Londonu so vest o prekinitvi diplomatskih odnošajev z Anglijo sprejeli precej hladno in bodo eventualno celo svojemu bivšemu zavezniku napovedali vojno. Situacija pa je na vsak način zelo zapletena, ker je najmanj 100.000 francoskih vojakov v Angliji. Poleg tega je tam mnogo francoskih letal, ki so že davno prispela v Anglijo. Čeprav je angleška vlada Francozom, ki se ne bi hoteli boriti zanjo, izjavila, da jih pošlje nazaj, bo prekinitev odnosov med zavezniki imela posledice, dokler ne bo ustvarjena formalna francoska vlada pod predsedstvom generala de Gaullea.
de na posledice, voljo do zmage, kakršnakoli naj bi bila cena, voljo, da riskira vse, karkoli je potrebno.
London. 6. jul. (C. Z.). Treba je poudariti, da kljub bojem med angleškim in francoskim vojnim brodovjem ni v Londonu prav nobenega razpoloženja proti Francozom. Čudno je bilo videti snoči v londonskih ulicah, kako so angleški vojaki pcdravljali francoske častnike v uniformah. Vse to kaže zmedeni značaj sedanje vojne, ki dobiva vedno bolj obliko državljanske vojne.
Kairo, 6. jul. s. (Reuter). Položaj francoskega vojnega brodovja pred Aleksandri jo še vedno ni razščisčen. Opaženo pa je bilo, da so bile snoči vse ulice v Aleksandri ji polne angleških in francoskih mornarjev. Iz dejstva, da so mornarji smeli zapustiti ladje, bi bilo sklepati, da najbrže ne bo' prtilo do bojev med obema brodov-jema.
Pred angleSko francosko bitko pri Martiniqnen
Washingtan, 6. julija s. (Colu-mbia B. C) Položaj pred zapadno indijsko francosko kolonijo Martinique je resen. Obstoji nevarnost, da pride do bitke med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami in govore tudi že o ultimatu, ki ga nameravajo staviti Angleži francoskemu brodovja. Franco-
ske oblasti so sporočile, da bodo pustile obstreljevati vsako angleško ladjo, ki bi se približala Martiniqueu na daljavo 30 km..
Posebno še komplicira položaj dejstvo, da je na otoku več letal, ki jih je svoj čas naročila francoska vlada v Kaliforniji. Pe-tainova vlada hoče ta letala baje izročiti Nemčiji, kar bodo skušali Angleži nedvomno za vsako ceno preprečiti.
V bližini Martiniquea se je sedaj pojavilo tudi več ameriških vojnih ladij. Ni pa še znano, kakšno akcijo nameravajo podvze-tt
nemški
Washington, 6. jul. s. (Columbia B. C). Ameriška vlada je snoči objavila odgovor, ki ga je poslala nemška vlada na noto od 18. junija, v kateri je ameriška vlada obvestila nemško in italijansko vlado, da na podlagi Monroeove doktrine ne bo priznala nobene spremembe v posesti izven-ameriških držav v Ameriki. Nemški odgovor je odklonilen.
Nemška vlada pravi v svojem odgovoru, da niti Nemčija niti Italija nimata nobenih kolonialnih posesti v Ameriki in da zato ameriška vlada svojih not ni naslovila na pravi naslov. Nadalje pravi nemška nota, da je napačno razlagati Monroeovo doktrino na ta način, da bi ščitile Zedinjene države one evropske države, ki že imajo posesti* v Ameriki, medtem ko bi si druge države takih posesti ne mogle pridobiti. Končno pravi nemška nota, naj bi Zedinjene države, če hočejo, da se evropske države ne vmešavajo v ameriške zadeve, opustile svoje vmešavanje v evropske zadeve.
K tej noti je podal na konferenci tiska snoči nekaj pripomb zunanji minister Hull. Dejal je, da tako Monroeova doktrina kakor tudi volja ameriških držav, da preprečijo vsak prenos evropske kolonialne
Poslanik Plotnikov v Sofiji
Sofija, 6. jul. e. Viktor Andrejevič Plotnikov, prvi ruski poslanik v Jugoslaviji, ki bi moral že konec preteklega meseca prispeti preko Bukarešte v Ruščuk in potem nadaljevati preko Sofije svoje potovanje v Beograd, se je zaradi dogodkov v Besarabiji ustavil na rumunsko-ruski meji ln se od tam vrnil v Odeso.
Za danes je bil njegov prihod napovedan ▼ Varno, toda prispel je že včeraj popoldne s parnikom »Svanetiac Z njim potuje vse osebje beograjskega sovjetskega poslaništva, skupaj 12 članov. V Varni je Plotnikova pozdravil sovjetski konzul Ma-nikov ln predstavniki bolgarskih oblasti. Plotnikov al je nato ogledal Varno in se z večernim brzim vlakom odpeljal v Sofijo, kamor je prispel davi.
Poziv francoskem trgovskim ladjam
London, 6. jul. je. (Reuter). Tajnik mednarodne zveze oficirjev trgovske mornarice je v francoskem jeziku naslovil po angleškem radiu apel na vse mornarje francoske trgovske mornarico, da prepeljejo svoje ladje v angleške lukc, kajti po njegovem mnenju le popolna zmaga angleških in zavezniških bojnih sil lahko Francozom vrne njih položaj.
posesti v Ameriki, nima drugega namena, nego da zaščiti Ameriko pred napadi. Ameriške države bodo intervenirale v primeru vsakega napada na katerokoli državo v Ameriki.
vVashmgton, 6. jul. s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je obvestilo tukajšnje nemško poslaništvo, da ne bo dovolilo, da bi katerikoli tuji diplomatski predstavnik javno kritiziral ameriško politiko in da bo zahtevalo v vsakem takem primeru odpoklic prizadetega diplomata.
Kakor poročajo je neki nemški konzul v Zedinjenih državah izjavil, da Nemčija ne bo pozabila, da so Zedinjene države pomagale zaveznikom.
New York, 6. julija. A A. (DNB). Predsednik Roosevelt ie včeraj izjavil predstavnikom tiska v Hvdeparku, da bo poslanica o oborožitvi v vsakem p.imcru poslana prihodnji ponedeliek zveznemu kongresu. Poslanica vsebuie zahtevo tk> kreditu 5 miliiard dolariev za oborožitev. Na vprašar.ie novinarjev, ali ie nacrt oborožitve Zveznih držav s tem gotov, ie Roosevelt odgovoril pozitivno, dodal oa ie, da se ne sme pozabiti, da se svetovni položaj stalno srpreminia.
Kakor sodijo, bo drevi odpotoval z brzlm vlakom v Beograd, kamor prispe jutri zjutraj. O svoji misiji v Jugoslaviji Plotnikov ni hotel dati nobene izjave. Rekel je samo: Grem, da otvorim sovjetsko poslaništvo v Beogradu. Za časa svojega bivanja v Jugoslaviji bom imel možnost, da govorim več kakor dosedaj.
Delna demobilizacija v Švici
Bern, 6. julija. AA. (Štefani). Švicarski zvezni svet sporoča, da ie bilo na pred og generala Guisanda. vrhovnega novelinika švicarske vojske, sklenjeno demobilizirati del vojaških obveznikov. Obenem z objavo tega sklepa se zvezni svet zahvaliuie tem vojaškim obveznikom za usluge, ki so jih storili domovini.
Nemčija začasno odgodila razorožitev francoskih voinih ladii
V Londonu tega sklepa ne smatrajo za koncesijo francoski vladi — Položaj francoske mornarice pred Alek-
sandrijo Se ni razčiščen
Amerika odklanja
odgovor na noto glede Monroeove doktrine — Opozorilo nemškemu poslaništvu
Stran 7
*SlOV*NSri  RARODc,   »oteota, 6. Julija 1*40.
Noč za nočjo letalski napadi
Nemški bombniki nad ški pa nad Nemčijo ter ob
London, 6 julija a. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata, da so se snoči zopet pojavila nad Anglijo nemška letala. Dospela pa so samo nekaj milj od obale v sevemovzhodni Angliji- Vrženih je
bilo nekaj bomb ,ki pa niso povzročile niti žrtev, niti škode.
Davi zgodaj so vrgla nemška letala več bomb na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Nekaj hiš je bilo poškodovanih in ena oseba je bila lažje ranjena. Angleška lovska letala so sestrelila eno izmed nemških letal.
Včeraj so nemški bombniki vrgli bombe
na dveh mestih v grofijah Yorkshire in Kent. rsob-en vojaški objekt ni bil zadet, pač pa je bilo pri napadu na južnozapad-ao Anglijo ranjenih nekaj oseb.
London, 6 julija (C. Z.) Nemški napadi na mesta ob angleški obali s.e nadaljujejo.
toda brez uspeha. V Londonu doslej prebivalci šc niso doživeli razburjenja, da bi slišali eksplozijo nemške bombe
imi pokrajinami, angle-in norveški obali
London, 6. julija s. (Reuter) O bombnih napadih, ki so jih izvedla angleška letala v noči od četrtka na petek na nemška mornariška oporišča, javlja letalsko ministrstvo nekaj podrobnosti
V  Kielu so priletela nad oblaki ter se
spustila prav nizko nad luko, preden je moglo stopiti v akcijo protiletalsko topništvo. Zadet je bil eden izmed plavajočih dokov. V VVilhelmshavenu je bik) z bombami poškodovanih več dokov. Med njimi tudi največji. Prav tako je bilo zadeto bencinsko skladišče. Tudi v Hamburgu SO letala uničila enega izmed bencinskih tankov.
Ob nizozemski obali so angleška letala na
padla štiri nemške tovorne ladje, ki so vozile vojni material. Preden so mogli spremljajoči nemški rušilci otvoriti Ogenj iz protiletalskih topov, so izvedla angleška letala napad na ladje. Ena izmed ladij je bila zadeta. Tudi pri Stavangerju na Norveškem so angleška letala napad1:! in poškodovala neko nemško tovorno ladjo.
Pismo francoskega poslanika v Ankari
Ankara, 6. jul. je. (Tel. Ag.). V zvezi z objavo francoskih diplomatskih dokumentov po agenciji DNB je francoski poslanik v Ankari Massigli poslal naslednje pismo turškemu zunanjemu ministru Sa-radzoglu:
Obveščen sem bil. da je nemški radio objavil desdevni resume poročila, ki sem £a v preteklem marcu baje poslal svoji vladi. Ta objava je skrajno tendencioznega značaja in moram proti njej protestirati. V nobenom svojih razgovorov z Vami ali z Vašimi tovariši nisem prosil za dovoljenje preleta turškega ozemlja po francoskih letalih v svrho bombardiranja Ba-kuja. Nikoli niste dali svojega dovoljenja Ea tako operacijo. V Vašem poročilu, na katero namigava nemška vest, sem morda slučajno opozoril na informacije in morda dodal nekatere osobne hipoteze, nikoli pa nisem rekel, ali celo izjavil svoji vladi, da ste sporazumni, da napravimo kakršnokoli akcijo proti Bakuju, ker nikoli nisem prejel t'11 da prosim za tako dovoljenje in ker sem tudi prav dobro vedel, da mi tak pristanek nikdar ne bi bil dan.
KisSer 2£*petv Berlinu
Berlin, n. julija s. (DNB) Danes opoldne dospe kancelar Hitler v Berlin. Nemška prestolnica mu pripravlja sprejem, kakršnega <e ni videl Brrlm Vse mesto jc žc okrašeno z / istavami in rožami Po ulicah, kjer sc bo vozil kancelar Hitler, bodo tvorili špaKr   milijoni   prebivalstva   iz   Berlina in
0& :CQ.
Za sprejem kancelaria Hitlerja je izdal propagandni minister dr. Gobbels proglas na berlinsko prebivalstvo, v katerem poudarja med drugim zgodovinsko važnost tega trenutka. Od 10 maja dalje sc je mudil kancelar Hitler v glavnem stanu nem^e vojske na fronti in je osebno vodil uda-Tec. s katerim je bita zlomljena stara Francija. Sedaj se po skoro dveh mesecih kan-cc'ar Hitler prvič zopet vrača v Berlin. Dr. C'obbels pravi dalje v svojem proglasu, da bo berlinsko prebivalstvo kancelarja Hitlerja brez <lvoma navdušeno pozdravilo ob njegovi vrnitvi v imenu vsega nemškega nar« da.
D revi eilpof"«^- £t*©5 Ciatso v Berlin
Rim, 6. julija s. (Štefani) Na povabilo nemške vlade odpotuje zunanji minister grof Ciano drcvi v Berlin. Spremljalo ga bo več visokih uradnikov zunanjega ministrstva. Gruf Ciano ostane v Berlinu več dni.
Rim, 6. julija s. (Štefani) Danes dopoldne ob 10. je pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija seja mini-strskega sveta.
Prvi bembn! napad na Gi&raltar
London, 6. jun. s. (Reuter) Včeraj so izvedla sovražna letala prvi bombni napad na Gibraltar. I_etala so priletela v treh skupinah. Vse bombe »o padle v morje, tako da ni bilo ne Škode ne žrtev.
Vojna v Afriki
Kairo, 6. jul. s. < Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so morale angleške čete izprazniti mesto Kassala v Sudanu v bližini eritrejske meje. Mesto je branila samo majhna posadka. Italijani so izvedli proti tej postojanki močan napad z velikimi oddelki motorizirane pehote in tankov, ki jih je pod_ piralo tudi letalstvo. Pri Kalabi je bil izveden drugi italijanski napad. Angleška posadka se je umaknila potem, ko je Italijanom prizadela velike žrtve. Dve italijanski letali, ki sta pri napadu sodelovali, sta bili sestreljeni.
Ob kenijski meji so Italijani močno obstreljevali angleške postojanke pri Moja_ U, vendar pehota ni izvedla napadov.
Ob libijski meji se nadaljujejo operacije pri Capuzzu in Sollumu.
Angleški bombniki so bombardirali Me-temo ter povzročili škodo na letališču in vojaških objektih.
Zahteve angleškega delavstva
Moskva, 6. julija e. Moskovski radio javlja: Po vesteh agencije Tass iz Londona se
v Angliji med delavstvom vedno bolj širi gibanje za odstranitev iz vlade Chamber-laina in njegovih ministrskih pristašev. V tem smislu dobivajo predstavniki laburi-stov v vladi številne resolucije delavskih organizacij, v katerih se zahteva tudi vzpostavitev tesnejših odnošajev z Ru«ijo. Pričakujejo, da bo v kratkem sklicana posebna delavska konferenca, ki bo sklepala o teh vprašanjih
Položaj v Indokini
London, 6. jul. e. Londonski radio javlja: Položaj v Francoski Indokini naj bi se pojasnil na angleško-francoski konferenci, ki se je sestala v Saigonu. Anglija je predlagala, da bi Indokina začasno prešla v sestav angleškega imperija in da bi ostala svobodni dominion do konca vojne. Pričakovati je, da bo tudi Amerika predlagala v svrho ohranitve statusa quo v južnovzhodni Aziji, da se pod njenim protektoratom ustvari malajska federacija, v katero naj bi vstopili Filipini, Holandska Indija in otočje v južnem delu Tihega Oceana.
Singapore, 6. jul. e. (Reuter) Mislijo, da je na sestanku med admiralom sirom Percvjem Nobelom, glavnim poveljnikom angleške vojske na Kitajskem in vicead-miralom de Quom, ki je bil na čelu francoskih pomorskih sil na skrajnem vzhodu ter generalom Capruiem, generalnim guvernerjem za Indokino, prišlo do sporazuma glede Francoske Indokine. Po uradnem komunikeju se lahko smatra, da bo ohranjen status quo v Indokini.
Tokio, 6. jul. s. (Štefani) Pričakujejo, da bo jutri izročen- angleški odgovor na japonsko protestno noto zaradi pošiljanja orožja skozi Birmo na Kitajsko. V japonskih političnih krogih zagotavljajo, da bo v primeru neugodnega odgovora pridobila na veljavi naj radikalnejša smer v japonski politiki, tako ca se bo Japonska še bolj orientirala v Angliji sovražnem smislu.
Zahteva nemške Komisije za premirje
Wk sbaden, 6. jul. e. (DNB). Nemška komisija za premirje je poslala francoski delegaciji spomenico, v kateri zahteva, da se vsi Nemci iz Alzacije in L,orene, ki so bili iz katerihkoli razlogov zaprti, takoj izpuste na svobodo. Nemška komisija je tudi obvestila francosko delegacijo, da bo izpolnila njene zahteve po izpustitvi francoskih ujetnikov sanitejcev, razen onih, ki so potrebni za nego francoskih ujetnikov v Nemčiji.
Pogrešan francoski paraik
London, 6. jul. s. (Columbia B. C). Francoski potniški parnik sMassilia« (15.300 ton), ki je 17. junija odplul iz Bordcauxa, že dalj časa pogrešajo in ni o njem nobenega sledu. S parnikom so se vozili med drue-imi potniki bivši francoski ministri Daladier, R<ynaud in Mandel.
Kanadski proračun
Ottawa, 6 julija s. (Reuter) Kanadski parlament je ?noči s 151 proti 17 glasovom cdobril novi kanadski proračun. Proračunski izdatki za tekoče leto znašajo 1148 milijonov dolarjev, od tega 700 milijonov dolarjev za vojne svrhe.
Moskovski demanti
Moskva, 6. julija AA (Tass) Ameriški list >Da:ly News« objavlja vest. o tainem sporazumu med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusiio ter dodaia, da ie ta sporazum uperien proti Japonski na Dalinem vzhodu. Agenciia Tass ie pooblaščena izjaviti, da ie ta vest »Dailv Ne\vsa« popolnoma izmišljena.
Potopljene ladje kot staro železo
London, 6 julija s. (Reuter) Štirideset trgovinskih ladij, ki so bile potopljene ob angleških obalah bodo dvignili in upo/a-bili kot staro železo.
Obratne nezgode vajencev
>Radnička zaštita«, glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, je letos objavila zanimivo statistiko o obratnih nezgodah zavarovanega delavstva. V nji navaja, da. je bilo 250.000 nesreč pri delu. Ljubljanski OUZD je za prejšnja 3 leta ugotovil, da se največ obratnih nesreč pripeti vajencem. Zato bi bilo umestno, da bi SUZOR ugotovil tudi pri vseh ostalih okrožnih uradih v državi, koliko nesreč se je pripetilo na njihovem področju. Ta statistika bi nam prikazala, kakšne vrste obratnih nezgod so se pripetile pri posameznih strokah in hkrati, bi po nji presodili, kje bi bilo treba posvečati večjo pozornost zaščiti zaposlenih vajencev. Ljubljanski OUZD je natančno ugotavljal, v  kakšnem  času so se  pripetile obratne
nezgode; ugotovljeno je bik), da je pri več-urnem delovnem času mnogo več nesreč,
kakor tudi ob Koncu tedna. Iz tega jasno sledi, da je utrujenost v mnogih primerih vzrok nesreč.
Posebno je treba opozoriti, da so bile številne obratne nesreče ugotovljene celo ob nedeljah, n. pr. v mesarski stroki, kjer se ob nedeljah zvečer pripravljajo za naslednji delovni dan. Vajenci, zaposleni v
Živilski Stroki, pri pekih in mesarjih morajo marsikje pogosto delati celo nad 14 ur na dan.
Nalvecio in najmodsrne!!® mlekarno
in državno mlekarsko šolo m preizkus e vališ č em dobi Kranj — Velika poslopja $o začeli zidati že jeseni — Skupni stroški bodo okrog 11 milijonov cln
. (Glej sliko na 3. strani)
Turizem v današnjem
času
Turizem in tujski promet se moreta razvijati v krajih, ki imaio naravne in umetne pogoje za to. K prvim prištevamo pokrajinske lepote in zanimivosti ter prijetno podnebje, k drugim pa razne naprave: vodovod, električno razsvetliavo. udobne gostinske obrate, kopališče itd.
Ker tekmujeio v privabljanju stalnih gostov razne dežele in kraji, je potrebna tudi trajna in smotrna propaganda, sicer ostanejo tudi lepi in zanimivi kraii brez letoviščarjev. Temu namenu služilo posebne brošure in prospekti, ki iih izdajajo posamezni kraji, članki in notice v dnevnem časopisju, zlasti za posebne turistične (strokovne) reviie. V tem pogledu vršita propagando za naše kraje razen -Planinskega Vestnikarevija »Turizem« (urednik Vladimir Regallv), ki ie izdala pred kratkim posebno madžarsko številko, in revija »Jugoslovanski biseri«.
Pravkar izšla številka 1—2 te ilustrirane revije za leto 1940,41 je posvečena Sloveniji in ima naslednie zanimive čl.uike: ^Sloveniia. dežela zdravilišč, letovišč in turistike«; »Planinske postoianke in naš tujski promet«. Tiplić Ljubo; »Pomladanski sprehodi v Ljubljani^. M. M : »Maribor*; »Pohorska Reka«; »Spomladi k Sv. Križu nad Mariborom«; »Gorenjska in Krani v svojih pokrajinskih lepotah«. Dr. France Ogrin; »Poletje v Škofi i Loki«; »Rogaška Slatina ob početku pomladanske sezone«, dr. Fr. KoHerer; »Pomlad v Ple-stju«: »Marija Snežna — severno razgle-dišče Slovenskih goric«; »Banovinska cesta Reka—Sv. Areh<. inž Anton Stergaršek; »Srez Šmarje pri Jelšah«. Na koncu revije so še propagandni oglasi za posamene kraje. Revijo urejuje prof. dr. Fran Mišic. Priobčeni članki razgrinjajo pred nami prirodne 1 enote in zanimivosti naše ožie domovine.
Vsled volne v Evrooi bos'a leto? turizem in tujski promet tudi v naših krarh mnogo trpela. Tu.iskorrometna društva in občine, s katerimi ?o na tem Doliu sodelovale tudi razne druge organizaciie (obe Zvezi za tujski promet. Zimskoš sortna zveza. Planinsko društvo) in iavni uradi, zlasti sreska načelstva. bodi mogla za noč-t o delo pravilno nadaljevati, ko bo prenehala vojna vihra Tzmed naš+tih činite: iev na moraio nosebno tuiskoorometne zveze, tuis-kc nrometna društva in rbčine ki s^» si pridobile za povzdigo posanaesmih krajev velike zasluge — primeriai Bled Bohinj. Kranjsko eoro. Novo m-sto. Kamnik Krani (nod župan' Cirilam Pircem Josipom Tajnikom in Karlom Cemimn) — ohraniti potrebno zvezo med našimi krai; in gosti  toliko časa.   da n:io z-v-e*
redne razmere. Dr Plan?ns^i
DRŽ. IZPRAŠAN ZOR AR
PUHER MIHAEL
večletni  volonter drž. univerzitet ne zobo-zdravniške kliniko v Berlinu Ljubljana, Poljanska cesti 1/I. redno ordinira od 1~9. — M 5 ure ob sobotah samo do 12. ure
00% vsega zlata v Ameriki
VVashmgton. 6. julija. AA. (Štefani). V j juniju so pi"ispele v USA neve množine I zlata v vrednosti ene miliiardo 4 mil'io-j nov dolariev. Po tem takom imaio zdai I Zvezne države 80% vsega zlata na svetu.
40-letnica Češite keše
Jutri bo SPD tiho proslav"^o jubilej planinske postojanke, ki nas spominja vzorne slovanske vzajemnosti
in bratstva
Jutri bo proslavilo Slovensko planinsko društvo 40-letnico Češke koče na Zgornjih Ravneh pod Grintavcem To kočo je na svoje stroške postavila češka podružnica Slovenskega planinskega društva, ki so io ustanovili znani požrtvovalni če.;ki narodnjaki, prof. dr. K. Chodounskv. dr. F Kul!-havv. dr. St. Prachcnskv, svetnik dež. odb. L. Mareš, dr. B. Franta", P. Ed. šittler leta 1897 z namenom, da svoje planinsko delovanje usmerijo v slovenske planine in tako pomorejo slovenskemu planinstvu do krepkega razmaha, obenem pa tudi okrepijo slovenski živelj v ogroženih obmejnih krajih
Čehi so osredotočili svoje delovanje na Jezersko, ki jim je na eni strani ugajalo kot eden najlepših kotičkov Slovenske Koroške, na drugi strani pa so imeh tam mnogo prilike za narodno obrambno delo. Češka podružnica SPD se je v treh letih svojega obstoja finančno tako okrepHa in pridobila toliko članstva, da je že leta 1900. lahko predala javnosti z lastnimi sredstvi postavljeno Če£ko kočo. ki je vsled svoje ugodne lege privabljala takoj veliko število obiskovalcev. Prikladna je nje lega zlasti za one turiste, ki s severne strani vršijo
vzpone v Kamni"kih planinah, zlasti vzpone na Grintavec in Kočno te preko Savinjskega sedla prehajajo na Okrešelj.
Če ka koča je v teku 40 let svojega obstoja (diično vr.-ila svojo nalogo, kot izhodišče za vse glavne ture na severni strani Kamn^kih planin. Izvrstno in selidno zgrajena stavba je še danes v prav dobrem stanju in še vedno v polni meri izpolnjuje nalogo, ki so ji jo odločili njeni zgraditelji. Pred'anskim je bila obnovljena streha na stavbi, izvršena so bila tudi neka druga popravila, tako da stoji danes koča kljub svoji starost: krepko kakor vedno na svojem mestu in nudi planincem dobrodošlo zavetišče.
Ko bomo jutri na tih način proslavljali jubHej Češke koče, se bomo z globoko hvaležnostjo spominjali predvsem onih požrtvovalnih čeških mož. ki so v bratskem slovanskem čuvstvovanju z velikimi finančnimi žrtvami nesebično pospeševali razmah planinstva v Sloveniji in ustvarili to planinsko postojanko, ki je vršila dolgo vrsto let važno nacionalno nalogo m kot trdnjava brani'a sdovenski značaj Jezerskega in Savinjskih planin.
LJubljana, 6. julija NaSa Gorenjska bo dobila pridobitev, ki bo izrednega °rospocarskega pomena ne le za njo, temveč tudi za vso Sle veni jo; na
Gorenjskem je mlekarnižtvo nedvomno najbolj razvito in najnapi očsnejše v državi ter je povsem upravičeno z goapo^ar-skimi razlagi, da ima Gorenjska i;ižavno mlekarsko šolo, toda prostori in naprave mlekarske šole v škofji Loki niso vstre. zale već sodobnim zahtevam. Razen te s; a je tudi potrebno združiti teorijo in prakso, tako da se bodo sadovi selškega in pre-izkuševalnega dela   kazali  neposredno v
moUernin, racionalnih mlekarskih t.Lratih. Za to so na Gorenjskem dani vsi pogroji. Zelo srečna zamisel je bila, da bi združili učni zavod s preizkuševališčem mleka in mlečnih izdelkov, namreč veliko zadružno, komercialno podjetje z veliko moderno mlekarno in državno mlekarsko šolo v or-granično povezana zavoda po kombinaciji peslepij in obratovanja. Ta zamisel se že ureanicuje:   poslopje velike obratovalnice
in stanovanjska hiša so že v surovem sezidani, stavbna dela za poslopje ;>reizkus£>_
valižča, ki je sestavni del državne mlekarske šole, pa bodo licitirana 18. t. m.
CEL OKRAJ VELIKIH POSLOPIJ
Velika stavbna dela opozarjajo že od daleč nase. Zidati so začeli lani jeseni v kranjskem predmestju Cirčič.ah, na lepi planoti, ob levem bregm Save in canovin-ski cesti Kranj—Smlednik. Velika stavba zbuja pozornost potnikov, ko se peljejo z vlakom proti Kranju, toda to bo le del velikega kompleksa poslopij, ki bodo tvori_ le cel poseben okraj. Z monumentalnim pročeljem bo obrnjeno proti Savi voliko dvonadstropno šolsko pcslopje. V ozadju na desni bo po svoji zunanjosti simetrično dvonadstropno poslopje, kakr.mo že stoji na levi; to bo poslopje preizkuSevalnice, med tem ko je na levi stanovanjska hiša Gorenjskih zadružnih mlekarn. V ozadju, sporedno a projektiranim Šolskim poslopjem, stoji izredno razsežno poslopje velike obratovalnice, prave tovarne za predelavo mleka. Zemljiške kompleksa obsega okro*r 26.000 kv. metrov, kar nazorno kaže, kako velik bo ta posebni okraj :»a pe_ riferiji Kranja.
NALOGE DRŽAVNEGA MLEKARSKEGA ZAVODA
Obratovalni prostori in naprave mlekarske šole v škofji Loki so že davno zastareli in pač ne morejo ustrezati svojemu namenu zlasti preizkusnemu zavodu, zato potreba po novem poslopju ni nova. če so se pa že odločili za ziuanje, je bil pogr>j, da bodo novi prostori povsem ustrezali namenom sodobnega mlekarskega zavovia. Sklenjeno je bilo. da se bo cb-žavni mlekarski zavod preselil v Kranj, ki ima prednost po svoji centralni legi in prometnih zve. zah. Središče Gorenjske, kjer ima mlekarstvo že lepo tradicijo, je nedvomno primerno za sedež državnega mlekarskega zavoda, čigar pristojnost se razteza na vso državo.
Ta zavori je bil ustanovljen z namenom, da izobrazi dovolj mlekarskih strokovnjakov ter da deluje za pespeševanje mlekarstva. Ni treba Še posebej dokazovati, kako pomembno vlogo igra mleko v prehrani prebivalstva. Zato je potrebno stalno in smotrno raziskovanje mlečnih izdelkov, glede na njihovo kvaliteto in uporabnost, ter poglabljanje strokovne izobrazbe med prebivalstvom s tečaji, predavanji in praktičnimi poizkusi. Brez zavoda, ki ima vse pogoje za uspešno delo, bi smotrno pospe_ sevanje mlekarstva ne bilo mogoče. Nnši Gorenjci se prav dobro zavedrjo, kako ve-likecra pomena bo za njihovo pokrajino mlekarski državni zavod v Kranju.
GOSPODARSKA    STRAN POSPEŠEVANJA MLEKARSTVA
Pospeševanje mlekarstva pa tudi ne more biti uspešno, če kmet ne more ^-novčitl mleka in če nima stalnih odjemalcev. Gospodarska predelava mleka ni mogoča v malih obratih, ki niso primerno opremljeni in ki imajo preveliko režijo. Zato tudi niso naše mlekarske zadruge nastale le slučajno. Zadruge skrbe, da kmet proda mleko čini irredneje in da je poraba mleka Čim bolj racionalna, na drugi strani pa, da konzumenti prejemajo v resnici dobro in zdravo blago po zmernih cenah. Z naglim razvojem mest v zadnjih desetletjih se je zelo povečala poraba mleka tudi pri nas. Kmetje v neposre<lni okolici večjih mest niso mogli dobavljati meščanom dovolj mleka. Zato tudi Ljubljana ^sadnje čase prejema mleko že skoraj iz vse Gorenjske. Preskrba mesta z mlekom iz oddaljenejših krajev bi pa ne bila mogoča brez predelave v mlekarnah, to se pravi pasteriziranja, razkuževanja ter ohlajevanja. Mleko, ki ne najde odjemalcev, pa porabljajo v mlekarnah za razne mlečne izdelke, predvsem za številne vrste sira. Doslej so pri nas izdelovali predvsem emen-talski sir, med tem ko smo mnoge specialne sire uvažali. Ko bo začela obratovati v Kranju velika mlekarna, bo na naših tržiščih dovolj domačih mlečnih izdelkov vseh vrst, med njimi tudi vrste konzerviranega mleka, tako zvano prašno mleko itd.
V RESNICI VZOREN MLEKARSKI OBRAT
Ustanovitev vzornega mlekarskega zavoda, kakršen bi lahko prevzemal naloge racionalne izrabe ter predelave mleka vse pokrajine in preskrbo van ja domačih tržišč _ če ne tudi tujih — z našimi mlekarskimi izdelki, nikakor ni preprDsta zadeva, četudi bi ne bilo finančnih ovir. Da
strojev. Na podlagi svojih izkustev in ob posvetovanju vrhovnega neruskega urada za mlekarstvo v Berlinu sta strokovnjaka banske uprave izdelala piojekt. Xagiasiti S pa t. da je nači i povsem pri lagoden krasnim posebnostim v gospodarskem ter tefcničnem pogledu kakor tudi po svoji arhitekturi, da je v resnici edin_ stvena rešitev naloge, kakšna naj bo sodobna mleskama. V arhitektonskem pogledu ^e jo arhitekt ^e prav posebno cziiai na to, cia bi bilo lice poslopij v soglasju z
značajem pokrajine. Pri oblikovanju pročelij je uporabljal v največji meri — kolikor je pač bilo mogoče — les in kamen.
ZNAČILNOSTI PROJEKTA
Projekt se bistveno razlikuje od tehničnih rešitev podobnih obratov v inozemstvu cm tem. da združuje vse stroke predelovanja mleka — od predelave, pripravljanja mleka za trg do vseh speciahub,
industr.j.-kih mlečnih izdelkov, od znanstvenega zavoda do komercialne zadrUZlie ustanove — med tom ko so obrati V iOO-
zemstvu specializirani le na posume^e
vrsie izdeLkov.
Glavno ter naipomembneiše ooslonie ie sredi   kompleksa    projektirana ml-kalMU.
To je pritlično in deino nadstropno poslopje, z baziiikalno svetlobo. 69 m dolgo in od 14 do 35 m š.roko. Zazidana ploskev znf.ša 1-600 nv\ kar že samo pove dovolj-Obratni prostori so prave dvors i vezane smotrno mod seboi po p i organizacije obrata. V tei obratovalnici bodo lahko predelali na dan 15.000 do 30 000 litrov mleka! V pritlični ie veliko spre— jemališče mleka, odkoder bo po odkupu glede na njegovo kakovost (maščobo), ki bo ugotovljena s posebno tehtnico, teko v csrednii obratovalni prostor, dvorano. 23 m doUo, 20 široko in 9 visoko, kier ua bodo pasterizirah, hladili in posneli. Od tam bo prirejeno mleko romalo v sosedne obratovalnice, maslamo, hladilnico, in sirarno. Sirarn bo več za razne vr te ra. razen tega bo še topilnica za tako zvane topljene sire. prostor za odpremo blaga, hladilnice itd. — V kleti bodo velika skladišča, solilnice. zorilnke poli: d-ca sira, sušilnica za sir, prostor za embalažo, prostor za pakiranje itd. Pritlični prostori so zvezani po dvigalih s kletio in I. nadstropjem, kjer so prostoti za industrijsko predelavo mleka.
Izbira gradiva za glavno poslonio ic bila še podobno težka, ter mlečna kislina vpliva zelo škodljivo na beton. Da ne bo mle*-ko prišlo nikjer v stik z betonom, bodo tla in stene obložene s posebnimi fcera-mičnirni ploščicami, zvezane s specialnim jilom (kitom). Ker bi tudi betonske stopnico ne bile priip/erne. bodo uporabil] za stopnice pohorski granit. V cbratu se bodo udeleževali vseh modernih tehničiiil pripomočkov. Tako da boio v pr st re. kjer stroji proizvajajo mnoso pare ter vlage, dovajali vreč in suh zrak ter tako paralizirali kondenziranje hlapov. — Poslopje bo glede na svoio razsežnost in uporabo žlahtnega gradiva zahtevalo velike stroške, nad 3 mili ione din. Oprema bo veljala poldrug milijon din.
POSLOPJE  S  POSLOVNIMI PROSTORI IN STANOVANJI
Poslopje zase ie — že sezidano — dvo-nadstropxa 26 m dolga in 11 široka hiša, ki ie namenjena za stamvaiiisko o:-, si <re uslužbencev mlekarne, za prodajalne v pritličju in pisarne Siuvbni stroški bodo znašali nad milijon din. H:ša ie zvezana s poslopjem obratovalnice. prizidana k njemu pravokotno. Prav tako bo prb.idana simetrično na drugem koncu mlekarne enako veliko poslopje preizkusevaln.ee, tako da bo razmestitev vseh treh pesi pii z velikim dvoriščnim parkom t v .rila obliko črke U. Poslopje prei/kuševališča bodo najbrž kmahu začeli zidati, sai so za ta namen že pripravljeni kred ti. Velinlo bo 2 milijona din. V njem b^do kemijski, bakteriološki in fizikalni laboratoriji opremljeni z vsemi potrebnimi instritmenti in pripravami.
ŠOLSKO IN INTERNATSKO POSLOPJE
Kot pendant blcka treh omenienih po-sloipii je proiektira.no nasproti glavnega poslopja, mlekarne, veliko dvonadstropno. 72 m dolgo in 11 do 13 m široko šolsko poslopje z internatom. To poslopje ima tri krila in bi lahko rekli, da so to tri poslopja. Osrednii trakt je 36 m dolg in 13 širok ter je nekoliko viši i od stranskih kril. ki sta po 18 m dolgi in 11 široki in sta za polovično širino osrednjega krila umakni eni iz niegove osi. Vsi trije trakti so dvonadstro; ni. Pročelje šolskega poslopja bo proti Savi in železnici posebno učinkovito, z 10 m visokima kamnitimi stebri vprav monumentalno. V pr.tličiu so projektirani naslednji prostori: vesti-bul, pisarna ravnatelja in zavoda, sušilnice in dnevni prostor gojencev. V prvem nadstropju bo internat in v drugem nadstropju ravnatelievo stanovanie ter sobe samskih uslužbencev zavoda V kleti bodo gospodinjski prostori s strojno pralnico, kuhinjo, jedilnico, kurilnica, kleti in shrambe. En stranski trakt bo služil tečajnikom V niem bo tudi slavnostna dvorana, ki bo hkrati služila za predavalnico. Drugi stranski trakt bo namen i en za stanovanja profesor iev in uradnikov zavoda Šolsko ter internat^ko poslopie bo veljalo 4 milijone din. Stroške za pr?rzku-ševalnico in šolsko in intomatsko poslopje prevzame država, torej 6 miliionov din. drugi stroški pa odpadeio na Gorenjske mlekarske zadruge, okrog 5 mihionov din. Skupni stroški bodo torei znašali 11 milijonov din. Kdaj bodo začeli zidati šolsko poslopje, še ni znano. Delo ie bilo že oddano, a pozneie ie bila Hcitaciia raz-
bodo v taksnem velikem in modernem op- , veljavi jena. Upati smemo, da bo do odlo-
ratu uporabljene vse izkušnje podjetij te vrste po svetu, je bil potreben poseben študij; zasebno podjetje bi ari samo ne ^noeV> preskrbeti načrtov. V interesu vse banovine je, da dobimo takšen obrat, zato je tudi prevzel izdelave načrtov tehnični oddelek banske uprave. V na* državi nimamo v tem pogledu nobenih tehničnih izkušenj, zato Je projektant inž. arh. Božidar Cul k skupno z inž. J. Mikičem, ki mu je
poverjena strojna ureditev, proučil moder, ne mlekarne v Švici ln Nemčiji. Mlekarstvo je v Nemčiji Se posebno napredovalo, ko »o zadnja leta »krajno racionalizirali organizacijo prehrane prebivalstva in uvedli v mlekarnah celo vrsto izpopolnjenih
čitve prišlo krrudu.
Kakor tvori i o vsa posloPia celoto do svoji notranji povezanosti, tako so enotna imlj na zunaj po svojem s'osu. zato bodo prišla do pravesa izraza šele, ko bodo končana vsa dela. Kranj bo B tem blokom poslopij pridobil mnogo tudi v arhitekton-gkem no?ledu.
Jutri v Zgornjo SiSko na jubilejni javni nastop Sokola!
Pričetek ob 16. uri — Zdravo!
MAFRICE CHEVALIER in JACK BUCHANAN popularna filn. ska umetnika v grandijoznem filmu, katerega režira Rene Clair,
ki pravi, da je ta film njegovo najboljše in najbriljantnejše delo   ~ Glavno žensko vlogo ima filmski lepotica JUNE KinGHT.
' Film impozantne veličine ln razkošja ter divnih melodij, v kate-
ŽIVLJENJE ZA KARIJERO
PREMIERA DANES!
KINO SLOGA, tel. 27-30
rem sodeluje nad sto igralcev in tisoč statistov. — G^i^urajte si vstopnice za to redko filmsko delo, ki nima primeic v filmsk? zgodovini. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri
■Premiera o * lične Pirandellove komedije1
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri!
Mož, ki se zaradi svoje neodločnosti zaroči z vsako žensko, ki jo v življenju sreča, zaide v neštevilne zadrege m smešne položaje ter n-jui s tem svojim opazovalcem obilo zabave. — Da se boste pri tej komediji tudi Vi res lahko zabavali Vam jamčijo stari znanci Kari Ludvvig Dichl, Leo Slezak, Karin llardt, Ifilue Kriiger in drugi, ki nastopajo v filmu. KINO UNION, tel. 22-21.
X!NO MOSTEi
"»^""■m ». ^E^H BSH iCSj
Danes ob 20.30. jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri senzacionalni spored dveh velefilmov JOSEFINA BAKER v pikantnem ero-     Opojna glasbena komedija iz objestnega
tičnem velrfilmu luksuznega koncepta: «—------—---
SesL^a ali ljubica
Partner: JE AN GABIN
življenja ameriške mladine:
Raj mladosti
Ginger Rogers, Douglas Fairbanks Jun.
Našf vsakdanja skrb:
Kam na počitnice?
Tudi man|ša slovenska letovišča so na glasu po svoji lepoti, udobju in snagi, cene pa so v njih znosne tudi za
srednje sloje
Ljubljana, 6. julija Po svojem prirodnom izoblikovanju j^ Sk>venija vsekakor ena izmed najzanimi. vejših pokrajin Jugoslavije. Na Gorenjskem stisnjeni med Alpe je priroda dala Sloveniji nešteto malih letovišč, ki so majhna samo po udobju in gostiščih, dajejo pa gostom prav tcliko lepot in zanimivosti, kolikor največja in najbolj znana naša letovišča. Tudi na Dolenjskem in v
Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru
Beli krajini je mnogo krajev, kjer človek lairko v skromnem udobju preživi počit_ niče in uživa prirodo z vsemi njenimi zanimivostmi in lepotami. Svet zase so Logarska, Savinjska in Dravska dolina ki po svojih lepotah in zanimivostih nič ne zaostajajo za Gorenjsko. In dolgi pohorski hrbet je kar posejan z majhnimi, toda udobnimi letovišči! Manj letovišč je v Halozah, Slovenskih goricah in Prekmur_
Prikupno letovišče Čkof ja Loka
Ju, kjer najde človek dovolj udobja le v
večjih krajih, zato pa je v manjših tam toliko žlahtne narodne starine, da le tovi-ščar kaj lahko pozabi na udobje in zabavo bogatejšega sveta.
Naša vsakdanja skrb je prav pogosto: kam na počitnice? Preveč lepih krajev imamo in povsod je predobro poskrbljeno za goste, pa se težko odločimo, kam bi se napotili. Naš seznam večjih in manjših slovenskih letovišč — pri vsakem dodajamo nekaj najnujnejših in najpotrebnejših podatkov — vam bo ustvaril skromen pregled lepot in zanimivemu naše zemlje.
Blod je vsekakor najznamenitejše slo_ vensko letovišče. Xa nadmorski višini 510 metrov stoji na obrežju Blejskega jezera, od \-seh strani pa ga obdajajo planinski orjaki. Spričo njegovih nenavadnih prirodnih lepot ni nič čudnega, če se je že pred desetletji uvrstil med dobro znana leto'v-i&ča srov-nje Evrope. Pcleg večjega števila nr-jrr.o^c!ncjš:h hotelov najdemo na Bledu tudi precej pensicnov in vil, ki s Svojimi nizkimi cenami cmogoeajo bivanje v tem na-om lepel letovišču tudi manj premožnim s^jem. Cena pensiona je od 50 do 145 din na dan. Okolica Bleda daje neiteto p: težnosti za zanimive in Udobne izlete, med najlepše moramo vse-kako uvrstiti v romantični Vintgar, nič manj pa ni zanimiv niti predel preti Pokljuki, ki si je v zadnjih letih pridobila te velik sloves.
JpoKtjuKa leži v višini 1300 m na veliki ploščadi med Bledom in Triglavom. Od Bleda, je oddaljene IS km, veže pa jo z n iJobna avtcmoMiska planinska ce_ sta. Pokljuka, ki je siedi gostih gozdov, je moderno planinsko letovišče, ki je zlasti priporočljivo za živčno bolne, zelo Po-
strani. PO dolini Vrat vodi pot poleg Pe_ ričnika do Aljaževega doma na nadmorski višini 1000 m, odkoder je prekrasen pogled na severno triglavsko steno. Bivanje v Dovjem in v Mojstrani je poceni in udobno, obe vasici pa sta na glasu kot izvrstno planinsko letovišče in zdravilišče. Soba z vso oskrbo stane 55 do 85 din na dan.
G°zd-Martuljek je eden izmed najlepših krajev Gornje Savske doline, _l.czi že na precejšnji nadmorski višini (750 m), posebno zdrav pa je zaradi svoje lege sre. di gostih gozdov. Znane so neštete slike Martuljka s špikom, ki kažejo lepoto in romantiko tega našega letovišča. V Gozdu-Martuljku imajo tujci na razpolago udoben hetel, lahko pa dobe tudi privatne tujske sobe in sicer z vso oskrbo za ceno Od 75 do 120 din na dan. f
Kranjska gora je zdravo in sončno planinsko letovišče. Obdaja jo venec najlepših planinskih orjakov: škrlatica, Razor, Pri-sank in Mojstrovka. Kot letovišče je Kranjska gora znana že tudi v inozemstvu, saj je največji in najbolj urejeni turistični kraj v gornji Savski dolini. Veliko število res snažnih in udobnih hotelov, pensionov in gostiln je Kranjski gori prineslo zasluženi sloves urejenega in gostoljubnega letovišča. V okolici je dovolj priložnosti za zanimive izlete, omeniti pa moramo tudi znano kranjskogorsko planinsko kopališče Jasno. Soba z vso oskrbo stane v Kranjski gori 70 do 120 din na dan.
Podkoren, ki leži na nadmorski višini 847 m, je sicer majhno, toda prijetno in zdravo letovišče, prav za prav dobro urejena gorska vas, ki pa že pravimo pojmuje dolžnosti in naloge tujskega prometa. Zaradi sončne lege na podnožju Karavank je Podkoren, ki ni brez dobro urejenih go-
ristno pa tudi pri različnih očesnih boleznih. Soba z vso oskrbo stane na Pokljuki od 75 do 100 din na dan.
Bohinj s svojim jezerom in s svojo romantično okolico jc eno izmed naših naj_ lepših planinskih letovišč. Sestavlja ga več vasi, v skoraj vseh pa najdemo udobne j hotele, pensione ali pa privatna stanova- ! nja za krajše ali daljše bivanje. Cene za ! bivanje v Bohinju so v splošnem dokaj ! zmerne — 50 do 102 din na dan. Posebno lepa je okoliza jezera, ki ga na severu obdajajo strme stene Julijskih Alp, na jugu pa gosti gozdovi.
Na tem zanimivem področju Julijskih Alp imamo tudi vse polno planinskih po~ j stojank in celo hotelov, ki nudijo gostom Aa. j več jo udobnost. NajpomembnejŠi v Julijskih Alpah je vsekakor Planinski dom na K°nuii, na nadanorska všdni 1520 m. Izpred hotela je zlasti lep pogled na Bo_ hinjsko jezero, prav tako pa tudi na planinske orjake Julijskih Alp in na njihovega kralja Triglava. Poleg tega planinskega hotela moramo v Julijskih Alpah omeniti tudi Skalaški dom na Voglu, ki leži na nadmorski višini 1540 m severno od Planinskega doma na Kamni, nadalje Pla_ nino na Kraju, ki je prav tako nekoliko severno od doma na Komni, K°čo pri Triglavskih jezerih v bližini zanimivega petega in šestega Triglavskega jezera, na samem Triglavu pa Staničevo kOčo na nadmorski višini 2332 m, Aleksandrov dom na Triglavu na nadmorski višini 2408 m in Triglavski dom na Kredarici na nad_ morski višini 2515 m.
Zelo zarumiv predel naše Gorenjske je Gornja Savska d°lina, ki sega od Jesenic do Rateč-Planice. Na severni strani jo varujejo Karavanke, na južni pa se odpirajo pogledi na razne dele Julijskih Alp. V Gornji Savski dolini je več zelo udobnih in lepih planinskih letovišč:
Dovje-MOjstr^na, dve vasi, ki rta se skoraj čisto strnih v ubrano celoto in enoten pojem, sta na vhodu v tri doline — Krmo, Kot in Vrata, poleg tega pa sta znani kot izhodišče na Triglav s severne
stišč, med gosti zelo priljubljen. Priložnosti za izlete v prekrasni planinski svet je dovolj. Cena sobe z vso oskrbo je od 65 do ::0 din na dan.
Rateče-Planica ima v našem tujskem prometu že tako utrjen sloves, da je hvala tega lepega kraja skoraj nepotrebna. Rateče so nenavadno čista planinska vasica, ki razpolaga z nekaj dobro urejenih hotelov, pensionov in gostiln. Zlasti zanimivi so izleti v dolino Planice z udobnim planinskim notelom, lepim kopališčem in prostori za tenis. Cena sobe za vso oskrbo se giblje med 50 in 100 din na dan.
če se spustimo iz Gornje Savske doline proti Ljubljani, moramo omeniti tudi Jesenice, zlasti pa mlado slovensko planinsko letovišče in zdravilišče Sv. Krlž-Planlno, na nadmorski višini 1000 m. Sv. Križ-Pla-nino, ki ima nekaj udobnih pensionov, priporočajo zlasti za slabokrvne. Vas je sredi zelenih livad in gostih gozdov na zelo sončnem kraju, oddaljena pa je od Jesenic dobre 4 km. Cena dnevnega pensiona je od 50 do 80 din.
temu povsod prvovrstna, hrana obilna in
okusna.
Ce pogledamo še malo na jugovzhod
Slovenije, ki ie topel in že vinoroden, kjer se zemlja poganja iz gričevja v gričevje, bomo našli mnogo kraiev. skromneiših do udobju, pa vendarle prav priletnih in prikupnih letovišč. Na prvem mestu mc--amo vsekako omenit:
Novo meMo, starodavno našel i e na strmih bregovih polotoka, ki ga cb^aja mirna Krka. Dolenjska .metropola' ie znma po svoji blagi klimi, prav tako pa tudi po izletih v pravljične Gorjance ali na severni strani v gorice s trsjem in p_s.ru-jo. Na Krki ie dovoli priložnosti tudi za vodne sporte, le kopališče ie nuino potrebno preurediti. Iz Novega mesta so posebno znani izleti v Dolino gradov, ki je vsa prepletena s čudovitimi starodavnimi dvorci, ali pa k drugim gradovom, ki so na Dolenjskem še zelo lepo ohrani eni. V bližini Novega mesta so tudi Dolenjske Toplice, ki so znane po zdravi,nosa svojih izvirov. Cena sobe z vso oskrbo stane v Novem mestu okoli 50 din. v Dolenjskih Toplicah pa v sezoni 65 do 75 din na dan.
Vzhodno od Novesa mesta, zop?t na bregu Krke. ie prijazno letovišče Kostanjevica, ki je sicer orecei skromno toda po svoji okolici bogato in lepo. med srednjimi sloji pa priljublieno tudi za:adi tega. ker ie zelo ceneno. Na vzhodnem delu gorjanskega masiva, ki se razteza od Novega mesta do Kostanjevice, so Brežice, priletno mestece na odortem kraiu med Krko in Savo. V niihovi neposredni bližini so Cateš^e Toplice, znane po bla-godejnosti svoiih zdravilnih izvirov.
Tudi med Brežicami in Zidanim mostom, ob Savi. je več prijetnih letovišj. Med prvimi moramo omeniti Krško, na podnožju vinskih goric ob izhodu Save iz ozke doline na odprto Krško polje. Prikupno letovišče je tudi Sevnica, važno železniško
Novo mesto,
Žirovnica na nadmorski višini 555 m je zdravo planinsko letovišče. Leži nad velikim poljem, ki se razteza od Bleda do južnih obronkov Karavank, prav za prav na podnožju mogočnega Stola. Žirovnica ima več urejenih gostišč in tudi prijetno kopališče. Cena sobe z vso oskrbo je od 50 do 80 din na dan.
Radovljica je komaj poldrugo uro oddaljena od Bleda, na visoki savski terasi med Jelovico in Karavankami. Znano je zlasti prelepo radovljiško umetno kopališče. V Radovljici je več lepo in udobno urejenih gostinskih obratov. Zelo radi jo obiskujejo srednji sloji, ki jim je bivanje na Bledu predrago. Radovljica slovi tudi po svoji zanimivi okolici in po številnih možnostih za krajše in daljše izlete. Cena sobe z vso oskrbo je od 50 do 80 din na dan.
Kranj je slikovito mestece na visoki terasi med Savo in Kokro, ki je tam ustvarila res romantičen kanjon. Važen je kot izhodišče za bližnjo in daljno okolico, pa tudi za razne gorske ture. V Kranju je poleg kopališča in športnih prostorov tudi nekaj lepih, moderno urejenih hotelov. Cena dnevnega pensiona je v Kranju od 55 do 85 din.
Tržič je prikupno letovišče na vhodu v dolino, po kateri vodi cesta do znanega gorskega prelaza Ljubelja. Cene so zmerne, priložnosti za izlete v okolico pa je nešteto. Omeniti moramo tudi bližnji Dom na Kofcah, ki je lepo urejen tudi za daljše bivanje, leži pa na nadmorski višini 1505 m. Tudi Sv. Ana pri Tržiču je znana kot skromnejše prikupno letovišče. Cena sobe in oskrbe je v Tržiču od 50 do 65 din na dan.
Jezersko, ki je od Kranja oddaljeno 30 km, veže pa ga z njim redna avtobusna proga, je eno naših najlepših letovišč z blago in sončno planinsko klimo. Zaradi miru — Jezersko je pač precej oddaljeno od bučnega sveta — in zaradi prelepe gozdnate okolice je zlasti priporočljivo za rekonvalescente in družine z otroci. V kraju je več dobrih hotelov in pensionov, cene pa so precej znosne. Povprečna cena dnevnega pensiona za bivanje na Jezerskem je od 60 do 90 din.
Kamnik n: le zanimivo zgodovinsko mestece, amoak ie v vsakem pogledu, zlas.i pa no prekrasni okolici, res leno D'aninsko letovišče. Ima dvoie urejenih kopališč, udobna go?tin^ks Dodietia in tudi umetne in prirodne parke. Kct let-višče clovi že desetletja, prav t^ko Da tudi k^t izhodna točka za Kamniško Bir*r*eo in Kamniške olanine. Dem v Kanvi:k: Bistrici ie urejen tudi za dal'še bivanje. Za eno osebo stane v Kamniku soba s popolno oskrbo od 45 do 65 din na dan.
Kot orav rriietno letov:šČ*? j^ovi tud; starodavna Skof.'a Lcka. ki imi nenavadno lep po'o>ai. Skofia Lete im^» len park in kopališče v to^'i Sori. posebno pr'- lačna pa ie z?~adi številnih, zelo lepih i^btni-"ških t'"k njena okolica. Ker so cene v Skofji L^ki zelo zmrrne — soba z vso oskrbo stane na dan 7-> e-o o ebo od 45 do 65 din —, rostaia Škofi a Loka čim dalie boli oriliub'ieno letovišče.
V nienem zalediu ie več manš h zelo prikupnih in cenenih letovišč, izmed katerih moramo otnen:'i o^e^vsem Poljan«, Gorenjo vns in Z»ri v Poljanski dolini •— vse te kra^e veže - Skofio Loko a'-'^usna prosra — in v Selški doMni Selca Cesnj*co in Železnike, ki ima:o ornv t-k? redn> avtobusno zvezo s Škofio Loko Zaradi nizkih cen so ta sicer maihna. po p-irod-nem p~lcžaju in lepi okoMci oa vendar pomembna naša let^v^šč^ v Plien-ki ;n Selški* dolini me-* srednjimi sloii zel" priljubljena. V vs?h ie cena dn^vneg^ pansiona 40 do 45 din, postrežba pa je kljub
pogled iz letala
križišče, ki slovi po lepih izletih v vinorodno okolico. Iz Sevnice ie posebno priljubljen izlet na Planino pri Sevnici, ki ji sicer manjše, toda prav prijetno letovišče.
In še vrata v našo Dolenjsko! Naša mikavna Višnja gora s priklenjenim polžem! Na lepem in solnčnem kraju so Višniani za svoje goste zgradili moderno kopališče. Mestece samo ima več udobnih gostišč, za tujce pa ie dovoli sob na razpolago tudi v privatnih domovih. V okolici Višnje gore je nešteto lepih izletniških točk. med najlepše pa moramo šteti zdai že popularni planinski dom na Polževem, ki ie prav udobno urejen tudi za daljše bivanj
Cisto sama zase. zasanjana v svoje gričevje, leži onstran Gorjancev naša Bela Krajina. Po svoii narodni starini ie vsekakor najzanimiveiša pokraiina Slcveniie. sai so v njej ohranjene narodne noše. pesmi in šese v obliki, ki se v dolgih desetletjih in kar nič izpremenila. ampak ie ohranila vso svoio staro lepoto, orignal-nost in privlačnost.
V Beli Kraiini moramo na prvem mestu omeniti Metliko, ki ie znana po svoii blagi klimi. Za Kolpo, ki ie nenavadno t;pla, pravijo celo. da ie zdravilna. V mestecu je več udobnih eostišč. prav lepo urejeno gostišče za tuice pa ie tudi ob Kolpi ob zgomiem kopališču, ki ie v zasebnih rokah. Spodnie kopališče ie last m?tliškeea Tuj sk opre met nega društva, ob njem pa ie prav primeren prostor tudi za izvaianje
VAŠE POČITNICE NA JADRANU
.       hotel miramake
Crikvenica hotel therapia
Pension 90.-- 135.—, sobe s tekočo vodo
vse takse in napitnine ter kopanje na plaži.
SELCE Hotel ROKAN
Pension 70.— — 75.-— Din
MALINSKA Hotel SLAVIJA
Kompletni   pension   z   vsemi   taksami in napitninami Din 70.—
Hotel FRANKOPAN
Pension 55.-- 65.— Din
Pension JELIJAVA
Pension Din 50.—
NOvT(Vinodol)
PALAČE HOTEL LIKANJ HOTEL SAN MARINO
Pension 85.— — 125.—
Pension NEVENKA
Sobe s tekočo vodo. terasa, vrtna restavracija, izvrstna kuhinja.
Vila MUDROVCIC
Dvoposteljne sobe 35.— — 45.— Din
DUBROVNIK
Pension MIRAMAR
Pod vodstvom Slovenke, Din 65.— vključno
kopanje in takse. mitMimiirciriOTMimiuiniiiUim^
Podrobne informacije v biljetarni PUTNIK, Ljubljana, Tvrševa cesta 11.
' športov. Metlika se je v zadnjih letih precej proslavila in orihahaio tia tudi že kolonije otrok in odraslih, ki pod t«, p im belokranjskim solncem in ob lepi Kolpi nabirajo novih moči za naporno ž. vi ume v mestih.
Črnomelj, ki ie upravno in gospodar k i središče Bele Krajine, je drugo belokranjsko letovišče, ki je tudi že skorai toliko priljubljeno kakor Metlika. Leži ob La-hinji. ob kateri ie zgrajeno udobno ko Da-lišče. slovi pa po lepih iz.etih v b:iž :jo in daljno, prezanimivo okolico. Činom?!j I se bo nedvomno kot letovišče še boi i i az-vil, ko bo dograjena železnica do Vrbovskoga. Tedai bo v ospredie stopila tudi Vinica, rojstno mesto pe.-nika O on.i Zupančiča, ki io lahko uvrstmo me.1 nai-lepše belokranjske kraje. Njena tujsko-prometna bodočnost pa ie seveda odvisna od dela in razumevanja domačinov.
Dolenjska in Bela Krajina sta oi Gorenjske po udobju, ki ga nudita tujcem, res skremneiši. zato pa ie tudi bivanic v njunih letoviščih dosti cenejše. Cena sobe z vso skrbo stane v dolenjskih in bo'.o-. kranjskih krajih od 30 do 50 d n na dan.
Prihodr.o soboto bomo ob i a vil i še rre-. gled letovišč s področja maribor ke Tuj-skoprometne zveze, ki so  prav tako zanimiva in lepa kakor letovišča na področiu ljubljanske zveze. R—y
Iz Kradla
— Primorsko društvo »Sloga« priredi v sredo 10. t. m. ob pol 21. t. m. v gledališki dvorani Narodnega doma koncert umetnih pesmi, s katerimi bo nastopil operni pevec Angelo Jarc. Na sporedu bodo naši najznamenitejši skladatelji kot Lajovic, Osterc, Adamič, Ipavec in drugi. Prireditev toplo priporočamo.
— Kino »Narodni dom« predvaja danes in jutri film »Kapetan Džek« z običajnimi dodatki.
— Kino v Stražišču bo predvajal drevi v nedeljo in ponedeljek ob običajnih urah film >Legija smrti«.
lova drž* mlekarska šola v Krem*v
(Glej članek na 2. strani)
! Iz Dolenjskih Toplic
— Letovanje je&eniske mladine. Mnogi kraji prijazne Dolenjske so letos varno in prijetno zavetišče deci iz mest in industrijskih krajev. Druga leta je deca odhajala največ k morju, letos pa je bil v ta namen izbrana Dolenjska. Tako je lepo število dece prišlo 1. t. m. v Dol. Toplice z Jesenic na Gorenjskem. Vsa deca je naata-. njena v šoli ter ima s seboj svojo lastno
kuhinjo, ki je nameščena v gospodarskem poslopju gostilnicarke ge. Marije Pelko v bližini šolskega poslopja, ki je prostor mladini prav rada odstopila. Mladina, ki v veČini še ni poznala Dolenjske, se prav dobro počuti, saj ima na razpolago toplo vodo, v kateri se prav rada kopa. Tu so mnogi prav lepi in senčni izprehodi in daljši izleti, na razpolago so ji lepi senčni parki, tako da ne pogreša ničesar.
8fev. 152
VESTI
— Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov in pomočnic. Na razna vprašanja pojasnjujemo, da so obveznemu pokojninskemu zavarovanju zavezane od 1- julija dalje tudi trgovske pomočnice in ne samo trgovski pomočniki, kakor nekateri napačno tolmačijo, če ustreza njihova kvalifikacija in drugi pogoji zavarovanja zadevni uredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
— Seja stalne delegacije le*»nega gospodarstva v Beogradu. Včeraj je imela stalna delegacija lesnega gospodarstva svojo sejo v Beogradu. Na seji so obravnavali vprašanje našega izvoza lesa in sprejeti so bili pomembni sklepi za pospeševanje našegu lesnega gospodarstva. Zastopniki lesnega gospodarstva so tudi zavzeli stališče glede ukrepov za dirigiranje naše zunanje trgovine. Soglasno so prišli do prepričanja, da je dirigirano gospodarstvo v sedanjih razmerah neobhodno potrebno.
— železniška blagovna tarifa bi naj bila povišana le za 5%* Tarifni odbor je končal k onsu 1 tiran je posameznih gospodarskih skupin in včeraj se je zopet sestal plenum tarifnega odbora v Beogradu. Na seji so se zedinili o tem, da je treba izvršiti pre-klasifikacijo blaga tako, da bodo bolj obremenjeni za železniško blagovno tarifo posebno izvozni izdelki, zmanjšati je pa treba, ali vsaj obdržati dosedanjo tarifo za prevoz kmetijskega blaga. Prišli so tudi do prepričanja, da bi se sedanja tarifa lahko zvišala le za 5%. Prometno ministrstvo zla j proučuje predloge tarifnega odbora.
— Naš uvoz riža. V Centrali industrijskih korporacij v Beogradu je konferenca Zveze luščilnic riža. Na nji razpravljajo o novem položaju luščilnic riža v zvezi z monopolom Prizada na uvoz riza iz Italije. Industrijce skrbi, da bi luščilnice riža ne prejemale dovolj neoluščenega riža in da bi morale omejiti obratovanje. S pristojnega mesta pa poročajo, da bodo luščilnice riža prejemale dovolj blaga za delo, in si-cw enake količine kakor doslej ne glede na to, da ima Prizad monopol za uvoz. Vendar pa obstoji tendenca, da bi maksimirali zaslužek luščilnic riža.
— Preskrbovanje s surovinami v naših tovarnah mila. V Industrijskem domu v Beogradu je bila včeraj seja Zveze industrije mila. Na nji so razpravljali o vprašanju preskrbe tovarn mila s surovinami in o uvedbi normalizacije. Sklicana je bila posebna seja komisije za normalizacijo mila. ki jo je sestavil jugoslovanski nacionalni odbor za norm a.! i zaci jo mila.
— Netočno vesti o podražitvi starega železa. Ono starega železa na domačem tržišču so bile precej visoke do konca marca, ko je bilo železo po 2 din kilogram. Od tedaj pa cene stalno upadajo in ni nobenega izgleda, da se bodo zopet zvišale. Ponudbe so v mnogih primerih večje kakor povprašovnnje Razširile so se vesti, da je staro železo bilo ob koncu junija po 3 din kg in da je ta cena v zvezi z novo uredbo o organizaciji in prodaji starega železa. V resnici pa staro železo ni bilo dražje od 2 din kg ob koncu junija, kakor tudi zdaj ni.
— Polletna bilanca Narodne banke. Narodna banka je objavila svojo polletno bilanco s primerjavo podatkov o bilanci v istem razdobju lani. Najznačilnejše spremembe v bilanci Narodne banke v primeri z larskimi podatki so: zmanjšanje posojil, povečanje neporabljenega denarja na žiro računih in povečanje denarnega obtoka. Zmanjšarje posojil in porast denarja na žiro računih pojasnjujejo kot znak milejše gospodarske depresije. Obtok bankovcev se je v prvem letošnjem polletju povečal za nad 2.5 milijard din ter je znašal 12.210,313.700 din. Razne pasive so se povečale za 59.4 milijona din na 373,971.022 dinarjev.
— Reševanje važnih vp^V^nj naše morske plovbe. Včeraj so se začela v trgovinski in industrijski zbornici v Splitu pogajanja z zastopniki Zveze lastnikov ladij in mornariških strokovnih organizacij glede rešitve raznih vprašanj. Pogajanja bodo trajala več dni. Razpravljali bodo o kolektivni  pogodbi in  njeni  reviziji glede
na zahteve mornariških strokovnih organizacij. Najbolj kočljivo je vprašanje tako
Zvane vojne nagrade mornarjev, ki jo strokovne    organizacije  zahtevajo zaradi
nevarnosti pomorske blokade. Ves trgovski pomorski promet v Sredozemskem morju je zdaj blokiran in v raznih lukah je zasidrano 24 naših pomorskih ladij. Samo naš lokalni potniški promet vzdolž obale se razvija normalno in neovirano. Naša trgovska mornarica preživlja zda,j težke čase. Prejšnje čase smo uvažali trinoge sirovine in kolonialno blago n. pr. juto, kavo, Čaj. dišave, bombaž, volno ia kavčuk po Sueškem kanalu ali skozi Gibraltarsko ožino. Izvažali pa smo les, cement, aluminij odnosno boksit, vino, živino itd. Ves ta promet je sedaj ustavljen, ker so mnoga področja ob italijanski obali proglašena kot vojne cone in minirana.
— Oživljenje prometa v šibeniški Inki. Zadnje čase je zopet nekoliko živahnejši promet v šibeniškem pristanišču. Parnik »Kosovo«, last Jadranske plovidbe, je izkrcal večje količine železnih cevi za tovarno aluminija v Lozovcu. Italijanska motorna ladja »Urania« je naložila večjo količino premoga za električno centralo na RekL
— Profesor ubil s sekiro ženo, sina m hčer ter izvršil samomor. V Osijeku se je snoči odigrala strahovita družinska tragedija v hiši znanega osiješkega profesorja in javnega delavca Tomislava Pavetiča. Prof. Pavetič je bil nekaj časa tudi šef prosvetnega oddelka banovine Hrvatske. Kako je prišlo do tragedije, doslej še ni pojasnjeno. Ugotovili so le. da je prof. Pavetič v zmedenosti s sekiro pobil Ženo, 191etnega sina Zlatka in 171etno hčer Miro, dijakinjo 7. razreda realne gimnazije. Po tem strašnem dejanju je profesor odšel v podstrešje, kjer se je obesil. — Prof. Pavetič je že dolga leta služboval v Slavonskem Brodu. Bil je zelo priljubljen med meščani in dijaki. Prof. Pavetič je bil tudi zelc delaven društveni delavec, sodeloval je v številnih nacionalnih ln kulturnih društvih.
— Izvrgli samomor, da pove *v. Petru kako je na zemlji. Včeraj se je v Zagrebu v Petrinjski ulici zastrupil uslužbenec »Angleškega magazina« Marko Bilić. Komisija je pri njem našla poslovilno pismo, v katerem je samomorilec med drugim napisal, da je nedavno čital v zagrebških listih, da na drugem svetu lahko človek pove kaj je na zemlji novega. To ga je iz-podbudilo, razen tega da je bil težko bolan za tuberkulozo, da je izvršil samomor.
— Stražnik ustrelil služkinjo v Zagreba in Izvršil samomor. Snoči se je odigrala v Zagrebu pretresljiva ljubavna tragedija Policijski stražnik Božo Lulić se je zaljubil v sobarico Merkurjevega sanatorija Anko Majstorovič. Snoči sta se sestala v bližini sanatorija. Ni še pojasnjeno kako je prišlo do spora. Komisija je ugotovila, da je Lulić ustrelil Anko Majstorović iz revolverja, nakar je takoj izvršil samomor na ulici. Sobarica je bila ranjena v čeljust, a je bila še toliko pri moči, da je zbežala. Pozneje so so prepeljali v bolnico in upajo, da ji bodo rešili življenje.
— Branil Sestro in ubil očeta. V vasi Klakari pri Slavonskem Brodu je snoči ubil 25letni Mate Otvanič svojega očeta Bartola Otvanića. Ko je Mate Otvanič prignal živino s paše, je njegov oče ukazal hčeri Ani, naj bi živino spravila v hlev. Pri tem jo je grajal in tudi nekajkrat udaril. Mate je pritekel sestri na pomoč, toda razjarjeni oče je začel tudi njega pretepati. Sin se je spoprijel z očetom, pograbil motiko ter v besnosti udaril očeta dvakrat po glavi. Starec se je zgrudil mrtev s prebito lobanjo.
— Smrt siepejra potnika na strehi vagona, v bližini Bjelovara je doletela smrt ki juča vniča rs k e ga pomočnika St. Gibam a, ki se je pritihotapil na streho vagona potniškega vlaka Zagreb—Osijek, da bi se brezplačno peljal. V bližini postaje Rovi-šte je Mibam udaril z glavo ob konstrukcijo cestnega nadvoza tako silno, da je bil takoj mrtev. Nesrečo so opazili šele, ko je začela kri curljati v vagon.
— Maturanti ljubljanskega učiteljstva iz 1. 1904 sc se sestali preteklo sredo v Stični pri že upokojenem tovarišu Jožetu Vrbiču in v bližnji Muljavi pri še služečem tov. Arnšku. Zbralo se je izmed še živečih 13 tovarišev, ostali trije so bili zadržani, o enem, ki je po rodu Kočevar in je ves čas po vojni služboval v inozemstvu, pa se sploh ne ve, kje živi. Izmed njih so štirje že upokojeni, pa tudi drugi se pripravljajo za upokojitev, saj so vsi že doslužili svojo dobo v službi za dobro slovenske mladine in naroda. Ni jim bilo postlano z rožcami, mnogi so čutili neupravičeno zapostavljanje, ker so bili v službi vestni ter so vzgajali značaje, ki jih je dandanes tako malo, a vsi imajo zavest, da njihovo življenje ni bilo zastonj, saj so dali narodu in državi vse, kar so mogli. Prihodnje leto se bodo sestali pri tov. Konradu Finku v Celju.
— Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. (Vin. izkaz) Od 1. januarja do 30. junija 1940 je prejelo DSLU za svoj bolniški sklad naslednje darove: 1000 din Narodna banka kraljevine Jugoslavije v Ljubljani; po 500 din Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani; po 200 din Ivan Avsenek v Ljubljani in Tvornica za dušik d. d. v Rušah; po din 100 Avgust Agnola, Feljko Berlič, Slovensko čebelarsko društvo, drogerija Gregorič, dr. Aleš Peršin, advokat in Emil Tomažič, stavbenik v Ljubljani; po 50 din dr. Bogdan Brecelj, Olga Cebohin, Kari Ceč, ravnatelj Jugosl. tiskarne, dr. E>arko černej, advokat, Josip Dolenc, Josip Eberle, juvelir, univ. prof. dr. Jovan Hadži, Albina Hitz-Zadnek, Vera Miklič in dr. Jos. Volavšek, vsi v Ljubljani; po 40 din dr. Ivo EenkoviČ, advokat v Ljubljani; po 30 din Josip Ciuha v Ljubljani, dr. Milan Hrašovec, advokat v Celju in Viktor Poznik, notar v Ložu; po 25 din Vera Levstik; po 24 din akad. slikar France Godec v Ljubljani; po 20 din Peter čapek, ur. Kredit, zavoda, ter neimenovana v Ljubljani; po 15 din Bar-bič Marin v Ljubljani; po 10 din Gjorgje Baich, Danijel Battelino, stavb, podjetje, dr. Vlado Grossmann, advokat, vsi v Ljubljani, in Franjo Zicherl, šol. upr. v pok. v Ljutomeru. — Razen teh nam je naš član, akad. slikar prof. A. G. Kos izročil blagajniški inkaso 21., 22. in 23. VI. pred zaključitvijo razstave svojih monumentalnih zgodovinskih slik za banovinsko palačo v znesku 680 din. Za velikodušne darove v prid bolnim slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljuje. — Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
— Nesreča ne počiva. Snoči so pripeljali
V ljubljansko bolnišnico 41etno posestniko-vo hčerko Olgo Merčunovo iz šmartnega v Tuhinjski dolini. Malo Olgo je na paši brcnil konj v glavo s tako silo, da ji je
prebil črepinjo. Otrokovo stanje je smrtno-nevarno. — Na 191etnega posestnikovega sina Franca Sojarja z Viča se je prevrnila napolnjena gramozna truga in ga pokopala pod seboj. Sojar je dobil hude notranje poškodbe. — 171etni Stanko Predikaka iz Most je doma na stroju snaži 1 žimo. pa ga je pri tem stroj zgrabil za prste desne roke in mu jih poškodoval. — Hujšo nesrečo je doživel tudi 191etni delavec v tovarni »Jugofilc« v Mengšu Anton Tavčar, ki mu je pri delu brizgnila v oči neka kislina in mu jih poškodovala.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da boo spremenljivo oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Kumboru. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 28, v Splitu in Dubrovniku 26, v Kumboru 25, v Sarajevu 23, na Rabu in Visu 22, v Zagrebu 21, v Ljubljani 18, v Mariboru 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala 12.6.
Iz Ljubljane
—lj žaie so ie pripravljene za poslovanje Mestnega pogrebnega zavoda in imajo telefonsko številko 3961. Ker je za vsakogar potreben dogovor zaradi jame tudi z uporabo pokopališča Sv. Križa, bodo svojci od 8. t. m. dalje lahko opravili vse glede pogreba in pokopa z isto podtjo pri Mestnem pogrebnem zavodu na Žalah in pri pokopališki upravi pri Sv. Križu.
u— Nedeliski promet na Zale je zaradi blagoslovitve, osleda in razsvetljave za vsa vozila enosmeren in sicer iz mesta na Zale po fimartinski cesti, nazai na do Linhartovi cesti. Avtomobili s povabljenimi gosti vozila enosmeren, in sicer iz mesta na Zale hmeljniki do portalnega poslopja Zal. tu pa na desno pred portaL kier gostie z vabili izstopijo. Od glavnega vhoda pelieio avtomobili dalje in na oglu Dortalnesa poslopja zavijejo na levo na Jaršensfc© cesto, kier parkirajo in počaka i o na goste ob zadnjem izhoda s Zal, nato pa vozilo dalje po poti ob pokopališču mimo postajališča električne cestne železnice ter v smeri tramvaja na Linhartovo cesto. Pevke m pevci združenih liubliansfcih zborov nai od vhoda gredo na desno, kjer bo zanje
pripravljen poseben oder. Pelo bo 200 pevk in pevcev pod vodstvom skladatelja Franceta Venturinija.   Godbeniki »sloge« naj
od vhoda gredo na desno h kapeli sv. Krištofa Ker bo zaradi blasoslovitvenega obhoda škofa dr. Rozmana z asistenco po vseh poslopjih Zal ob potih in pred oltarjem pod baldahinom razmeroma malo oro-stora. naj občinstvo ne pritiska med slovesnimi opravili v notranjost Zal. ker se bo tudi iz stebrišča in iz parka pred Žalami vse dobro videlo in slišalo. Prosimo vse obiskovalce, nai sami oazi i o na nasade in notranje prostore poslopij. Vsi nai odhajajo z Zal ob s freskami okrašenem gospodarskem poslopju nasproti pckooališča. Kolesarjem vstop v park pred Žalami in na Zale ni dovolien kakor o Vseh svetih. Slovesnosti se prično točno ob 11. Po končani blagoslovitvi bo ogledovanje vseh prostorov okrašenih Zal. Zvečer bo zunanjost vseh poslovni Zal razsvetljevalo 25 žarometov ter vse žarnice na kandelabrih in po poslopjih. Vso nedeljo od jutra ves dan in tudi zvečer velja i o na električni cestni železnici za obisk Zal z vseh strani Ljubljane povratne karte po 2 din za vožnjo do Zal in nazaj.
—lj Erjavčeva ce**ta zaprta. Zaradi utrditve makadama z uporabo domačega cestnega katrana bo od ponedeljka 8. t. m. Erjavčeva cesta od Blehveisove ceste do Ziljske ulice, namreč do železniškega prelaza zaprta za vozni promet, če ne bo nagajalo vreme, bo trajalo delo kakih 14 dni
—lj Koruzo je prodal za kavo. Pri nekem restavraterju na Tvrševi cesti se je pred dnevi zglasil mlajši neznanec in mu ponudil v nakup večjo količino kave, seveda po primerni ceni. Restavrater je na kupčijo pristal, ko si je prej ogledal vzorec kave. Domenila sta se, da mu dobavitelj pripelje kavo v vreči na dom, kar je neznanec tudi storil. 2e popoldne je pripeljal kavo in mu je restavrater odštel zanjo nekaj nad 3000 din. Pozneje je kavo stresel v posodo, pri tem pa doživel nemalo razočaranje, ko je videl, da leti iz vreče namesto kave prav za prav koruza. Sleparija je bila seveda hitro pojasnjena. Sleparski prodajalec, mlad Idrijčan, je koruzo v vreči pokril samo na vrhu z dvema kilogramoma prave kave. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki je sleparskega prodajalca že aretirala.
—lj Prijet slepar. Andrej Mustafin, sin ruskega emigranta, je se mlad človek, vendar pa nevaren pustolovec in slepar. Mustafin, ki je pristojen v Medvode, je sleparil že po Ljubljani, po Hrvatskem in v Srbiji. Zaradi sleparstva je sedel po zaporih že v raznih mestih države. Pred časom se je iz notranjosti države vrnil v Slovenijo in je sleparil po Gorenjskem. Orožniki in policija so prejeli o njegovem početju številne prijave, včeraj pa so ga kriminalni organi prijeli nekje v Ljubljani in vtaknili v zapor.
u— Film »Življenje za karijero« v kinu Slogi. Jack Buchanan, odlični angleški karakterni filmski igralec nazvan >angleški Chevalier«. se je odločil, da snema na svoje stroške to grandiozno filmsko delo, v katerem igra sam glavno vlogo. Ko so ga novinarji vprašali, kdo bo še razen njega igral, jim je na veliko iznenađenje odgovoril: »francoski Chevalier«. V filmskem svetu se dosedaj še ni dogodilo, da bi pozval igralec svojega najopaznejšega konkurenta, takorekoč, na tekmovanje, zato je ta film napravil pravo revolucijo v filmskem svetu. Žensko vlogo v tem filmu je poveril Buchanan najpopularnejši angleški filmski igralki Juni Knight, režijo pa največjemu mojstru sedanjosti, Reneju Clairu. V tem grandioznem filmu sodeluje preko sto igralcev in nad tisoč statistov ter bo prava senzacija za Ljubljano. Film je poln razkošja divnih in zanosnih melodij ter od početka pa do konca nadvse zabaven, tako da povzroča salve smeha. Kinoobisko-valci pridejo tokrat prav gotovo na svoj račun ter pripročamo, da si za ta film, kateremu dosedaj še ni bilo para. rezervirajo pravočasno vstopnice. Na sporedu je v kinu Slogi le nekaj dni. (—)
—lj Jugosloveuskemii aKademskemu pod pornemu društvu je darovala pravna fakulteta v Zagrebu namestu venca na grob pokojnemu dekanu dr. Josipu Jurkoviću 300 din. Iskrena hvala!
—lj Ljubljana—Bloke—Prezid—Gerovo— Sušuk. Avtobus odhaja ob 5.40 zjutraj s Krekovega trga 9. — Predprodaja vozovnic in rezerviranje sedežev pri Zvezi za tujski promet »Putnik« v Ljubljani in na
Sušaku. — Avto podjetje Fečnikar, telefon 49—28.
—lj Gostilna Martine, Zg. SišKa, telef. 41—88. O priliki kolesarske dirke priredimo jutri veliko zabavo! Pomnožen jazz! Na razpolago dobra vina, pitani purani, ocvrte piske in druge dobrote! — Senčnat vrt! 272—n
niki kar trikrat zvezo s Kamniško Bistrico: od obeh jutranjih in od popoldanskega vlaka. Tako je idilična zelena trata ob izvirku Kamniške Bistrice s svojim moderno urejenim planinskim hotelom res najbližja planinska izletna točka za Ljubljano.
SOKOL
Jubilejni nastop Sokola Zg. Šiška. Opozarjamo vse brate in sestre, naraščaj in deco, ki nameravajo nastopiti z našimi telovadci in telovadkami, naj se gotovo udeleže dopoldanskih skušenj, ki bodo jutri ob 9. dopoldne. Kdor se ne bo udeležil skušenj, ne bo mogel popoldne nastopiti. Ker se bodo popoldne ob 14. pričele kolesarske tekme »Hermesa« in ni znano, kdaj se bodo končale, prosimo goste, naj se ne puste motiti in naj skušajo priti pravočasno na telovadišče, da ne bi morali zavleči pričet-ka nastopa Na svidenje torej jutri v Zg. Šiški. Zdravo!
V Kamniško Bistrico
samo poldrugo uro iz Ljubljane
Ljubljana, 6. julija Marsikdo bi zmajal z glavo, če bi mu kdo rekel, da lahko pride v poldrugi uri v Kamniško Bistrico, pa je vendar res! Vlak vozi iz Ljubljane v Kamnik pičlo uro. Pred kamniškim kolodvorom, kjer grade novo postajno poslopje, čaka novi avtobus Peregrinovega podjetja, ki vozi naravnost do izvirka Kamniške Bistrice. Pot premeri prej kakor v pol ure, kar da skupaj z vožnjo z vlakom poldrugo uro.
Lani je avtobus vozil samo do Kopia, od koder je bilo še pol ure hoje do izvirka. Avtobus zaradi preozke ceste ni mogel voziti do Bistrice. Letos so pot znatno zboljšali, avtobusno podjetje Peregrin, ki vzdržuje promet po bistriški dolini, pa si je nabavilo nov avtobus, ki je toliko la-lek in ozek, da more brez ovire voziti do planinskega doma v Kamniški Bistrici.
Avtobus ima še to veliko prednost, da je odprt, torej pravi izletniški avtobus. Vozil bo do septembra vsak dan od jutranjega kamniškega vlaka, ki prihaja v Kamnik ob 9., vrača pa se Iz Bistrice v Kamnik k popoldanskemu vlaku ob 17.28. Ob nedeljah in praznikih pa imajo izlet-
Za javno kopališče v
bežigrajskem okraju
Prejeli smo:
O potrebi javnih kopališč v Ljubljani se je že mnogo govorilo in pisalo. Dejstvo je, da ie kopališče »Ilirija«, ki ie sicer idealno in vzorno urejeno, za Ljubljano premajhno, kopališče »Kolezija« po odročno in danes ne več sodobno. Tudi vsa druga naravna kopališča kakor ob Savi. Ljubljanici in Gradaščici so oreoddaljena ter prihajajo za večino Ljubljančanov v poštev le ob nedeljah in praznikih. Ljubljana potrebuje kopališče sredi mesta, ki bo dostopno vsem slojem prebivalstva in ob vsakem času.
Poslovni ljudje, uradništvo. obrtništvo in delavstvo, ki so zaposleni tudi v Dopoldanskih urah, si želi v opoldanskem odmoru bodisi kratko, vendar pa osvežujočo kopeli, naravno pa ie. da bi morala biti po zmerni ljudski ceni.
Za rešitev tega vprašanja se ie pojavilo že mnogo zamisli — evo še ene. Oglejmo si bežisraiski okraj. Tam ob Vilharjevi ulici je kaj pripravna velika gramozna jama, v kateri bi se dalo napraviti prvovrstno, ljudsko-sportno in komfortno kopališče. Mnogo dela in stroškov bi bilo prihranjenih z izkopom in odvozom materiala. Za betoniranje kopališča bi bil gramoz pri roki. Preko Vilharieve ulice je železniška klančina, odkoder bi bil dovoz gradbenega materiala (cement les. opeka, itd.), ki bi prispel po železnici, kaj enostaven in zaradi neposredne bližine cenejši.
Pritok vode bi bil priročen iz vodovodnega omrežja Vilharieve ceste. Tudi odtok vode iz kopališča ne bi delal posebnih težav, kajti glavni odvodni kanal je v globini 7 m pod Vilharjevo cesto in 3 m od nje.
Gramozna jama je že doslužila in se polagoma zasipa. Zaradi ni ene obsežnosti bo trajalo zasipanje več let. po končanem zasuti u pa pridobi i eno zemliišče za nadaljnjo vrsto let ne bo moglo služiti niti gradbenim niti poljedelskim namenom.
Prav bi bilo. če bi se ta zamisel proučila tudi s strokovne strani in če bi jo v pozitivnem primeru resno vze'a v pretres mestna uprava, ki bi edina mogla načrt izvesti v splošno ljudsko korist.
Uboj zaradi žganja pred sodiščem
Novo mesto. 3. julija. Dne 8. maja zjutraj je odšel k svojemu očetu Janezu Tomažinu na Raki na obisk 30!etni kočar Jože Tomažin iz vasi Drnovo pri Krškem, da bi prevzel žganje, ki ga je zanj skuhal. Na povratku se je Jože Tomažin ustavil pri koči cigana Petra Braj-diča v Topolu, ki je pozval Tomažina v svojo kočo. kamor so kmalu za njim prišli pok. pos. Jože Plankar, Alojzij Martinčič, Martin Puntar in ciganova priležnica Alojzija Kovačič. Vsi ciganovi gostje so pili Tomažinovo žganje. Ker je Tomažin opazil, da se količina žganja v njegovih steklenicah močno manjša in se je zbal, da mu ne bodo vsega popih, je v družbi s Puntarjem in Martinčičem odšel v bližnji Puntarjev mlin. Za njimi so kmalu nato prišli v mlin cigani in Jože Plankar ter zahtevali od Tomažina žganja. Ker Tomažin žganja ni hotel dati, je Plankar skušal z nožem prerezati Tomažinu vrečo, kjer je imel spravljene steklenice z žganjem, že tedaj je prišlo med obema do prepira. Zvita ciganova priležnica Alojzija pa je znala zvabiti Tomažina v klet, kjer mu je skrivaj prerezala vrečo. Po prihodu iz Puntar-jeve-kleti je Tomažin znova pokazal svojo darežljivost. Navzočim je izročil še eno steklenico žganja, nakar je vrečo z vsebino zanesel v bližnji gozd, kjer jo je skril. Na povratku iz gozda pa je Tomažin pograbil na tnali pri mlinu sekiro in pričel kričati nad Plankarjem, zakaj mu je prerezal vrečo. Bil je prepričan, da je to storil Plankar.
v strahu pred Tomažinom je začel Plankar bežati, Tomažin pa je stekel za njim in ga
Z Udarcem S Sekiro pobil na tla. 2e ležečega na tleh je Tomažin še parkrat udaril
po g-lav i.
Zaradi tega dogodka se je moral Tomažin zagovarjati pred velikim senatom okrožnega sodišča.
Pred sodiščem je Tomažin priznal, da je usmrtil Plankarja. V svojem zagovoru je navajal, da je bil k dejanju izzvan, ker mu
je pokojni Plankar prerezal vrečo In sel z nožem nad njega. Ko je Plankar začel bežati, je stekel za njim in ga udaril le dvakrat, ni pa imel namena usmrtiti ga
Pri razpravi je bil navzoč tudi primarij bolnišnice usmiljenih bratov dr. Ignacij Pavlic, ki je kot izvedenec naglasil, da je obtoženec, duševno sicer malo omejen, vendar pa ne toliko, da ne bi bil odgovoren za svoja dejanja.
Sodišče je Tomažinu prisodilo štiri leta strogega zapora.
Žrtev strele
Vašče pri Radovljici, 5. julija. V sredo popoldne je divjalo v radovljiškem okraju hudo neurje. Nevihta je zalotila mnogo ljudi na prostem pri delu. Posebno huda nevihta je bila v vaseh pod Jelovico. Katarina Jelene, 531etna posest-nikova žena v Vaščah, je odšla v sredo popoldne z doma ob hudem nalivu na polje zunaj vasi. Ko se je vlila ploha in razbes-nola nevihta, je Jelenčeva stopila pod bližnji kozolec, kjer se jI pa najbrž ni zdelo dovolj varno in se je zatekla pod bližnjo hruško. Strela je udarila v drevo in pod njim je obležala mrtva nesrečna žena. Našli so jo šele po nevihti. Včeraj so jo pokopali na radovljiškem pokopališču. Pogreba so je udeležilo mnogo ljudi, ki iskreno sočustvujejo z nesrečno Jelenčevo družino.
KOLEDAR
DANES:  Sobota.  6. julija: Bogomila JUTRI: Nedelja, 7. julija: Vilibald
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO  MATICA: zaprto
KINO  SLOGA: Življenje za karijero
KINO  UNION:  Večni zaročenec
KINO MOSTE: Sestra ali ljubica in Raj
mladosti KINO  ŠIŠKA: Križ ob potoku
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta IS
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal v soboto od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Loga r, Ulica 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52.
Sorzna poročila
Curih, 6. julija. Beograd 10.—, London 16.90, Ne\v York 441 50, Milan 22.30, Mirid-rid 40.—, Berlin 177.—, Stockholm 105.30.
Iz Maribora
— Nov grob. Umrl je upokojeni policijski pristav g. Dragotin Jug, stanujoč v Ulici kneza Koclja 20. Bridka smrt ga je doletela, ko je doživel 59 let. Dolgotrajna težka bolezen ga je priklenila na posteljo, s katere se ni več dvignil. Pokojnik je bil narodnjak, posebno agilno se je udejstvo-val pri momaiskem odseku Jadranske straže v Mariboru. Ohranimo plemenitemu možu svetal spomin, žalujočim svojcem na še globoko sožalje!
— Na mariborski svinjaki »ejem so 5. julija prignali okoliški gospodarji 102 svinji, prodali SO jih 80. Cene so bile 5 do 6 tednov stare po lOO do 130, 7 do 9 tednov stare po 135 do 165. 3 do 4 mesece pO 160 do 280 din, 5 do 6 mesecev po 350 do 460 din, 8 do 9 mesecev 480 do 600 din, 1 leto po 750 do 920 din. Kilogram žive teže po 8 do 10.50, kg mrtve teže pa so prodajali po 12 do 15 din.
— S Pobrežja. Kakor pri Sv. Urbanu, pri Sokolski planinski koči na Pohorju, na Kalvariji, Meljskem hribu ln drugod, tako smo se tudi Pobrežani zbrali na predvečer praznika obeh slovanskih blagovestnikov na sokolskem letnem telovadišču. Ponosno je vzplamtel ponosni kres, g. Klemenčič ml. je spregovoril tople besede o pomembnem poslanstvu, ki sta ga izvršila med slovanskim rodom oba blagovestnika. Številni Pobrežani, ki smo se odzvali vabilu po-breških Sokolov v množici, smo zapeli vrsto lepih pesmi, odpeU smo tudi vseslo-vansko bi. .no »Hej Slovani«. Spuščali smo
rakete, povezali med seboj še tesnejše prijateljske vezi in zarajali v naših koma okoli kresa. Bil je zares lep in prisrčen večer v počastitev godu obeh slovanskih blagovestnikov. Toplo priznanje in zahvalo izrekamo vsem, ki so tako skrbno in lepo pripravili iskreno proslavo na predvečer slovanskih blagovestnikov.
Varnost cestnega prometa v Celju
Treba bo napraviti več reda in povečati nadzorstvo
nad brezvestnimi vozači
Celje, 5. julija Že dolgo časa se v Celju, zlasti v nekaterih delih zelo neprijetno občuti izredna nadloga, ki jo povzročajo razni tovorni avtomobili, avtobusi in motorna kolesa. Imamo zelo točne in jasne policijske predpise glede vožnje motornih vozil po ulicah, potrebno pa je, da bi se ti predpisi tudi izvajali, predvsem, pa da bi policija strogo nadzorovala promet in odpravila nedostatke, bodisi z drakonskimi kaznimi.
Predvsem je treba ugotoviti, da vozijo tovorni avtomobili po celjskih ulicah z mnogo preveliko brzino in da obstoji trajno velika nevarnost nesreč. Zlasti se opaža, ca vozijo težki avtomobili z izredno naglico na ovinku s Cankarjeve na Kralja Petra cesto in od tam dalje proti Gaberju. če bi v takem trenutku pasiral križišče na vogalu Cankarjeve ceste kak starejši ali bolehen človek ali pa kak otrok ali otroški voziček, bi bila katastrofa skoraj neizogibna- Isto velja za naravnost divje dirjanje najtežjih tovornih avtomobilov po Gregorčičevi ulici in od tam dalje proti Gaberju, pa deloma tudi po Miklošičevi ulici. Brezobzirnost vozačev v tem delu mesta je skrajna. Nujno potrebno bi bilo, da bi mestna policija prav v tem delu mesta zelo strogo nadzorovala promet, čeprav bi bilo morda v to svrho treba pomnožiti število straž, ki je za današnje razmere mnogo prenizko.
Druga nadloga so motociklisti. TI so se navadili, da smatrajo mestne ulice, posebno pa one, ki so nekoliko vstran od središča mesta, za preizkušnje svojih vozil in za vaje v vožnji. Posebno radi si izbirajo
za to Ključavničarsko, Levstikovo, Fran-kopanovo, Miklošičevo in Gregoričičevo ulico, torej kraje, ki so v neposredni bližini šol, in kjer je na ulicah med šolskim letom včasih zelo mnogo mladine, katere življenje in zdravje je s takim brezvestnim početjem resno ogroženo, človek bi mislil, da je tod pravcato dirkališče, ko vidi, s kako slastjo se vozijo tamkaj razni, navadno zelo mladi motociklisti brez ozira na pasante in na policijske predpise. Vse te vožnje se opravljajo običajno z odprtim izpuhom. Posebna slast je takim brezobzir-nežem, ako morejo pred kako hišo postati in pustiti tamkaj včasih cele četrt ure ropotati svoj motor in izpuh. V Levstikovi ulici je zastopstvo in garaža motociklov. Tam se zbirajo zlasti proti večeru mnogi motociklisti, ki preizkušajo vozila z divjo vožnjo in velikanskim ropotom v pozne večerne ure. pa tudi ponoči. Enako se godi redno v Miklošičevi in Levstikovi ulici. Vozila stoje na ulicah, kjer se avtomobili popravljajo. Po tleh so dostikrat mlakuže olja in druga nesnaga. V Ključavničarski ulici stoje dostikrat po trije avtomobili in ovirajo promet, tovorni avtomobili pa odlagajo tamkaj goreče oglje in drugo ter povzročajo s tem nevarnost za poslopja. Pred nekaj leti je na tem kraju ža začel goreti plot zaradi take šoferjeve neprevidnosti, ki bi bila lahko povzročila velik požar in mnogo škode.
Zlasti smo mnenja, da nikakor ne gre, da se avtomobili, posebno pa motorna kolesa iz raznih delavnic preizkušajo po mestnih ulicah. — Zato prosimo nujne od pomoči,
»SLOVENSKI NAROD«, **>ota, « iwo.
Stran S
Kako se bo branila Anglija
pred napađont
Možnost nemškega napada in temelji angleške obrambe
švicarski dnevnik iDer Bund« prinaša zanimiv prispevek k vojnemu položaju oziroma o možnosti angleške obrambe pred nemškim nanadom Clankar izvaja med drugim:
V svojih govorih 18. in 25. junija je v spodnji zbornici VVinston Churchill poudaril neupogljivo voljo vlade in soglasje parlamenta za nadaljevanje vojne ne glede na dogodke v Franciji in ne glede na dolga leta, če bo potrebno.
Borba za Veliko Britanijo se je pričela, je dejal Churchill. S tem je menil obrambo angleškega otoka. Kako bo Anglija vodila borbo v svojo obrambo? Meje Anglije ne leže več ob Renu, kakor je nekoč izjavil bivši min. predsednik Baldwin v parlamentu, temveč so na letalskih oporiščih in lukah, ki jih je zasedel sovražnik. V prvi vrsti pomeni to: uprite se začetku, kajti če se bodo sovražne čete v Angliji izkrcale, potem jih bo glede na dosedanje uspehe nemških sil težko pregnati.
Zato je
naloga angleških letalskih sil
v največji meri napadati in uničevati nem-Ska letalska oporišča, nahajajoča se v velikem obsegu v zasedenih severnih državah. To so Francija, Belgija, Nizozemska,
severna Nemčija, Danska in Norveška. Zračne razdalje znašajo med 100 in 600 km. Po Douhetovem nauku je treba gotove operacijske cilje uničiti z množestvenl-
mi letalskimi napadi. K tem ciljem spadajo polegf letaliSč in industrijskih naprav za letala tudi oporišča za pomorske borbene sile. Napadi, ki jih v zadnjem času neprestano izvajajo letala Koval Air Force na objekte v nemškem zalediu. na noben način niso množestvoni kakor si jih je zamišljal Dotihot. Toda stvarno je najboljša obrambo velika ofenziva angleških letalskih sil.
Težišee svoje obrambe polagata angleška, vlada in narod na svojo
vojno mornarico.
Naloere domovinskega brodovja (Home-fleet) so bile dozdaj v glavnem varovanje pomorskih potov. Anglija je za vzdrževanje svojega prekomorskesra prometa, od katereg-a zavise dve tretjini preskrbe dežele, uporabljala vsa svoja največja sredstva. Za varstvo prekomorskih ozemelj kakor tudi za v;'rov..nje prevoza v Sredozemskem morju skrbe posebne pomorsko edi-niee. Dokler ni bila nevarnost letalskih napadov na angleški otok tako neposredna, je Anglija varovala svoje interese z glavnim delom svojesra vojnega brodovja v Sredozemlju in na Daljnem vzhodu.
Danes so razmere povsem drugačne. Ogroženi niso le trdni objekti matične dežele po letalstvu, temveč je tudi ranljivost velikih in majhnih ladijskih enot ter pomorskih borbenih sil zelo povečana ter sili k spremembi starega načina pomorskega vojevanja. Zaradi vpliva zračnih sil na taktiko pomorske vojne so postale naloge domovinskega brodovja znatno težje. Obvladanje morja okrog Anglije ni več tako uspešno in izvedljivo z blokiranjem sovražnih Ink. niti ne zadošča navzočnost močnih borbenih ^dinic. Poleg nevarnosti min. podmornie, brzih borbenih čolnov je nastala nova nevarnost zračne sile. Te nove razmere silijo angleško admiraliteto k novim taktičnim potem, zlasti k uporabi premikalnfh napadov. Med vožnjo namreč bombniki težko zadenejo vojne ladje. Ni izključeno, da bo novi položaj zahteval vrnitev dela sredozemskega brodovja v domače vode.
V tesni zvezi s pomorsko obrambo je tudi
obramba obale«
Ne glede na flotilje rušilcev (5 do 9 enot) so važna običajna oporišča, pristaniške naprave itd.. zavarovane z minami, z obrežno artilerijo in protiletalskimi topovi. Namestitev topov je napram ladijski artileriji toliko v prednosti, da ni treba računati ne s prostorom ne s težo ali z oklepom, da se doseže velik uspeh. Pri obrežni artileriji kakor tudi pri protiletalskih silah imajo glavno vlogo prisluškovalni ta obveščevalni aparati. Zato je potrebna temeljito organizirana obveščevalna, zvočna in svetlobna služba, predvsem pa močni žarometi. Za obrambo
proti napadom iz zraka
je bila ustanovljena posebna milica, katere delokrog je razdeljen na 12 okrožij, ki je vsako podrejeno svojemu poveljniku. Temu primerno v 12 taboriščih vežbajo tudi moštva za protiletalsko obrambo.
Za obrambo proti padalcem in saboter-jem so bile sredi maja ustanovljene pro-strovoljne krajevne obrambne edinice, ki štejejo okrog 300.000 mož. Te milice so pod direktnim poveljstvom šefa angleške obrambe na kopnem, generala Ironsidea. Sestav in razčlenitev teritorialne vojaške obrambe sta glede na dolžino obale izredno težka. Od severa do juga znaša dolžina otoka Anglije in škotske okrog 900 km, največja širina pa znaša 500 km.
Stalne obrambne naprave
so najbrž samo na važnih obrežnih in pristaniških točkah. S spretno namestitvijo protiletalskih topov v zvezi z organizacijo teritorialne milice se lahko ustvari več ali manj gosta mreža oporišč. Gradnja in oprema takih obrežnih zapor s precejšnjo globino se ne da improvizirat', čeprav je za posadko dovolj moštva na razpolago. Zdi se, da je bilo od začetka vojne v tem pogledu že nekaj napravljenega. Odgovornim vojaškim krogom pač ni ostalo prikrito, da je imel Hitler leta 1938 pri gradnji Siegfriedove črte v mislih tud eloboko >obrambno cono« proti zračnim uapadom. Temu primerno se je tudi angleška zračna obramba že takrat temeljito organizirala. Tako je London zavarovan z balonsko zaporo po 10 eskadril. ki vsaka razpolaga s 500 baloni in 6.000 možmi. 24. marca 1939 izdani »Civil Defense Bili« ureja ukrepe za civilno zaščito. V tem pogledu je vlada stavila velikodušno velike zneske na razpolago. V glavnem priporočajo betonirane jarke in jeklena zaklonišča, varna pred kroglami. Gradnjo globljih in skupnih večjih zaklonišč vlada ne podpira.
Vojne priprave angleškega obrambnega gospodarstva se različno presojajo. Vse kaže, da velikih zalog za vojno potrebnih sredstev v Angliji ni nakopičenih, ker smatrajo, da lahko mornarica varuje vzdrževanje pomorskih zvez.
če bi se kljub vsem tem obrambnim sredstvom nemške ekspedicijske čete, bo-<MaI po zraku ali po morju zasidrale v Angliji, potem je na razpolago še
obramba na kopnem s pomočjo vojske.
Na podlagi številk se lahko ustvari naslednjo sliko: Anglija razpolaga trenutno z najmanj 32 divizijami vštevši brze in motorizirane divizije. Od teh se jih je približno tucat borilo v Flandriji. Mimo tega so preko zime iz Kanade prispele 4 divizije v Anglijo. Zdi se, da so v Angliji tudi poljske, norveške in druge formacije. Rezerv-nega moštva je dovolj na razpolago, nasproti temu pa kaže, da oprema in orožje nista v skladu z rekrutacijo.
Vedno bolj intenzivno delovanje angleškega letalstva proti Nemčiji kaže. da se zračne sile polagoma izpopclnjujejo.
Angleško vrhovno poveljstvo je glede obrambnega varstva
pred usodnimi nalogami.
O nemških bojnih metodah in pristajanjih
so si angleški generali približno lahko ustvarili sliko iz praktičnih izkušenj. Z
ozirom na obrambna sredstva, ki se lahko uspešno uporabijo ž" pred izkrcanjem iz zraka ali po morju, je umljivo. da angleški generalni štab svojih obrambnih sil na
kopnem ne bo razdelil na vae obrežje angleškega otoka. če bodo Nemci izvedli svoj napad na enem ali na več krajih, se da že zdaj sklepati, da bodo skušali zabiti klin ali pa obkoliti nasprotnika odnosno ga zajeti na strateško važnih točkah. Tako se n. pr. zdi, da namerava nemško vojaško vodstvo odrezati angleški jug skupno z Londonom od severne Anglije. To bi se lahko zgodilo s pristajanjem v Norfolk-Suffolku (severovzhodno od Londona) in s priključenimi sunki proti zapadu preko Cambridge-Begford-Oxforda. Drugo eventualno istočasno pristajanja bi bilo možno na južni obali v Kanalu v Hampshire-Dorsetu s sunkom proti Bristolu (v seve-rozapadni smeri). Na ta način bi bile presekane zveze z zapadnim polotokom Corns-\vallisom, a sunek v severni smeri proti Oxfordu bi združil čete, ki bi prodirale od vzhodne obale in bi na ta način ločil južno Anglijo od Severne. Možne so tudi druge variante in sicer izkrcanje v Yorkshi-reu (na vzhodni obali v Hullu, Scarborou-gnu in Neweastleu), od koder bi bila angleška industrijska središča Leeds, Sheffi-led, Manchester in liverpoolska luka občutno ogroženi. Tudi škotska industrijska središča (Glasgow) bi bila izpostavljena nemškim napadom.
Iz teh kombinacij je razvidna potreba
centralizacija angleških mobilnih sil na kopnem«
Lahko bi bile razdeljene na dve ali tri glavne skupine, ki bi bile na razpolago v južni, srednji ali severni Angliji, in bi lahko proti prodirajočemu nasprotniku s
skupno močjo stopile v borbo.
Seveda pa bi poleg1 sil na kopnem in letalskih sil stopile v akcijo tudi mornarica in zračne sile, ki bi skušale uničiti nemška transportna sredstva in jim onemogočiti vrnitev odnosno preprečiti dovoz.  Ena  ali  več  armad, ki  bi  pristale v
Angliji, bi potrebovale znatne količine dovoza municije, pogonskih in nadomestnih
sredstev, živeža in opreme. To je možno samo po rraku ali po morju. V tem pa so ravno težkoče za napadalca v bitki za Anglijo.
Tekme celjske sokolske župe
člani in moški naraščaj so tekmovali v bojnih tekmah« članice in ženski naraščaj pa v splošnih tekmah
Za 29. in 30. junija je bil napovedan v Celju pokrajinski zlet za sokolske župe dravske banovine, katerega bi se udeležile v velikem številu tudi ostale župe naše države. Vsled prilik je bil Pokrajinski zlet
preložen. Celjska župa je pa na 30. junija po programu izvišila  tekme  za naraščaj
in članstvo svoje župe, ki so v v s oh ozi-rih odlično izpadle.
Članice in ženski naraščaj so tekmovale na orodju in v lahki atletiki v telovadnici in na telovaddšču mestne osnovne šole. Tekmovalk se je zbralo prav lepo število, saj so bile zastopane skoro vse večje edinice, ki imajo na razpolago telovadno orodje.
Za članstvo in moški naraščaj je župno načclništvo opustilo letos običajne splošne tekme in priredilo bojne tekme, ki so glede na sedanji čas potrebnejše. Tekme so bile le za narasčajmke, stare nad 16 let, in za člane do 20. leta starosti, ki še niso služili kadrskega roka v vojski. Vsi ti so prejeli od župe poimenske pozive, da se morajo tekem udeležiti. Odziv je bil zelo zadovoljiv, saj se je prijavilo nad 300 tekmovalcev.
Po prihodu jutmjih vlakov so bili tekmovalci razvrščeni v 3 pešadijske in kolesarsko četo po vodih. Točno ob 9. je bil pozdrav vojaškemu komandantu mesta Celja polkovniku g. De far ju, ki je pokazal s svojo navzočnostjo izredno zanimanje za pripravljenost sokolske mladine, ki še ni služila vojaškega roka. Od 9. do 10. so bile po vodih redovne vaje, ki so pokazale smotrno delo v naših telovadnicah, ob 10. pa so se pričele tekme. Tekmovalci so bdi lazdeljeni v pešadijske in kolesarske patrole. Pešadijske 3 članske patrole so tekmovale otovorjene z bremenom po 10 kg na dokaj težki 8 do 10 km dolgi
progi. Pioga je vodila mimo vojaškega strelišča, na katere<m so tekmovalci tudi streljali. Tričlanskih patrol je bilo S5. Kolesarske patrole eo imele daljšo progo (vsaka v svojo smer), na kateri so imele nalogo raziskati teren in prinesti napisana in skicirana poročila o važnih prometnih zvezah, mostovih, objektih in drugih posebnostih, ki pridejo v poste v za raziskovanje terena. Vse patrole so se vrnile v izredno kratkem času s prav zadovoljivimi poročili. Ob 14. so bile tekme zaključene, nakar je vse tekmovalce nagovoril župni prosvetar br. Pahor, ki je poudaril važnost pripravljenosti sokelstva v današnjem času. Nato so bile vaje za defile, ki je bil ob 15. pred komandantom polkovni-kom g. Defarjem, župnim starešino br. Smertnikom in župnim načelnikom br. G robe ln i kom. Korak 3 pešadijskih sokolskih čet, čete vojakov in kolesarske čete je gromko odmeval po prostrani Glaziji ob sviranju vojaške godbe 39. polka. Zbrane Sokole je nato nagovoril župni starešina br. KSmertnik, ki se je še posebno zahvalil komandantu g. Defarju za naklonjenost sokolstvu. Polkovnik g. Defar se je zahvalil vsem vodnikom za odlično prirejeno in °rganizirano pripravljenost naših najmlajših borcev Sokolov. Vso prireditev je vodil poleg župnega. načelnika br. Grobelnika župni podnačelnik br. Verk, tekme pa br. TJrbanČič.
Sokolska mladina je navdušena zapuščala Celje z željo, da se še bolj izpopolni v duhu narodne obrambe. Pri tej priliki smo tudi prvič videli več delovnih sokolskih krojev, ki so si jih že nabavili funkcionarji župe in posameznih edinic.
Prireditev je pokazala, da gre sokolsko delo v pravo smer, zato kličemo celjski župi: >Le naprej, brez miru!«
V obrambo učiteljskega stanu
Iz učiteljskih vrst smo prejeli: »Slovenec«; je 25. juniia v uvodniku z debelimi črkami poudaril, da je francosko liberalno in levičarsko podeželsko učitelj-stvo glavni krivec naglega razpada francoske armade, ker ie vzgaialo ljudskošolsko mladino v antinailitarističnem duhu. Vsi, ki danes rjozorno zasleduiejo iziave francoskih in neruskih predsta\TLikov ter tudi preprostih francoskih voiakov. vemo. da je vzrok francoskega nacleea razkroia v neslogi vodilnih krogov ter v nenravilni vojni taktiki, kakor tudi v številčni premoči tehnično odlično opremljene nemške armade.
Takšno z debonmi črkami poudari eno obrekovanje francoskega učiteljstva ima pač edini namen, zbegati naše podeželsko ljudstvo ter ga odtujiti od slovenskega vzgojiteljskega stanu.
Slovensko kmečko ljudstvo ve. da je naše podeželsko učiteljstvo delavno, skromno in pohlevno, saj s hlapčevsko ponižnostjo prenaša vse krivice, kakor v pričakovanju nekakšnega zaslužne £a plačila za svojo jobovsko ponižnost, ko bo čaša trp-ljenia do roba napolni ena.
Res ie le. da slovenskemu učitelistvu danes ni dana možnost in prilika za dovclj energično pobijanje laži in demagogije, ki jo nasprotniki resničnega napredka ter prosvetnega in gospodarskega povzdiga najširših narodnih množic Sirijo v vseh megočih nizkotnih oblikah.
Slovensko kmečko ljudstvo ie prepričano, da ie njegovo učitelistvo moralno krepko in trdnih hrbtenic, zato smo brez skrbi, da bi mu demagoški skeptiki in nemoralni nergači zlomili volio za požrtvovalno vzgojo našega naroda v sodobnem duhu. Končno se tudi naše učitelistvo zaveda, da nobena resnica ne zmaguje brez odpora ...
Prepričani smo. da se slovensko uči tel j -stvo povsem zaveda, da mu bo po težkem šolskem in izvenšolskem vzgojiteljskem delu prinesla zadovoljstvo in srečo zavest, da ie resnično koristilo napredku najširših slojev našega naroda in sreča človeštva.
Vse nemoralno blatenje in dema soško poniževanje vzgojiteljskega stanu kateregakoli naroda izhaia le iz gnoja demoralizacije, rja naj prihaja od koderkoli. Isto
velja za blatitelje slovenskega podeželskega učiteljstva. Mi vemo. da po j de naše učitelistvo preko teh stvari, sai se iasno zaveda, da mora končno zmagati resnica, dočim pogineta laž in obrekovanje vedno v svojem lastnem blatu.
Dolžnost in naloga našega slovenskega podeželskega učiteljstva ie. da ohrani svo-io požrtvovalno delavnost ter poštenost in resnost v boju za svoje in svojega naroda življenjske, državljanske in človečanske pravice. Oni, ki v svoji zlobni, živčni ra-zrvanosti in nemoči neox»ravičeržo blatilo in napadajo vzgojiteljski stan najširših narodnih slojev, pa na i gredo svojo not, dokler jim ne bo v novem razvoju dogodkov zmanjkalo tal pod nogami.       P. Pr.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SI&KI. telefon 41-79
Češki velefilm
Križ ob potoku
V glavni vlogi poznana in priljubljena Jifina Stepničkova
Predstave danes ob l~>9., jutri ob 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob J^9. uri V dopolnilo Foxov zvočni tednik
Prihodnji spored (v torek):
Pension F11 od a
Theo Llngen
Iz Novega mesta
— Učni uspehi v novomeški gimnaziji.
Prejeli smo: Nedavno ste poročali o uspehih na naši gimnaziji, pri tem pa se je pripetila mala pomota. V V. razredu je namreč izmed 44 učencev padlo kar 23 in ne 19, a v VI. izmed 39 učencev 19. Kakor 'je razvidno iz izvestja, povzroča na naši šoli učencem največje težave francoščina, saj jih ima izmed 103 učencev, ki imajo popravne izpite, kar 70 iz francoščine. Kolikor jih je še popolnoma padlo tudi iz tega predmeta, žal iz izvestja ni razvidno. Visoki procenti! Posebno slabi uspehi v tem predmetu so bili v n.b, v obeh IV.. m.a in V. To so ne razveseljivi rezultati! Naša mladina se bo morala bolj" vestno' oprijeti studija francoščine. Starši se pa tudi vprašujemo, ali ni mogoče krivda de kje drugje?
V NEDELJO 7. JULIJA POPOLDNE
velika obrtniška TOMBOLA v škofi! Lski
z glavnim dobitkom moderno spalnico v vrednosti din n*&oo
in 30 lepih tombol ter nad 500 manjših dobitkov. — Pred in po tomboli koncert vojaške godbe. Torej v nedeljo vsi v škof jo Loko po dobitke, tablice samo po din 3.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov, strojnikov in zobnih tehnikov
Prejeli smo:
Prejšnji teden sem čital v Vašem cen j. listu Članek, ki izreka bojazen, da bodo trgovski pomočniki, strojniki in zobni tehniki izgubili    vse pravice iz dosedanjega delavskega  zavarovanja,  ker so bili tam zavarovani manj nego  200  tednov in se pravice po    § 81. zakona o zavarovanju . delavcev izgube že po 3 letih; z naredbo o uporabi  uredbe  glede  izvedbe delavskega zavarovanja   za   onemoglost,   starost in smrt baje vprašanje prestopa v pokojnin- : sko zavarovanje nameščencev ni zadovo- j ljivo urejeno in je vprašanje, če se da še kaj spremeniti. I     Da ne boco trgovski pomočniki, stroj-j niki in zobni tehniki ter njihove rodbine po nepotrebnem v  skrbeh, si dovoljujem pojasniti,   da je vprašanje  Že zadovoljivo rešeno.
Zakon o zavarovanju delavcev res določa § 81., da izgubi oseba, ki še ni bila
200 tednov zavarovana, vse pravice iz delavskega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, Če v treh zaporednih koledarskih letih ni plačan noben prispevek več, vendar pa določa tudi 5 83., da se všteje zavarovancu, ki prestopi iz osrednjega urada za zavarovanje delavcev k Pokojninskemu zavodu za nameščence, čas delavskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje z vplačanimi prispevki. Tudi uredba  o izvajanju  zavarovanja delavcev
za onemoglost, starost in smrt in narodna o uporabljanju te uredbe z dne 17. marca 1937 določata, ca obstoji med obema vrstama zavarovanja vzajemnost in da se pri enem zavodu pridobljene pravice zavarujejo pri drugem zavodu; ko si bo pridobil zavarovanec pri Pokojninskem zavodu  za   nameščence  pravico  do  rente. bo
izročil osrednji ural Pokojninskemu zavodu za zavarovanca vplačane prispevke, ta
pa jih bo moral zavarovancu všteti v pokojnino in sicer s četrtim delom časa delavskega zavarovanja. Za delavsko zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se plačuje namreč le prispevek Z% zavarovanih prejemkov, dočim se plačuje za poke jninsko zavarovanje nameščencev 12" o. Zato se vračuna v pokojninsko zavarovanje nameščencev doba delavskega zavarovanja le s četrtino časa, toda s štirikratnim zneskom delavskega prispevka. Ce je plačeval službodajalec za zavarovanca y delavskem zavarovanju n. pr. mesečni prispevek 36 din. mu bo vštel Pokojninski zavod za nameščence 4 mesece delavskega zavarovanja le za en mesec pokojninskega zavarovanja, s premijo 144 din.
Strojniki, zobni tehniki in trgovski pomočniki imajo pa pravico, da vplačajo pri Pokojninskem zavodu naknadno tudi prispevke od 1. I. 1938 dalje s G% obrestmi in da si dokupijo službeno dobo pred 1. I-1938. z vplačilom premijske rezerve. V takem primeru jim bo izdal Pokojninski ZaTOCl zavarovalni odlok za vso to dobo tudi za nazaj in osrednji urad za zavarovanje delavcev, oz. njegov krajevni organ, jih bo izločil iz zavarovanja za vso to dobo za nazaj. oz. ob naknadnem plačilu prispevkov od 1. I. 1938 dalje, ob dokupu prejšnjih  službenih  let  pa od  1. IX. 1937
dalje, ko se je začt j delavsko starostno
zavarovanje. Obenem bo takoj obračunal
pri njem plačane delavske prispevke pokojninskemu zavodu, ki bo potem te prispevke vračunal v nameščenske naknadno prispevke ali dokupne vsote in zahteval od zavarovanca le razliko, potem mu pa vso to dobo vračunal v pokojninsko zavarovanje nameščencev.
Dr. Janko Vrančič direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Nove slovenske skladbe
Gojmir Krek: Samospevi
Pred krajšim časom je izdal skladatelj Gojmir Krek zbirko samospevov s sprem-
ljevanjem klavirja. V sešitku 7 (sp. 26) je pet samospevov na Bierbaumov tekst v Župančičevem prevodu ln v originalu (Ali veš, Sedaj, ko pada listje, Nočna luč, Plesna, Čudo na drevesu), v seš. 8 (op. 8) trije, deloma na skladateljev, deloma na šitritofov tekst (Hladan je svet. Hrepenenje, Kri sem ti posvetila) in prav tako trije na tekste Lj. Poljančeve ln Al. Gradnika v seš. 9, op. 35 (Pod nebom neskončnim. Večer, Kje je tista tiha pot).
Krekova kompozicijska gradnja je predvsem harmonična. V tem pogledu zna najti zanimive, modulatorično dosledno stopnjevane in izpeljane ter učinkovite harmonije, ki dajejo celotni skladbi barvito pestrost. Ponekod prehaja tudi k moderni harmonični gradnji, ki pa se je vendar poslužuje zelo previdno in jo po vsaki takšni akordični uporabi takoj prilagodi starejšim principom ter preide na trizvočno bazo, ki v njegovem tvorjenju dominira. Izrazita, občutena harmonika izstopa zlasti v nekaterih pesmih, tako n. pr. v št. 2, op. 8, v št. 3, op. 35, ki Je morda ena najmočnejših, čustveno dojemljivih pesmi, razgibana zlasti še po potrebni menjavi 4/4 in 5/4 takta, ter v št. 2 ln 5 op. 26, kjer se v št. 5 moderna harmonska arhitekto-nika menda najboljše in tudi najbolj učinkovito uveljavlja. Kontrapunktični činitelj skoraj ne pride do veljave, v kolikor se ne vključuje v harmonično spremljavo v docela podrejeni in omejeni vlogi, kakršni odnos zavzema harmonična spremljava napram melodiji sama. Na eni strani je ta vidik pozitiven, ker veča jasnost in preprostost dojemanja; na drugi strani pa seveda zmanjšuje gibljivost m razvojno zanimivost kot nujno posledico kontra-punktičnega tvorjenja. Podrejenost, oziroma boljše prilagojena prirejenost harmonične spremljave melodiki pa je seveda nujna (kakor bi bilo nujno analogno razmerje kontrapunktično izvedenega sprem-ljevanja nasproti melodiki) ln jo je skladatelj izvedel docela pravilno. Melodika, ki
jo razvija avtor v svojih skladbah, je po
večini zanimiva, vsebinsko odgovarjajoča in preprosta ter ponekod Se prav posebno
liniozno močna, tako n. pr. v že omenjenih pesmih dalje še v št. 1, op. 26, št. 3, op. 8, št. 2, op. 35. V zvezi s harmonično podlago tvori doživeto celoto, ki nudi Izvajalcu mnogo možnosti učinkovitega ter poglobljenega podajanja. Ritmično je Krek v skladbah preprost, morda celo preveč, kar pa zopet odgovarja potrebam teksta.
Cesto slonijo skladateljeve harmonije na razloženih akordih, ki se jih poslužuje spremljevalno skoraj v vsen pesmih; ponekod jih izvede sicer zelo primerno in tudi modulatorično zanimivo. Nedvomno pa je, da prav ta način uporabe utegne mestoma zavesti tudi v premajhno poglobljenost in vsebinsko praznost; naj omenim samo n. pr. št. 8 v op. 8. Dejstvo je namreč, če primerjam Krekove skladbe medsebojno, da so one, v katerih pravkar omenjeni gradilni način ne prevladuje, doživljajski mnogo močnejše in dojemljivejše kot v onih, ki slonijo v spremljavi izključno na razložnosti tri — ali četverozvokov. Seveda se more iz vsebinskega vidika zagovarjati vsako stališče, vendar pa mislim, da mora biti omenjena uporaba omejena do skrajnosti.
V omenjenih Krekovih zbirkah je vsekakor mnogo kvalitativnih samospevov, ki se jih bodo pevci z veseljem posluževali, zlasti, ker nudijo še posebej z melodične strani odlično pevnost, racionalno uporabljeno z ozirom na poedine lege. Izrazito močan je v Krekovih skladbah zlasti še čustveni akcent, kar daje skladbam še prav posebno vrednost in privlačnost; saj je jasno, da nudi vprav ta moment pevcu ter glasbeniku vobče na eni strani možnosti lastnega individualnega, na drugi strani pa omogoča razumevanje in občutenje skladateljevega duševnega izraza. Po svoji kvaliteti so Krekovi ^Samospevi« dobrodošel ter pomemben doprinos pevski solistični literaturi in bodo med pevskimi krogi  gotovo  vzbudili mnogo zanimanja.
cd.—
Križanka
materije, 27. pod. podlaga, 28. finsko mesto, 30. kem. znak za prvino, 32. kem. znak za prvino.
Rešitev križanke, objavljene danes teden
Vodoravno: 1. Kolašin, 8. Lazar, 10. A. M. (Anton Medved), 12. žir, 13. ko, 14. vir, 16. Cop, 17. Alah, 19. pesa, 20. Niča, 21. plod, 22. -ica, 24. ovi, 25. Ča (kalcij), 26. sin, 28. oj, 29. Murat, 31. VukaSin.
Navpično: 2. ol, 3. laz, 4. azil, 5. šar, 6. Ir (iridij), 7. Ravanica', 9. popadija, 11. Milica, 13. Kosovo, 15. raca, 16. čelo, 18. ha (hektar), 19. p p, 23. lira, 26. Suk, 27. naš, 29. mu, 30. ti.
Pomen besed
Vodoravno: 1. slovenski pesnikt 7. daljši čas, 8. azijska država, 10. keltska boginja kopitarjev, 12. trdilnica, 14. pogojni veznik, 15. ploskovna mera, 16. števnik, 17. žensko ime, 18. veznik, 19. časovna enota, 20. predlog, 21. mesto v Vojvodini, 22. švicarski kanton, 23. predlog, 24. osebni zaimek, 26. veznik. 27. zelena ruša, 29. francoski pisatelj, 31. koroška gora, 38. judovski kralj in modrijan.
Navpično: 1. veznik. 2. števnik, 3. veter, 4. alkoholna pijača, 5. razdobje', 6. kem. znak za prvino, 7. otočje v Egejskem morju, 9. italijanski varnostn; organ, 11. glasbilo, 13. elektroda, 15. japonsko mesto, 24. površinska mera, 25. najmanjši delec
Iz Škofje Loke
— Kaj pa nadi Kanali? Nedavno smo čitali o proračunu škofjeloške občine. Proračun je zelo velik, posebno za javna dela je določena precejšnja vsota. Ali stanovalci Klobovsove ulice ne moremo razumeti, kaj naj si mislimo pod >javnimi deli«, ker se za Klobovsovo ulico nič ne naredi, čeprav tudi mi občutimo v žepih >iavna dela«, ko plačujemo davke, ze dve leti je mreža na kanalu odtrgana, zaradi česar vedno čakamo, kdaj bo kakšen konj stopil v kanal in si zlomil nogo. Razen tega lezejo v kanal kaj radi otroci, kar tudi ni najbolj higienično, smrad pa se pri širi iz njega tako, da morajo bližnji stanovalci imeti okna zaprta. Drug kanal je zamašen in Če dežuje, imamo priliko gledati vodomet. Vodo nese na Glavni trg, z njo pa ves pesek, s katerim Je ulica itak le do polovice posuta. V takem primeru moramo ostati doma ali pa Iti v škornjih na trg. Vse kaže, da je naša ulica popolnoma pozabljena, kacar gre za kakšne poprave, le če je treba prodati občinski svet, kjer suši perilo vsa oko1 Ica že 30 let, se spomnijo tudi na Klobovsovo ulico. — Prizadeti.
Sifon 6
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 6. jmrja wo.
Stav. t? 2
Italijanska Libija
V začetku kolonizacije je bilo samo 1500 Italijanov, danes pa jih je ie okoli 300.000 — Družina z osmimi otroki je tip italijanskega kolonista
Tri leta pred zadnjo evropsko vojno so Italijani zasedli tripolitansko ozemlje, sedem let nato pa še Cirenaiko. Obe ozemlji skupaj tvorita italijansko severnoafriško kolonijo Libijo.
Slavolok na avtomobilski cesti, ki vodi skozi Libijo od Tunisa do Egipta in ki jo je L 1937 otvori I Mussolini sam
V pičlih treh desetletjih so opravili Italijani v obeh deželah ogromno delo. Kdor vidi danes v Tripoliju poleg ozkih slikovitih arabskih delov krasne evropske četrti, si pač težko predstavlja, da so Italijani pri svojem prihodu našli le umazano pristaniško gnezdo, kjer ni bilo niti pitne vode.
v oktobru 1935 zahteval čimprejšnjo dograditev ceste, je manjkalo še samo 800 km, toda ta del ceste je vodil skozi najbolj puščavne in vroče cone Severne Afrike. Cesta je morala biti dograjena 1.1936, ko se je začela abesinska vojna. Gradbeni stroški so znašali 103 milijone lir, ki so bili razdeljeni na deset proračunskih let libijske vlade.
Danes živi v Libiji več sto tisoč Italijanov. Med njimi so kolonisti, ki prebivajo ob železnicah, nadalje rokodelci, uradniki, trgovci in podjetniki po mestih. V začetku kolonizacije je bilo samo 1500 Italijanov, danes jih je že okoli 300.000.
V velikem kolonialnem organizmu so pristanišča liki dihalni organi. Tako je tudi v Libiji. S Sredozemlja vreta življenje in kultura v Severno Afriko. Ono, kar so Italijani našli pri zasedbi, ni zadostovalo niti za najskromnejše razmere. Pred Benga-zijem so se morali poštni parnikl Se pred par leti obrniti, ako je bilo le količkaj slabo vreme na morju. Italijani so v Tripoliju in Bengaziju z ogromnimi stroški zgradili pristaniške naprave. Pozabili niso niti na manjše luke kakor Zuara, Misurata hi Der-na. S preoblikovanjem dežele in s prirastkom gosteje naseljenega zaledja so dobila pristanišča večje delovno področje. Ce se Italijanom posreči uresničiti načrt »preko-saharske železnice«:, bodo libijske luke zaživele nesluteno življenje.
Samo razmeroma ozek pas Libije je ugoden za smotrno kolonizacijo. Tu je predvsem peščena stepa pred tripolitansko zelenico, potem je druga »kmečka cona« na ozemlju Diebel. kjer ne primanjkuje dežja in ki je bila že pred 2000 leti cvetoča rimska pokrajina. Nato sledi tretja poljedelska cona nedaleč od puščave Misurata in slednjič četrto in najvažnejše agrarno okrožje v Cirenaiki. »Zelena Cirenaika« je prava ljubljenka italijanske kolonizacije. Tam obdeluje zemljo že sedaj 2000 družin z 20 tisoč   družinskimi člani,   kajti družina z
Nomadi v libijski puščavi
Danes Ima mesto dva vodovoda. Na asfaltiranih cestah vlada živahen promet, saj gteje mesto sedaj že nad sto tisoč prebivalcev.
Eno izmed najvažnejših pionirskih del v deželi je bila gradnja sedem metrov široke avtomobilske ceste »Litoranea«, ki je dolga nad 1800 km in vodi od Tunisa do egiptske meje. Ko je nedavno padli guverner Balbo
osmimi otroki je tip italijanskega koloni-zatorja.
Cilj Italije je sredozemska država na dveh celinah. To se je pokazalo zlasti nedavno, ko je bila libijska obrežna cona v globini 400 km izločena iz celotne kolonije in razdeljena v štiri upravne komisa-riate. To pomeni, da bodo te cone v dogled-nem času priključene kot province Italiji.
Kratka zgodovina Bumunije
Z Besarabijo je RumunUja izgubila 44.000 kv. km ozemlja
z 2.5 milijona ljudi
Rum unija se razprostira med Rusijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in Ornim morjem. Do balkanske vojne je obsegala njena površina 131.000 kv. kilometrov. Ru-munija je štela tedaj okrog 7 milijonov prebivalcev. Po vojni leta 1913 se je njeno ozemlje povečalo z Dobrudžo 7.6^5.8 kv. kilometrov, po svetovni vojni pa je Ru-munija dobila še mnogo večja ozemlja, tako da je njena površina postala dvakrat večja s priključitvijo Transi Ivani je, Banata, Bukovine, pokrajine Marmaroš in Besa rabi je. Rumunija je postala po površini deseta država v Evropi z 294.967 kv. kilometrov in z nad 18 milijoni prebivalcev.
Prvotni prebivalci rumunskih dežel so tih mešanci domačinov z rimskimi priseljenci. Zgodm-inarji domnevajo, da je av-
do 1601K narodni junak Vlaškoga, ki je premagal armado sultana Mehmeda III. po transilvanski vojni s knezoma Sigesmun dom in Andrejem Batorijem; Matej Basa-rab (1633 do 165-1). ki je reorganiziral državo in izdtal zakonodajo ter si prizadeval uvesti v bogo?lužje namesto cerkvenega, slovanskega jezika rumunski.
Znamenitejši vladarji Moldavije so bili: Aleksander Blagi (1401 do 1433), ki si je vendar, čeprav se je priznal za poljskega vazala, prizadeval organizirati državo. Štefan Veliki (1457 do 1504), ki je premagal madžarskega kralja Matjaža Korvina, odbil en tatarski napad in premagal Turke pri Rahovem; Vasilij Lupu (1634 do 1653), ki je povzdignil državo po osvoboditvi od turškega jarma. Vlaško in Moldavija sta
-sv-
Rumunski kralj Karol na vojaški reviji
tohtono prebivalstvo ob napadih barbarov Ubežalo na planine, kjer je živelo približno 10 stoletij in se postopno organiziralo. S časom sta se razvili dve plemeni, Vlahi ln Mol da vani. Vlahi so si ustanovili svojo državo L 1220, Moldavani pa l. 1353. Ustanovitelj vlaške države je bii Radu-Negru. piomembnejši vlaški vladarji so bili: Rada H. (1372 — 13S5). ki je osvobodil državo od Madžare^ Mirča (1336 - 1418). ki je bil pravi organizator VTaakega m ki 0e je bojeval v več bitkah in je premagal Bajazida pri Rovini; Mihail Hrabri (1593
morali plačevati davek turškemu sultanu do 1716, dokler se nista zvezali s Petrovu Velikim proti Turkom. L. 1829 so Rusi okupirali Mcldavi k; in Vlažko. Moldavija in Vlaško sta ime i pravico poslej izbirati svoje v.ač.arje. L 18Z0 ;e bil izbran za vladarja knez Aleksander Kuza in sicer za obe dižavi. To unijo fo priznali Turki 1. 1S61.
Vojna vstajo, ki se je začeia l. 1S66. je pregnala c preštela knera Kuro. Petem "O
si Riimunj s: t. no ii±>i ali ra vladarja flan..erakega gic;a, mlajšega brala begij-
skega kralja Leopokia n., toda grof je odklonil to nevarno čast. Prt ponovni izvolitvi je bil izbran knez Karel Hohenzollern-ski-Sigmaringenski
Ko je izbruhnila 1. 1877 vojna med Rusijo in Turčijo je Rum unija podpisala pogodbo z Rusijo in z njo dovolila svoboden prehod ruski vojski čez svoje ozemlje. Istega leta 9. maja pa je poslanska zbornica v Bukarešti proglasila samostojnost Rum unije. Berlinski kongres je priznal samostojnost in teritorijalno zadinjenje kneževin Vlaškega in Moldavije pod imenom Rumunija. Rumunija je postala kraljestvo 1. 1881 in njen prvi kralj je bil Karel L Hohenzol le m ski.
Na berlinskem kongresu L 1878 je Rusija dobila Besarabijo, ki je bila po pariškem dogovoru 1. 1856 priključena Moldaviji. Besarabiji je bila priključena severna Do-brudža. Rumunija je stopila v drugo balkansko vojno in po nji je z bukareškim dogovorom 1. 1913 pridobila južno Dobru-džo. V svetovni vojni se je Rumunija pridružila zaveznikom 27. avgusta 1. 1916. Nemška vojska je s pomočjo Avstrije zasedla velik del Rumunije in Rumunija je sklenila separaten mir 7. maja 1. 1918. Po vojni je Rumunija dobila velike teritorije in ponovno je bila k nji priključena Besa-rabija, razen tega pa še Transilvanija, Bukovina in Banat.
Besarabija se razprostira med Dnjest-rom, Prutom in Crnim morjem. Površina znaša 44.000 kv. kilometrov. Prebivalcev ima 2.5 milijona. Prebivalstvo je zelo mešano: Rusi, Poljaki. Vlahi, Bolgari, Grki, Armenci, Židi, Nemci, Tatari in cigani. Glavno mesto je Kišinjev, ki ima 120.000 prebivalcev.
Bukovina, bivša provinca avstro-ogrske monarhije, je bila priključena Rumuniji L 1919. Njena površina obsega 10.442 kv. kilometrov in ima 800.000 prebivalcev, pretežno Ukrajincev in Moldavcev. V Bukovini so pa tudi Poljaki. Armenci, židje itd. Glavno mesto so črnovice ob Prutu * in imajo 12O.00O prebivalcev.
Konstanca ali Kjustendža je mesto v Dobrudži in šteje 60.000 prebivalcev. To je največje in najmodernejše mesto v Dobrudži. Leži ob malem zalivu črnega morja. To je glavno morsko pristanišče v Ru-muniji, ki ima velike silose za žito. Pristanišče je moderno urejeno. V Kostanci je precej številna bolgarska kolonija in Bolgari imajo svojo cerkev in šolo. Konstanca je staro rimsko mesto. V rimskih časih se je imenovalo Tomi.
Kako je nastalo ime London
Učenjaki si belijo že zelo dolgo glave, kako je nastalo ime glavnega mesta Anglije. Rimljani so imenovali to mesto Lon-dinium. Nedavno se je pa izkazalo, da je mesto obstojalo že pred rimsko dobo in da je njegov izvor keltski. Tacitova kronika omenja Lcndiniu ali Lundiniu kot veliko in cvetoče mesto. Zanimivo pa je, da najstarejša angleška kronika iz 6. stoletja po Kristusu Londona ne omenja. Njen avtor Gildas Modri opisuje veliko bogastvo trgovskih ladij, ki so pluie v tistih časih po Temzi. Približno v isti dobi piše drugi kronist iz južnega Walesa, da je v Angliji 33 mest. med katerimi se eno imenuje 2>Cair Lonein« (London). Ta kronist je opisal zmago Julija Cezarja nad Bri-ti pri mestu, ki se je imenovalo Trinovan-tum. Ta bitka je bila 1. 47. po Kristusu.
O nastanku imena London govori prastara legenda. Po nji bi moral eden izmed potomcev Aeneovih Brutus pripluti na otok pod imenom Albion, kjer naj bi ustanovil novo Trojo. Domnevajo, da je bilo pod Trojo mišljeno mesto Trinovantum, kjer je Julij Cezar premagal Brite. Nasprotnik Julija Cezarja je bil tedaj britanski kralj Cassibelaunus, ki ga je pozneje vrgel s prestola njegov brat Lud. Lul je ponovno pozidal porušeni Trinovantum in ga obdal z močnim obzidjem. Imenoval ga je Kaerlud. Ta Kaerlud je bil, kakor trdijo krcnisti, osnova poznejše london ske City. Pozneje so vdrli v Veliko Britanijo Angli in Saši in imenovali mesto Lonci amen ali Londri~. Staro legendo v Ludu, ustanovitelju Londona, potrjuje še dandanes ulica City-Tcr Lud-gate v Londonu.
Nemški vojaki ogledujejo spomenik Ma-ginotu, tvorcu francoske obrambne črte
Katedrala znanosti
V Pittsbuigu je bila izrečena svojemu namenu največja univerza na svetu. Stroški za njo so znašali 10 milijoncv dolarjev. Poslopje univerze je tudi najvišje univerzitetno" poslopje na svetu Ima 42 nadstropij. Univerza je dobila ime ^katedra-a znanosti« in dužila bo le mEnstvemni namenom. Poslopje je visoko 16-? m in ima 91 učilnic, 113 k&sraterijev m 12 velikih ore-c'.avalr.'c. Vsnka izrnei teh predavalnic ima prt to. a za nekaj tisoč pearušalcev. Razen tega ima univerza še 10 knjižnic veliko r:;z tavno čroveno itd. Univerze I hko obViUjC ir»C"0 slušateljev. V nji Vzrln -iT )avaJi kot 3c rt je vsi najznemanite^ zda^n tvenfki Zz ir--:crLh drže v.
Nemške čete na poti skozi porušeno francosko mesto
Pristanišča v Rokavskem prelivu
ter njihov vojaški in gospodarski pomen
Britanski kanal ali Rokavski preliv vzbuja zadnje čase posebno pozornost vsega sveta. Ob njem se bo odločila nadaljnja usoda Evrope. Ta morska ožina je najpro-metnejša morska pot na svetu. V nji so pristanišča, ki spadajo k največjim na svetu, kajti njihov promet doseže 90 do 100 milijonov ton blaga na leto. Razen vojaškega pomena je tudi njihov gospodarski pomen izreden. Zadnje čase je zveza Anglije z velikimi pristanišči ob vzhodni obali, zlasti z Londonom in New Castlom, zelo ovirana. Hkrati lahko blokirajo promet med samimi pristanišči v Rokavskem zalivu (Dover, Southampton. Plvmouth itd.). Dover, ki šteje 41.000 prebivalcev, je bil glavno pristanišče ne le za trgovino z evropskim kontinentom, terrveć tudi z Ameriko. Promet tega pristanišča je dosegel 3.8 milijona ton, promet v pristanišču Folkestone pa okrog 1 milijona ton. Portsmouth ima kot največje vojno pristanišče le manjši gospodarski pomen, saj njegov promet doseza le okrog 100.000 ton blaga na leto. Tem večji pomen pa ima Southampton, ki je idealno pristanišče, ker ga varuje otok Wight. To je glavno izhodišče prekomorskih parnikov. Njegov promet znaša na leto 13.5 milijona ton. Razen ladjedelnic in dokov so v South-hamptonu velike tovarne za stroje, vagone, sladkor itd.
Plvmouth je precej veliko mesto in ima 193.000 prebivalcev. To je vojna in trgovska luka s prometom 6 milijonov ton. Znan je tudi po svoji ladjedelnici. Na nasprotni, francoski obali leži malo pristaniško mesto Abbeville, ki ima 19.000 prebivalcev. To pristanišče je primerno samo za manjše ladje. V mestu so mnoge tekstilne tovarne. Severno od Abbevillea je pristaniško mesto Boulogne, ki ima 51.800 prebivalcev. Boulogne je bil že v rimskih časih med vlado cesarja Caligule izhodišče vojnih ekspedicij proti Angliji. To je ve-
uko trgovsko pristanišče, ki ima okrog 4 milijone ton prometa na leto.
Calais je sicer večje mesto kakor Boulogne, saj šteje 70.000 prebivalcev, a njegovo pristanišče je nekoliko manjšega pomena. Promet doseže 2.5 milijona ton na leto. Tu izkrcavajo v glavnem volno, h-s in premog. Dunkerque je najdonosnejše francosko pristanišče. Kraj ima 32 000 prebivalcev, pristanišče pa je imelo po 4.5 milijona ton prometa na leto. Uvažalo je predvsem oljarice za bližnje tovarne olja. Iz Dunkeiq tea, Culaisa in Boulognea so izvažali v glavnem cement, železo in jeklo.
Jugovzhodno od teh pristanišč je malo pristaniško mesto Dieppe s 24.000 prebivalci. Pomen tega pristanišča je predvsem zaradi velikega izvoza kmetiji kega blaga. Ob ustju reke Seine je veliko pristanišče Le Havre. ki je za Mnrseillem drugo največje pristaniSče Francije. To je tudi vojno pristanišče. V pristanišču so veliki skladišča za bombaž. Mesto ima 164.000 prebivalcev. V njem je zelo razvita tekstilna, tobačna oljarska industrija in mesto ima tudi velike ladjedelnice. Prav tako je ob Seini Rouen, ki ima 120.000 prebivalcev in ki je imel neposredne zveze z raznimi angleškimi pristanišči. Francozi so izvažili v Anglijo premog skoči Rouen, tu pa so tudi izkrcavali večje količine olja, kave, žita in kavčuka. Ko so Nemci zasedli pristanišče Anvers ob šeldi, je Angležem ostalo za umik le to pristanišče.
Belgijska pristanišča niso take ugodna kakor našteta v Angliji in Franciji. Belgijsko obrežje je premalo razčlenjeno, tako da se večje ladje lahko približajo obali le na 100 m. Naravna pristanišča v Belgiji ne zadoščajo za izkrcavanje večjih transportov vojaštva in velika nevarnost je, da bi bile ladje potopljene po letalskih napadih.
Zanimanje za tuje jezike v Nemčiji
V Nemčiji narašča zanimanje za tuje jezike, predvsem med preprostimi ljudmi, ki doslej niso imeli prilike naučiti se tujih jezikov v šoli. Največje zanimanje kažejo Nemci za angleščino, italijanščino, francoščino in španščino. Od jeseni lanskega leta so bili prirejeni tudi mnogi jezikovni tečaji za ruščino, predvsem v vzhodnih pokrajinah države. Udeležencev je bilo zelo mnogo. Zanimivo je, da so se zadnje čase začeli učiti angleščine in francoščine številni uslužbenci, zaposleni v trgovskih podjetjih. Očitno je to posledica razvoja vojne, ker se mnogim obeta, da bodo lahko po končani vojni našli zaposlitev v krajih, kjer bo potrebno znanje angleščine in francoščine. Kako veliko zanimanje vlada v Nemčiji za tuje jezike, vidimo že po tem, da je samo v Berlinu prirejenih 350 tečajev za angleščino in francoščino. Obiskuje jih 5000 tečajnikov.
Reklama in religija v Ameriki
V Ameriki ie mnogo verskih sekt. redov in društev. Vse podpirajo bogati ljudje. Pri tem jim ni glavno vera. temveč da bi o njih pisali listi. Cerkve mnogih manjših verskih sekt so pogosto revne, nekatere pa so bogate ter opremljene zelo razkošno. V njihov konfort spada tudi rnarsdkai za evropske pojme nemogočega. V njih upo-rabijaio radio, filme in iazz. V nekaterih cerkvah se vrsti ffodba za pridigo, potem pa zbiranje milodarov. Ob koncu pridige dele i uho. S tem si lahko razlagamo, zakai te cerkve tako radi obiskujejo revni ljudje.
Včasih tudi srečate na ulici dobro oblečenega moža. čigar reklamni cilinder je popisan s citati iz svetega oisma, v rokah Da nosi črni kovcee. na katerem ie velik n?rx=;: Pojdite k Jezusu!
Pri'iubliene nedeljske zabave so razne flav^-st' sekt. na katerih oridobivaio nove vernike Na te slavnosti vabijo veliki le-r-.^.ki s nodobn-'mi napisi. Danes oo^ldne vel?ko krščen e baptistov! Ali kaplan 5>rvTn povori! Sodeluie iazz orkester! Na dr"~?"b l-*--'--;h zooe* čitamo, da bo pri b-žj: službi dober radijski koncert. V mno-
gih cerkvah ameriških verskih sekt ie dovoljeno tudi kaditi, česar se verniki radi poslužujejo. Reklami tudi služi, da cerkvene stoloe razsvetlujejo z žarometi. Posebno pompozne so otvoriwe novih cerkva in jih prištevajo med velike družabne r>rireditve. Časopisje objavlja imena ustanoviteljev nove cerkve in navaia številke o lepih darovih, navedena so pa tudi imena dam iz najboljše družbe. Dame al posebno prizadevajo, da bi ne zamudile lepe prilike, ko lahko njihova imena orkierio v časoodse.
Ker so v ameriških mestih zelo drage parcele, si vsaka sekta ne more takoj sezidati cerkve. Nekatere sekte si pomagajo s tem. da uoorabliajo poslopje ne le za cerkev, temveč tudi za poslovne prostore, v nekaterih primerih celo za hotele.
Skupina nemških vojakov pod Etfflovtm stolpom v Pariz«
132
iStOTENSICf NAROD«,
Med rdečimi Indijanci
Zanimivi običaji izumirajočega plemena pod Kordiljeri
V splošnem trdijo, da so Indijanci rae-čekožno pleme, v resnici pa rdečekožnih Indijancev sploh ni. Indijanci imajo rjavo polt. Za rdećekozce so jih imenovali priseljenci, ki so jih videli najprej kot bojevnike, poslikane z rdečo glino.
V južnoameriški republiki J3quadorju pod vrhovi Kordiljerov žive poslednji ostanki indijanskega plemena. Možje tega plemena si barvajo telo stalno škrlatno-rđeće in sicer od pet do temena. Zato se jih je prijelo špansko ime »Coloradosc, to se pravi rdeči. To je eno izmed plemen, o katerem svet doslej ni vedel skoraj nič. šele nedavno se je odpravil v zelo oddaljene kraje tega plemena nemški raziskovalec dr. VVolfgang von Hagen s svojo ženo. Eil je med tako zvanimi rdečimi Indijanci i.ekaj mesecev in je proučeval njihove običaje, jezik in sploh življenje. Precej truda ga je stalo, preden jih je našel in preden so se ga navadili, da se niso več skrivali pred njim. Zvedel je, da pleme Colorados živi v naselju San Domingo de los Colorados, ko pa je tja prispel po štiridnevnem potovanju, je našel naselje z 20 koča-mi kritimi s travo, a v njem nobenega Indijanca. Zvedel je, da žive razkropljeni v okolici ter da obiskujejo vas samo ob nedeljah. Učenjak se je zato preselil v okolico okrog 10 km daleč od vasi, kjer je taboril, čakal je na rdeče Indiiance in končno jih je v resnici dočakal, ko je Sla njegova žena čez nekaj dni po vodo k potoku, ga je začela prestrašena klicati. Ko je pri-hitel, se mu je nudila pestra slika, kakršne dotlej še ni nikdar videl. Pri potoku je stala skupina Indijancev. Bili so skoraj povsem nagi in poslikani tako živordeče' da so se njihova telesa izredno krasno odražala od smaragdno zelenega ozadja.
Hagen si je kmalu pridobil naklonjenost Indijancev z raznimi darili. Zato so ga povabili, naj bi jih obiskal v njihovem bivališču. Dr. Hagen je ugotovil, da se Indijanci bnrvajo s sokom sadu drevesa Bi-3ca Orellnn L. To je barvilo, ki so ga tu In tam uporabljali v Evropi za barvanje blaga pod imenom orelana ali orlan, dokler še niso bile znrmo umetne anilinske barve. Hagenova žena je to barvilo preizkusila tudi za barvanje ustnic, za kar se je dobro obneslo. Indijanci pa niso mogli razumeti, zakaj si je žena barvala le ustnice in ne vsega telesa. To indijansko barvilo je zelo
trpežno in obstane na telesu tudi po več dni na dežju. Dr. Hagen domneva, da je barvanje kože teh Indijancev še spomin na prastaro dobo, ko so si mnogi primitivni narodi mazali po telesu kri svojih sovražnikov ali zveri, da bi tako postali bolj moćni in pogumni. Dr. Hagen je tudi prisostvoval slovesnosti, ko so Indijanci sprejemali med odrasle svojega mladeniča. Za to priliko so se vsi sveže pobarvali. Posebno pestro se je pobarval čarovnik, ki mu je pripadla ob tej priliki naloga, da je mladeniču s palmovim trnom prebodel nosnico. Operacija je bila boleča, a mladenič pri njej ni niti trenil z očesom. Da bi bil močnejši ter da bi laže prenašal bolečine, so mu dali čarobni napoj Ava Hua-sca. Ta nnpoj je najprej pil čarovnik. Glavna točka te slovesnosti sta bila ples in pitje. Pili so vino, pripravljeno s kvašenjem soka iz si-»rikornega trsa. Dr. Hagen se je pa čudil, ker so se pijani Indijanci vedli povsem đostagno. Sploh uživajo ti Indijanci dober sloves; Nikdar baje še ni nihče med seboj nikognr ubil in okra-del. čim se je kateri izmed mož zgrudil zaradi utrujenosti po dolerem plesu ali pijanosti, ga je takoj začela negovati žena, sestra ali hči.
Čarovnik je obenem zdravnik. Indijanci verujejo, da je vsak bolnik obseden. Demon se imenuje vukani. čarovnik zdravi bolnike s tem, da izganja iz njih tega demona. Iz korenine rnstline Brmestaria caa-pi pripravi opojno pijačo, ki se je napije najprej sam, nakar io da še pacientu. Pri tem izgovarjp čarobne besede in drsme pacienta po vsem telesu z vulkanskim kamnom. Končno potegne od nekje velik trn ter pove. da ie to zli duh. ki je bolnika mučil. Dr. Hagen je pozneje z analizo ugotovil da opojni napoj iz omenjene rastline vsebuje veliko količino alkaloidov, ki učinkuiejo narkotično V mnoedh primerih je to zdravljenje v resnici uspešno, kar si je pa treba razlasrati kot posledico sugestije Seveda v marsikaterem primeru čarovnik bolniku ne more poma<rntl. predvsem pri nalezljivih boleznih. Zato pripadniki plemena Colorados na^lo izumirajo. Sedaj je baje samo šc okro«? 120 pripadnikov teea plemena Naraščaja nimajo mnogo, kar je pokazala tudi slovesnost, ko so sprejemali med odrasle parno enega mladeniča ob navzočnosti dr. Hagna.
Milfpm !f«đi umirajo v Indiji zaradi glsdu
Lakota je v tesni zvezi s sušo in slabe letino riža
Angleška vznodna Indija je znana po
tem. da v nji v nekaterih letih nastane siina lakota, ki zahteva skupno z nalezljivimi boleznimi milijone človeških življenj. Vzroki lakote v Indiji doslej v Evropi še niso bili dovolj znani. Pripisovati jih je treba predvsem slabim letinam riža, ki je glavno in skoraj edino živilo Indov. Slabe se vrste zaradi pogoste suše. Pride-lovanje riža zahteva pogost dež. Podnebje liji je treba deliti v tri letne dobe: od oktobra arca je nekoliko hladneje, od
aprila do junija je toplo, od julija do septembra pa je doba monsumskega deževja. Prav od te dobe je odvisno, kakšna bo letina riža. Monsumi so pravilni vetrovi, ki pihajo z Indijskega oceana. V topli dobi se indijska kupnina silno razgreje in nad njo nastane nizek zračni tlak. Zato začne pritekati zrak od morja, ker je tam so-erno hladnejše in zračni tlak višji. Stalno opazovanje vremenskih razmer v Indiji  in   nad   Indijskim   oceanom je po-
*.lo. da toplotne razmere nad Indijskim morjem vplivajo tudi na podnebje Južne Amerike. Včasi se zgodi, da monsumi. ki prinašajo morsko vlago, ne segajo dovolj
•ko v Indijo in zato nastane suša. ki
■ riž. Suši sledi vselej kakor po pravilu lakota. Meteorologija je sedaj že tako napredovala, da lahko napovedujejo že vn orej take katastrofe v Indiji. Ali bo v Indiji suhe leto, lahko sklepajo v naprej
rj po tem. če je od aprila do maja nizek tlak nad Južno Ameriko (Argentino) in visok tlak nad otokom Mauricijem.
Prav tako sklepajo, da bo suša v Indiji, ko  zapade  pozimi  in  spomladi  v severo-
2>.T\adnih gorah Himalaje mnogo snega.
Lakota v Indiji zavzema navadno velik oh>r^. Zahtovn milijone žrtev. Pogosto bi jo lahko preprečili, če bi uradi ob pravem času priskrbeli dovolj živeža. Tako je leta 1S£6 umrlo za lakoto v Indiji 7.5 milijona ljudi. V letih 1S73 74 je lakota v Bengaliji ogi žala nad 15 milijonov ljudi. Tedaj so se še o pravem času zganili in posrečilo se jim je preprečiti najhujšo katastrofo. V letih 1876 77 je pa kljub vsem prizadevanjem raznm komisij umrlo za lakoto skoraj poldrup milijon ljudi. Leta 1S99 se je pridružila lakoti še druga šiba božja, strašna kolera, ki je zahtevala mnogo žrtev še naslednje loto. Med svetovno vojno so bile prva leta rekordne letine riža, leta 1918 pa ni bilo monsumovega deževja in razširila
se je strašna lakota, ze oktobra tistega lota je umrlo štirikrat več ljudi kakor v normalnih letih, novembra pa je umrlo zaradi gladu že 3.207.610 ljudi. Na dan je umiralo novembra po 107.000 ljudi od lakote. Razen tega je pa še treba upoštevati, da ta statistika ne obsega vsega prebivalstva Indije, temveč le približno osem desetin. Skupno je umrlo v letih 1918 do 1919 od lakote 10.5 milijona ljudi. To je približno toliko, kolikor je zahtevala svetovna vojna skupaj žrtev pri vseh armadah. V desetih novembrskih dneh leta 191S je umrlo v Indiji toliko ljudi od gladu, kolikor je padlo Angležev v vseh štirih letih med svetovno vojno na bojiščih. Najbolj je kosila smrt v velikih mestih, ker so se lakoti pridružile še nalezljive bolezni. Od tedaj tudi datira silno nazadovanje rojstev Leta 1917 je znašala rodnost med Indi 39.3 pro mille. od tedaj pa stalno upada. Domnevajo, da se je lakota leta 191S tako silno razširila zato. ker so Angleži imeli preveč skrbi z vojno in se niso mogli zanimati toliko za indijsko prebivalstvo ter mu niso pomagali z živili in zdravniško pomočjo.
Aerodinamični modeli Iz ledu
Avtomobilom, letalom, ladjam in dri. ,im prometnim sredstvom dajejo konstr akterji dandanes tako zvano aerodinamično obliko, namreč obliko, ki nudi najmanjši odpor v zraku pri gib-mju. S samo risbo je
seveda težko dognati, katera oblika je v resnici aei odinamičnn. Zato imaio posebne
priprave, s katerimi preizkušajo mod°ie
raznih vozil. Tako imajo n. pr urejene velike cevi. v katerih na moćnem prepihu preizkušajo modele vozil. Zadnja novost v tej stroki je. da uporabljajo pri preizkušnjah modele iz ledu ali snega pa tud: iz drugih lahko topljivih snovi Ti produšni-ki so opremlieni z raznim; aparr.ti in okni. da lahko konstruktorji zasledujejo stalno vpliv vetra na modri. Zrak v kanalu lahko
poljubno ogrevajo. Razen tega imajo -re posebno pripravo, da lahke snrenir.ja jo zračni tlak.
Modele iz snee;a ali ledu postavijo v cev ter regulirajo posebni ventil torji va^va-nje zraka. Toploto znižajo pod zmrz^ioe. Tekoči zrak dela  vrtince povsod tam. kjer
naleti pri modelu na nii j«i odpor, zaradi
trenja zraka v vrtincu se tvori ob stenah modela toplota in tako se neprimerne oblike modela same izgladijo. Končno dobi model popolno aerodinamično obliko in na tej podlagi potem konstruirajo vozila. Na-mestu iz snega ali ledu izdelujejo lahko modele iz trdnega oglikovega okisa ali tako zvanega suhega ledu, pa tudi iz naftalina.
Polarna
:nica
Široko prostranstvo severovzhodne evropske Rusije skriva sedai še neorecenje-no naravno bogastvo in tudi ne izkoriščano zaradi pomanikanja primernih prometnih sredstev, čeprav so ta Dokraiine bogate na vodnih tokih. Reden uro met ni mocoč zaradi skrajno neucednesa vremena. Dred-vsem zaradi dolsre in hude zime. Reden oromet lahko omoscčiio samo z železnico. Načrte, da bi snoiili te kraie po železnic: z drugimi pokrajinami Rusiie. sedai postopno uresničujejo. Grade veliko železnico v pokrajinah med rmst: Kotlas. Uhta in Vorkuta Vsa proca bo dolca 1240 km. Od Kotlasa. ki leži na železniški progi Vvtka—Kotlas. so zaceli graditi proco proti Unti. Nova železnica bo zera i ena na ozemlju, keier vlada večen mraz. Delo ie zato zvezano z velikimi ovirami Železnica bo pozneie zvezana z murmansko železnico in do nii z Leningradom To bo železnica onstran oolarneca kroffa
Tri vrste ameriških potepuhov
Kralj ameriških potenuhov Dan O' Brien.
ki ie 77 let star. ie končal nedavno svoie poteouško živlienje in se ie naselil stalno v New Yorku. kier se posveča le vod tvu potepuške organizacije Hobos in ureievanju Usta. ki ea oostopači izdaiaio Ime Hobos lahko Dribližno Drevedemo z imenom vaeabund. vendar pa izraz vaeabund ne ustreza povsem živlieniFkemu slogu ameriških ootepuhov, ki so organizirani v oreanizaciii Hobos in ki se Dristevaic mei nekakšno elito na ameriških ces\ah. S prezirom Gledalo na tako zvane trampe kl se branilo dela in celo beračijo Se niž^e na stopnii socialne lestvice so tako zvani bums. to se pravi piianci Potepuhi pod imenom Hobos so neke vrste mistolovd ki se potemrio iz kraia v krai ker ne nreneseio stalne zaposlitve Pri enem in i5rtem delu ostanejo le čez zimo. nom1 ">d jih na zopet zvabi na cesto Ti DotoDuhi so navadno dobro oblečeni in vedno obriti. Med niimi so tudi tak<n* umetn-ki ki pregovore tudi lastnike luk5~uzn:h avtomobilov, da i?h vzameio seboi v voz za nekai ur voznic. Deln so n-> izogibalo zlasti. Če iim ie zanot&itve všeč in če ne traja predolgo.
Organizaciia Hobos prireia vsako leto svoie zborovanie. List »Ho-bos« ni samo strokovno slasilo te organizacije, temveč je eden najzarurniveiših listov sploh Ob-iavlia opise pustolovščin članov organizacije Hobos. Zanimivo ie da so bili med sodelavci tega lista tudi nekateri slavni pisatelii. Dopisnik tega lista ie bil tudi Jack London.
Poročni običaf t
Svatbeni običaji se pogosto menjajo, zato dandanes občudujemo svatbene običaje naših prednikov. Posebno zanimivi so bili v starem in srednjem veku.
V Babilonu so se v vseh krajih zbirali enkrat na leto na nekakšnem sejmu, kjer so kupovali dekleta. Dekleta so bila razstavljena na travniku, kakor je dandanes živina na sejmišču. Izklicatelj je glasno iz-kiical vselej ceno posameznega dekleta. Kandidatka se je sprehodila po podiju pred možmi, kakor še dandanes manekinke pokažejo nove modne modele. Ce se je našel zanjo kupec, je moral takoj plačati kupnino To se je ponavljalo, dokler ni bila zadnja nevesta prodana. Samo po sebi se razume, da so imeli bogati ženini prednost ter so laže izbirali. Za revnejše ženine je bila lepot i postranskega pomena. Ozirali so se predvsem na zdrave žene in si prizadevali da H dobili nevesto iz marljivih in poštenih družin. Pri teh dražbah je imela tudi dotn veliko vlogo že tedaj je grda nevesta lahko dobila moža. če je imeffl le-
po d^to To se pravi, di ie sani3 plačala
kupnino zase, Tudi najbogatejše neveste so moralp  priti na dražbo
V stari Sparti so bili podobni običaji. Tudi tam so se dekleta morala -zbirati ob določenih dneh. da so si ženini med njimi izbirali neveste Stara kronika govori, da so dekleta za pri j v temno avoVano ln msd nje spustili može. Prvega ddlc'eta, ki se ga je žorrin -.totaknil v temni dVCraril si je mora! izbrr-ti zz leno S! "herni pre3trp^!; so strogo kanovrli. Zaljut^sncl so si seveda zna1.: pomagati, da so ss i po.-.točjo trikov sp< -mali tudi v t3ird Ko so bi!a dekleta izbrana, so nevestam o/trlgM lise. Sele rc tem o' redu ie bila svatba.
Recepti filmskih igralk za lepoto
Z umetno ustvarjeno lepoto zbujati pozornoot drugih
je zelo težaven posel
Nudimo vam lahko Številne recepte film- I skih igralk, kako postanete lepši, a je težko reci. če bodo kaj pomagali
Lorctta Voung daje največji pomen osebnemu poudarku. Zato se baje tudi ne da prisiliti, da bi nosila visoko pričesko, čeprav bi jo nosile vse druge žene. Prepričana jc, da v resnici elegantna žena ni nikdar su/nia mode. Izb'ra si samo to, kar povečuje njeno lepoto in kar se prilega njenemu obrazu in postavi.
Barbara Stan\vyck povsem soglaša z Lo-retto Voung v tem    pogledu. K njenemu preprostemu, nekoliko dc-kemu tipu se pri-j legajo samo priprosti športni plašči, obicke j in kostumi   Zato nikdar nc nosi dragoce-I nih kožuhovin in oblek z okrasjem, (čeprav i ima reula nakit,  je \cndar v tem pogledu zelo zmerna, da bi ne prišlo do kontrastov, j kor se  sicer oblaci  preprosto.  Trav tako f pravi Rosemarv Lane. da oblači le to. kar ji je v>eč.
Mlada Anne Shirlev pa posveča veliko pozornost spremembam Spreminja pričesko in način šminkanja v^ak mesec. Misii. da žena lahko odkrije svoj lepotni slog šele po številnih poskusih pričesk, oblek in šminkanja Tudi Joan Blondell je za stalne spremembe. Skrivnost ženskega čara je po njenem mnenju le v stalni spremembi. Žena, ki ostane po svoji zunanjosti delj časa enaka, jc blizu temu. da postane staromodna Stalna sprememba zunanjosti baje podpira duševno prilagodljivost in daje ženski svežost Zato Blondell menja često frizuro, šminkanje in celo barvo nohtov, parfum, zobno pasto in ustno vodo. Proti slabemu razpoloženju priporoča popolno spremembo zunanjosti.
Gingerer Rogcrs je prepričana, da v glavnem parfum daje ženi privlačnost in čar. Ima celo kolekcijo raznih lahkih dišav, ker misli, da težke vonjave ne pristo-
je njem nežni zunanjosti. Uporablja Zfl vsako obleko poseben parfum, pa tudi za vsako razpoloženje drugega. iMožjc, ki jo dobro poznajo, se je torej lahko varujejo, kadar jc sitna, ker to lahko že od daleč zavohajo.
Gale Page ima velike težave, ker »c redi. Zato mora držati strogo dieto. Nasprotno pa Joane Fontaine silno skrbi, da bi »c povsem ne posušila in pije zato večkrat na dan mleko, kar se ji zdi največja žrtev.
Irene Dunne sc silno rada vozi v odprtem avtomobilu v vsakem vremenu. Zato na mora posvečati posebno skrb negi svoje kože. Maže se s posebno zmesjo raznih masti in menda tudi z lojem
Bet te Daviš veruje, da je ženska lepota in čar odvisna od fizične in duševne svežo-sti. Zato posveča mnogo časa počitku ter poležavanju. V tem pogledu soglaša z njo Ann Sothern Vstaja zjutrai raje nekoliko prej, da bi ne bilo treba hiteti v atelje ter da bi se ne utrudila Po dva dni na teJ.cn posveti izključno počitku ter poležava Blagor ji! Plavolasa Joan Benctt pa pravi, da je najboljši počitek gibanje na svežem zraku pri lahkem sportu. n_ pr pri tenisu in plavanju. 2ena. ki kaj lia na svojo lepoto, mora po njenem mnenju skrbeti predvsem /i svoje zdravje Najlepši nakit žene je nasmeh na zdravem litu.
Phvliips Brooks in Obvia de Haviland. ki sta še precej nizko na lestvici filmske slave, hočeta postati lepši s tem da se graciozno sprehajata in gibljcta. Zato tudi Oli-via de Haviland hod: vsak dan na hoduljah kakor otroci m marljive obisku it plesno in gimnastično šolo
Iz vsega tega spreviviimo kakšne silne skrbi imajo zaradi svoje lepote filmske i«jra!ke in to je, mislimo dovolj, da ni treba govoriti posebej šc o skrbeh žensk, ki vidijo v tihnskih igralkah svoj ideal.
Zadnfa newyorška farma
Znano jc da imajo v Zedinjenih državah okrog 12 milijonov nezaposlenih. Izmed njih jih živi nekaj sto tisoč v New Vorku. Kljub temu lastnik zadnie farme v New Vorku ni mogc! dobit' delavcev za obdelovanje zemlje Njegova tarma je obsegala 6 oralov. Farmar bi lahko dobro živel, saj bi našel dovolj odjemalcev za svoje pridelke v New Vorku Kliub temu je obupal nad svojo farmo, toda ne le zaradi tega, ker ni mogel najeti delavcev, temveč ker so mu ptiči delali ogromno škodo. Sproti so pozobali sleherno seme in obrali zelenjavo. Ni lih mogel pregnati niti s posebnimi strašili na električni pogon. Zato se je lastnik zadnje ne\vyorške farme odločil, da si bo rajši služil kruh v družabništvu z lastnikom velike garaže.
Za lfubitelje cvetic
Večina ljubiteljev cvetlic ne ve pravilno ravnati s cvetjem, ki jim krasi stanovanje. Mislimo predvsem na utrgano cvetje v vazah. Večina ljubiteljev cvetja vlaga šopke v vaze. napolnjene z vodo. Stebla ki atko-malo prirežejo, ne da bi temu posvečali kakšno posebno pozornost. Nikomur ne pride niti na misel, da zaradi tega obreza-vanja cvetje v vazah kmalu uvene in gnije. Ce si hočete ohraniti cvetje dalje časa sveže, morate predvsem pravilno z njim ravnati. Vedeti morate, da cvetje dobiva hrano po ceveh v steblo. Ce stebla režete na zraku, vdre zrak v cevi. Ko potem vložite šopek v vodo, rastlina ne more več srkati redilnih snovi po ceveh stebla. Zato začno cvetlice gniti.
Ce si hočete torej ohramti cvetje čim dalje časa sveže, morate stebla pri reza vati v vocli in ne na zraku. To ni tako trf.ko. šopek vstavite v široko posodo z vodo in v vodi prirežete stebla s škarjami ali nožem. Ce boste s cvetjem tako ravnali, bodo cevi v steblu napolnjene s tekočino in cvetje bo dobivalo še dolgo Časa redno rcdilne snovi in bo estalo lepo. V vsaki vodi je dovolj hranilnih snovi za rastline, pač pa
ni  tnko  primerna  voda  iz vodovoda. Zato
ie potrebno, da dato na liter vode gram hrariinih rastliĐSkO) soli.  kaKrsne so na
prodaj zi gnojenje rastlin. Opozoriti je tudi treba, da morate cvetje piirezavati s 0r< holj of-trb^ rezilom in poševno, ne pra-vok-*r,o na steblo. Ce je rezilo topo. se cevi v steblu zdrobe in raztrgajo, da ne morejo več pravilno rikati tekočine. Ce so cevi v
• • i-- .-. :o- >*-s'» gladko, rastlina lahko še o časa srka re.V.ne snovi in razen tega t-:.'i Izpareva iz Ustnitih rez vodo. DfdaU 33 poizkuse 7. r^stlin^mi. ki imajo velik^ listnate reže. Ko je bila rastlina prirezana pod vodo.  je srkala tekočino tako močno.
ta ie izp-^revpla vodo skozi reže še mnogo rneč^ain. trov^r tpkrat. ko je rasla. Ob režah se je tvorila celo rosa.
Xt'i*elja, 7. julija
Ob 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Koncert: rog igra g. VoUdinovič Stevo, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbo'in franč. cerkve, Focrster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije. - 9.45: Verski govor (dr. Tomaž Kurent). — 10: Le brez skrbi t plošče). — 10.15: Gorenjski trio. — 11:  Konrort radijskega orkestra.
— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevski zbor »Sava* z Jesenic. — 14: Vesele orkestralne točke (plošče). — 16.30: O naraščaju ZFO. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Veselo popoldne. Trio (kitara, hav. kitara, harmonika) in samospevi (g. Drago Žagar, pri klavirju g. piof. M. Lipovšek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: NaC. ura: Trgovska šola beograjske trgovske mladine tStaniša Korunovič — Bgd). — 19.10: Objave. — 20: Poskočni napevi (plošče). 20.30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodelujota Andrej Jaro in radijski orkester. Dirigent D. M. ftijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Manioline in balalajke (plošče).
Ponedoljek, 8. julija
Ob 7: Jutranji pozJiav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Kjer je pesem, je veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Na povedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: »Spasovdan« v našem narodu (Jeliea Belovič    - Bgd). — 19.40: Objave.
— 20: Izseljenski kotiček. — 20.10: Ljudsko z irr.vjo. Splošne zdravstvene razmere v Sloveniji (dr. Ivo Pire). — 20.30: Večer  ljubljanskih  konservatoi lsxov.
Torek, 9. Julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvekov (plošče). — 12: Vaški umetniki  (plošče).  — 12.30:  Poročila, objave.
— 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Luis Leger slovancfil   preteklega   stoletja II.
del (dr. Tomisl. Jajrič — Zgb). — 19.40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (Drago Potočniki. — 20.10: Zakoni in tajne človeške duše (prof. E. Bojo. — 20.30: Pevski koncert: gdč. Tea LaboS, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče).
Postani in ostani član "-njihove družbe!
UČENCI MED SEBOJ Janesek pravi svojim tovarišem: Rad bi sklenil z očetom nenapadalni pakt, preden mu bom pokazal spričevalo.
Oaniel Lesu^nr
Kanu
OD DANES NA VEKOMAJ ...
Mar mislite, da je mogoče pozabiti tako geslo, tak datum ?
— Ta okolnost je posebno čudna, — je dejal menih.
— In ta okolnost me je napotila k zadnjemu, skrajnemu keraku. Prav ste uganili, bil je trenutek, ko bi bila dala vse, da bi mogla verjeti... da bi mogla dokazati privide najslajše ljubezni, kar je kdaj preživljalo žensko srce. Izgubljeni prstan, ta sveti prstan me je rešil.
— Kje pa je po vašem mnenju ta prstan?
— V grobu, na mrličevem prstu ... ali pa v njegovem prahu in pepelu, kar je še bolj verjetno. Ah, oče moj . . . Naleteti na tako odkritje! To bi pomenilo rešitev iz najstrašnejših dvomov, iz najgrše, strah in grozo vzbujajoče misli, kar jih je kdaj pre-šinjalo žensko srce. To bi bilo jasno spoznanje, da moj sin ne spravlja z omamno strastjo krvoskrun-Btva v nevarnost miru svoje duše na tem in onem
svetu. To bi bila slednjič p:avična osveta za aedolžno žrtev. Pomislite, oče moj pomislite na nedavni tli? umf tega moža. Naslov, slava, premor.onje, ?se bi se izkazalo kot navaden'rop. Kot edino imetje bi mu ostala pogum in peklenr>k;A obramba. A le. ... zasluži biti poteptan, bi dremal, ponavljam« v o;:i:em obročku prstana na dnu nez.-.anega groba.
— Toda ta prstan, če mu ga prinese njegov sel, s pečatom, bo nnsprotno devršil njegov .vamotni uspeh.
Oče Eudoxios se je poglobil v domneve.
— Da, da, — je pripomnil 3 poseLnini naglasom. — Edini sel maj"kiz<i de Valcera ima vse neobhodne pogoje, da najde te V-.sne oida.n-:o bitja, ki f>. vi no prištevate več med žive. če saloh kje 1- ie. C 'j postal kdo žrtev, kaj se je zgodilo z nvgovir.i telesnimi ostanki: Ali so bili kratkomalo pokopani? Ali
bi sploh spoznal g-rob celo tisti, ki ga je iz::o^-.l. kj'c na samem, če bi ne poznr.l važnih znamenj?
— Bog vidi ta grob, — je odgovorila gro; ica.
— Ali bo pa naju hote) privesti k njemu?
— Vas, oče moj? Torej bi biii prip/avljeni pomagati meni in mojemu otroku, ki ga uram Bajti t .m v Ameriki?
— Zakaj pa ne, gospa grofica? Prosil sesn Boga. da bi mi označil delo, ki bi sc ga mogel lotiti.
— Prosite ga še, da bi vam doveli storiti čudsž.
— Mar se ni pričel čudež že s t era a sva se srečala na ladji ?
m.
ŽALNI SPREVOD
Nekega decemberskega jutra so našli ljudje, idoči po ulici de Bac — a teh ljudi je bilo mnogo — - izgo-
vor za izgovorom, pretvezo za pretvezo, dočim so jih stražniki potiskali v stranke ulice.
Ze precej časa so se morali tako ustavljati avtomobili in omnibusi. Ko se je bližalo poldne, so straž-ntki siHIi tudi pešce, da so se obračali ali pa izjavljali, da ostanejo v krogru, v kordonu stražnikov.
To početje nI šlo brez težav v tako prometni ulici m ob tem letnem času. ko je bil promet po ulicah glođe na Hižaioce se božične praznike še posebno velik, še bolj ie pa ovirala promet radovednost množico, radovednost, namenjena prizoru, od katerega so Stražniki potiska i i radovedneže.
Ljudje ro se zbirali pred kordonom stražnikov in ni" ni pomrrj^lo da so vh lc-ti na vso moč potiskali nazaj,
— Saj itak ne boste smeli ostnti tu. Umakniti se boste morali, eim krene sure vod na pot.
Vse. kar so videli najbHže stoječi radovedneži, je S-i! krasen pogrebni voz. na katerem 30 viseli ogromni venci iz svežih rož. Poleg pogrebnega voza so videli radovedneži vrsto kočij, pogrebce in žalno draperijo na zunenuh vratih palač?, v ozadju sicer nevidnega njenem*3, dvorišča. Na ščitu iz črnega sukna so se loMJU'il uli v heraI Viških barvah združeni znaki rodu de Porvcn-Tanis in rodu de Valcor, Prevleka sedežev vsake kočije je bila okrašena z velikim srebrnim »V** nad katerim se je lesketala krona s cvetKčnimi okraski, prepletenimi z biseri. Pokop?.vali so markizo de Valcor, ro:eno Laurencijo de Servon-Tanis.
— Proc\ naprten njenemu mozi2, jo je ubil, — so trdili nckaezi rrdovoJneži.
— K sreči je živela še dovolj dclgo, da je zvedela,
so zatrj'e-
nji?
so
da je zmagala njegova pravična stvar, — vali drugi, — kimajoč z glavami.
— Ali bomo sploh izvedeli resnico o vzdihovali skeptiki.
Vsi so hoteli videti junaka te razburljive pustolovščine.
Kakšen roman! In povrhu Še v začetku dvajsetega stoletja z njegovimi hitrimi komunikacijami, ki zbližujejo celine z informacijskimi sredstvi, kakršnih še ni videl svet. Mož, pripadajoč cvetu izobraženega sveta., sloveč po svojem plemstvu in delu, s katerim je prinesel napredek v dotlej zanemarjeni okraj, mož, ki je ustvaril naselbino in odprl vire industrijskega bogastva, ta mož je videl, kako blatijo njegovo ime, pa še ni mogel doprinesti tehtnih dokazov, da je res tisti, za katerega se izdaja, ne pa pustolovec, živeč pod lažnim imenom. Manifestacije vsega okraja zanj, navdušenje njegove bretonske dežele, ki ga je bila poslala v tujino, odobritev njegovega, mandata na zgodovinski seji, kjer je bil proti njemu govoreči dokument, na katerega so se opirali njegovi nasprotniki, proglašen neposredno s tribune za po-tvorbo, odstop od procesa njegovega sorodnika Marca de Plesguena, ki se ni več proglašal za pravega dediča valeorskega gradu in imetja — vse to ni zadostovalo, da bi si ustvarilo javno mnenje lastno sodbo in da bi bili klevetniki razoroženi. Dvomi še vedno niso bili utihnili. Senzacionalna obdolžitev je bila preveč razburila duhove, da bi se mogla javnost kar čez noč pomiriti. Sicer je pa posegala v to tudi politika. Zmaga Renauda de Valcora, pripadajočega reakcionarski opoziciji, se je zdela naprednim strankam še vedno sumljiva.
iSiOVFRSICT FIABOD«,   so*ota. «. Juni* i$*>.
Ste?« H52
Slovo dolgoletne učiteljice
Krka, 4. julija
Od naše dolgoletne učiteljice gdč. Marije Strausove, ki je službovala pri nas polnih 35 let, smo se poslovili na posebnem razstanku, kjer so se zbrali njeni tovariši, starši in šolska mladina. Mnogoštevilna udeležba je dokazala, kako cenimo pri nas zvestobo za zvestobo in kako smo odhajajoči učiteljici hvaležni za vse, kar je dala naši dolini. Na prireditvi so bili mnogi starši, ki so bih še mali učenčki, ko je prišla gdč. Strausova k nam službovat, svJaj pa imajo mnogi učenci iz njenih prvih let sami svoj naraščaj v trdnih in varnih rokah gdč. učiteljice.
Slovo od zveste dolenjske učiteljice bi se izvršilo vse v večjem obsegu in tudi zunanjih gostov bi bilo več, če ne bi istega dne tako nenehoma deževalo. Kljub temu so starši in šolarji napolnili dvorano, ko je slovesnost otvoril naš šolski upravitelj g. Ivo Mihelčič, ki je pokazal na splošne dolžnosti učitelja, na njegova prizadevanja v korist mladine in naroda, potem pa očr-tal vse lepe lastnosti slavljenke, prisrčno tovarištvo in ljubezen do šolske mladine. Izrekel ji je zahvalo za ves dosedanji trud kot šolski upravitelj, kot odbornik JUU pa tudi zahvalo stanovske organizacije za dolgoletno sodelovanje. Vrli tovarišici je poklonil nato šopek cvetja. Za g. Mihelči-čem so se poslovili od gdč. učiteljice še zastopniki občinskega odbora in krajevnega šolskega odbora ter neka učenka v imenu šolske mladine. Ganjena se je zahvalila jubilantka za vse dokaze tovarištva in prijateljstva in za številno cvetje, ki ga je dobila v slovo. V svoji znani skromnosti je odklonila že prej vsako večje darilo, ko je čula, da pripravljajo zbirko za spominsko darilo. Nato je naša Šolska mladina predvajala mladinsko igro >Desetnik in sirotica«, ki je uspela nad vsako pričakovanje. Ljudstvo je bilo z vso prireditvijo  izredno zadovoljno.
Slovo od gdč. Strausove nam bo ostalo v lepem spominu kot praznik, ki je ponovno potrdil iskrene vezi med našo šolo in domovi. Naše ljudstvo zna ceniti težavno delo učiteljstva.
Ob odho u gdč. Strausove bomo izgubili iz naše srede tudi našo častno občanko. Naš občinski odbor ji Je podelil častno občanstvo že pred 10 leti. ko je zaključila četi tstoletje, odkar je službovala v naši sredi. Za svoje požrtvovalno in uspešno delo je bila jubilantka odlikovana -ctos spomladi tudi z redom sv. Save.
Vredno je podčrtati, da nosi gdč. Strausova vsekakor rekord službovanja na enem ln istem službenem mestu. Pri nas je službovala polnih 35 let, le 3 mesece je službovala v Trebnjem, v Podgradu pa pol leta. Na obeh krajih je bila le suplentka, k nam pa je prišla po prošnji.
Gdč. učiteljici želimo, da bi zadovoljna preživljala leta v zasluženem pokoju in da bi kot zvesta Dolenjka, rojena je v Novem mestu, še večkrat prišla v našo sredo, kjer smo jo vsi cenili in spoštovali in ji bili hvaležni za ves trud in prizadevanje pri izobrazbi in vzgoji naše doline.
—e Na predvečer praznika slovanskih
hlagovestnikov sta priredili moška in ženska podružnica CMD v Celju kresovanje na Starem gradu. Ob 20.30 je zagorel med grajskimi razvalinami velik kres, znana celjska tvrdka »Pvrota« pa je oskrbela zelo učinkovit umetni ogenj. Celjska vojaška godba je priredila pred kolodvorom promenadni koncert in izvajala slovanske skladbe. Kres in umetni ogenj na Starem
gradu so opazovale velike množice prebivalstva, zelo mnogo ljudi pa je prisostvovalo tudi promenadnemu koncertu vojaške godbe. Tudi na mnogih drugih vrhovih okrog Celja so goreli lepi kresovi.
—c Učni uspehi na deski in dekliški meščanski soli v Celju. Drž. deško meščansko šolo v Celju je obiskovalo ob koncu šolskega leta 263 učencev. Razred je dovršilo 151 učencev (18 z odličnim, 51 s prav dobrim in 82 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 69, razreda ni dovršilo 39 učencev, pravico do ponavljanja so izgubili 3 učenci, neocenjen pa je ostal 1 učenec. Završni izpit je napravilo 21 učencev (4 z odličnim, 6 s prav dobrim in 11 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 5 učencev, 1 učenec pa je bil odklonjen za eno leto-— Na drž. dekliški meščanski šoli v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 292 učenk. Razred je dovršilo 128 učenk (39 z odličnim, 97 s prav dobrim in 83 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 53 učenk, razreda ni dovršilo 20 učenk. 1 učenka pa je ostalr neocenjena. Završni izpit je napravilo <*7 učenk (18 z odličnim, 16 s prav dobrim in 13 z dobrim uspehom), 2 učenki pa sta bili odklonjeni za eno leto.
—c Celjska vojaška godbo, priredi drevi od 20.30 do 24. na vrtu hotela »Uniona« poslovilni koncert svojemu tamburju majorju g. Henriku J. Strahu, ki je premeščen v Ljubljano. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki. G. Strahu, ki je v Celju splošno znan in priljubljen, želimo mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu!
—c Propagandni juniorski atletski miting priredi SK Celje v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne na Glaziji. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, včlanjenih v SAZ. Prijave se bodo sprejemale pol ure pred pričetkom tekmovanja. Vrstni red tekmovanja je naslednji: 100 m, krogla, višina, 200 m, disk. 1000 m, kladivo, daljina, kopje, troskok, 4x100 m. Ta prireditev je obenem izbirni miting za atletski nastop juniorjev SK Celja proti juniorjem SK Ilirije, ki bo v nedeljo 14. t. m. v Ljubljani.
—c Dve nesreči. Ko je 481etna žena cin-karniškega vratarja Marija Videnškova iz Greta pri Celju nabirala v gozdu borovnice, jo je pičil modras v desno roko. Videnško-vo so takoj oddali v celjsko bolnico, kjer ji je hitra zdravniška pomoč rešila življenje. — Na cesti v Lokah pri Mozirju je padel 191etni delavec Josip Benda z Rečice ob Savinji s kolesa in si nalomil desno nogo v gležnju. Bendo so prepeljali v celjsko bolnico.
—C V celjski bolnici sta umrli v petek 801etna preužitkarica Julijana Vidčeva iz Male Breze pri št Juriju ob juž. žel. in 671etna dninarica Barbara Lampretova iz Tržišča pri Rogaški Slatini.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OTTZD bo imel v nedeljo 7. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici.
Iz Metlike
— Gradbena živahnost. Pod streho je že nova trgovska in stanovanjska hiša gosp. Janka Bračike, novo trgovsko poslopje ob glavni cesti pa gradi tudi trgovec Franc Opalk. Dograditev stanovanjskih prostorov k že obstoječim zgradbam je dovoljena mizarskemu mojstru Ignacu Hočevarju in trgovcu Leopoldu Weissu. Posebno olepšana pa bo tudi bližnja okolika sokolske-ga doma, kjer je pravkar v gradnji škarpa in glavno stopnišče k vhodu v dom.
Postani ln ostani član V o đnthov e družbe!
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga, din 15.—
NAJLEPŠE CTIVO!
Ravijen: zgodbe brez groze
Klabund: pjQ| f _ R9Sp„ |f „ Ravijen:     £fna VOjfia
i
Thompson. £fyffQ
Majerjeva. Rudarska balada
ZALOŽBA,CESTA"
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA 5
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli Ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očke, tasta in strica, gospoda
Franca Batjela
trgovca in hišnega posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo dolgujemo vsem društvom, kot »Soči«, Obrtniškemu društvu, Kovinski zadrugi, nadalje kolesarskim društvom »Sava«, »Ljubljanica«. ^Zarja«, »Hermes«, kolesarski sekciji, moto »Iliriji«, kolesarski podzvezi, Slovenski kolesarski zvezi ter nameščencem tvrdke.
Zahvaljujemo se tudi za pretresljive govore ob odprtem grobu gospodu Urbančiču za Slovensko kolesarsko zvezo, g. Rozini za društvo -Sava:-, podpolkovniku v pok. g. Jakliču za Slovensko kolesarsko zvezo, dalje darovalcem prekrasnih vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi poti k večnemu počitku.
LJUBLJANA — MARIBOR — vipava, dne 5. julija 1940.
Žalujoče rodbine: batjel, bergant, lazar
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave Deseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Za vveekend
KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, ROŽASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI sever — marijin trg 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE !
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite do sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter dio 8.— srbski prokupac » » 9.— rizling »     >     9.—
dolenjski cviček » » 10.— jaboIČnik »    »    5.—
muškatni silvanec > » 12.— dingač »     >   12.—
žganja: cropinovec liter din 28.—
slivovka »    »   28.—
orinjevec ^     » 36.—
rum »     » 36.—
borovničar >     > 36.—
Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj,
nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L-
MALINOVEC
naraven, kg din 17.—, nudi HOMAN, Sv. Petra c 81
Posložite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
ki so najcenejši !
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3.   4. L.
ZA WEEKBND Egon Zakrajšek
ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 — Telefon 48-70
i;;nim:ui!!i!!Kii!iii[iiiiiiii!f;iiiaiiiiiiui
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
PRESKEB
Sv.  Petra  cesta 14 Izvrstna
mu
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju
termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—.  33. L.
DRUŠTVO ZA ZGRADBO SO-KOLSKEGA DOMA v ŠIŠKI
takoj odda v najem malo dvorano Sokolskega doma v Šiški. Zelo primerna za kako pletilno industrijo ali industrijo perila. Ogled na licu mesta pri hišniku doma vsak čas — ponudbe poslati na upravo društva. 1684
JUGOGRAFIKA
SOSTANOVALCA
starejšega, sprejmem skoro zastonj v lepo sobo s posebnim vhodom Naslov v upravi SI. Naroda. 1677
Oglaiuj
male oglase
Slovenski Narod
ker so najcenejši!
KU P! M
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SREBRO, DRAGE KAMNE
in vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE
LJUBLJANA  —  Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«)
KUPIM PSIČKA
datelna. Naslov v upravi. 1683
SLUŽBE
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
GOSPODIČNA
z malo maturo in trgovsko šolo — že izurjena v pisarniškem delu ln pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vpeljana«. 1500
MIZARSKEGA POMOČNIKA
za stavbno in pohištveno delo sprejme takoj Kuhar Rudolf ml., str. miz., Mokronog. 1682
FRIZERKO
sprejmem takoj ali z 20. VII. Plača din 500 in vsa oskrba. Žerjav, Kranj. 1681
prodajna skladišča
otvarjamo v vseh večjih sre-skih in banovinskih mestih za litro preskrbovanje prebivalstva z našim izredno aktualnim artiklom, ki gre zelo v denar.
Iščemo vodje
za ta skladišča. Artikel se prodaja v masah in zahteva ga sleherno industrijsko in obrtno podjetje, trgovine, kakor tudi zasebniki ter vsa gospodarska podjetja in končno državne in zasebne ustanove. Kupec je skoraj sleherni človek. Dnevni zaslužek je velik in eksistenca
stalna, dolgotrajna. Strokovna izobrazba ni potrebna. Interesenti morajo položiti kavcijo v gotovini od 5000 do 20.000 din,
glede na obseg rajona. Ponudbe z obrazložitvijo ter točnimi podatki o rajonu, kakor tudi o razpoložljivem kapitalu je treba poslati s čitljivim naslovom in označbo točnega krajevnega in upravnega položaja rajona na naslov; Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Rentabilno kladište«. 1675
PRODAM
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico  dobite   najceneje v
MEDARM Ljubljana, židovska ul. 6. 18/L
aparat za ondulacijo las
skoro nov, s 16 komadi pribora din 2000.—, drugi 2200.— in en nov, luksuzne izdelave s 36 komadi pribora, zelo poceni. Vprašati: Tvornica »Vesna« — Zagreb XI, ali P. Vukelić, Zagreb, Gajeva 55, prizemno.
1639
po toči zvoniti
ali po nakupu se kesati je prepozno! — Kolesa prvovrstnih znamk nudi po reklamnih cenah trgovina Podobnik Franc, Rudnik-Ljubljana (poleg gasilskega doma). Odprto ob nedeljah do 12. ure. 1678
DOPISI
STASA
Ce ne nedelja, potem ponedeljek ob devetih gostilna. Tvoj
1680
*     —  DAMA ~
prosi dobrosrčnega in poštenega gospoda nad 40 let, da ji pomaga iz obupnega položaja. Ponudbe na ogl. odd. »Naroda« pod »Poletje«. 1685
NEODVISNA MLADA DAMA
ki bi hotela znanja z »mladostnim« gospodom (40 let) v svrho krajšanja poletnih večerov, naj se javi s sliko pod šifro »Uradnik, stroga diskrecija« na upravo lista. 1688
Najnovejši   frizure, nar-
vanje las, trajna ondula-eija. Salon komfortno mo-derno opremljen.
.RAK AR'
Prešernova 7
ooleg davne pošte
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stro;p% prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C.   T. a .
AVTORIZIRANO ZASTOPSTVO
Amerikan Import Company> Maribor
TEL. 23-92
se preseli s 1. julijem 1940 v novi lokal v hišo g. M. Oseta na
Glavni trg 22
C)JP
osebni avtomobili, tovorni avtomobili, nadomestni deli
Avtopribor! Pnevmatika!
OLJA ZA AVTOMOBILE
VARTA
akumulatorji za VSE znamke
		
l-1—■ 1 - ■	X-,-Lt><>,	
		
		
SAMO NEKOLIKO PAR VEC
tn Vaše Zdravje je sigurno zavarovano
Neprimerno bolj fina in zdrava
HALO! HALO!
če hočeš dobre čevapčiče, ražnjiće, pečene ali ocvrte piščance
dobiti, moraš
v restavracijo »Rožna dolina«
priti! Točijo se res priznana sortirana vina. Lep senčnat vrt,
dve balinišči. Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano! V nedeljo ob 9. uri dopoldne balinrarska tekma med balin-carskim klubom »Karo« in balincarskim klubom »Rožna dolina Marn«. — Za cenjeni obisk se priporoča
SLAVKO GACNIK
restavracija »Rožna dolina«, Marn
cestni pogrebni zavod
Občina LJubljana "™
Umrla nam je v starosti 83 let naša kot mati dobra, ljubljena tetka, gospodična
MARIJA VRTOVEC
poštarica v pokoju
dne 5. t. m. po daljši bolezni, previđena s tolažili svete vere.
Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, dne 7. julija t. 1. ob %3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Za vse dobrote, draga teta, naj Vam bo dobri Bog obilen plačnik. Počivajte v miru!
LJUBLJANA, dne 6. julija 1940. Žalujoči: MILAN, FILIP, JOSIP, MATIJA VRTOVEC — nečaki; VIDA, por. ŽELEZNIK, MARA VRTOVEC — nečakinji, in ostalo sorodstvo.
Ur«*uj« Jorip Zvptmfift U 2o »Narodno tiskarno* Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christot M Vsi v Ljubljani
68
iSiovcNsrt w *irOB<, ***** * wi»
MAURICE CHEVALIER In JACK BICHAKAN
ki pravi, da je ta film njegovo najboljše in najbr
^X popularna liha ska umetnika v grandijornem filmu, katerega režira Rene Clair,
jbriljantnejše delo   ~~ Glavno žensko vlogo ima filmski lepotica JUNE ICriGHT. , -„«   _ Film impozantne veličine in razkošja ter divnih me.cdi;, v katc-
ŽIVLJENJE ZA KARIJERO
PREMIERA DANES!
KINO SLOGA, tel. 27-30
Film impozantne veličine in razkošja
rem sodeluje nad sto igralcev in tisoč statistov. — Osigurajte si vstopnice za to redko filmsko delo, ki nima prime,  v filmski zgodovini. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri
'Premiera odlične Pirandellove komedije
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 17., 19. m 21. uri.
Mož, ki se zaradi svoje neodločnosti zaroči z vsako žensko, ki jo v življenju sreča, zaide v neštevilne zadrege m smešne položaje ter n-Jtii s lem svojim opazovalcem obilo zabave. — Da se boste pri tej komediji tudi Vi res lahko zabavali Vam jamčijo stari znanci Kari Lud\vig Diehl, Leo Slezuk, Karin llardt, 11 Ude Kriiger in drugi, ki nastopajo v filmu. KINO UNION, tel. 22-21.
Danes ob l!0.30. jutri ob 14.30. 17.30 in 20.30 uri senzacionalni spored dveh velefilmov JOSEFINA BAKER v pikantnem ero-    Opojna glasbena komedija iz objestnega
tičnem vel^filmu luksuznega koncepta:
Ser*.-a ali ljubica
Partner: JE AN GABIN
življenja ameriške mladine:
Raj mladosti
Ginger Rogers, Douglas Fairbanks jun.
Ma?" vsakdanja skrb:
Kam na počitnice?
Tudi manjša slovenska letovišča so na glasu po svoji lepoti, udobju in snagi, cene pa so v njih znosne tudi za
srednje sloje
Ljubljana,  6. julija
Po svojem  prirodnem izoblikovanju 6k>venija vsekakor ena izmed najzanimL -pejših  pokrajin  Jugoslavije.   Na Gorenjskem   stisnjeni   med  Alpe  je   priroda dala Sloveniji    nešteto     malih     letovišč,  ki so
majhna sr-mo po udobju in gostiščih, dajejo pa gestom prav toliko lepot in zanimivosti, kolikor največja in najbolj znana naša. letovišča.  Tudi na Dolenjskem in v
Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru
Beri krajini je mnogo krajev, kjer človek lahko v skromnem udobju preživi poči t _ niče in uživa prirodo z vsemi njenimi zanimivostmi in lepotami. Svet zase so Logarska, Savinjska in Dravska dolina, ki po svojih lepotah in zanimivostih nič ne zaostajajo za Gorenjsko. In dolgi pohorski hrbet je kar posejan z majhnimi, toda udobnimi letovišči! Manj letovišč je v Halozah. Slovenskih goricah in Prekmur.
ris^tno pa tudi pri različnih očesnih boleznih. Soba z vso oskrbo stane na Pokljuki od 75 do 100 din na dan.
Bohinj s svojim jezerom in s svojo romantično okolico je eno izmed naših naj_ lepših planinskih letovišč. Sestavlja ga več
vasi, v skoraj vseh pa najdemo udobne hotele, pensione ali pa privatna stanovanja za krajše ali daljše bivanje. Cene za bivanje v Bohinju so v splošnem dokaj zmerne — 50 do 102 din na dan. Posebno lepa je okoliza jezera, ki ga na severu obdajajo strme stene Julijskih Alp, na jugu
pa gosti gozdovi.
Na tem zanimivem področja Julijskih Alp imamo tudi vse polno planinskih postojank in celo hotelov, ki nudijo gostom največjo udobnost. Najpomembnejši v Julijskih Alpah je vsekakor Planinski dOm n* K°nuii, na nadmorska vsirti 1520 m. Izpred hotela je zlasti lep pogled na Bo_ hinjsko jezero, prav tako pa tudi na planinske orjake Julijskih Alp in na njihovega kralja Triglava, Poleg tega planinskega hotela moramo v Julijskih Alpah omeniti tudi Skalaški dom na Voglu, ki leži na nadmorski višini 1540 m severno od Planinskega doma na Komni, nadalje Pla„
nino na Kraju, ki je prav tako nekoliko severno od doma na Komni, K<*čo pr| Triglavskih jezerih v bližini zanimivega petega in šestega Triglavskega jezera, na samem Triglavu pa Sraničevo k<>fo na nadmorski višini 2332 m, AJe**««ndr©v dom na Triglavu na nadmorski višini 2408 m in Triglavski dom na Kredarici na nad. morski višini 2615 m.
Zelo zanimiv predel nade Gorenjske je Gornja Savska d°lina, ki sega od Jesenic do Rateč-Planice. Na severni strani jo varujejo Karavanke, na južni pa se odpirajo pogledi na razne dele Julijskih Alp. V Gornji Savski dolini je več zelo udobnih in lepih planinskih letovišč:
Dovje-MOjstrana, dve vasi, ki rta se skoraj čisto strnili v ubrano celoto in enoten pojem, sta na vhodu v tri doline — Krmo, Kot in Vrata, poleg tega pa sta znani kot izhodišče na Triglav s severne
Prikupno letovišče Škof ja Loka
jVl kjer najde človek dovolj udobja le v
večjih krajih, zato pa je v manjših tam toliko žlahtne narodne starine, da Ietovi-ščar kaj lahko pozabi na udobje in zabavo bogatejšega sveta.
Naša vsakdanja skrb je prav pogosto: kam na počitnice? Preveč lepih krajev imamo in povsod je predobro poskrbljeno za goste, pa se težko odločimo, kam bi se napotili. Naš seznam večjih in manjših slovenskih letovišč — pri vsakem dodajamo nekaj najnujnejših in najpotrebnejših podatkov — vam bo ustvaril skromen pregled lepot in zanimivosti naše zemlje.
Blod je vsekakor najznamenitejše slo_ vensko letovišče. Na nadmorski višini 510 metrov stoji na obrežju Blejskega jezera, od vseh strani pa ga obdajajo planinski orjaki. Spričo njegovih nenavadnih prirodnih lepot ni nič čudnega, če se je že pred desetletji uvrstil med dobro znana letovišča src "nje Evrope. Poleg večjega števila najmodernejših hotelov najdemo na Eledu tuci precej pensionov in vil, ki s svojimi nizkimi cenami cmegočajo bivanje v tem naiem lepel letovišču tudi manj premožnim slojem. Cena pc-nsiona je od 50 do 145 oin na dan. Okolica Bleda daie nešteto priložnosti za zammive in udčbne izlete, med najlepše moramo vse-kako uvrstiti v romantični Vintgar, nič manj pa ni zanimiv niti predel proti Pokljuki, ki si je v zadnjih letih pridobila le velik sloves.
poKiniKa leži v višini 1300 m na veliki ploščadi med Bledom in Triglavom. Od Bleda je oddaljena iS km, veže pa jo z nji i udobna avtomobilska planinska ce_ BtiL. Pokljuka, ki je sredi gostih gozdov, Je mooerno planinsko letovišče, ki je zlasti priporočljivo za živčno bolne, zelo ko-
strani. Po dolini Vrat vodi pot poleg Pe_ ričnika do Aljaževega doma na nadmorski višini 1000 m. odkoder je prekrasen pogled na severno triglavsko steno. Bivanje v Dovjem in v Mojstrani je poceni in udobno, obe vasici pa sta na glasu kot izvrstno planinsko letovišče in zdravilišče. Soba z vso oskrbo stane 55 do 85 din na dan.
GOzd-M^-rtuljek je eden izmed najlepših krajev Gornje Savske doline, ceži že na precejšnji nadmorski višini (750 m), posebno zdrav pa je zaradi svoje lege sre_ di gostih gozdov. Znane so neštete slike Martuljka s špikom, ki kažejo lepoto in romantiko tega našega letovišča. V Goz-du-Martuljku imajo tujci na razpolago udoben hotel, lahko pa dobe tudi privatne tujske sobe in sicer z vso oskrbo za ceno od 75 do 120 din na dan.
Kranjska irora. je zdravo in sončno planinsko letovišče. Obdaja jo venec najlepših planinskih orjakov: Skrlatica, Razor, Pri-sank in Mojstrovka. Kot letovišče je Kranjska gora znana že tudi v inozemstvu, saj je največji in najbolj urejeni turistični kraj v gornji Savski dolini. Veliko število res snažnih in udobnih hotelov, pensionov in gostiln je Kranjski gori prineslo zasluženi sloves urejenega in gostoljubnega letovišča. V okolici je dovolj priložnosti za zanimive izlete, omeniti pa moramo tudi znano kranjskogorsko planinsko kopališče Jasno. Soba z vso oskrbo stane v Kranjski gori 70 do 120 din na dan.
Podkoren, ki leži na nadmorski višini 847 m, je sicer majhno, toda prijetno in zdravo letovišče, prav za prav dobro urejena gorska vas. ki pa že pravimo pojmuje dolžnosti in naloge tujskega prometa. Zaradi sončne lege na podnožju Karavank je Podkoren, ki ni brez dobro urejenih go-
stišč, med gosti zelo priljubljen. Priložnosti i2l izlete v prekrasni planinski svet je dovolj. Cena sobe z vso oskrbo je od 65 do 9Q din na dan.
Rateče-Planica ima v našem tujskem prometu že tako utrjen sloves, da je hvala tega lepega kraja skoraj nepotrebna. Rateče so nenavadno čista planinska vasica, ki razpolaga z nekaj dobro urejenih hotelov, pensionov in gostiln. Zlasti zanimivi so izleti v dolino Planice z udobnim planinskim hotelom, lepim kopališčem in prostori za tenis. Cena sobe za vso oskrbo se giblje med 50 in 100 din na dan.
če se spustimo iz Gornje Savske doline proti Ljubljani, moramo omeniti tudi Jesenice, zlasti pa mlado slovensko planinsko letovišče in zdravilišče Sv. Krii-Planino, na nadmorski višini 1000 m. Sv. Križ-Pla-nino, ki ima neKaj udobnih pensionov, priporočajo zlasti za slabokrvne. Vas je sredi zelenih   livad   in   gostih   gozdov   na zelo
sončnem kraju, oddaljena pa je od Jesenic dobre 4 km. Cena dnevnega pensiona je od 50 do 50 din.
temu povsod prvovrstna, hrana obilna in
okusna.
Ce pogledamo še malo na jugovzhod Slovenije, ki ie topel in že vinoroden, kjer se zemlia poganja iz gričevja v sričev ie. burno našli mnogo kraiev. skromneiših do udobju, pa vendarle prav prijetnih in piikupnih letovišč. Na prvem mestu nu--amo vsekako omenit:
Novo mesto, starodavno našel ie na strmih bregovih polotoka, ki ga Cfeoaja mirna Krka. Dolenjska .mc-tropold ie zjv na no svoii blagi klimi. Drav tako pa tudi do izletih v pravljične Gorjance al na severni strani v gorice s trnjem in pesmijo. Na Krki ie dovoli priložnost; tudi za vodne sporte, le kopališJe ie nuino do-trebno preurediti. Iz Ncvesa mesta so posebno znani izleti v Dolino gradov, ki je vsa prepletena s čudovitimi starodavnimi dvorci, ali oa k dru si m gradovom, ki so na Dolenjskem še zelo leoo ohrani eni. V
bližini Novega mesta so tudi Dolenjske Toplice, ki so znane do zdrav: nosa svojih izvirov. Cena s^be z vso eskrbo stane v Novem mestu okoli 50 din. v Dolenjskih Toolicah na v sezoni 65 do 75 din na dan.
Vzhodno od Novega mesta, zopet na bregu Krke. ie prijazno letovišče Kostanjevica, ki ie sicer orecei skromno toda po svoii okolici bogato in lepo. med srednjimi sloji na priljublieno tudi ?aradi tega, ker ie zelo ceneno. Na vzhodnem delu gorianskega masiva,   ki se razteza od
Novega mosta do Kostanjevice, so Brežice, prijetno mestece na odprtem kraiu
med Krko in Savo. V njihovi neposredni bližini so Ca teške Toplice, znane do bla-
godejnosti svojih zdravilnih izvirov. Tudi med Brežicami in Zidanim mostom,
ob Savi,  je vet prijetnih letovišč-. Med
prvimi moramo omeniti Krško, na pod-nožiu vinskih goric ob izhodu Save iz ozke
doline na odprto Krško polje. Prikupno letovišče je tudi Sevnica, važno železniško
Novo mesto,
Žirovnica na nadmorski višini 555 m je zdravo planinsko letovišče. Leži nad velikim poljem, ki se razteza od Bleda do južnih obronkov Karavank, prav za prav na podnožju mogočnega Stola. Žirovnica ima več urejenih gostišč in tudi prijetno kopališče. Cena sobe z vso oskrbo je od 50 do 80 din na dan.
Radovljica je komaj poldrugo uro oddaljena od Bleda, na visoki savski terasi med Jelovico in Karavankami. Znano je zlasti prelepo radovljiško umetne kopališče. V Radovljici je več lepo in udobno urejenih gostinskih obratov. Zelo radi jo obiskujejo srednji sloji, ki jim je bivanje na Bledu predrago. Radovljica slovi tudi po svoji zanimivi okolici in po številnih možnostih za krajše in daljše izlete. Cena sobe z vso oskrbo je od 50 do 80 din na dan.
Kranj je slikovito mestece na visoki terasi med Savo in Kokro, ki je tam ustvarila res romantičen kanjon. Važen je kot izhodišče za bližnjo in daljno okolico, pa tudi za razne gorske ture. V Kranju je poleg kopališča in športnih prostorov tudi nekaj lepih, moderno urejenih hotelov. Cena dnevnega pensiona je v Kranju od 55 do 85 din.
Tržič je prikupno letovišče na vhodu v dolino, po kateri vodi cesta do znanega gorskega prelaza Ljubelja. Cene so zmerne, priložnosti za izlete v okolico pa je nešteto. Omeniti moramo tudi bližnji Dom na Kofcah, ki je lepo urejen tudi za daljše bivanje, leži pa na nadmorski višini 1505 m. Tudi Sv. Ana pri Tržiču je znana kot skromnejše prikupno letovišče. Cena sobe in oskrbe je v Tržiču od 50 do 65 din na dan.
Jezersko, ki je od Kranja oddaljeno 30 km, veže pa ga z njim redna avtobusna proga, je eno naših najlepših  letovišč z blago  in  sončno planinsko  klimo. Zaradi miru — Jezersko je pač precej oddaljeno od bučnega sveta — in zaradi prelepe gozdnate okolice je zlasti priporočljivo za rekonvalescente in družine z otroci. V kraju I je več dobrih hotelov in pensionov, cene pa so precej znosne. Povprečna cena dnev-! nega pensiona za bivanje na Jezerskem je j  od 60 do 90 din.
Kamnik ni le zanimivo zgodovinsko me-• steče, amnak ie v vsakem pogledu, zlasi na do prekrasni okolici, res leoo p'aninsko letovišče.   Ima   dvoie  urejenih kopališč, i udobna gostinska   podietia in rudi umetne I in prirodne Darke    Kot letovišče olovi ž9 de^etlotja. prav t^ko pa tudi krt izhodna točka za Kamniško Bistre© in Kamniške Dlanine. D m v Kanvi ki Bistrici ie urejen tudi za daljše bivanje. Za eno osebo stane v Kamni ki! soba s pecolno oskrba od 45 do 65 din na dan.
Kot Drav r^ietno letovišč? sTovi tud; starodavna Skcf:a Lcka. ki ima renavodno le-o po'ožai. Škofi a Deka leo oark in
kopališče v to^li Sori. poseb-o privlačna pa ie za^di številnih, zelo lepih izletniških tc-rk njena okolica. Ker so cene v Škof ji L'-ki 7e!o zm~me — soba z vso oskrbo .stane na dan zp e^o o ebo od 45 do 65 din —. postaia Ško^ia Loka čim dalje boli priliubMeno letovišče.
V njenem zaledju ie več man'š'h. zelo prikupen in cenenih letovišč, izmed katerih monmi omen:t: ore^vsem Pel Jane, Gorenj© vas in Wri v Poljanski d Mini — vse te kraie v?že s Skofio Loko ~b"sria prora — in v Selški aoMni Selca č>5n.f c© in Železnike, ki ima:"> prav t~>k-> redno avtobusno zvero s Skofio Lok-> Zaradi nizkih cen so ta s^cer mairrna. do p-irod-nem p~ložaiu in lepi okolici na vendar pomembni n?ša letcvHSfa v PUsn-ki ?n Selški dolini me^ sredni?mi slor zel"' priljubljena. V vseh ie cena dnevne g- pansiona 40 do 45 din. postrežba pa je kljub
pogled iz letala
križišče, ki slovi po lepih izletih v vinorodno okolico. Iz Sevnice ie posebno priljubljen izlet na Planino pn Sevnici, ki ji sicer manjše, toda prav prijetno letovišče.
In še vrata v našo Dolenjsko! Naša mikavna Višnja gora s priklenjenim polžem! Na lepem in solnčnem kraju so Višaiani za svoje goste zgradili moderno kopališče. Mestece samo ima več udobnih gostišč, za tujce pa ie dovoli sob na razpolago tudi v privatnih domovih. V okolici Višnje gore je nešteto lepih izletniških točk. med najlepše pa moramo šteti zdaj že popularni planinski dom na Polževem, ki ^e prav udobno ureien tudi za daljše bivanja.
Cisto sama zase. zasanjana v svoje gričevje, leži onstran Gorjancev noša Bela Krajina. Po svoii narodni starini je vsekakor najzanimiveiša pokra i i na SI oveni i e. sai so v njej ohranjene narodne noše, pesmi in šege v obliki, ki se v dolgih desetletjih in kar nič izpremenila. ampak ie ohranila vso svojo staro lepoto, originalnost in privlačnost.
V Beli Krajini moramo na prvem mestu omeniti Metliko, ki ie znana p j svoii blagi klimi. Za Kolpo, ki ie nenavadno topla, pravijo celo. da ie zdravilna. V mestecu je več udobnih gostišč, prav lepo urejeno gostišče za tujce pa ie tudi ob Kcloi ob zgornjem kopališču, ki ie v zasebnih rokah. Spodnie kopališče ie last metliškega Tujskoprcmetnega društva, ob njem pa ie prav primeren prostor tudi za izvaianje
VAŠE POČITNICE NA JADRANU
Crikvenica
HOTEL MIRVMARE
HOTEL THERAPIA
Pension 90.-- 135.—. sobe s tekočo vodo
vse takse in napitnine ter kopanje na plaži.
SELCE Hotcl ROK \x
Pension 70.--        75.— Din
MALINSKA Hotel SLAVUA
Kompletni   pension   z   vsemi   taksami in napitninami  Din  70.—
ALEKSANDROVO
Hotel FRAN KOPAN
Pension 55.— — 65.— Din
Pension JEEJ3AVA
Pension Din 50.—
NOVI (Vinodol)
PALAČE HOTEL LIšANM
HOTEL SAN MARINO
Pension 85.-- 125.—
Pension NEVENKA
I Sobe s teKoCo vodo, terasa, vrtna restavracija, izvrstna kuhinja.
Vila MUDKOVČIC
Dvoposteljne  sobe 35.— —  45.— Din
DUBROVNIK
Pension MIR A MAK
Pod vodstvom Slovenke, Din 65. - vključno kopanje in takse.
Podrobne informacije v biljetaru i PUTNIK, Ljubljana, Tvršcva cesta 11.
'. športov. Metlika se je v zadnjih letih precej proslavila in Drihahaio tia tudi ž.e kolonije otrok in odraslih, ki pod tep im belokranjskim solncem in ob le;3i lpi nabirajo novih moči za naporno ž. vi ki k* v mestih.
•  Črnomelj, ki ie upravno in gospodar 1
središče Bele Kraiine. je drugo belokranjsko  letovišče,  ki  je  tudi  že skoraj   toli .o
priljubljeno kakor Meti ka. Leži ob La-hinji, ob kateri ie zgrajeno udobno kopališče, slovi pa po lepih izletih v bižuo
. in daljno, prezanimivo okolico. Cnom -.i i se bo nedvomno kot letovišče še bo>i i az-vil, ko bo dograjena železnica do Vrb v-skega. Tedaj bo v ospredje stopila tudi Vinica, rojstno mesto pesnika O ona Zupančiča. Id i o lanko uvrstmo med nai-lepše belokranjske kraje. Njena tu is; -prometna bodočnost pa ie seveda odvisna od dela in razumevanja domačinov.
Dolenjska in Bela Krajina sta o 1 Gorenjske po udobju, ki ga nudita tujcem, res skromnejši, zato pa ie tudi bivanie v njunih letoviščih dosti cenejše. Ce ia sobe z vso skrbo stane v dolenjsk;h in belo-: kranjskih krajih od 30 do 50 d n na dan.
Prihodno soboto bomo ob; a vali Se i re-! gled letovišč s področja mariborske Tuj-skoprometne zveze, ki so  piav  tako zanimiva in lepa kakor letovišča na pod roči u ljubljanske zveze. U—y
Iz Krastja
— Primorsko društvo »Slojr3-« priredi v sredo 10. t. m. ob pol 21. t. m. v gledališki dvorani Narodnega doma koncert umetnih pesmi, s katerimi bo nastopil operni pevec Angelo Jarc. Na sporedu bodo naSi najznamenitejši skladatelji kot Lajovic, Osterc, Adamič, Ipavec in drugi. Prireditev toplo priporočamo.
— Kino »Narodni dom« predvaja danes in jutri film »Kapetan Džek« z običajnimi dodatki.
— Kino v Stražišču bo predvajal drevi v nedeljo in ponedeljek ob običajnih urah
film >Legija smrti«.
Nova drž. mlekarska šola v Krav?
(Glej članek na 2. strani)
Iz Dolenjskih Toplic
— Letovanje jeseniške mladine. Mnogi kraji prijazne Dolenjske so letos varno in prijetno zavetišče deci iz mest in industrijskih krajev. Druga leta je de ca odhajala največ k morju, letos pa je bil v ta namen izbrana Dolenjska. Tako je lepo število dece prišlo 1. t. m. v Dol. Toplice z Jesenic na Gorenjskem. Vsa deca je nastanjena v šoli ter ima s seboj svojo lastno
kuhinjo, ki je nameščena v gospodarskem poslopju gostilničarke ge. Marije Pelko v bližini šolskega poslopja, ki je prostor mladini prav rada odstopila. Mladina, ki v večini še ni poznala Dolenjske, se prav dobro počuti, saj ima na razpolago toplo vodo, v kateri se prav rada kopa. Tu so mnogi prav lepi in senčni izprehodi in daljši izleti, na razpolago so ji lepi senčni parki, tako da ne pogreša ničesar.
»StOTERSIC! NAtODc,    sobota, *. Jtrtrja
»far. 152
Akcija za gradnjo Obrtniškega doma
dozoreva
Jutri bo ustanovljena stavbna zadruga „ObrtniSki in vajeniški dom44, ki bo imela nalogo, da zgradi v Maribora obrtniški doni, v katerem bodo imeli svoje zatočišče tudi obrtniški vajenci
Maribor, 5. julija Mariborsko obrtništvo je v svojih stanovskih in strokovnih organizacijah zbralo svoje moči in se združilo za skupne stanovske in strokovne ideale. Na tem toriiču so želi naši obrtniki, ki so se morali že pred vojno in tudi po vojni boriti s hudo konkurenco tujerodccv, lepe m razveseljive uspehe, toda naše mariborsko obrtništvo je šk> še korak dalje. V času. ko je bil našemu obrtništvu neutruden in požrtvovalen mentor nepozabni pokojni Ignacij Založnik, je bila sprožena v vrstah mariborskega obrtništva misel za gradnjo Vajeniškega doma. Sestavljen je bil poseben pripravljalni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za uresničenje tc hvalevredne pobude. Pripravljalni odbor je trčil v svojem plemenitem prizadevanju na razne ovrre, po prerani smrti neumornega pobornika obrtniških interesov g. Ignacija Založnika pa je akcija obstala, čeprav sta obstojala dva načrta za rešitev vprašanj ureditve Vajeniškega doma. Po prvem načrtu naj bi se nastanil Vajeniški dom v bivšem muzejskem poslopju ▼ Cankarjevi ulici, toda ta načrt ni prodrl, ker so bili stari muzejski prostori preurejeni za policijsko vojašnico. Po drugem načrtu naj bi se lepa dvonadstropna stavba Delavskega azila v Gregorčičevi ulici preuredila za svrhe Vajeniškega doma. Žal tudi ta načrt ni našel miživa, ker je prevladala g^edc tega neka ožja podlaga za sprejemanje vajencev v ta dom, ki bi moral prav za prav po svojem namenu služiti brezposelnemu delavstvu, ki nima zavetja in nobenega zatočišča.
Iz dneva, v dan pa se je vse bolj utrjevalo prepričanje, da je treba zlasti v današnjih časih zagotoviti našim obrtniškim vajencem streho in prijetno bivališče, kamor nc segajo razni kočljivi vplivi iz zunanjega sveta. Problem pravilne in smotrne vzgoje našega vajeniškega naraščaja je postal končno tako pereč, da je iz vrst naloga mariborskega obrtništva ponovno vzniknila resna skrb. da se vajeniški naraščaj obvaruje pred raznimi vplivi in da se mu uredi prijeten dom. Ta pobuda pa se je združila še z drugo pobudo, ki je tudi izšla iz vrst našega mariborskega obrtništva, namreč za postavitev lastnega obrtniškega doma.
.Marhbor je predvsem mesto delavstva. Drugi stan, ki je v našem mestu najmočneje zastopan, pa je poleg uradništva v splošnem pomenu besede, naše obrtništvo. Zavest obrtništva se je v številnih mariborskih stanovskih m strokovnih organizacijah zelo utrdila in poglobila. Iz te zavesti se je porodila želja po lastni strehi. Ustanovil naj bi se poseben forum, ki naj bi izvrštl vse priprave za dosego tega cilja. Mariborsko obrtništvo jc v to svrho izbralo poseben pripravljalni odbor. Ustanovilo je t»di poseben sklad, v katerem naj bi se zbirata sredstva za gradnjo obrtniškega doma. Po zcasiuci vrlih obrtniških predat*vni-kov in veseličnoga odseka Slovenskega ohrrniškoga društva, ki je v korist tega sklada vsako leto prirejalo obrtniške večere, se je nabrala v teku let v tem skladu čedna vsota, ki omogoča, da se začne mari bosko obrtništvo lahko resneje ukvarjati s postavitvijo svojega doma. V ta sklad so prispevale svoje deleže posamezne obrtniške strokovne in stanovske organizacije. Razen toga je obljubila svojo pomoč tudi mariborska mestna občina. Po sklepu mestnega sveta z dne 8. februarja 1938 sc do-
voli zadrugi ^Vajeniški dom« posebna subvencija 200000 din. ki se plačuje v letnih obrokih po 20 000 din. Razen tega je obljubljena tudi pomoč banovine, zbornice za TOl in drugih v pošte v prihajajočih či-niteljev. Vsota, ki jo obsega sklad in ki je zagotovljena po obveznih obljubah, zadošča kot osnova za pričetek uresničevanja plemenite zamisli mariborskega obrtništva. Da se pa ta akcija, ki žc dozoreva, izvede čim prej. se je ob splošnem odobravanju vsega obrtništva združila akcija za gradnjo Vajeniškega doma z akcijo za gradnjo Obrtniškega doma. Tudi iz stališča neobrt-niške javnosti je treba to združitev obeh akcij v današnjih časih toplo pozdraviti. Po obstoječih načrtih bi bili v novi stavbi prostori za prenočišče obrtniških vajencev, ki bi se nc sprejemali v dom iz ozkih vidikov pripadnosti gotovim smerem, ampak izključno z vidika pripadnosti obrtniškemu stanu. Razen tega bi bili v Obrtniškem domu pisarniški prostori obrtniških združenj in odsekov ter primerna dvorana, kjer bi imeli obrtniki svoje sestanke, zborovanja, seje. strokovne posvete itd.
Akcija z graditev obrtniškega in vajeniškega doma je prišla v svojo prvo realno fazo. Na nedavni anketi mariborskega obrtništva, na kateri so razpravljali o tej akciji je bil izvoljen poseben pripravil jalni odbor, v katerem so predstavniki Slovenskega obrtnega društva in vseh obrtniških strok v Mariboru. Ta pripravljalni odbor je bil pooblaščen, da ukrene vse potrebno, da sc čim prej ustanovi posebna zadruga, v katere okviru naj se potem prične akcija za zidavo obrtniškega in vajeniškega doma v Mariboru. Osnutek pravil je bil dopolnjen z dodatnimi pobudami v duhu debate na omenjenem pripravljalnem sestanku, na katerem je bilo sklenjeno, da se ustanovi stavbna zadruga »Obrtniški in vajeniški dom v Mariboru«. Pripravljalni odbor je svojo nalogo končal. Predložil je osnutek 7jdruginih pravil pristojnemu oblastvu, ki je pravila potrdilo. S tem je podana tudi pravna osnova za izvedbo akcije. Mariborsko obrtništvo, ki je opogumljeno po prvih uspehih, se bo nedvomno v velikem številu zbralo v nedeljo 7. t. m. dopoldne ob pol 10. v Dermastijevi dvorani na Aleksandrovi cesti, kjer ho ustanovljena stavbna zadruga »Obrtniški in vajeniški dom v Ma-riborii«. Ustanovni občni zbor ima nalo-pravillih, da zadrugi na pravila odobri in Izbere iz svoje sredine upravni m nadzorni go. da ponovno razpravlja o predloženih odbor navedene zadruge, ki bo prenesel akcijo v drugo fazo. V tej fazi se bo pospešila zbiralna akcija za gradnjo obrtniškega in vajeniškega doma, vzporedno pa pojde prizadevanje za zagotovitev primerne parcele, kjer naj bi se dom postavili.
Mariborsko obrtništvo je s to svojo akcijo pokazalo zdrav smisel za zagotovitev stanovskih interesov, za poglobitev stanovske zavesti in stanovske skupnosti. Idealizmu obrtništva gre posebno priznanje, ker ga tudi v današnjih težkih časih ne ovirajo nobeni pomislek: na potu k postavljenemu cilju. Peh valno je omeniti složno soglasje vsega obrtništva, ki si želi čim prej lastnega doma. Ta dom ne bo samo v čast in ponos mariborskemu obrtništvu, ampak bo tudi znatna pridobitev našega Maribora, ki bo s tem spet dobil novo, lepo stavbo, ki bo zelo prispevala k olepšavi našega mesta.
Letošnji Junij v Mariboru
Bil je hladnejši in bolj deževen kakor lanski prečna junijska toplota je bila 18*3° C
— Pov«
Maribor. 4. julija. Na podlagi opažanj tezenske vremenske postaje se more sklepati, da je bil letošnji junij nekoliko hladnejši in tudi bolj deževen kakor lanski. Najbolj mrzlo je Vilo 1. junija, najtoplejši dan v mescu pa je bil 16. junij. Toplotna razlika je bila v posameznih jiinijskih dneh 20.4 stop. C. Povprečna junijska toplota v senci je bila 18.2. povprečna maJtsimaina 23.1, povprečna minimalna 12.1 stop. C. Padavinskih dni je bilo 16. dežja je bilo za 109.6 mm. Na posamezni padavinski dan je prišlo 6 8 mm. Največ padavin je bilo 17. junija, ko smo imeli dežja za 37 mm. Zelo deževen je bil tudi 30. junij, ko je trajal naliv od 29. zvečer do 30. zjutraj. Točo smo imeli
10. junija. Bila je debela kakor oreh, vendar ni povzročila posebne škode, ker je padala samo pet minut in med deževjem.
Zračni tlak se je gibal med 740.8 in 726.5 mm. povrečni mesečni tlak 735 8 mm. Največja relativna vlažnost je kazala 89, najnižja 42. V splošnem je bila najbolj suha in najhladnejša prva tretjina mesca, druga je bila najtoplejša in najbolj deževna, zadnja tretjina pa najmanj sončna.
V vsem juniju ni bilo niti enega popolnoma jasnega dneva. Povprečna oblačnost je bila 5.3 z oblaki zastrtega neba. Bil pa je junij manj oblačen kakor maj. Tudi je bil junij precej vetroven, nobeden dan ni bil popolnoma brez vetra. Pet dni v juniju je grmelo, in se bliskalo.
Razmere v kasaških krajih
Zakaj ne bo v Mariboru konjskih dirk
Maribor. 5 julija Po borbi proti samolastnemu postopanju inozemca Koniga v CKD so me zavednejši Slovenci vpraševali, kako ie bilo mogoče izvoliti mariborskemu kasaškemu društvu za predsednika tuje rod ca. Obiasnii sem jim. da sta na izvolitvi tesa insistirala ravnateli Jožef Skaza in blagajnik Dušan Kovač. Na občnem zboru, ki je bil skrajno slabo obiskan, sem edino jaz glasoval proti. Kakor morem seda i presaditi, se je ta izvolitev izvršila samo zato, da se zmanjša uspeh rnoie borbe proti inozemcu Konigu. Predsednika so izvolili tudi v odbor centrale kasaških društev Jugoslavije in se je s tem ojačilo Konigovo sicer nevzdržno stališče v centrali. Potroel sem še. kakor mi ie bilo težko, da se omogoči redno poslovanje v mariborskem kasaškem društvu. V odseku za napravo pro-pozicij pa se ie iasno posvedočil prei omenjeni motiv za izvolitev tujerodca na čelo KMD. Kot član te<?a odseka sem nrinravil propozicije v smislu določb mednarodnega kasaškega pravilruka. Poleg tega sem upošteval predvsem naše konje kmečke reie. Tako se je moj osnutek za prvo dirko glasil, da je temeljni poloff 10.000 din. in za vsakih 5.000 din 20 m dodatka. To bi rjafbolie ustrezalo pravični razvrstitvi koni v tej dirki. Parv tako sem predlagal, da se nai izvrši dirka izključno za triletne konje, saj bi se za to dirka ki nai pokaže sposobnost naših rriletnikov. prijavilo najmanj 7 kmečkih konj. Zmanjšal sem dalje progo v dvovprežnih dirkah, da se
ne postavijo pretežke zahteve za kmetske konje, ki so trpeli letos pozimi in spomladi zaradi poman i kan i a krme in so zato zaostali v svoji kondiciji. Hotel sem tudi, da bodi dvovprežna dirka amaterska, namreč, da bi bili pri tej vozni i izkliučeni profesionalni vozači in da smejo biti konji stari tudi nad 12 let. Prva seja odseka za propozicije bila prekinjena, češ da si morajo gospodje nasprotnega mnenja šele preskrbeti podatke od centrale, namreč od Koniga. Pri drugi seji. ki je bila na vrtu Sokolskega doma in so bili navzoči še predsednik, podpredsednik Skaza, Weizl, Tanzer in Kovač, je Kovač predložil od Koniga spisane propozicije, ki zavračajo vse moje predloge. Ker sem sprevidel namero, da me hočejo preglasovati in soloh nočejo vpoštevati mojih predlogov, sem zapustil sejo. To ie resnica Sedai na pripovedujejo v oprivLČilo svojega p roti narodnega postaDanja. da sem jaz hotel favorizirati samo FiUpičeve konie proti kmečkim konjem in da so se poslale propozicije v odobrenje v Kerestinec. To ie grdo zavijanje. Dobro namreč vemo. da pošilja predsednik Cetrale vse stvari Konigu in kai takega se lahko pripoveduje samo nepoučenim. Razen g. Weizla nimajo vsi drugi gospodje pojma o kasaških stvareh in se morejo delati važne v tem samo s Konigovo rjornočio. Nasprotno trdim, da so Konigove propozicije izključno v prilog zagrebškim konjem in vozačem. Dvovprež-ne vožnje prvič po 581etnem oteto i u mariborskega kasaškega društva niso ama-
terske, in sicer samo zaradi tega, da more prisostvovati profesionalni vozač iz Zagreba, Pri prvi dirki pa hočejo dati šanse dovoli znanemu inozemcu Gutmanu. ki s svojimi šibarskimi metodama zastrupila kasaški sport v Jugoslaviji in ki se pri skoraj vseh dirkah poslužuje nedovoljenih trikov. Tako si ie moral sam podpredsednik slovenskega konjerejskega društva Slavič Alojzij napraviti pot z bičem v roki proti temu vozaču pri dirkah v Pančevu. ker mu je pretila nevarnost nesreče. Prav tako so »Novosti« obsojale pri zadnjih dirkah v Zagrebu vozarske metode tega inozemca. Ta agent ni zaslužil samo. da se že davno izključi z vseh dirkališč Jugoslavije,  marveč enostavno požene preko
meje. Ce pa že hoče imeti goste iz Zagreba, bi nam morala biti bližja konjeniška šola Hrveafske zaščite pa o obstoju te gospodje ne vedo. V Konigovih propozicijah stoji tudi določba, da imajo konji kmetske reje 20 m popusta, ne stoji pa. da samo kmetski konji, ki so še v posesti kmetov. Konigovih propozicii tudi ni sprejel odbor MKD. kakor ie bil doslei običaj. Jasno je. da je v takih razmerah sodelovanje poštenih Slovencev nemogoče. Sodbo o tem prepuščam javnosti, posebno na o postopanju podpredsednika Skaze in odbornika Kovača. Dirke pa so v takih razmerah izključene v slovenskem Mariboru.
Julče Novak
Mariborske in okol?«*!?© n*w?ee
— Jutri dopoldne ob 11. bodo v mestnem parku nastopili mali harmonikarji.
— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v nedeljo v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Andrej Korenčan, Jurčičeva ulica 8.
— Nočno lekarniško službo imata še danes Ma\-erjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter V au pot ova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13.
— Nov grob. Umrl je upokojeni policijski pristav g. Dragotin Jug, stanujoč v Ulici kneza Koclja 20. Bridka smrt ga je doletela, ko je doživel 59 let. Dolgotrajna težka bolezen ga je priklenila na posteljo, s katere se ni več dvignil. Pokojnik je bil narodnjak, posebno agilno se je udejstvo-val pri mornarskem odseku Jadranske straže v Mariboru. Ohranimo plemenitemu možu svetal spomin, žalujočim svojcem na še globoko sožalje!
— Nova grobova. Umrl je zasebnik Jurij Dobnikar, star 72 let, v Slovenski ulici št. 40 pa Franc Danko, star 65 let. Žalujočim svojcem naše sožalje!
—• Tekstilnemu delavstvu gT©zi Katastrofa, ze večkrat smo opozorili na katastrofo, ki preti tekstilni industriji, ker nima na razpolago potrebnih surovin, že doslej je večina tekstilnih tovarn obratova_ la v znatno skrčenem obsegu, po večini le tri dni na teden, zaradi česar so seveda v prvi vrsti najhuje prizadeti delavci, ki skoraj že eno leto ne dobijo več izplačanih poinih mezd, Znano je tudi, da so bili prejemki v večini tekstilnih tovarn skrajno nizki. Sedaj pa je očividno nastopila doba, ko bo pretežna večina tekstilnih tovarn popolnoma prenehala obratova_ ti. Nekatere tekstilne tvrdke v Mariboru so že odpovedale večjemu številu delavstva, v nekaterih pa baje pripravljajo odpovedi službe vsem delavcem. Kakšne posledice bo imelo to za delavstvo, nič manj pa tudi za vse ostalo gospodarstvo, je ja_ sno vsakomur, ki pozna naše razmere in ki ve, da ni nobenega izgleda, da bi dobili prizadeti delavci zaslužek drugod. Na teh posledicah pa bodo ipoleg delavstva hudo trpeli tudi obrtniki in trgovci, ker bo kupna moč konzrmentov še bolj padla kakor je že doslej. Zagotovljen je baje uvoz bombaža iz Sovjetske Rusije in sicer okoli 2000 ton, vendar pa bo Sovjetska Rusija dobavila bombaž šele petem, ko bo prispelo njeno trgovinsko zastopstvo v Beograd. Ker ni irgleda, da bi lahko naša država nabavila potrebne sirovine poprej v kateri drugi sosedni državi je verjetno, da bo tekstilno delavstvo ob zaslužek, če se dobava bombaža iz Sovjetske Rusije ne rjospeši. V Mariboru je bilo že doslej ogromno število delavstva brez posla, sedaj bodo to brezposelno armado še po. množili tekstilni delavci ,ki bodo prepuščeni bedi in pomanjkanju. V tej zvezi pa bodo seveda imeli prišepetovalci še lažji posel kakor doslej. (Del. Pol.).
— šolski izleti. Od nekdaj so prirejali dijaki pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev po končanem šolskem letu skupinske poučne izlete. S temi izleti v bližnje in daljne predele naše države je bila dijakom dana možnost, da se seznanijo s prirodnimi krasotami naše domovine, z zgodovinskimi in umetniškimi znamenitostmi posameznih krajev, z narodopisnimi posebnostmi, s kulturnimi in gospodarskimi pridobitvami in s turističnimi privlačnostmi posameznih krajev in predlogov. Posebno lepe in daljše izlete so vedno prirejali maturanti. Letos pa so šolski in dijaški izleti zelo redki. Temu je iskati vzroka delno v današnjih splošnih razmerah, deloma pa v govoricah, češ, da turistični in gostinski obrati predvsem v večjih turističnih krajih letos niso urejeni za sprejem gostov in posebno za sprejem večjih ekskurzij. Te govorice so seveda popolnoma netočne in v celoti izmišljene. Ugotavljamo, da so vsi turistični in gostinski obrati v vseh naših turističnih krajih kakor prejšnja leta tudi letos v polnem obratu in da je povsod dobro poskrbljeno tudi za sprejem večjih skupin in dijaških ekskurzij. Ni torej nobenega razloga, da bi dijaki letos prekinili lepo tradicijo koristnih poučnih izletov, nasprotno, priporočljivo bi bilo. da se prav letos priredijo čim daljši izleti, saj si moramo prizadevati, da se v letošnji sezoni, kolikor je le mogoče, poveča naš notranji turizem. Tujskopiomotna zveza »Putnik« v Mariboru je šolskim vodstvom, profesorjem, učiteljem in dijakom z nasveti, sestavo programa potovanj, rezervacijami in vsemi diugimi potrebnimi pojasnili vedno rada na razpolago.
— Na marib<>rski svinjski sojem so 5. julija prignali okohški gospodarji 102 svinji, prodali so jih 80. Cene so bile 5 do 6 tecnov stare po 100 do 130. 7 do 9 tednov stare po 135 do 165, 3 do 4 mesece po 160 do 280 din. 5 do 6 mesecev po 350 do 460 din, 8 do 9 mesecev 480 do 600 din. 1 leto po 750 do 920 din. Kilogram žive teže po 8 do 10.50. kg mrtve teže pa so prodajali no 12 do 15 din.
— TŽoane *n črtane obrtne pravice. V preteklem mesecu je mestna obrtna obla-t izJala 7 novih obrtnih pravic, črtala pa 6. Novo obrtno pravico so dobili: Franjo Herman, špedicija, Cankarjeva ulica 26. Pavla Hictaler. brivski in frizerski obrt. Koroška cesta 9, He'tert Motoh, trg:v:na s farmacevtskimi potrebščinami na veliko, Aleksandrova cesta 41. Franje Raner. podružnica ključavnica reke cbrti, Cvetlična ulica 18, Pavel Kragič. trgovina z deželnimi pridelki, domačim in južnim sadjem ter zelenjavo na debelo. Stolna ulica 6, DuSanka Soršak, gostilna. Koroška cesta 39, Ivan Lah, trgovina z lesom in premogom, na debelo, Glavni trg 10. crtane pa so bile obrtne pravice: Josip Grenkuš, čevljar, Koroška cesta 75, Franjo Gabele, fotograf, Dvorakova ulica 10, Anton Dre-vensek,  sedlar, Tržaška   cesta   8, Josip
Schell, izdelovanje zaponk na zadrgo, Cvetlična ulica 18, Julij Funkel. trgovina * farmacevtskimi predmeti, Aleksandrova c. 41. Mate Grubišič, gostilna. Aleksandrova cesta 47.
O tem in Onem, V Mariboru sta se mudila ameriški generalni konzul iz Zagreba John James Meily in finski generalni konzul za Jugoslavijo Pavel Berkeš. Maribor jima je zelo ugajal. V nedeljo bo v Studencih, velika gasilska svečanvst v zvezi z blagoslovitvijo novega studenškega Gasilskega doma, S črešnje je padla v Pre-logah pri Konjicah dninar! ca Ana Marin-šek, stara 50 let. Revica je podlegla poškodbam. V nedeljo 7. t. m. bo v Rušah velik telovadni nastop, v okviru katerega bo izročen poseben trak matičnemu Sokolu. Lep uspeh so želi pevci Jadran-Na-nosa v Laškem. V nedeljo 7. t. m. bodo peli naše pesmi v celjskem mestnem parku.
— Kazno. Odlikovan je bil orožniški narednik Josip Gornik iz Studencev pri Mariboru. — V Zabovcih je padel s črešnje 61etni posestniški sin Stanko Vrabel in si zlomil levo nogo. — V dr. Kieserjevo odvetniško pisarno na Aleksandrovi cesti so vdrli neznani zlikovci, ki pa niso našli zaželenega plena. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so našli na parceli 651 sledove stare rimske vile. V tamošnji okolici so izkopali že več ostankov iz rimske dobe. — Jutri je v Studencih slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma, združena z zletom gasilcev župe Maribor desni breg.
— S Pobrežja. Kakor pri Sv. Urbanu, pri Sokolski planinski koči na Pohorju, na Kalvariji, Meljskem hribu in drugod, tako smo se tudi Pobrežani zbrali na predvečer praznika obeh slovanskih blagovestnikov na sokolskem letnem telovadišču. Ponosno je vzplamtel ponosni kres, g. Klemenčič ml. je spregovoril tople besede o pomembnem poslanstvu, ki sta ga izvršila med slovanskim rodom oba blagovestnika. številni Pobrežani, ki smo se odzvali vabilu po-breških Sokolov v množici, smo zapeli vrsto lepih pesmi, odpeli smo tudi vseslo-vansko hL-Jio »Hej Slovani«. Spuščali smo rakete, povezali med seboj Se tesnejše prijateljske vezi in zarajali v naših kolih okoli kresa. Bil je zares lep in prisrčen večer v počastitev godu obeh slovanskih blagovestnikov. Toplo priznanje in zahvalo izrekamo vsem, ki so tako skrbno in lepo pripravili iskreno proslavo na predvečer slovanskih blagovestnikov.
— Tezenske n°vice. Naš agilni tezenski Rdeči križ je gostoval na Fali z igro »Rodoljub iz Amerike«. Vsi igralci so se lepo postavili in so nam pokazali svoje odrske spretnosti. Ker je vzbudil 3-Rodoljub iz Amerike« veliko zanimanje Tezenčanov, bomo igro v nedeljo 7. t. m. popoldne ob 17. uri ponovili na Dovičevem vrtu na Teznem. Prepričani smo, da nas bodo Te-zenčani podprli s čim številnejšo udeležbo.
SOKOL
Sokoli! Jutri vsi v Ruše na veliki telovadni nastop, ki ga priredi sokolsko društvo Ruše na letnem telovadišču ob 15. Sodelovala bo vojaška godba pod vodstvom kapetana Jiraneka. Za zaključek slovesnosti bo izročitev posebnega traku kum-skemu društvu Maribor matica kot zahvala za bratstvo in iskreno sodelovanje v zadnjih dveh desetletjih. Ruški Sokoli bodo ob tej priliki na viden način manifestirali svojo sokolsko hvaležnost za bratsko podporo in sodelovanje. Po nastopu bo na družabnem sestanku v Sokolskem domu koncertirala vojaška godba. Udeležba v krojih. Vlaki za Ruše ob pol 14. in pol 15.
Sokol Maribor matica poziva svoje članstvo, naj se polnoštevilno udeleži jutrišnjega velikega sokolskega telovadnega nastopa bratskega društva Ruše. Vlaki ob pol 14. in pol 15. Udeležba v krojih.
Pester večer bo priredil dravograjski Sokol v soboto 16. t .m. ob 20.15. Na sporedu bodo poleg lahkih melodioznih arij,
operetnih spevov in humorističnih prizorov s petjem tudi naše lepe slovenske narodne in umetne pesmi. Kot uvodna točka je na sporedu venček slovenskih narodnin > Gorenjska, ti kras slovenski«. Za zabavo bo skrbel priznani slov. komik in režiser J. Povhe, za lepo petje pa koncertni bariton g. Gerbec. Na svidenje v Sok. domu! Zdravo!
SPORT
Jutri bo gostoval v Mariboru SK Ljubljana z dvema moštvoma in sicer z juniorskim in prvim moštvom Ob 16. bo prvenstvena tekma med junior j i SK Ljubljane in ISSK Mariora. ob 17.30 pa prijateljska tekma med SK Ljubiiano in ISSK Mariborom Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja. — Na teniških igriščih ISSK Maribora bo jutri tenški turnir. Za zmagovalca je razpisal ugledni trgovec g. Mastek krasna darila. — Odločilna tekma za naslov nogometnega prvaka Slovenije med ISSK Mariborom in SK Železničarjem bo v nedelio 14. julija. — Jutri bo tudi tekma med SK Železničarjem in SK Muro.
Uboj zaradi žganja pred sodiščem
Novo mesto, 3. julija. Dne S. maja zjutraj je odšel k svojemu očetu Janezu Tomažinu na Raki na obisk 301etni kočar Jože Tomažin iz vasi Drnovo pri Krškem, da bi prevzel žganje, ki ga je zanj skuhal. Na povratku se je Jože Tomažin ustavil pri koči cigana Petra Braj-diča v Topolu, ki je pozval Tomažina v svojo kočo. kamor so kmalu za njim prišli pok. pos. Jože Plankar. Alojzij Martinčič, Martin Puntar in ciganova priložnica Alojzija Kovačič. Vsi ciganovi gostje so pili Tomažinovo žganje. Ker je Tomažin opazil, da se količina žganja v njegovih steklenicah močno manjša in se je zbal, da mu ne bodo vsega popili, je v družbi s Puntar jem in Martinčičem odšel v bližnji Puntar j ev mlin. Za njimi so kmalu nato prišli v mlin cigani in Jože Plankar ter zahtevali od Tomažina žganja. Ker Tomažin žganja ni hotel dati. je Plankar skušal z nožem prerezati Tomažinu vrečo, kjer je imel spravljene steklenice z žganjem. Ze tedaj je prišlo med obema do prepira. Zvita ciganova priležnica Alojzija pa je znalo, zvabiti Tomažina v klet. kjer mu je skrivaj prerezala vrečo. Po prihodu iz Puntar-jeve kleti je Tomažin znova pokazal svojo darežljivost. Navzočim je izročil še eno steklenico žganja, nakar je vrečo z vsebino zanesel v bližnji gozd, kjer jo je skril. Na povratku iz gozda pa jo Tomažin pograbil na tnali pri mlinu sekiro in pričel kričati nad Plankarjem, zakaj mu je prereza! vrečo. Bil je prepričan, da je to storil Plankar. V strahu pred Tomažinom je začel Plankar bežati, Tomažin pa je stekel za njim in ga z udarcem s sekiro pobil na tla. Ze ležečega na tleh je Tomažin še parkrat udaril po glavi.
Zaradi tega dogodka se je moral Tomažin zagovarjati pred velikim senatom okrožnega sodišča.
Pred sodiščem je Tomažin priznal, da je usmrtil Plankarja. V svojem zagovoru je navajal, da je bil k dejanju izzvan, ker mu je pokojni Plankar prerezal vročo in šel z nožem nad njega. Ko je Plankar začel bežati, je stekel za njim in ga udaril le dvakrat, ni pa imel namena usmrtiti ga.
Pri razpravi je bil navzoč tudi primarij bolnišnice usmiljenih bratov dr Ignacij Pavlic, ki je kot izvedenec naglasil. da je obtoženec, duševno sicer malo omejen, vendar pa ne toliko, da ne bi bil odgovoren za svoja dejanja.
Sodišče je Tomažinu prisodilo štiri leta strogega zapora.
Žrtev strele
Vašče pri Radovljici, 5. julija. V sredo popoldne je divjalo v radovljiškem okraju hudo neurje. Nevihta je zalotila mnogo ljudi na prostem pri delu. Posebno huda nevihta je bila v vaseh pod Jelovico. Katarina Jelene, 531etna posest-nikova žena v Vaščah, je odšla v sredo popoldne z doma ob hudem nalivu na polje zunaj vasi. Ko se je vlila ploha in razbes-nela nevihta, je Jelenčeva stopila pod bližnji kozolec, kjer se ji pa najbrž ni zdelo dovolj varno in se je zatekla pod bližnjo hruško. Strela je udarila v drevo in pod njim je obležala mrtva nesrečna žena. Našli so jo šele po nevihti. Včeraj so jo pokopali na radovljiškem pokopališču. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, ki iskreno sočustvujejo z nesrečno Jelenčevo družino.
Varn&st cestnega prometa v Celju
Treba bo napraviti ve* reda in povečati nadzorstvo
nad brezvestnimi vozači
Celje, 5. julija že dolgo časa se v Celju, zlasti v nekaterih delih zelo neprijetno občuti izredna nadloga, ki jo povzročajo razni tovorni avtomobili, avtobusi in motorna kolesa. Imamo zelo točne in jasne policijske predpise glede vožnje motornih vozil po ulicah, potrebno pa je, da bi se ti predpisi tudi izvajali, predvsem, pa da bi policija strogo nadzorovala promet in odpravila nedostatke, bodisi z drakonskimi kaznimi.
Predvsem je treba ugotoviti, da vozijo tovorni avtomobili po celjskih ulicah z mnogo preveliko brzino in da obstoji trajno velika nevarnost nesreč. Zlasti se opaža, da vozijo težki avtomobili z izredno naglico na ovinku s Cankarjeve na Kralja Peti a cesto in od tam dalje proti Gaberju. če bi v takem trenutku pasiral križišče na vogalu Cankarjeve ceste kak starejši ali bolehen človek ali pa kak otrok ali otroški voziček, bi bila katastrofa skoraj neizogibna. Isto velja za naravnost divje dirjanje najtežjih tovornih avtomobilov po Gregorčičevi ulici in od tam dalje proti Gaberju, pa deloma tudi po Miklošičevi ulici. Brezobzirnost vozačev v tem delu mesta je skrajna. Nujno potrebno bi bilo, da bi mestna policija prav v tem delu mesta zelo strogo nadzorovala promet, čeprav bi bilo morda v to svrho treba pomnožiti število straž, ki je za današnje razmere mnogo prenizko.
Druera nadloga so motociklistl. TI so se navadili, da smatrajo mestne ulice, posebno pa one, ki so nekoliko vstran od središča mesta, za preizkušnje svojih vozil in za vaje v vožnji. Posebno radi si izbirajo
za to Ključavničarsko, Levstikovo, Fran-kopanovo, Miklošičevo in Gregoričičevo ulico, torej kraje, ki so v neposredni bližini šol, in kjer je na ulicah med šolskim letom včasih zelo mnogo mladine, katere življenje in zdravje je s takim brezvestnim početjem resno ogroženo. Človek bi mislil, da je tod pravcato dirkališče, ko vidi, s kako slastjo se vozijo tamkaj razni, navadno zelo mladi motociklistl brez ozira na pasante in na policijske predpise. Vse te vožnje se opravljajo običajno z odprtim izpuhom. Posebna slast je takim brezobzir-nežem, ako morejo pred kako hišo postati in pustiti tamkaj včasih cele četrt ure ropotati svoj motor in izpuh. V Levstikovi ulici je zastopstvo in garaža motociklov. Tam se zbirajo zlasti proti večeru mnogi motociklistl, ki preizkušajo vozila z divjo vožnjo in velikanskim ropotom v pozne večerne ure, pa tudi ponoči. Enako se godi redno v Miklošičovi in Levstikovi ulici. Vozila stoje na ulicah, kjer se avtomobili popravljajo. Po tleh so dostikrat mlakuže olja in druga nesnaga. V Ključavričarski ulici stoje dostikrat po trije avtomobili in ovirajo promet, tovorni avtomobili pa odlagajo tamkaj goreče oglje in drugo ter povzročajo s tem nevarnost za poslopja. Pred nekaj leti je na tem kraju Ža začel goreti plot zaradi take šoferjeve neprevidnosti, ki bi bila lahko povzročila velik požar in mnogo škode.
Zlasti smo mnenja, da nikakor ne gre, da se avtomobili, posebno pa motorna kolesa Iz raznih delavnic preizkušajo po mestnih ulicah. — Zato prosimo nujne od pomoči.