Pavlam £ Iranko v tfrlavl SNS.
23. štev.
Izhaja rezen nedelj In praznike« vsak dan eb 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiiea št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise Itankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ae ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K P50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust
V (Jubilant, v soboto 29. januarja 1921.
df Posamezna štev. 1 K.
Leto V.
Glasilo iugoslov. socilalno • demokratične stranke.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti ali ^dostavljanjem na dom za celo eto K 240, zn pol eta l\ 120, za eetr! .eto K eo, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312. ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za Usi so poštnine proste.
Upravništvo te v Ljubljani Frančiškanska uhcs št.fiT,. Učiteliska tiskarna.
Včerajšnja seja konstituante.
< LDU. Beograd. 27. jan. Prihodnja seja konstituante bo jutri ob devetih popoldne. Dnevni red ]e: Poročilo verifikacijskega ^odbora, poročilo odbora za izpremembo poslovnika in volitve ustavnega odbora.
LDU. Beograd, 28. jan. Na današnji seji konstituante se le razpravljalo o ižpremembi poslovnika.
Telegrami.
POSLANCI PRIDEJO LAHKO DOMOV.
LDU. Beograd. 28. jan. Med delom ustavnega odbora se seje konstituante ne bodo vršile razen od časa do časa radi interpelacij. Ves čas na bodo izvolieni odbori vršili svoie delo. ■
RAZDELITEV MANDATOV ZA IJSTAVOTVORNI ODBOR.
,LDU. Beograd, 27. jan. ah o Narodni in Jiieoslovehski klub doIo-ložita prisego, dobijo demokrati in radikalci po devet članov v ustavnem odboru, sicer pa po 14 članov.
V	zadnjem primem se ostali mandati razdele med zemljoradnike, muslimane, republikance in socialne demokrate.
BESEDILO PRISEGE STOJANA PROTIČA.
LDU. Beograd. 28. jan. V svoji brošuri o prisegi navaja Stojan Pro-tič dva načina prisege, izmed katerih bi se prvi glasil: Jaz prisegam edinemu Bogu in vsemu, kar mi Je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najmileje, da hočem pri svoji duši in svojem znanju imeti neprestano pred očmi splošno dobro naroda in edinstvo države.
ZEMLJORADNIKI NAGAJAJO VLADI.
LDU. Beograd, 27. jan. Vodja pogajanj zemljoradnikov je odložil svoj mandat za ta pogajanja, o; Da-T ^Vlci -,ie Jx»etil ministrskega predsednika Pašiča In je naglašal potrebo, da se vlada čimprele lzpo-POlm.Dr. Korošec posreduje na podlagi Protičevega načrta ustave med vlado in opozicijo.
LDU. Beograd. 27. jan. Poročevalec ..Jutarnjega lista" doznava. da zemljoradniki ne bodo vstopili v vlado. ker število ponudenih mandatov ne zajamči izvebdo njihovega programa.
KLERIKALCI PROTI RADIČU.
LDU. Beograd, 27. jan. Vest. da poslanci Radičeve stranke ne gredo v Beograd, je povzročila, kakor jav-
dooisnik ..Jutarnjega, lista", veliko nerazpoloženje v Jugosloven-skem m Narodnem klubu.
LDU. Zagreb. 28., jan. »Večer" Poroča iz Beograda, da le Radičev govor o slovenskih kmetih, o katerih Je Radič izjavil, da jih hoče organizirati, izzval neugoden vtis v Ju-goslovenskem klubu. Kakor poroča navedeni list, bodo poslanci Jugo-slovenskega kluba v kratkem oclpo-
V	imenu muslimanskega kluba le govoril posl. Milovan Lazarevič, ki je istotako odklonil poslovnik. Za njim je govoril posl. Ljuba Jovanovič, ki je zahteval, da se vsekakor mora priti do sporazuma. Zemljoradniki so se izjavili za predloženi poslovnik. Podobno so se izjavili tudi radikalci, medtem, ke so socialisti odklonili sprejem poslovnika.
tovali v svoje okraje, da vplivajo proti Radičevi akciji.
PRAZEN STRAH.
LDU. Zagreb, 28. jan. „JutarnJi list" poroča iz Beograda, da se V tamošnjih političnih krogih govori, da bodo razveljavljeni mandati Radičeve stranke in razpisane nove volitve v slučaju, da poslanci Radičeve stranke ne prisežejo. Na ta način bi Radičeva stranka izgubila gotovo število mandatov, kar bi seveda oslabilo njen politični položaj.
KAJ POVEDO DOPISNIKI KLERIKALNIH LISTOV.
LDU. Zagreb, 27. jan. Dopisnik »Narodne Politike" javlja iz Beograda, da so Jugoslovanski, Narodni j in Muslimanski klub podvzeli korake. da se najde nova baza 2a delo konstituante. List trdi. da oostoll v radikalnem in demokraskem klubu struja, ki zastopa mnenje, da se mora ustava sprejeti sporazumno s Hrvati in Slovenci.
LDU. Zagreb. 28.' Jan. »Narodna Politika" poroča iz Beograda, da se le dr. Korošec razgovarjal s Stojanom Protičem o novonastalem položaju in da je večina radikalnega kluba pripravljena, pod vzeti korake za izpreniembo sedanjega položaja.
DR. KOROŠEC PRIPRAVLJA NOV USTAVNI NAČRT.
LDU. Beograd, 27. jan. Govori se, da pripravlja dr. Korošec načrt ustave, ki bi bil nekak kompromis med ustavnim načrtom Prottča m Markoviča.
KLERIKALCI, TURKI IN HRVATJE.
LDU Zagreb. 28. jan. „RijeČ“ poroča iz Beograda, da so bili včeraj pri Pašiču dr. Korošec, dr. Drin-kovič in dr. Hrasnica. ki so mu sporočili v imenu svojih klubov, da so pripravljeni, pogajati se glede vstopa v vlado na podlagi Protičevega ustavnega načrta. Pašič na to ponudbo ni pristal. Kakor poroča „Ri-ječ". je verjetno, da so sp danes pričela pogajanja z zemljoradniki ln muslimani. Na predlog nekega poslanca jz Dalmacije bi se imela pričeti neobvezna pogajanja poslancev vseh strank glede ustavnega načrta. V ustavnem odboru bodo zastopane vse stranke razen Radičeve stranke. Ustavni odbor b! tekom dveh mesecev končal svoje delo ter , predložil poročilo konstltuano. Zdi j se. da bodo vse stranke razen Ra-dičgve položile prisego, ker bi drugače ne- mogle sodelovati v debati
o	ižpremembi besedila poslovnika.
Položaj v srednji Evropi.
LDU. Praga. 27. jan. (CTU.) V
današnji seji poslanske zbornice je -imel minister za zunanje posle dr. Beneš svoj ekspoze o zunanje-poli-nV1 p°l°žaju. i!?ne razmerja češkoslovaške republike do Italije je minister dr. Beneš izvajal, da rad potuje v Rim $pričo dejstva, da Italija v vseh srednje evropskih političnih,vprašanjih zavzema paralelno staliSče. kar prihaja do izraza v češkoslovaški pogodbi z Jugoslavijo in Romunijo. •To potovaiii, Rim pomenja nagta-Šanje te politike in neposreden sporazum glede avstrijskega in madžarskega vprašanja, glede problema dinastiie liabsburgovcev hi poizku-
sa. obnoviti prejšnje razmere v gospodarskem in političnem oziru. — Kot podlaga bodočih pogodb se morajo predvsem uveljaviti mirovne pogodbe. Najvažnejši interesi Evrope se že mnogo let presojajo s stališča angleško-francoske zveze kot criine avtoritete y zmedeni sedanjosti. Ta zveza ie naiboliše iamstvo. ! da se države držijo mirovnih pogodb. in za Češkoslovaško Je intimno sodelovanje s Francijo in Anglijo j v vseh vprašanjih evropske jiplitike conditio sine qua non. — Glede razmerja do Zedinjenih držav sodi minister, da se bodo naravni odnošaji ■ med Evropo in Ameriko kmalu mo-[ rali nanovo formulirati, zlastj glede
razmer v Rusiji. Razmerje češkoslovaške republike do Amerike se ne naslanja samo na hvaležnost, marveč ga narekuje tudj pravilno razumevanje vseh velikih problemov.
RAZMERJE MED CEHI IN AVSTRIJO.
Kar se tiče razmerja do Avstrije, izvaja dr. Beneš: Mednarodni položaj ne dovoljuje, da se izpremeui do-tični člen saintgertnainske mirovne pogodbč; torej se tudi vprašanje združitve z Nemčijo v resnici ne more staviti na dnevni red, ne glede na to. da Nemčija danes niti nima možnosti, da bi resno na to mislila. Ako se nam grozi s to eventualnost-jo, se s tem le dela razpoloženje. Ravno tako tudi nima podlage dilema: združitev ali podonavska federacija. Jugoslavija in Romunija ne prihajata v poštev, ker sta od središča bivše monarhije preveč oddaljeni. Kar se tiče Češkoslovaške. Je gotovo, da se ta misel odklanja že od vsega začetka. Avstrijsko vprašanje ni le problem Srednje Evrope, marveč svetovni problem. Potruditi se moramo, da skupno z Jugoslavijo in Romunijo natanko premotrimo vse gospodarske pogoje. da postavimo naše boaoče razmerje do Avstrije Jn Madžarske na trdno, trajno podlago in preprečimo vse bodoče poizkuse vsenemske Srednje Evrope; Takozvana bratislavska konferenca se ne more ba-viti z vsemi temi vprašanji. Toda na sestanku, *ki ga bodo merodajni državniki imeli v Portorose, se bo gotovo našla ugodna podlaga za rešitev teh problemov.
POVRATEK HABSBURŽANOV NA PRESTOL.
Povrnitev bivšega cesarja Karla bi bila za nekatere države, sosede Madžarske, upravičen dejanski ca-sus be!5.-Po sklepu konference veleposlanikov z dne 2. februarja 1920 ie izkliučen vsak povratek dinastije Habsburgoveev Y kakršnikoli obliki ali osebi in na kakršenkoli prestol v osrednji Evropi.
ČEŠKI ODNOŠAJI NAPRAM RUSIJI.
Naša politika naprain Rusiji je, da ne interveniramo; seveda mora biti ta politika obojestranska. Nimamo pravice, vmešavati se v delovanje sovjetske vlade. Toda mi moramo od nje zahtevati isto. Rešitev ruskega problema moramo prepustiti Rusom samim. Minister govori nato o možnosti in o posledicah prevrata v Rusiji in pravi: Naše razmerje do Rusije nam narekuje naaš tradicija in vsa naša politika. Svoje demokratske in politične smernice branimo tudi v tem vprašanju.
CEHI IN JUGOSLAVIJA.
Podlaga za naše razmerje do Jugoslavije tvorita zvezna pogodba ter sporazum z Romunijo, kratko-malo politika male antante. Med nami In Jugoslavijo ni niti enega vprašanja, kjer bi zastopan nasprotne Snterese. Ravnottko moramo ugotoviti, da tudi z Romunijo ne obstajajo večja nasprotstva Interesov. — Ugotovitev tega dejstva utrjuje znova politika male antante,' in ml bi si pri tem želeli sodelovanja drugih držav. Morda bo kal kjnaiu prišlo do sporazuma med Poljsko In Ro-mhniio iri ootem med Poljsko in med nami.
»Naloge konsumnih društev."
Pod tean naslovni piše klerikalni »Novi čas«:
»Minulo nedeljo se je vršil na Dunaju slicd naslovljencev soclJaluo-dentokratiCnlli konzumnih društev. Ob tej priliki je govoril zvezni tajnik Weigl o bodočem razvoju kor.sutnaili- društev. Weigl je povedal, da so tačas konsiHima društva kljub ogromnemu razmahu v znatnih denarnih stiskah, hi to n« samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji, na Angleškem in drugod. Dunajska nakupovalna družba ie bila še nedavno prisiljena, najeti bančno posojilo v znesku 300 milijonov kron. Sploh so delavske ustanove do-siej prisiljene paktiratl z meščanskim kapitalom, ker nimajo urejenega svojega lastnega denarnega gospodarstva. Delavski pr’, hraniti in denarji organizacij se nalagajo v meščanskih bankah, kjer se neznatno obrestujejo? delavska konsumna društva pa morajo v slučaju potrebe najemati posojila v Istih meščanskih bankah in plačevati visoke obresti. Ali ne bi bilo pametnejše, da bi se delavski denar nalagal .v konsumnih društvih, kjer bi donašal po 6 ki več od sto. Do tega mora priti. V to svriio se mora ustanoviti delavska strokovna banka. Doslej so konsumna društva izključevala samo vmesno trgovino, poslej morajo izključiti tudi meščanski kapital. Velja tudi za naši
Do tega spoznanja ie prišlo socialistično konsumno zadružništvo v Avstriji. Pri nas imamo krepko razvito zadružništvo vseh panog. Zadružništvo po svojem bistvu
Komunisti nadaljujejo svojo umazano agitacijo v trboveljskem revirju.
Ko so komunisti začetkom oktobra lanskega leta stavili zahtevo 134 odstotkov, so rudarjem pripovedovali. da hočejo zmagati ali umreti, da ne popuste niti vinarja. Tudi po razbitih pogajanjih začetkoma novembra so se ponašali s tem v letaku. ki ga ie organizacija nekaj dni pred volitvami za državni zbor Izdala. Volite nas. mi smo stavili najvišje zahteve, ultimat poteče dne 28. novembra in čc nam do takrat vlada ne ugodi, bomo stopil; v odločen boj. Dne 14. decembra lanskega leta jc Petakovič na shodu v Zagorju vprašal: Ali hočete 134 odstotkov?, Seveda ni bilo. nikogar, Rl bi
rekel, da jih nočq. Nato pa le dejal, v nekaj dneh stopimo v stavko, držali se bomo načrta in hočemo ali zmagati ali umreti.
Kakor znano, so rudarji 17. decembra po tem stopili v stavko ln po približno 10 dnevih pričeli pogajanja z vlado in Trboveljsko družbo. Takoj pri pogajanju pa so deloma začeii popuščati, in sicer so popustili toliko, da končna zahteva ni znašala niti toliko, kolikor le zahtevala poprtej ob vložitvi zahtev ..Unija slovenskih rudarjev".
Končno pa je prišlo do tega, da so se komunisti oprijeli tega. kar Je dri!gqd priborila rudarjem Unija
ns mere biti drugače ko protikapitalistt&i'). Zato juri nas delavsko fconsinrmo zadružništvo, stoji v ozkih stikih z ostažim zadružništvom. Ta stik bo v bodoče morda treba še poglobiti in utrditi.
Vendar je lasno, da bo delavsko bon-suauio zadružnršvo v celotnem slovenskem zadružnem gibanju Imelo isto veljavo, ki Jo zasluži po svoji moči. Zato sl Je tudi konsumna zadružna organizacija krščansko socijalncga delavstva postavila nalogo, da zbira in organizira delavski kapital. V ta namen se je osnovala v ©kralju konsumne organizacije nekaka delavska hranilnica, ki bo sprejemala denarne vloge svojih članov. Na ta način bo delavsko konsumno zadružništvo tudi organiziralo delavsko moč, ki bo tako ojačena, okrepila sobe in celotno zadružno organizacijo slovenskega delavskega in kmetskega ljudstva.«
To Jo čisto točno, kar pravi »Novi čas«. Ugotavljamo pa pri tej priliki sledeče:
Prvič: da |malo socUalno-dcmokratlčna konzumna društva v Sloveniji že zdavns] svojo hranilno organizacijo, ki sc Je ravnokar razvila že do samostojno lastne banke. Drugič: Da so nas ravno zaradi tega organizacijskega dela. na denarnom polju psovali ravno tisti klerikalci za »oderuške bankirje«, ki seda) sami uvldevajo veliko korist in potrebo organiziranega zadružnega kapitala.	,
Le tako naprej! Polagoma boste že pri. šli za nami!
slov. rudarjev ter zahtevali od vlade, da naj da rudarjem Trbovljska družba vsai to kar imajo rudarii v državnih rudnikih v Velenju, Zabukovci. Vlada se Je končno odločila, in je s svojim odlokom z dne 9. Januarja ugodila da se morajo rudarjem izenačiti prejemki z onmii rudarjev gori navedenih državnih rudnikov. Odlok vlade je bil objavljen v vseh ljubljanskih dnevnikih. Vi istem odloku Je bilo med drugim rečeno. da morajo delavci dne 10. Januarja iti na delo ter da velja izenačenje plač od dneva ko sc prične delo. Tak odlok se ie dostavil komunistom. narodni socijalni zvezi in Unijj slov. rudarjev. Poleg tega pa so bili letaki nabiti po vseh javnih prostorih. Toraj vsak trezen človek je iz letakov posnel, da vlada misli izenačiti plače od dne, lto se prične zopet delo in ker se je delo pričelo 12. Januarja, smo si bili takoj na jasnem. da bo povišanje veljalo od 12. januarja naprej. Natančno, koliko bo to povišanje znašalo ali za posamezne kategorije, so bile samo kombinacije, ker niliče ni natančo vedel, kako bo ministrska komisija te plače določila, ker se je reklo, da bo ta komisija popolnoma neodvisna ln se bo držala okvirov odloka z dne 9. januarja t. 1. Hoteli smo delavce informirati pošteno, zato smo Jim takoj povedali, da, kakor mi razumemo odlok, bodo poviški veljali ml 12. januarja naprej. Našo kjjtofclna-cijo glede povišanja za kopača smo ugotovili na podlagi, dohodkov velenjskih rudarjev. Po tem- računu bo zaslužil kopač (samec) dnevno z vsemi dohodki K <51.SQ.... Toda tudi lili smo se nekoliko zmotili. Na pod-. lagi odločitve komisije bo toraj dobit kopač dnevno brez nabavnega prK spevka K 35.— dnevne plače, ln 27, kron draginjske doklade ; toral 62 kron. To je 20 vinarjev več Kakor smo mi kombinirali pred odločitvijo komisije. Za učne kopače, K 30.— plače. 27 kron draginjske doklade skuoai K 57.—. vozači in ženske: dnevna plača K 24.—, draginjska doklada 27 kron. skupaj 51 kron. Mladoletni: dnevna olačg 17 K. dra-ginjska doklada 27 kron, skupaj 44 kron. Nabavni prispevek ostane za vse kateeoriie. kakršen ie bil dose-daj. Družinski člani pa dobe: žene 15 kron dnevno, otroci 13 kron ara-ginjske doklade. Seveda odpadejo vse ugodnosti, cenejša moka in poprejšnja draginjska doklada do pet kron za družinskega člana, razen nabavnega prispevka, ki ostane, kot je bil dosedaj.
Gospodfe komunisti pa so v svoji nepoštenosti lagali naprej. Pripovedovali so prvič, da so dosegli povišanje, ne 134, ampak 160-180 odstotkov na poprejšnje dohodke tn da bo morala družba plačati te poviške za nazaj do 3. oktobra L 1. Nekateri so celo trdili, da bo morala' družba plačati tudi štrajkovne dni. Tako sta rudarje Hlebce in Mlakar tri dni po končani stavki v. Mihelči-čevi dvorani na zborovanju farbaia. Poglejte, koliko boste dobili. In Hlebec je celo imel strah, kaj bodo počeli delavci s tolikim denarjem, ki ga dobe naenkrat za nazaj. Seveda so komuuisti, po našem mnenju te laži in obljube širili zato. da.so vsal deloma pomirili duhove, ki so jih poprej razburili z obljubami ln visokimi zahtevami. Laž pa Ima po 'navadi kratke noge, laže se lahko samo nekaj časa. končno Da Človek, če je še tako neizobražen, zapeljan ali zaslepljen, vendar le pride do prepričanja in jame spoznavati lažnliv-ca. —
Tako se je tudi zgodilo komunistom. Posebno dne 25. januarja, ko so v raznih čakalnicah v Zagorju,
I Trbovljah, Hrastniku, uradniki pre-
i	čitalj odlok ministerijalne komisije | o povišku plače, se jc pričelo ona* j žati veliko riezadovolinost proti spo-| ročenim plačam, ker So veliko mani-j Še kakor so jih komunisti označevali j hi ki so za nekatere kategorije zna-* šale le približno 37 odstotkov, za
*
prav nizke kategorije pa nekaj več.
Za one. ki so imeli že dosedaj več kakor 35 kron dnevne plače, pa jih je komsiija uvrstila v kategorijo ko^ pačev s 35 kronami, med Katerimi so strelni mojstri, kovači, Kijučav-uičarjj. zidarji, mizarji, ki so mreli doslej več dnevne plače. Pa ne bodo zadovoljni. Ti so imeli doslej ze 42 kron in več dnevno.
Unija slovenskih rudarjev je člana komisije glede teh slučajev za provizijomste in one. ki so imeti več plače kakor 35 kron. zaprosila, ca bi sp naknadno določilo, da se onim. ki so imeli več, to pusti. Omenjeni gospod je obljubil, da to sproži pri komisiji, kar bo morda pripomoglo, da ti delavci ne bodo trpeli Škode.
Komunisti pa so si znali pomagati zopet z lažmi. Takoj so pričeli gonjo, da so temu krivi socijalisti. potem Unija slovenskih rudarjev tn končno so se tuui spravili na posamezne osebe. Tako so obdolžili sodnica Cobala. Jakoba Strajnerja. Tomaža Mačke, da so ti triie šli k vlajj. da nai ne.dovoli rudariem oo-viška za nazaj in več takih lažnltvih obrekovanj. Pravijo, da bi bdi dobili vseh 180 odstotkov kakor Jim je Hlebec pripovedoval, ali vse to so preprečili Cobal in v Uniji organizirani rudarii. Rudarie huiskaio oroti rudanetn. ki so v Uniii oreanizirani. tako. da niti v stanovanjih nimajo miru pred komunističnimi naivneži. Pijane svoje privržence pošiljajo pred razna stanovanja naših soaru-gov. da iih niti ponoči ne puste prt miru. Dogodilo se le že parkrat. da so prišli ponoči pred konzumno društvo v Zagorju in so vpili ter žugali, da ubijejo sodrnga Cobala. axo ga dobe. Neka žena rudarskega tuapca Hudomava je sodruga Uleta napadla na cesti s psovkami najgrše vrste. Neka! mladih zaslepljenih komunistov običajno napada z raznimi psovkami naše sodruge. ko gredo na delo.
To so cvetke komunistične izobrazbe iz Lemeževe šole ter Zorgo-ve Mlakarleve iu Korenove agitacije. Mi smo dosedaj gledali vso to komunistično gonjo mirno, ker smo mislili, da se ne samo zapeljani delavci. ampak tudi komunistični voditelji iztreznejo. Ob stavki smo stavkali s komunisti solidarno, upajoč, da se bodo podivjani Komunistični voditelji streznili. Ker oa se to ni zgodilo, bomo za naprel postopali tudi ml z njimi drugače. To le zadnji opomini Ce ni mogoče napraviti miru in reda lepim DOtom, dosedaj nismo nikogar citirati pred sodišče, nikogar naznanjali oblastem, ampak prenašali nasilstvo in mirno poslušati, kako se nas obrekuje, to mora imeti tudi svoje meje. Končno povemo še onim obrekoyalccm, ki so lagali, da so bili Cobal In paznika Jakob Strajnar ta Tomo Macen pri deželni vladi in pregovorili vlado, da ne sme delavcem izplačevati povišek za nazaj. Kdor to dokaže, naj pride v Pisarno konzumnega društva v Zacortn. nal ima tudi oocum ta pove. takoj dobi na roko K 10,000 (reci desettisoč kron). Poleg tega lažejo neki lopovi, da so dobili razni socialisti in Cobal od trbovljske družbe več stotisoč kron podkupnine. Tudi za to laž dobe komunistični lažnjivci vsak po 10.000 kron. Vsi oni. ki lažeto in se skrivalo da jih ne more človek poklicati na odgovornost, so po našem mnenju natarli in naieesramneii obrekovalci ter tatovi tulega poštenja. Zapomnite si. gospodje komunisti, aa v socialističnih vrstah ni takih nepošte-njakov kakor so vaši komunistični
voditelji v Moskvi, katere opisuje sodruc Bernstein da so se dah' podkupiti. ko so pričeli boljševlško propagando v Rusiji. Zapomnite si tudi to. da smo socialisti bili vedno na strani za svoie pravice se borečega delavstva. Znali smo se bojevati proti kapitalistom desetletja, nismo pa za razmere, ki so v Rusiji. Ko se delavce bolj zatira kakor v vsaki kapitalistični državi, zato se bomo bojevali proti vsaki nezdravi politiki in agitaciji, nai si bo to Komu-stična ali boljševiška ali pa drugačna. ki je za delavce škodljiva.
Boj za „T avoratorea.
Nezaslišano nasilje so izvršili v sredo zvečer tržaški komunisti! Oni. k* se nikakor n« moreio smatrati kot nadaljevalce stare Italijanske socijalistične sranke, ki niso s pravnesa stališča nikakt upravičeni dediči, so se brutalno polastili skupne posesti julijskega proletariata, na upoštevajoč ni« tega, da spravljalo v smrtno nevarnost desetletne uspehe težkih bošev primorskega delavstva.
Povod so dali odloki komunističnih voditeljev po raskolu v Livorna. Tam so dobili komunisti sicer manj ko* tretjino glasov, ker se je pa vrštlo glasovanje po pokrajinah, Imajo n. pr. v Julijski Benečiji večino kakih 1000 glasov. Z ozirom na svoje Število zahtevajo delitev premoženja po razmerju glasovalcev. Zato jim je njih osrednje vodstvo zaukazalo, naj vzamejo v posest vse socijaUstlčne ustanove v krajih, kjer ie dobila njih resolucija večino. Na podlagi tega ukaza so se tržaški komunisti polastili nenadoma glasila socijaUstlčne stranke »fl Lavoratore*.
V sredo sveSer okoli 20. je voditelj tržaških komunistov Ttaitar, s kakimi 60 možmi vdrt v poslopje, kjer se izdaja Ust.
V uredništvu in upravništvu ol bilo skoraj nobene osebe, v tiskarn! pa so stavci ravnokar pričeli z delom. Ravnatelj tista Pas-sigii je bfl odsoten, zato ga Je nadomesto-vai urednik Gardenebi, ki je Imel buren razgovor s Tuntarjem. Protestiral je proti zasedbi Ko je pa vidri, da ničesar ne doseže, je zapustil z ostalim osobiem poslopje, dasl je Tuntar pregovarjal stavce, naj nadaljujejo delo. A ti so izjavili, da bodo počakali Passiglia, ki mora priti drugi dan. Takoj op zasedb! je odbor socijalistične stranke sporoča dogodek strankinemu vodstvu v Rim ta sklica* zborovanje za drugt dan.
V četrtek »Lavoratorc« ni izšel. Vbode v zasedeno poslopje je poiicija močno za-stražila. Delavstvo in radovedneži so se zbirati v ogromnem številu ta čakali, kaj bo. Komunisti so poživljati delavstvo naj zastavka, a se je le malokdo odzval temu pozivu. »Lavoratorjevo« osobje je imelo tekom ; dneva dve zborovanji, ha katerih je eno- j
glasno izjavilo, da ne bo delalo na račun tistih, ki so kot proletarci z nasiljem nasto-pRl proti proletarcem. Videmski sooijalistič-iri poslanec CasatUni, ki se je nahajal slučajno v mestu, le skušal pregovoriti Tun-tarja, da se odloči za komisijo, ki bi odločila posest Usta. Dobil je aroganten odg> vor: »Raj« ga uničimo!«
Zvečer se je opustil shod v Delavskem domu, ker so komunisti skušali izzvati spopade, vendar se Je vršil ožji shod unionistov v neki restavraciji, kjer je bila sprejeta resolucija, da hoče stranka poskusiti * pogajanji, prodno W se morala poslužlti skrajnih obrambnih sredstev. Splošno glasovanje naj odloči, če je res večina julijskega delavstva za Izstop iz stranke. Stranka nadalje ugotavlja, da Ja večina komunistov Slovencev, kateri nimajo pravice do »La-voratorc«.
Včeraj jo izid* Lavoratorc« v zmanjšan! obliki. Ob desetih j« bfla seja izvrševanega odbora in tam Je Passigti med dru-gkn dejal, da izide danes list v tiskarni
»Edinosti«. Položaj je silno zamotan, da ni
mogoče reči, kaj se bo zgodilo. Eno pa je gotovo: Tržaški proletariat se s studom obrača od nasilnežev, ki še vedno niso zapustiti zasedenih prostorov.
Akademska menza ali ljudska kuhinja.
Tako se človek nekote vpraša, ko dobt vpogled v naše ljubljanske akademske menze, ki so vse tri po vrsti izpremenjene v nekakšne ljudske kuhinje, in naši akademiki so žer skoro podobni onim revežem, ki trkajo opoldne na vrata frančiškanske in nunske porte.
Liubiiansko Podporno društvo Ju neslovanskih akademikov, v katerem igrajo prvo vijolino klerikalci, namešča namreč akad. menze po klerikalnih kuhinjah, v Marjanišču in v ljudskem domu. Ogledal sem si kuhinjo v Ljudskem domu. Ta kuha namreč tudi za Ijudskošolsko deco, srednješolce, klerikalne zadrugarje okrog Večernega lista. Orle itd., tako da jedo pred akademiki, ki imaio kosilo šele ob pol R uri že 3 cene-radie. Kuha se enotno v velikih kotlih in sicer za stotme Hudi. ki plačujejo nekateri po 4 K itd., akademska menza pa za oseho in dan brez zajtrka po K 16.—. Kvalitativno le hiana ničvredna, poleg tega so pa prostori, kleti podobni, absolutno nchigijentčnl. Dvorana, oz. obokana klet je brez vsake ventilacije, tako da ie po ..ansspalsungi44 treh genera-cii v prostorih tak vzduh kisle rene in drugih jedi. ki gotovo ne zbuja anetita lačnim študentom. Vprašanje nastane, zakal se ne nameščalo akademske menze po snažnelšlh in boljših prostorih, kot le to po drncih mestih. Na Dunaju, v Pragi in po ; vsem svetu, kjer ni lastnih domov, so nameščene oo gostilnah. Država plačuje za akademike po 16.— K na dan hrana pa ne odgovarja polovici vrednosti teca. Ali hočejo klerikalci vzdržavatl svoj falltnj Ljudski dom res na stroške vlsokošolcev. ki morajo pri tem stradati?
Sanitetnemu svetu bi priporočali, da si enkrat ogleda to .akademsko*4 menzo že s hlgiieničnega stališča. Mastne mize. katerih špranjo izkazi jejo dnevni Jedilni list ki ie zelo enoten, sladka repa. kisla repa. zrezana repa. zmrznjena repa. včasih tud: krompir ali napol kuhan, še trd fižol, salata brez olja. Časih smo ji rekli divji motovilec. Vampi z goltanci so tedensko enkrat s polento, oh takih dneh pa ne dobe kruha. — Priporočamo to menzo tudi gospodu poverjeniku za prosveto, zlasti, ker se s l. februarjem zviša državna prdpora od 16.— na 20.— K In se s tem denarjem pač lahko visokošol-cetn nudi boljša hrana. Uradniška menza stane dnevno in osebo K 17. pa nudi vendar boli ..akademično*4 lice kot naša ljudska kuhinja! Ja božji mlini in mavha. —
prav: Javnost bo presenečena! Namreč zaradi — ampak kaj bi tol Presenečena bo. pa ie.
+ Poslanec Demetrovlč — državni podtajnik. »Rijsč« poroča Iz Betgrada, da je
tiovi tinančni minister nastopil danes svoje mesto. Ob tej priliki je stavil posl. Deme-troviču ponudbo, naj sprejme tnesto državnega podtajnika, ker želi posvetiti večjo pozornost gospodarsko-finančnim razmeram v Hrvatsk! ta Slavoniji — Da je minister »stavti ponudbo« je čudno. To Jo lepa fraza Toda aii ni bilo to mesto rezervirano za dr. Žerjava.
+ Potovanje skozi Zagreb. Včeraj popoldne se ie peljal skozi Zagreb francoski genra1 Franchet d'Esperey. Na kolodvoru so ga pozdraviti zastopniki francoske kolonije tn Lancoski konzol. — Z istim vlakom se le peljalo skozi Zagreb še več drugih poštenih Hudi. Pozdravu jih pa n! nihče.
+ Javna varnost v Južni Srbiji. Včerajšnja seja ministrskega sveta, ki j! ie predsedoval minister dr. Trifkovič, )e trajala od šestnajstih in pol do devetnajstih to pol. Razpravljati so o odredbah glede javne varn >sti v južnih krajih. Zakaj se o tem »vprašanju« toliko razpravlja? Ati se roparji os vljudni poziv ministrstva niso sami Javili?
4- Regent Usa pogum. Na včerajšnji svetosavski besedi je bi! regent prestolonaslednik Aleksander burno pozdravljen od akademske omiadine. Med svečanostjo je nagovorit regent več pristotnih ter je posvetil posebno pozornost navzočim poslancem iz Zagreba. V svojem razgovoru z zagrebškimi zastopniki je obljubil regent prestolonaslednik Aleksander, da bo v kratkem po-sttll Zagreb, kje hoče ostati dalje časa.
4- Mednarodne socijalistične kouSaronco na Dunaju se bo udeležila tudi socijalno demokratična stranka iz Bukovine; poslat« bo na konferenco pet svojih delgatov.
+ Orni Appoayl proti boljševizmu. Znani madžarski buržoazni poiitiki grof ApponjrJ se je v listu »Pesti Hirlap. izrazil, da bi bilo baje treba proti boljševizmu usta-uoviti nekakšno mednarodno protiboljševi-ško armado, ki naj bi braiiiia civliziranl svet pod vrhovnim poveljstvom Francozov«. — Menda je postala že moda, da se prilizujejo razne »veličine« žalostnega spomina Francozom s svojimi »načrti« za boj proti Rusiji, ker vedo, da je Francozom največ z« denar, ki so ga posodili carski Rusiji. Najprej Se napravil svoj »načrt« Ludendorff, potem Hofmanu — sedaj Apponyi.
4 Anglcžev-rusko trgovske zveze. Iz Londona poročajo: Trgovinski urad objavlja načrt trgovskega dogovora s sovletko Rusijo. V predgovoru je klavzula, ki pravi, da pogodba stopa v veljavnost le, če se Izvedejo dogovorjeni pogoji, ki zahtevajo, da se obe stranki vsakih medsebojnih sovražnih dejanj, kar za Rusijo pomeni, da se odteka vsakršnemu vojaškemu, diplomatične-nra ali kakršnemukoli vmešavanju v interese Angleške v Mali Aziji, Perziji, Afganistanu hi v Indiji.
+ Norveški socijalisti se bodo tudi ločili od komunistov. Sredi januarja je zborovala v Kristjani)! deželna konferenca socijalistične opozicije. SkierJa Je s 168 glasovi proti 5 glasovom, da ustanovi novo socijalno-demokratično stranko za Norveško. Ločitev od komunistov se bo izvršita dne l. marca t. 1. Sprejeta resolucija poziva, da k tej novi stranki pristopijo vsi tisti, ki hočejo hitre gospodarske socializacija.
Prošnja do vseh!
. Splošna delavska izobraževalna zveza SVOBODA ima 25 podružnic v mestih in na deželi. Nujna prožnja in potreba teh podružnic Je, da sl ustanov? svoje knjižnice in čitalnice kar pa je v današnjih težkih raz-mei ah. v katerih se nahaja zlasti de-lavstvo nemogoče. Obračamo se za to na vse sodrugp in prijatelje, resničnega kulturnega dela s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. Vsakdo Ima doma prečitano knjigo, kate-
ro lahko utrpi in žrtvuie v ta namen splošnosti. zlasti pa ukaželjni delavski mladini orioomore s tern do knjižnice. Zlasti Vam. inteligentom in delavcem velja ta prošnja! Prispevajte z knjigami k ustanovitvi delavskih knjižnic in čitalnic, delavno ljudstvo, obiskovalci knjižnic, V»m bo hvaležno. Knjige le pošillatl na. naslov: Knjižnica Splošne delavske izobraževalne zveze »Svobode«. Ljubljana. Selenburgova ulica 6 II.
Predsedstvo Svobode.
Dnevna kronika.
Politiine vesti.
+ »Rodoljub z delete« prlporča v »Sl. Narodu* ustanovitev narodnih gard proti klerikalcem, socUatistom, komunistom ta sorodni protidižavni golazni. — Kakor se nam Javljali z krogov trgovcev z galanterijsko robo, bodo v doglednem času znatno poskočile cene papirnatih čak, lesenih sabelj ta konjičkov, ki o.l.ad piskajo.
+ Presenečena javnost. Osebe, ki so imele vpogled v arhiv, ki je bil zaplenjen v komunističnem domu. Izjavljajo, da bo javnost presnečeua, ko izve o načrtih komunistov. — Tu imajo te »osebe« enkrat
Trboveljska družba se preseli v Zagreb ati pa v Belgrad. Bravo, gospodje, kotr direktno v Jeruzalem!
Popis Uudi ta živine. Danes se ie pričel v Zagrebu ta pokrajini popis prebivalstva ta živine. Mesto Zagreb Je pri tem delu razdelieuo na 254 okrajev. V vsej pokrajini mora biti popis izvršen najkasneje do 10. februarja.
Poglavje o Rusih. Minister za preitra-no le odobril kredH 5 milijonov dinarjev ruskim beguncem v Boki Kotorski, da **i morejo za to vsoto nakupiti potrebščine v svojih skladiščih. — Tako se glasi uradno poročilo. 5 milijonov dinarjev je 20 milijonov kron. Sedaj pa vprašamo: Koliko pa ima kredita aa razpolago poverjeništvo za sooijalno skrb v Ljubljani za pretečo brezposelnost? bil veste koliko? Ne 20 milijonov, W® netd —- ampak okroglo celih 20 tisoč kroni Ml sicer tarnamo nič proti Ru som, ker Imamo srce za vsakega, kdor je lačen, brez razlike vere ta narodnosti. Na drugi strani pa vemo, da ja med pobeglimi Rus! mnogo silnih milijonarjev, ki danes tratijo ta sipljejo svoj denar po raznih zagrebških ta brigrajsklh nočnih kavarnah * loplml punčkami ta nosijo briljante kot orrii debrfe. Ali ne bi mogli « bogati gospodlo tudi nekaj stort za svoje rojake, W so za njihove polne želodce stradati v Wraog*ovJ armadi?
Da so poljudni zdravstveni spisi čira bolj zaršlrijo med preprostim narodom ta da bi bBi zlasti delavskim slojem prlstop-nejši, )e zdravstveni od3ck sklenil, da so bode mesečnik »Zdravje« v bodoče tiskal v izdatno pomnoženi Izdali ta da se bode večle število izvodov brezplačno posuiaio delavskim organizacjam, k1, naj bJ jih delile med svoje člane. Načelstva delavskih organizacij se tem potom vabilo, da sporeče zdravstvenemu odseku število izvodov, ki Uh žrie brezplačno prejemati.
Zamenjava 20-dlnarskib bankovcev, izmenjava teh novčanlc se vrši pri osrednji Narodni Banki v Beogradu vštevš! do 20. aprila tl. pri podružnicah Narodne banke pa samo do vštetega 28. februarja tl. S počet« kom l. mala tl. izgube omenjene novčanic« svojo vrednost in se od tega časa ue bodo več Izmenjavale.
Dobičkarstvo mesarjev. Prejeli smo: še ne dolgo tega so časniki objaviti vest, da mesarji ne smejo govejega mesa podražiti. Toda mesar Tota v Lingarjevi ulici v Ljubljani Jc prodajal meso za 2 kroni dražja sedaj le pa še mesar A. Princ na Starem trgu podražil meso. Zadnji le pred 2 leti pričel svojo obrt ta sedaj sl kupuje že hiš.'). Iz tega se vidi. kako dobičkarstvo prevladuje pri ljubljanskih inesarjili, ki vsi vpijejo, da kitajo izgubo, obenem si pa od raznih zgub hiše kupujejo. Vlada, naj bi somtertla
anau
LISTEK.
Ant. P. Čehov:
Strah.
(Povest moiega orilatella.)
Poslovenil Fran Pogačnik.
(Konec.)
Seveda nisem šel. Ona ie stopila na teraso, laz pa sem ostal v šote*
»Jemal sobi in kakih pet minut prell-stoval note. Potem sem šel tudi jaz ven. Stala sva dnu? ob drugem v senci zaves, pod nama pa so bile stopnice, oblite z luninim svitom. — Nad cvetočimi grmiči in žoltim peskom v parku so se gibale temne seuce drevia.
„Tudi jaz moram jutri odpotovati,44 sem dejal.
..Seveda, ako ni moža doma. ne smete ostati tu.44 je odgovorila porogljivo. ..Predstavljam sl, kako bi bili nesrečni, ako bi se zaljubili vame I Počakajte, nekoč se spozabim in se Vam vržem za vrat... Bom videla, s kakim strahom pobegnete od mene. To bo zanimivof44
Njene besede in njen obraz so bili srditi, a njene očLso bile polne
najnežnejše, najstrastnejše ljubezni. Že sem gledal na to prekrasno bitje kot na svojo last tedat sera šele zapazil. da Ima zlatobleščeče obrvi, kakršnih še nisem videl. Misel, da jo morem vsak trenotek prižeti k sebi, ljubimkati, dotikati se njenih čudovitih las. se mi ie zazdela zdajci tako nemogoča, da sera se zasmejal in zaprl oči.
»Toda. že je čas... Laliko noč!
Je izpregovorila ona.
»Ne maram lahke noči,44 — sem vzliknil smejoč se In sem Ji sledil v spremnico. ..Prekolnem to noč. ako bo mirna!44
Stiskajoč ii roke in vodeč jo do vrat. sem ii videl na obrazu, da me razume in da ji je ljubo, da jo tudi jaz razumem.
Podal sem se v svojo sobo. Na moji mizi je nad knjigami ležala fu-ražka Dmitrija Petroviča in to me je spomnilo na najino prijateljstvo. Vzel sem palčico in šel na vrt. Tu se je že dvigala megla; okoli drevja in grmovja so. objemajoč ga. blodile iste visoke in ozke prikazni, kakor sem jih videl pred kratkim na reki. Žal. da nisem mogel z njhnl govoriti.
V nenavadno prozornem zraku sa le lasno odražal vsak listič, vsa-
ka rosna kapljica — vse to se mi je nasmihalo v tišini, v polusnu. in kc sem šel mimo zelenih klopi, so mi prišle na misel besede iz neke seks-plrove pesmi: »Kak sladko spi sijanje lune tu na klopi.44
Na vrtu le stal griček. Povzpel sem se nanj in sedel. Mučilo me je očarujoče čustvo. Zatrdno sem vedel. da bom zdaj objemal in pri že-tnal njeno razkošno telo, poljubljal zlate obrvi in zahotelo se mi je. da bi tega ne verjel, da bi se dražil m bilo mi je žal. da me ie tako mučila in se mi tako skoro udala.
Nenadoma so se začuli težki koraki. V parku se je pojavil možak srednje rasti in takoj sem spoznal v njetn »Štirideset mučenikov . Sedel je na klop in globoko vzdihnil, potem se trikrat prekriža! in legel. Cez minuto je vstal in legel na drugo stran. Komarji in nočna vlaga ga nista pustila spati.
»Življenje,44 »e izpregovorii. »Nesrečno. bridko življenje!44
Gledaje na mršavo, upognjeno telo in slušaje težke, hripave vzdihe, sc-m se spomnil drugega nesrečnega, grenkega žlvllenia, ki sp ml le danes i Izpovedalo, postalo ml je mučno in
ustrašil sem se svojega blaženega stanja. Spustil sem se z grička in se vrnil v hišo,
»Življenje je po njegovem mnenju strašno.44 sem sl mislil. Bodi te-dal brezobziren, bojuj se z življenjem In iztrgaj mu vse. kar moreš, dokler te ne zadavil44
Na terasi le stala Marija Sergje-jevna. Molče sem jo objel ta ii jel strastno poljubljati obrvi, senca, vrat...
V moji sobi mi ie povedala, da me ljubi že davno, več ko leto dni. Prisegala ml ie ljubezen, ntakala, plakala. prosila, naj jo vzamem k sebi. Jaz sem jo neprestano potiskal k oknu, da bi videl njeno obličje v luninem svitu in zdela se mi je kakor prekrasen sen; krepko sem jo objel, da bi se uveril o resnici, /-e dolgo nisem užival take srec v • vendar sem čutil nekje v še neko neprijetnost ta ni mj bilo dobro. V njeni ljubezni do mene je bilo nekaj neugodnega, težkega, ka* kor v prijateljstvu Dmitrija Petro* viča. To je bila silna, resna ljubezen s solzami in prisegami, meni pa ni bilo do resnega, niti do solz, niti do priseg, niti do razgovorov o bodoč-
nosti. Da bi zasinila ta mesečna noč v najinem življenju kakor meteor —
in dovolj.
Ravno oh treh le odšla od meno in ko sem. stoječ pri vratih, gledal za nlo. se je koncem hodnika nenadoma pokazal Dmitrij Petrovič. Ko sta se srečala, se le ona stisnila ta umaknila, a vsa njena postava je ka-‘ zala gnjev. On se le nekako čudno nasmehnil, zakašljal in stopil k meni v sobo.
»Včeraj sem '-zabil tu svolo furažko...44. ie rekM- ne da bi m® pogledal.	,
Našel je furažko In se je z obema rokama pokril, potem se je ozrlo na moje prepalo obličje, na moje brez-petnike in izpregovorij ne s svojim, nego nekam čudnim, hripavim glasom:
»Meni je bilo gotovo že pri roj-t stvu pisano, da ničesar nc razumem. Ako VI kal razumete. Vas pozdravljam. V mojih očeh je temno.
Pokašljevaje le odšel. Potem sem videl skozi okno. kako jc sam pred konjušnico vpregal konie. Roke so sc mu tresle, žuril se Je in se oziral na hišo. Najbrž mu ie bilo strašno. Nato je sedel na voz in s čudnim iz-
cene prekontrofltrala! Zakaj se ne bi mogli ricfarii zadovoljiti se z maljtn dobičkom, kakor drugi obrtniki?!
Mesto venca umrlemu poslovodju podružnice Kor.sumn.ega društva v Šoštanju sodr. Tomažu Brglezu je darovalo os ob le pisarne ta osrednjega skladišča Konsumne-ga društva za Slovenijo v Ljubljani K 300 za tiskovni sklad Napreja. — Srčna hvala!
Osebna vest. Sodrug dr. Ljudevit Perič je napravil te dni odvetniški Izpit.
Proučitev ribarsklb odnošajev v Slovenili. Te dni se je mudila v Ljubljani komisija, posl na od ministrstva poljoprivrede in voda Iz Beograda, da prouči rlbarške od-nošajo v Sloveniji in nabere materijah za enotni državni okvirni ribarskl zakon. V komsiji so se nahajali referent ribarstva v mnistvstvu poljoprivrede vseučiliški profesor Mihajlo Perovič, profesor zagrebške bigioške centrale dr. E. PSssler in inšpektor ministrstva poljoprivrede Marko Moj-silovič. Zglasili so se pri poverjeništvu za kmetijstvo in pri Kmetijski družbi, ki začasno vodi posle bivšega 'ribarskega odbora. Tu se je vršla daljša konferenca, h kateri se ie pritegnil tudi rib. konzuleut kmetijskega poverjeništva za slovensko ribar-vtvo zaslužni profesor I. Franke.
Ministrstvo za šume ln rude izdelujejo uredbo glede sekanja drv v gozdovih. Po ugotovitvi ministrstva bo naša država mogla vsako leto Izvoziti za eno milijardo drv.
Regulacija ln Izenačenje profesorskih plač. V Belgrad so pred pax dnevi dospeli delegati posameznih pokrajinskih profesorskih udruženj, kjer bodo z zastopniki ministrstva za prosveto imeli konferenco, na kateri naj bi se sporazumeli glede končnega Izenačenja plač vseh srednješolskih profesorjev. Prva konferenca bo 1. februarja.
400 komunistov aretiranih. Na seji komunističnega kluba je referent poročaj, da Je v ccli državi bilo od soda] aretiranih okoli 400 komunistov, med .njimi 15 žen.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da je pro-daiadna vsaki dan od 8. ure zjutraj do 6 ure zvečer odprta in se tudi na drobno prodaja. Opozarjamo na redni obči tl zbor. ki se bo \rrill dno 20. februarja 1921. Na novo se sprejemajo člani tudi pri prodajalcu Hrenova ul. 4.
Starc Izkopinc. 26. januarja so na Viž-maTskem klancu popravljali star vodnjak. Pri kopanju so delavci naleteli na sodček, k) je bil poln starega bakrenega denarja Iz leta 1760—1790. Poleg tega so Izkopali popolnoma nedotaknjen srebrn ženski pas, kot ga nosilo pr! narodnih nošah. 2alibog so delavci vse razgrabili In tudi pas raztrgali na več delov ln st jih porazdelili.
—	D’Annunzio nad Ljubljano. Včeraj v opoldanskih urah se le pokazal aeroplan nad Ljubi jano. Drzni avla tik se le spušča* nizko nad mestom In obmetava! razburjeno občinstvo z letaki. Vse se je trlo, da ujame kak letak, ki so padali kot listje po ulicah in na katerih Je bila sledeča vsebina: II. umetniška noč v Narodnem domu v ponedeljek 31. jan. V Izložbi trgovine Maček na Aleksandrovi cesti so razstavljeni osnutki notranjosti Narodnega doma te noči, ki Jih ie Izdelal In?.cnlr Kregar. Predprodaja vstopnic v bivši SeSarkovl trafiki v SeJen-bnrgovl ulfcl ln v pisarn! Udruženja gledaliških igralcev v dramskem gledališču.
Zagrebška policija je v letu 1920. aretirala vsega 9024 oseb, In sicer največ v Juniju in najmanj v decembru.
Poneverba. PostajenačeJnik ždeznlSke Postaje v Vlzovcu pri Osijeku le ponevorH večjo vsoto državnega denarja In pobegnit.
Kulturni vestnik.
Marljonetno gledališče predstavlja v nedeljo 30. t. m. ob 3 ln 5 in pol popoldne: petdejansko bajko »Snegulčica« ln enode-laasko burko »Gašperček slikar«.
Gostovanje »Hndožestvenega teatra« v Ljubljani. Narodno gledališče v Ljubljani le sprejelo ponudbo »Umetniškega gledali-»a Šestdnevno gostovanje. »Umetniško
razom, kakor bi se bal zasledovanja.
udaril po konjih.
Kmal« na to sem šel tudi jaz. Ze !e vzhajalo solnce in sinočnja megla se le plaho prižemala k RrmovSu na obronkih. Na kozlu je sedel „štiri-dese* mučencev**, fci se je že napil, in pijano govoričil.
„Jaz sem svoboden človek'*, je kričal na konje. Ej, vi višnjevci! Jaz sem dedni častni meščan, ako hočete vedeti!“
Strah Dmltrija Petroviča, ki mi ni Sel iz glave, se ie polotil tudi mene. Misli! sem o tem. kar se je zgodilo. in nisem ničesar razumel. Gle-s,em na Poljske vrane ter zdelo im Je čudno in strašno, da letajo.
•rnrnSal l Sem t0 St0ril?“ Sem Se
4 £	, za(Ires?l in obupan. —
»Cernu se le to izšlo prav tako in ne drugače. K0lV,HJn ^Cmu ie bilo treba, da me je ljubda resno in da te on ^prišel v sobo po furažko. — Cemu je bila tu furažka?“
Se isti dan sera se .odpeljal v Petrograd in nisem nikdar več videl niti Dmitrija Petroviča, niti njegovo žene. Govore, da šo vedno živita skupaj.
gledališče*, ki se mudi še vedno v Zagrebu In igra tam z vse večjim ln večjim uspehom, bo dospelo v Ljubljano 5. februarja. Senikad pride vsa družba. Zato bomo videli tudi stvari, Id pri zadnjem gostovanju zavoljo prevelikega aparata niso bile izvedljive. Med drugim bodo igrati scene iz romana Dostojevskega »Bratje Karamazovi«. Ta predstava bo trajala dva večera in bo privedla v gledališče brez dvoma vso razu mn iško Ljubljano^ Nič manj ne bo zanimal »Crešnjev vrt« Čehova, ki štede s »Tremi sestrami« med najznameniteiše vprizoritve »Umetniškega gledališča«. Ker Je gostovanje zvezano z ogromnimi stroški, je uprava primorana povišati cene za 2000%. Vstopnice se bodo prodajale od ponedeljka dalje i>ri dnevni blagajni v opernem gledališču.
2. številka ilustriranega lista »Plamen« Je izšla. Prinaša zelo bogato izbiro slik, deloma krajeplsnlh iz primorskega ozemlja, ki Je trpelo pod vojno, deloma aktuelnih portretov, kakor sliki blagopokojnega narodnega staroste notarja Luke Svetea, sliko Pisatelja Katgherja ta prizore Is njegove »Školjke« ter druge slike Iz našega kuttumeea živ. Ijenja. Vsebina 2. številke Je nastopna: T. Zorec: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje), Milan Klemenčič: Marijanet-no gledališče z več slBcaml, Utva? Tolovaji (pesem), Peterlin-Petruška:	Pustocvetkl
(pesem). I. S. Orel: Pasu ta zanke (kriminalni roman — nadaljevanje). Zukovskij-Pogačnik: Starčkovo slovo (pesem). Zgodovinsko pomembni protest proti rapallskl pogodbi Dr. Otokar Rybaf: Priooe k zgodovini sarajevskega atentata. Fran Pogač-nl: Memento. I Suchy: črtice te francoske revoJuljo. Dr. Vek. Fornazarič:	»Jugoslo-
vanska Matica« ta druge raznoterosti. Ta-dl ta številka Je bila vposlana raznim osebam na ogled. Tretla številka bo dostavljena le naročnikom, ki so poravnali naročnino. Novi naročniki dobe na Zeljo vse že iz-Išle številke. Naroča se ali direktno pri toda te!}u uredniku Jos. Prunk, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 14 II aU na naslov začasne prave: Kongresni trg 19. Četrtletna na-roSMna 36 K, poRetna 72 K, cefolctna 140
K.
Organizacijski
vestnik.
Iž stranke.
Krajevna organizacija KDZ v Poljanah vabi vse svoje Sane v nedeljo dne 30. Jan. H>2I na sestanek? na sestanka sc bo pobarala tudi članarina. Sestanek se vrši pil s> drtiiru Demšarja, po doaačo pri PoHrJu. — Odbor.
Iz strok, organizacije.
StavblsUo delavstvo, pozori Osrednje društvo stavblnsklh delavcev v Ljubljani sklicale za nedello, 30. tm„ ob 0 url pred-poldan v veliki dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica, svoj redni občni zbor. Dnevni red ie zelo važen in vsebuje med drugim tudi poročilo o poteku mezdnih pogajanj, zato je dolžnost vsakega stavbinske-ga delavca, da se ga udeleži. Na plan, stav-blnci, pomlad Je pred durmi! — — Predsednik.
Osrednje društvo usnjarjev la sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljub'Jani. Na podlagi sklepa načelstveue seje podpisanega društva sklicujemo na dan 2. febra-arla 1921 ob 9. url dopoldan v dvorani grand hotela »Triglav« Kolodvorska ulica redno skupščino s sledečim dnevnim redom: 1. volitev verifikacijskega odbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo tajništva 4 poročilo blagajnika 5. poročilo nadzorstva, 6. prememba pravil 7. Volitev načelstva in odbora. 8. Zedinjenje 9. predlogi in nasveti. Glasom osnovnih pravlllma vsaka podružnica do 100 članov enega la na vsakih nadaljnji 100 članov po enega delegata poslati poleg Cetralncga odbornika. Potne stroSke nosi osrednja blagaina. NovSak 1, tajnik; Tomc Josip, t. C. predsednik.
Vestnik Svobode.
Knjižnica Svobode zaprta. Vse Hane centralne knjižnice »Svobode« v Ljubljani opozarjamo, da Je knjižnica vsled preuredfce zaprta ln ne izposojale knjig za nedoločen čas. Vse one pa, M Imajo knjige izposojene, opozarjamo, da Jih v rokn vrnejo vsak po-ndeUck In četrtek od 6 do po! 8 ure zvečer.
Dramatični odsek »Svobode« vprlzorl v nedeljo, dne 30. tm. v Travnov! dvorani na Giincah burko v treh dejanjih Nebesa na zemlji. Začetek ob 7. url zvečer. Vstopnice se dobe na dan predstave v dvorani, in sicer dopoldne od 9.—12. ure ter popoldne od 2.—S. ure.
Mežica. Dramatični odsek podružnice »Svobode« v Mežici vprlzorl v nedeljo, dne 30. tm. ob 3. uri popoldne v društveni dvo-’ rani nad Komsumnlm društvom veseloigro »Stipko tiček« in še dva komična prizora. Po predstavi ples in prosta zabava. Ker Je čisti dobiček v prid revnim šolarjem, se vabi k obilni udeležbi. — Odbor.
Vpošliite zaostalo naročnino za »NAPREJ*, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi.
— Sveta gora pri Gorici v ognju. Edinost poroča: V nedljc 23. tm. zvečer so na pobočju Svete gore pri Gorici pričeli goreti trije kresovi, ki so se širili v kolobarju okrog na vse strani in nudili v večerni uri bajno sliko. Gorela je trava In grmičevje, ki so ga gotovo zažgali neznanci sebi v zabavo, kar se ni zgodilo letos prvič; to se ponavlja leto za letom. Med ognjem so se čule posamezne detonacije streliva, ki ga še vse polno leži med grmičevjem in med travo; Iz tega je razvidno, da se je v tem Času ognju zelo nevarno približati ta bi v slučaju, da bi ogenj začel zavzemati veoje dimenzije, sploh gasiti ne bilo mogoče.
— Kakor pri n&sl V rudnikih v Hart v Nemški Avstriji so pred 14 dnevi rudarji končali štrajk, s katerim so dosegli 90 odstotno zvišanje mezd. Komunisti so pa hoteli Igrati prave junake in niso miroval!, dokler niso rudarje spravili zope v štrajk s parolo, da morajo dosečd »vse«. Strajk ie trajal dolgo časa. Med tem so komunisti, katerim le soc. den*. strokovno vodstvo prepustilo besedo, zahtevali tudi, da »e opusti oskrba sesalk, vsled česar Je rudnik zalila voda in so delavci vsled tega Izgubili po končanem štrajku večdnevni zaslužek. Štrajka pa tri hotelo biti konec ln delavci so postali nemimi. Komunistični vodje so potem dru? drugega dolžili krivde, eden Jo Je kar natHioina popihal, eden pa Je vendar čutil še toliko dolžnostnega čuta do delavcev, da je zaprosil soc. dem. zaupnike, da so oni vzeli vodstvo v roke in so štrajk končal! v zadovoljnost delavstva. Na Isti lali-komišljeni način, kakor pri strajklh, so se pred dvemi leti komunisti poigrali tudi a celokupnim madžarskim proletarijatom, ki so ca pripravili v nesrečo ln pogubo.
— 150-letnlco svojega obstanka bo slavila letos ne ravno v najsijajnejših razmerah dunajska borza. Ustanovila Jo Je v I. 1771 Marija Terezija kot denarno ta eikUvao borzo. Starejša od nje je v bivši monarhiji le Se tržaška, ustanovljena Jesta 1755.
— IO.OOO.... la Pešte poročajo, da le tam nad 10.000 lavnih beračev. In koliko ie tajnih pa žal ne Izvemo; povedo nam le, da ie vse skupaj vsrok boljše viškega terorja in dostavljamo bde diktature.
— Bel teror na Rumunskein. V Klan-sonbureu so pred vojaškim sodiščem obsodili 40 madžarskih delavcev zaradi tega. ker so se udeležili štrajka, vsakega na pet let prtsSnega delal Najmlajšl delavec 5te'e šele 16 let. Delavcem so z grožnjami tzsi-Ifii razne izpovedi Nekega rudarja »o dejansko mučili, tako da Je v Ječi umrl na zadobljenlh ranah. Sodišču le predsedoval polkovnik Pfpesco, ki se je nad nedolžnimi delavci maščeval samo zato, ker Je bfi, ko se Je nekoč mudH v Budimpešti, od nekoga Insidtiran.
— Lakota aa Poljskem. Špansko poslaništvo v Varšavi Je sklenilo vsled pro. hrandev&lnlh težkoč zapustiti Varšavo. Koristi Špancev bo zastopal špansld konzulat v Gdanskem.
— Ruski ujetniki na Nemškem stavkajo c iakotjo. Ruski ujetniki v Gardenlegenu w začeli stavkati z lakoto, s katero hočejo Izsiliti, da se nJHiov sedaatfi zdravnik odpokliče.
— Gerhard Hauptmana je zašel, kakor piše »Berlluer Zeitung« med filmske avtorje. Sedaj misli spisati veliko filmsko delo, ki se bo Imenovalo »Prckrščevalcl«.
— Vseruski rudarski kongres. V mo* skvl Je bH dne 23. tm. otvorjen drug! vseruski rudarski kongres, katerega se Je udeležilo 400 zas-ovnikov. Kongres se Je pečal 2 vprašanjem, kako dvigniti produkcijo.
— Prebivalstvo Petrograd« Šteje, računano po zadnji IzdaH krušnih kart, 1 milijo« 689.517 oseb.
Gospodarstvo.
= Davek na blago, uvoženo pred 6. novembrom I®*«	1920.
Po informacijah finančne d©tega" cije v Ljubljani izide v prihodnjem Uradnem listu razglas, ki uravnava postopanje pri plačilu davka na po-sl ovni promet za blago, uvoženo v državo pred uveljavljenjem finančnega zakona za 1. 1920—21. to le pred 6. XI. 1920. Kdor ima tako blago v zalogi mora predložiti najkasneje do 15. II. 1921 pristojnemu davčnemu uradu popis tega blaga v dveh izvodih in hkratu' plačati odpadajoči davek. Ta davek znaša za luksuzno blago 10 odstotkov, za ostalo blago pa 2 odstotka prodajne cene. Za popise se moralo porabiti posebne tiskovine, ki bodo po 1 K za polo (z dvema izvodoma) te dni na prodaj pri davčnih uradih. Popis mora povsem odgovarjati dejanskim razmeram tako glede množine, kakor glede prodajne vrednosti. Za napačne navedbe so zapret ene visoke denarne kazni; poleg tega §e zapade zatajeno blago na korist državne blagajne. katera izplača eno četrtino nrl vknriia za zataieno in zaseženo blago onemu, ki pripomore državi izslediti take prestopke.
— lokomotive za Češkoslovaško. Uprava češkoslovaških železnic le narečlk
v Kasetu 100 lokomotiv za ekspresne vlaka. Od teli je določenih 17 zb Slovaško. Uprava češkoslovaških državnih železnic bo v najkrajšem času prevzela te lokomotive. Za eno lokomotivo bo plačala češkoslovaška vlada poldrugi milijon kron.
—	Gospodarski spor med Zedinjenimi državami ln Mehiko. Zedinjene države so poslale mehikanskl vladi noto, v kateri zahtevajo takojšnjo preiskavo o ogromni škodi, ki bi }o imela ameriška petrolejska društva vsled zakonskega načrta, s katerim se namerava izvozna carina na petrolej zvišati za 30 odstotkov.
Shod kovinarjev v Celju: v znak protesta proti klerikalni demagogiji, se je vršil v petek dne 21. januarja popoldne v gostilni pri Jugoslaviji, ki ga le priredilo delav-stvoWestnove tovarne. Na dnevnem redu le bilo: Sedanji položaj delavstva. Predsedoval le s. Hrastnik, kot poročevalec je nastopil s. Leskovšek. Isti je v zelo zanimivih Izvajanjih v kratkem referata, ki ga !• podal o sedanji gospodarski krizi, Sel splo*-no odobravanje Poudarjajoč, da delavstvo trpi samo zaradi krize; trni tudi ker se pojavlja nekakšna stnipena bolezen med delavstvom v obliki klerikalne reakcije na eni strani ln teror na drugi strani. Ljudje, to ta »trup med delavstvo spravljajo, ne vodijo odkriti boj, temveč zahrbten, delado za uničenje delavskih pravic. Ravnokar sem bil zopet na obtožni klopi zaradi lažujivega poročila Llcr&alnih prenapetežev, (medklici: fej klerikalci, denuncijanti), Id so me teza zadnjih pogajanj pri svojem dohtar j j ovadili, češ da sem ga zasmehoval, dočim ie vedel nisem, da vodi Jugoslov. strokovno zvezo kakšni dohtar 1 Klerikalci so pit sodniji pogoreti (medklici: Bravo, proč s klerikalci). Ni moja navada, da bi se bavB s posameznimi osebami na shodih, ne gre ml ga to, kako se naj posamezne osebe blatijo; Ja* imam pred seboj strokovno vpr4-šaoie, vprašanje delavstva, kako se aa| istemu pomaga. Pa——O Vam bo pa la takrat, če boste ostali Vali organizaciji kovinarjev svestl, katera stoli na podlagi čistega razrednega boja. (Burno odobravanje ki viharno ploskanje.) Nato se Je oglasil s. Murko Ir besedi ter rekel: V časa, ko s|t-»mo 9 splošni krize moramo Imeti pred očmi tiste dneve, too smo sl osnovali našo organizacijo. Kje so MU takrat klerikalci ta ovaduh, danes pa, ko smo dosegli lepe uspehe, nas hočejo na zahrbten način imlOtl Slučaj: v dr. cinkarni sl ]e Izvršil atentat, katerega smo sicer odboli s pomočjo orgs-nlzacile, ki Je bila močnejša kakor reakcija. Ne smemo (ta misliti, da' Je Mi to zatfai! bol reakcijonarcov proti nam. Imeti bomo ie veliko takih bojev, se samo pri aas tudi v dragih krajih. S. Hrastnik Je v jedrnatih besedah omenjal pomen lepih ciljev organizacije. Rekoč: paradiž, ki ti ga v Aotliah predstavljamo, bomo doaeeU le s skopnim
delom prdetarijata. (Viharno odobravanja.) Tako se je končal shod kovinarjev v Celju, ki ga lahko imenujemo smrt klerikalec?, Zidamaost. Veiiko zanimanje Je zbudil članek, ki ga je pjfnesei »Naprej« pretek'1 teden hi z mrzlico so povpraševali za piscem članka. Ravnateljstvo ie skrbno iška’o avtorja; osumljeni so bili nekateri funkcijo-n ar ji strokovne organizacije tukajšnje po« družnlce, češ, moramo jih malo postrašlrl, da vbodoEe ne bo nihče več pisal v socija-listični list. Ljudje so okrog geinentnc tovarne, ki bi radi videli Zidanmost kot za-plaitkan svel, da bi sami lažje uživali para. diž življenja. Mrzlica, ki Je nastala vsled omenjene«a članka, nam daje še več povoda, da se poprimemo dela vsi skupaj, kij ib žalolgri, ki se !e razvila v prid kapitalizma, šk<«duje pa delavcem in delavkam. Skrajni čas Je torej, da se uvede drugačna metoda kakor se uporablja pri živini. Z vilami v rokah bomo začeli kiJatl gnoj, odpravit! 'jo treba gno! v obra’u hi gnoj rcakcije. ravn*>* tako bo treba počeditl gnoj v pisarni, ker že prehudo diši!
Šport.
»Šport« Izšla }c peta številka te okusne športne revije. Iz zanimive vsebine op.» zarjamo na tele članke: Nekaj Iz športne statistike Jugoslavije (J. CL); Smučarska oprava (nadaljevanje (R. Badjura ); Ko?-sarska terminologija (Joso Goreč) V številki se nadajulle razpis smučarske tekma v Bohinju 20. febr. in tekmovalna določite ta sankaške in smučarske tekme v Slove« idil. Razen tega prinaša ta Številka ieoe zlmsko-sportne slike ln precej pregleda u sportenga gibanja. List stane v naročnini 4 K za številko la ga vsakomur toplo prit» ročama
Vremensko poročilo Is Bleda dne 25. t
m, Vreme Jažno, toplina zj. ob 8. +5# C, Led na Jezera popolnoma izginil. Ako *s vreme ne Izpromeni in ne pritegne hod tnrax, id upati na drsalno tekmo določeno m & februar t L
Društvene vesti.
Zvez« vdov to sirot *a Sloventio « Ljubljani sklicuje v nedeljo 30. t m. ob 0, »d dopoldne v prostorih konsumnega društva, Kongresni trg (Zvezda) It 2 svof ustanovni občni zbor. Udeležite se Istega polnoštevilno,
Gradbeno podjetja
ing. Dukli,
Ljnbliftoa, Resljeva cesta 9. se priporoma ta vsa v to stroko spadajoč* dela.
Zopet nekaj za Vas!	
IK««i Va« glavobol T Trgoaje pe ndlht Glbt 1« revnantlKcmt Pro* blnjenfeT Nervoznost? Polikuaite tudi Vi Fellerjev pravi Biaa Flnid Čudili se bodete In hvalili Felloriev Sim Ftald kot dobrega prijatelja v hudih časih! 6 dvojnatih ali 2 veliki speciidni steklenici 42'— K. Revma prašek ln tablete zoper revma 15 — K. Aspirin praški 15’— SL	AU Vam Modes si v retin? Tetka prefenvn? »imate teka? Oj, kako bodete zadovoljni, te poizkusite Fdlerjeve prave Elsa-krogljicel Te so resnično dobre! 6 škatijie 18 — K. Sagrada Barber 12*— K. Žeiodee okrepfujoča švedska tinktura SO*— K. Balsam in Zlvljenaki esenc 6'— K. Pravi Seehoterjov balsam IS"— K.
Ali bnAljMte? Sluz odstranjuj* in kašelj tolaži Zagorski prsni sok 9— k. Hega-ptoielce (prsne pa-stiije zoper keSelj) 7*50 K Bomboni is sleda in trpotca od 8 — K naprej. Prsni €aj prod kašlju 8’— K. Fiakerski prah 8*—K. Qua-jakol sirup na zdravniški predpla 40'— K. Lipov č«j 8 —.	Za prebar«! Prebavni prašek 4-— K. Soda biearbonika 3'— K. Olvarjajofa Irfodčna sol 6'— K. KarUbadska sol 8 - K. R^enerol .Bega* (fiziološke soli po prot- N««sser-iu) 1 ufatlia 25-— K. N«in*«J2e reeinovo olje awinSO-— K. TomarinJen pastilje 250K. CaJ *o iilfenje krvi S’— K. Senesovo listje in Muterbleter od 3-— K naprej.
einvoiHti r Ravno tako zrfpraven, kakor zanesljiv v uporabi je Kellerjev mentolnl črtnik .Eisa* 12-— K. Prašek zoper glavobol 15’— K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico 30 — K.	Slabelirrnestt Tekoči železni ekstrakt 20-— 1C. Železni albuminat 40"— K. Na zdravniški predpis Araofcrrintektolettes lz lekarne k sv. Duhu na Dunaju 85— K- Hegaferrin 45-- K. Apneni telesni sirup 20 K. Blaudtekto-lettes 15— K, Pravo najfiuejše ribje olje ,Elsa« 85 - K.
Zobobol T Zobne knplice 5’— K. Zeleno o]je 80-— K. Očesna voda 5 — K.	
	Sredstvo zoper gliste! Elsa gllstovnl sladkorji 1 vrečica 760 K, •Jadkano sli čisto glistovno seme n« ,etlt" nico od 4-— K naprej.
Srbellea, garje. Mazilo zoper garje 12’— K, Naphloino mazilo 16'— ln 20— K, Žvepleno mazilo 12 — K. Vsa ostala mazila kakor Zlnkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavorovo mazilo v škatjsh po 3*—, ?■- in 12‘— K. Mazilo za rane 15 — K. Otročje mazilo in katrne cvet 12'— K in 60' - K. Mazilo zoper ozebljino 15‘— K. Diahilon obli*, repni obliž 7 — In 4’— K. Cvet in mazilo zoper golšo 15‘— K.	
	ProUev, diareja? Basderjeve kolera kapljice 15 - K Krčne kapljice 10— K- Cimetove kapljico, Meliso v cvet, Kamilčne kapljice, Kimlove kapljice, Prominčeve kapljice, Baldrian kapljice, Hoffmanove kapljice mala atekienica 6— K, v olika 30— K. Bobrove kapljice (Bi&ergell-tropfen z« lene S — K.
Zdravilo *n iivlno. Živinski prah 1 škatlie 7’50 K. Mazilo sa konje 25-— K. Arnika «•- ta 80— K. Grenka sol 3*— K. Kreolin 1»*— K. Terpentinov© «•— ta 80 — K. Gosti terpentin S — |n io-_ K. Mazilo zoper uši 3'— le 12*- K.	
	Državna iroiarluu se računa pri alkoholnih pr^iarattb posebno, ampak samo po lastnem atrosku
	Oiuotln po*lnino
Pri vprašanja naj se prilože poštne znamke za odgovor.	se računa posebno, toda najceneje. Priporoča a* več na enkrat naročiti, kajti stroški na več robo razdeljeni, man| znaiajo.
Naročila se adreslrajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica donja, Elsatrg 252, Hrvatska.	
ANT. ČERNE
LJUBLJANA
toS£oasi tr5--V£2^
veščega pri BFalzmsschtne“ išče za takojšnji nastop strojama GOTTFRIED EDER, VUKOVAR.
'	vssh	vrst	v
CIKIE SITA!) ^ w LJUBLJANA A a
Po najnižji ceni!
Mev v vseh opremah, malerfjai in izvršba pred'
Jbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si sttme,	©i|Q	na	drobno in debelo. Vcilstns 5sr3i?clfS
= Ugodni plačilni pogoji. " ■
AMERIKA!
Stev. 23.
Priporoča se tvrdka
Vefletna
gara»cija.
Josip Peteiinc,
Sv. Petra nasIp^St. 7»
Popravita
se
edina tovarniška zaloga
Šivalnih strojev v vseh opremah,
V©|i*e, za rodbinsko in obrtno rabo ter
l?a malto “S" rzzffo,
vsakovrstni d c 11 r<° nizki ceni pri Bal!®!*« L j u M i a n a , Stari trg 28.
Sprepaja se flv&Mesa,
ni struji itd. v popravo. Mehani&ia delavnica, Karlovška cesta 4.
ŠTAMPILJE COSULICH-LINE TRST-
II
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
mamo cekar.
i Stota. Hill talili ni Ljubljani
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič I TerSan v Prešernovi ulici 6, kjer eo tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ................-	-
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana bmhhh
priporoča svojo
iH» in Mianki Ha
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozi ato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Katalog
tranJts
Dame, gospodje!
Ako želite bili elegantno oblečeni, si naročite pri meni'
Brezplačna, pojasnila in prodaja voznih listov za potnike • - - -	iz	Slovenije	edinole	pri	....
Simon Kmetec. Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.	 rrss:
Josip Gregorin,
Ljubljana, Trnovska alica St. 19.
Na drcbitol
N« debelo I
Ljubllana, Preierneva ulica S4, bob nasproti gla«n« poSto met
Telefon Interurban E48.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijaInega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin --
IStirl milijone kron I
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec držr.vne razredne loterije.
Mnirn	se vr^ 7» in 8. febru-
muvo zreDdii|e arJa t. (i Kdor v it tazrcdn
ni zadel, mora zamenjati srečko 1. razreda za novo srečko 2. razreda vsaj do 2. februarja. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrt. 48 K, osminka 24 K. Kdor v 1. razredu še ni igral, a hoče igrati v 2., mora plačati srečko prvega in drugega razreda,
torej dvakratni iznos. - - - -...................
Zadnja prilika I Nekaj srečk ima Se na razpolago
Jos. Fabiani, 1 umM MIRI BAHHA U l LJUBU!!,
Dunajska cesta 38-S.
ujjnano sporočamo, da smo na novo uredili od leta 1878. obstoječo trgovino
s špecerijskim in mešanim blagom
v Sp. Šiški. V prepričanju, da si pridobimo s solidnimi cenami in dobro postrežbo isto priljubljenost pri odjemalcih, kakor smo jo uživali pred vojsko, se priporočamo z odličnim spoštovanjem
tvrdka Janez Zorman, Ljubljana-Sp. Šiška 91.
Ulnvno zastopstvo za:
•pii siioj
is
ima tvrdka
THE REX Co., Ljubljana
SeicnlmrKOTA ul. f/I. I*» Grudlfc*® lo.
Mn muh jopfilia la vse Me sfraie
mitom i
Tetefu IH)
MaSlnsko olje
Regal 0, najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih sodih in pošilja vzorce aa zclitcvo
IM Sumita iL 1
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, po: bištvo in lakiranje voznih kolea v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Ha Mni I isUlrm Mi I IB KMjiu
  ss Kolodvorska ulica It. 9 =====
Kletarja
izurjenega in treznega z daljšo prakso po možnosti izučenega sodarstva »iščemo. Ponudbe z zahtevo plače naj 6e pošlje na
Singer & Berkeš,
veletrgovina z vinero, Bjelovar.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v najveeji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov •*
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
koonioMoe
jn—>- «>v'. .'vjmt
8 LLl
EiSi naUeneje
mimiU lili ii m(,
pftjt Pavel Seemaitn, Liubljana-Vič.
UKAZ
ni ampak ogromen dobiček naredite, ako še danes naročite ilnstrovan cenik ali greste v v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št. 314, katera je dobila ogromne množine sukua, par-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah.
RUDOLF PEVEC
trgovec v Mozirju
naznanjpm. da sem otvori! svojo podružnico v Beški v Sremu v iSižtnt Beograda In Novega sada tei bom mogel najlmlantnejo ter po na;-nliji 'dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pSenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slauino, mastjo svinjami, s karlovškim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rndoll Pevee v BeSki v Sremu. — Brzojavi: Pevec Beška - Srem.
Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualne informacije*
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
Manufaktura
“v novo preurejeni trgovini
Po nainižji cehi!
ALBERT KOPAČ
Maribor, Glavni trg št. 17
Zimsko blago po lastni ceni!
Prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin.
Na debelo in drobno!
Zimsko blago po
lastni ceni!
Napeljava električne razsvetljave in prenos električnih sD, naprava central za mesta, 'občine, vile, tovarne in bifine inštalacije, telefonske, brzojavne, signalne ter alarmne naprave za slučaj ognja 1.1. d.
Velika zaloga elektrotehničnega materi-jala, predmetov is gumija za autorno-bile in kolesa na debelo in drobno po najnižjih cenab.
Tehnično In električno podjetfe
Hinko Pastirk in drug,
Aleksandrova cesta 44 Haribor Aleksandrova cesta 44
— Batnllka glavnica —.
K 30,600.000. fllavnica i rezervami okroglo K «3,000.000.
Sprejema vloge na knji* lice ln tekoli račun proti ugodnemu obrestovanju
Ljubljanska kreditna banka
asa Brzojavni naslov: Banka, s® v Ljubljani. BESS5 Telefon Stev. 261. x3*5=
|»0dru2s«ice: V SpIHu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in
Borovljah ter batina ekspozitura v Ptuju.
Rezervni »ondi okregfo K 4S.000.000.
Kupni o in prodaia v*e vrste vrednostnih papirjev, financira erarirne dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. ■—*
Isdaiatclj; Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v, Ljubljani.
Odgovorni urednik: .lak, Vehovec.